semanario yugoeslavo aparece tos sabados • Dirección: Dr. V. KJUDER '■«"abaré 964, D. 6. Bs. Aires \ CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO M semanario yugoeslavo Leto III. BUENOS AIRES, 6. JUNIJA 1936 Štev. 132 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in xa celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. • Za druge dežele 2.50 USA-Oolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr«. LIST IZHAJA OB SOBOTAH i W žive Jugo-lo v a n i in oliko jih je Po 'a n: Podatkih, ki jih je zbralo udruženje za svjetsku za- amcu Jugoslovena" v Zagrebu, ži-v ®iejah Jugoslavije okrog 13 mi-J°nov Jugoslovanov, to je Sloven-ev> Hrvatov in Sr^ov, ter okoli dva "''''iona drugorodcev. Izven mej Ju-^avije biva okrog 2,750,000 Jugo-Vanov, torej bi skupno število Ju-^s'ovanov znašalo okrog 15,750,000. J Italiji, namreč v Beneški Slove- Francoski levičarji jo prevzeli oblast Leon Blum je sestavil novo vlado v zelo kritičnem trenutku: v Franciji stavka pol milijona delavcev, ki so ponekod zasedli tovarne, in na obzorju mednarodne politike se pojavljajo nevarni oblaki Ulji v Istri, na Goriškem in Gradiš- > ¡Í "sitem, v Trstu, na Reki, v Zadru na raznih jadranskih otokih bi- >a «krog 720.000 Slovencev in Hrva-\ ^ Avstriji je okrog 180.000 Jugc-Ovanov, namreč okrog 100.000 Slo- Francoska levičarska fronta, ki je pri zadnjih volitvah izvojevaia odločujočo zmago, je v četrtek prevzela oblast. Brž po izvolitvi Herriota za predsednika nove poslanske zbornice, je Sarautova vlada podala ostavko in črez par ur je socialistični voditelj Leon Blum že predložil seznam no- «h, D, cev v avstrijskem delu Koroške, 50,000 Hrvatov na Gradiščar.-^ (Burgenland) ter okrog 30.000 ^vencev in Hrvatov deloma na üllaju, deloma po raznih jezikov-ll) otokih ob Donavi. Madžarskem je okrog 100 ti-Slovencev, Hrvatov in Srbov, blizu jugoslovanske meje, , °ma raztresenih po raznih jezi-<0vi>ih otokih. ^ Rumunskem, namreč v Erde- ' ki je po svetovni vojni pripa- Rumuniji, biva nad 60 tisoč Siv 7>v in okrog 10,000 Hrvatov, torej uPaj 70,000. Grškem živi ogrog 170,000 Sr- nekateri bivajo tam že od nek- J> nekateri so se v novejšem času «•iselilj. češkoslovaškem in sicer na ^ravskem je nekaj hrvat. nesei- Ste -SG ÍZZa PaSa turSlcil1 napadov; v'lo tamkajšnjih Hrvatov se ceni a 10,000. ^ Rusiji je okrog 50,000 Jugoslo-v.ttov; nekateri so ostali tam kot °'VŠi Í0* vojni ujetniki, nekateri so se neje priselili. Nemčiji je okrog 50,000 Jugos-(Vanov, ki so zaposleni večinoma k* ru<3arji. V Holandsku, Belgiji in *e*nburgu jih je okrog 12,000. a,Francoskem je stalnih ali se-l skih jugoslovanskih delavcev o-80,000. Raztresenih po ostalih ^ avah Evrope je okrog 50,000 Ju-¿ovanov: razdelijo se na tovariš ali šumske delavce, mornarje, JJente itd. .a evropskem kontinentu živi torej . e*i mej Jugoslavije okrog 1,500,-. Jugoslovanov; od teh jih je o-¡.,°8 1,300,000, ki žive na zemlji svo- Jih Hi zemlji svo-očetov, toda izven Jugoslavije. v a ameriškem kontinentu živi o- - iil)^ 1,1'75'000 Jugoslovanov; od teh A ie okrog 900,000 v Zedinjenih 50Jvah, 20,000 v Cariadi, okrog ^ ' v državah Srednje Amerike »n «klh v -*>g 250,000 v Južni Ameriki. ^Vstraliji biva v raznih delav 'A.J/J 1 .............. v^^onijah okrog 16,000 Jugoslo k r • na Novi Zelandiji jih je o- y* 5-000. Slcu Afriki živi v malih in večjih Y ItJah okrog 5,000 naših ljudi. Va„ je okrog 50,000 Jugoslo-i)i0t, ' teh največ v Turčiji, ka- (HUs).8° se preselili jugoslovanski . ^ani iz Herceg-Bosne, neka' 1 v Perziji in drugod. JeUke stavke 'Udi v Španiji elik '^n v stavke imaJ° sedaj tudi na 1* ;vcev , kjer je okrog 250.000 de- °ljSe Zapust¡lo delo, zahtevajoč ^n delovne Pogoje. Vlada si za- í^UrlfriZadeva' da bi dose£la SP°" tii ,jel med stavkujočimi in njihovi-cel0 odajalci, ponekod pa je prišlo Vn,,° ZeI° razburljivih in krvavih ov. M°eo«Jk Tako aCete 80 v Yesteju, pri mestu Ala-Mv|e ' knietje vdrli na posestvo \ Po'd ,radikalnega Poslanca Alfa-rl» okrog 6.000 smrek ter za- Predsednik francoske republike Lebrun ve vlade predsedniku republike Leh-runu. Vlado tvori 35 ministrov in državnih podtajnikov; 20 je socialistov, 11 radikalnih socialistov, e-den je komunistični disident, trije člani novega kabineta pa ne pripada jo nobeni stranki. Predsednik kabineta je Leon Blum notranje posle je prevzel Roger Sa-lengro, zunanjo politiko bo vodil Y-von Delbos, za narodno obrambo pa bo skrbel Edouard Daladier, ki je o-benem tudi ministrski podpredsednik. V vladi so tudi tri ženske, Roí državne podtajnice: ga. Irena Joli-ot Curie za znanstvena raziskavanja — ga. Suzana Lacorre za zaščito otrok; ga. Brunschwiggova pa z\ vdove in sirote. Levičarski voditelji so prevzeli vodstvo države v trenutku, ko buta po Franciji velik stavkovni val, kate ri je zavzel že delavce vseh mogočih strok. Že prejšnji teden smo na kratko poročali, kako so delavci nekaterih avtomobilskih in letalskih tovarn, v Parizu in drugod, zastav-kali ter zasedli tovarne. Zahtevali so skupno delovno pogodbo, 40 urni tednik ob sedanjih plačah, ter letni plačani dopust. Stavkovno gibanje se je v preteklem tednu tako razširilo, da stavka že okrog pol milijona delavcev v približno 1500 tovarnah — preko 100.000 delavcev se je naselilo v delavnicah in izjavljajo, da se ne umaknejo, dokler podjetja n1? sprejmejo vseh delavskih zahtev. Ponekod so radikalnejši stavkarji zajeli ravnatelje tovarn ter jih imajo zaprte drugod so se z družinskimi poglavarji naselile v tovarnah še žene z otroci. V Parizu in drugih mestih so nastopili stavko tudi delavci zaposleni pri prometnih sredstvih ter v ve likih pekarnah, mlekarnah in izdelo valnicah ledu, pa obstoja nevarnost, da bodo začele primanjkovati tudi živila. Listi se ne razprodajajo, med ljudstvom se širija najbolj vznemi-joče vesti in sploh je razpoloženje takšno, da so nekateri izjavili, da se gre tu bolj za politično, nego za gospodarsko stavko. In to povzroča skrbi tudi levičarskim voditeljem, ki so sedaj prevzeli državne vajeti v svoje roke. Iz radikalno socialističnih vrst so se že par krat čule obdolžitve na račun komunistov, češ da hočejo izrabiti položaj za svoje načrte in zanetiti revolucijo. Komunisti pa ta očitek zavračajo. Pravijo, da ne vodijo stavke in da so pripravljeni pod pirati Blumovo vlado. Blum je že sklenil storiti vse, da se delavstvo pomiri ter se vzpostavi red v vsej državi. Parlamentu bo takoj predložil zakonski osnutek za splošno uvedbo 40 urnega tednika ter za razvelfavljenje Lavalovega zakona o 10 odstotnem znižanju plač državnim nameščencem. Danes se nova vlada predstavi parlamentu in bo ministrski predsednik zahteval od poslanske zbornice, da v najkrajšem času odobri najvažnejše zakone, s katerimi naj se uveljavijo težnje levižarskega b!o ka, takozvane Ljudske fronte. Upa, da bo delavstvo, ki je Ljudski fronti pripomoglo do volilne zmage, s tem zadovoljno ter da se bodo tako olajšala pogajanja za dosego sporazume med delodajalci in delavci glede drugih delavskih zahtev. Vsekakor pa je položaj skrajno kritičen in presenečenja niso izključena- Tudi kar se mednarodnih vpra-j Sanj tiče, se širijo v zadnjih dneh j zelo vznemirljive vesti, ki prihaja- jo pred vsem iz Rima. Argentinija je zahtevala nujno sklicanje občnega zbora Zveze narodov, da se reši abesinsko vprašanje. V zvezi s tem gre glas, da zbira Mussolini ob švicarski meji svoje čete ter da je "pripravljen na vse", če bi Zveza sklenila poostriti sankcije. In še drug glas, nič preveč pomirljiv, je prišel te dni v Pariz: da bo Avstrija, z italijansko pomočjo poklicala Otona na dunajski cesarski prestol ter da je Italija pripravljena mobilizirati ob avstrijski in jugoslovanski meji, če bi Mala an-tanta skušala preprečiti vzpostavitev Habsburžanov. To niso nič kaj pomirjujoči glasovi in čakajo torej novo francosko vlado prav težke naloge. Leon Blum, vodja francoskih 30-sialistov in novi načelnik kabineta, se tega dobro zaveda. Baš preteklo nedeljo je na kongresu socialistične stranke v Parizu jasno povedal svo jim pristačem: Ali uspemo s progra mom Ljudske fronte, ali pa bo imel fašizem prosto pot in njegovega pohoda ne bomo več zadržali, sin židovskega milijonarja, ki je trgoval s svilo. V mladih letih je čutil veliko nagnjenje do leposlovja ter se je ukvarjal s pisateljevanjem in pesnikovanjem. Kmalu pa ga je zaneslo na politično pot. Seznanil se je z Jeanom Jauresom, socialističnim voditeljem, ki je imel nanj velik vpliv. Ko je bil Jaures ob izbruhu vojne umorjen od nacionalističnih elementov, se je Blum brž povzpel v socialistični stranki do vodilnega mesta, do katerega mu je pripomoglo tudi njegovo v leposlovju izurjeno pero. Sedaj je postal vodja protifašistične fronte v Franciji. Na zunaj ni prav nič podoben kakšnemu odloč nemu narodnemu voditelju, z jeznim pogledom in z ostrimi potezami Serraut, predsednik vlade, ki je odstopila v obrazu, marveč vse bolj sliči ponižnemu in umerjenemu šolskemu učitelju, kar je tudi svoj čas bil. Sedaj ima šestdeset let. ★ ^ ★ ft ★ # * & MUSSOLINI NAMERAVA PODPRETI HABSBURŽANE? Avstrijski kancelar Schuschnigg je, pred par dnevi in brez običajnih ^predhodnih napovedi, odpotoval v Italijo, "na oddih". To nenadno potovanje, ki je bilo tem bolj nepričakovano, ker se je pred nedavnim mu dil pri Mussoliniju bivši podkance-lar Starhemberg, katerega je Schuschnigg izrinil iz vlade, je takoj sprožilo Najrazličnejše komentarje in ugibanja. Počemu je šel Schuscbnigg v I-talijo? Nekateri so menili, da ga je povabil Missolini z namenom, da bi ga spet pobotal s Starhembergom, sedaj pa so prišle v svet vse bolj važne in bolj vznemirljive novice: Mussolini se je baje odločil pristati na povratek habsburške vladar ske hiše na dunajski prestol ter je avstrijski vladi obljubil pomoč za slučaj, da bi Mala antanta, in pred vsem Jugoslavija, skušala preprečiti ponovno ustoličenje Habsburža-na v Avstriji, Takšno sporočilo je baje prejela nova francoska vlada iz zanesljivega vira. Istočasno z obnovitvijo monarhije v Avstriji, bi, po teh vesteh, Madžarska odpovedala trianonsko pogodbo. V slučaju kakršnihkoli za-pletljajev, bi Italija nemudoma mobilizirala svojo vojsko ter jo poslala na severne meje. Če te informacije odgovarjajo res ničnim namenom rimske vlade, potem je prav gotovo, da se je Mussolini odločil za nevarno igro z og- Argentinija zahteva sklicanje občnega zbora Zveze narodov čeli obdelovati zemljo. Civilna garda jih je skušala razgnati, pa so se kmetje postavili po robu: 21 kmetov in en gardist so bili ubiti. Argentinska vlada je sporoči la Zvezi narodov svojo zahtevo, da se čim prej skliče občni zbor ženevske meddržavne organizacije. Svojo zahtevo utemeljuje z navedbo, da ni mogoče prepusti ti samo Svetu Z. n. rešitve tako važnega in zamotanega vprašanja, kakršno je vprašanje Abe-sinije, marveč, da. morajo zastopniki vseh držav povedati na občnem zboru svoje mnenje ter končnoveljavno ukrepati. Argen tinska vlada se pri tem sklicuje na 10. člen ženevske pogodbe, v katerem so vsebovana iamstva za teritorialno nedotakljivost sle herne države, ki je članica-Zveze, in potem takem tudi Abesi-nije. Važno je tudi, da je sedanji argentinski zunanji minister oče mednarodne pogodbe, ki odreka državam pravico, da bi si s silo prilastile tuja ozemlja, pa je zato — vkljub veliki molčečnosti argentinskih diplomatov — mogoče sklepati, da se Argentinija ne namerava v Ženevi zav.zeti za italijanske težnje. Večina držav, posebno manj ših, so argentinski predlog pozdravila z zadoščenjem. Občni zbor Zveze se bo sestal po vsej priliki še tekem tega meseca. njem. Mala antanta je že opetovano izjavila, da nikakor ne bo dopustila, da bi se v Avstriji vzpostavila habs burška dinastija ter da bo vsak tak poskus smatrala za "casus belli" —v t. j. kot zadosten vzrok za vojno. Ako je Mussolini res skombiniral tak italijansko - avstrijsko - madžai* ski manever, potem ni skoro nobenega dvoma, da hoče mož poskusiti vojno srečo Italije tudi v Evropi. Ali so mu morda res udarile na možgane napovedi starega in že napol prismuknjenega Ludendorffa, ki je pred nedavnim izjavil, da bo Mussolini postal novi Napoleon Bona-parte, ki bo podjarmil "vso propada jočo Evropo"? José Primo de Rivera, vodja španskih fašistov, je bil obsojen na 6 mesecev ječe Madžarsko, nacionalno socialistično stranko je budimpeštanska vlada razpustila, ker da je pripravljala zaroto proti sedanjemu režimu. RAZNE VESTI "Queen Mary", veliki angleški pre kooceanski parnik, je srečno končal svojo prvo vožnjo v Severno Ameriko. Iz Anglije v New York je rabil 4 dni, 5 ur in 48 minut, t. j. dve uri in 24 minut več nego njegov francoski tekmec "Normandie", Megla ga je ovirala na poti. V New Yorkd so stotisoči prisostvovali prihodu tega morskega orjaka. 110 oseb je zgubilo življenje pod avtomobili tekom binkoštnih praznikov v Združenih državah Sev. A-merike. Angleškega kralja Edvarda VIII. bodo kronali 12. maja prihodnjega leta. Tako so s srednjeveškim pom-pom naznanili pretekle dni v Londonu posebni glasniki. Hajlé Selassije je prispel v angleš ko prestolnico, pa je ob svojem prihodu izjavil sledeče: "Prihajam z zaupanjem, da bom izposloval pravico, in pa z željo, da izrazim angleškemu narodu svojo zahvalo sa simpatije, ki mi jih je vselej izkazoval". Velika množica je prisostvo vala prihodu ter je negušu izrazita svoje simpatije. Iz Anglije bo abe-sinski cesar krenil v Švico in se bo menda tudi pred Zvezo narodov potegoval za svoje pravice. V Apeninih se je razbilo italijansko vojno letalo, ki je padlo z višine 5000 metrov; trije letalci so se pri padcu ubili, dva pa sta se rešila s padobrani. To ali ono čitateljico bo morda za nimalo, da je v Parizu 88 letni brivec Marcel Greaton, ki je zaslovel po vsem svetu kot izumitelj posebnega načina kodranje ženskih las, ki ga po njem nazivajo "ondul. "Mai-cel". O "črni legiji", novi tajni organizaciji v Združenih državah, osnovani menda po. zgledu zloglasnega Ku-Klux-Klana, se širijo tako vznemirljive vesti, da so oblasti odredile strogo preiskavo. Policija je aretirala nekega Deana, člana "črne legije"; priznal je, da je umoril nekega Poolea za Ukazen, ker je pretepel svojo ženo, ter da je s tem izvršil ukaz, ki ga je dobil od svojega predstojnika iz "legije". 79. rojstni dan papeža Pija XI. so na slovesen način proslavili preteklo nedeljo v Vatikanu. Slavnostni maši v baziliki sv. Petra je prisostvovalo 23 kardinalov in okrog 40.000 vernikov, med njimi 10.000 romarjev iz 22 držav. Papež je imel govor, v katerem je pozival v boj' proti komunizmu, o katerem je dejal, da predstavlja veliko nevarnost za vse človeštvo. Kakor da bi v zraku ne bilo dovolj prostora — tako se zdi človeku, ko čita, da se je zgodila nesreča, ker sta letali trčili. Tako je tudi pretekle dni neko potniško letalo zavo-zilo v zasebni avion, padlo na zavod za umobolne, ubilo dva bolnika ter jih več ranilo; življenje je zgubil tudi pilot. Revolucijo imajo v Nicaragui; zanetil jo je poveljnik Nocionalne garde general Somoza, ker mu ni bila po volji kandidatna lista, ki so jo sestavile vladne stranke za prihod-dnje predsedniške volitve. General je imel srečo, ker je večina vojaštva potegnila z njim. Sedaj zahteva, da predsednik republike Sacasa odstopi. V Managui in po drugih krajih je prišlo do krvavih spopadov, v katerih je padlo več oseb. Tudi diplomati posredujejo, da bi se revolucija končala brez prehudega streljanja. Izgredi v Palestini se še vedno nadaljujejo in so Arabci začeli streljati tudi na angleške vojake. Zato je Anglija poslala v Palestino oja-čenja ter se je baje odločila, da bo strožje Nastopila proti upornikom. Židje pa izjavljajo, da se vkljub vse mu ne odpovedo svojemu namenu da v Palestini obnove svojo nekdanjo domovino. ARGENTINSKE VESTI Razveslejiva ugotovitev Buenosaire(ška slovenska društva — D. K. D. "Ljudski Oder", G. P. D. S. v Villi Devoto, S. D. "Prosve ta" in I. D. "Tabor" — so se potom svojih zastopnikov dogovorila, da organizirajo veliko skupno prireditev, katere čisti dobiček bo namenjen slovenskim in hrvatskim žrtvam fašizma na Primorskem. Sporočamo to novico naši javnosti v prepričanju, da jo bo z zadoščenjem vzela na znanje. In tudi ml z veseljem ugotavljamo, da so se naša društva brez posebnih težav sporazumela, ko se je šlo za naše primorske rojake; glede njih smo vsi enih misli in enega srca, čeprav nas glede drugih vprašanj loči to in ono. Vse druge podrobnosti, ki so v zvezi s to prireditvijo, bo javnosti sporočil poseben prireditveni odbor, ki se je že lotil dela. Cv/ f/, Zidarski shod Deset tisoč zidarjev se je zbralo preteklo nedeljo predpoldne v "Luna Parku", da slišijo poročilo stavkovnega odbora o delu, ki ga je izvršil tekom zidarskega štrajka, ki je trajal 95 dni in s katerim so si delavci stavbinske stroke vendarle zagotovili nekoliko pravičnejše delovne pogoje. Vsa poročila so bila odobrena. Na zborovanju pa se je ugotovilo, da se skušajo nekateri delodajalci na nepošten način rešiti obveznosti, ki so jih prevzeli ob zaključku štrajka; tako na primer zahtevajo od svojih delavcev več ko 8 ur dela dnevno. Zidarji so na shodu pokazali, da bodo znali braniti pravice, ki so si jih s tolikimi žrtvami priborili. Prizadevanja za ustanovitev "Nacionalne fronte" že delj časa so se širile govorice, da nameravajo razni konservativni, nacionalistični, "neodvisno-socialis-tični" in drugi elementi zbrati svoje pristaše v nekako "Nacionalno fronto", ki naj bi tvorila protiutež, proti sodelovanju radikalov, socialistov, naprednih demokratov in raz nih delavskih organizaciji, ki v zadnjem času složno nastopajo v obram bo demokracije in svobode proti reakciji. In res je buenosaireški tisk objavil te dni dolg proglas, ki poziva Argentince, naj vstopijo v "Nacio nalno fronto". Proglas nima nobenega podpisa, sestavil pa ga je biv ši finančni minister Pinedo. Pravi, da se republika nahaja sedaj v odločilni dobi svojega ustavnega razvoja in da je radi tega nujno potrebno, da se ta razvoj pravilno us meri. Trdi, da je splošna volilna pravica škodljiva in končno razlaga, Citi, da bi radikali spet prišli do oblasti ter da bi se republike polastili skupno z naprednimi demokra ti, s socialisti in komunisti. Drugega določenega programa proglas ne vsebuje. Pravi, da se morajo najprej združiti za skupen nastop vsi "ljubitelji reda", šele pozneje bi se rešila druga, manj važna vprašanja. Zanimivo je, da so desničarski nacionalisti, takozvani "uriburujevci", nastopili proti proglasu in nacional ni fronti ter da je eden izmed njihovih voditeljev celo izjavil, da se gre tu za spletkarijo, s katero naj naj bi se vpostavila diktatura generala Justa. Med tem pa pobudniki "Nacional ne fronte" že zbirajo podpise vplivnejših mož, za svoj manifest, in pa pristaše, za svojo fronto. Velika poneverba Dva uradnika tukajšnjega denarnega zavoda "Banco Español del Río de la Plata" — A. Aranguena in A. Alberto — sta s spretnimi má nevri olajšala blagajne dveh podružnic za okroglih 100.000 pesov. — Arangueno so prijeli in je vse priznal, Alberto pa, ki ima skoro ves ukradeni denar (tako vsaj izjavlja njegov aretirani pajdaš), je pobegnil in ni za njim nobenega sledu. Priznanje bolivijske vlade Obenem z Združenim državam:, Brazilom, Chilejem, Perujem in U-ruguayem, je tudi Argentinija preteklo soboto uradno priznala novo revolucionarno vlado, ki se je v Boliviji polastila državne oblasti. Madžarska propaganda V četrtek je minulo 16 let, odkar je bila sklenjena trianonska pogodba, s katero so se določile meje sedanji Madžarski. Tudi letos so to priliko izrabili tukajšnji madžarski propagantisti; objavili so dolg proglas, v katerem skušajo argentinski javnosti natvezati, da se je v Tria-nonu zgodila Madžarski strašna kri vica:"ukradli" da so ji več ko dve tretjini "madžarske" zemlje ter spra vili več ko polovico njenega prebivalstva "pod tuji jarem". Iz proglasa je razvidno, da smatrajo tukajšnji Madžari vse svoje nekdanje podanike hrvaške, slovaške in romunske narodnosti za čistokrvne sinove "viteškega madžarskega naroda" ter bi jih radi rešili ''tujege jarma' za to, da bi jih predali svojim lačnim magnatom v izkoriščanje. Nagrade za gledališka dela - Posebna občinska komisija je prisodila nagrade za najboljša gledališka dela argentinskih avtorjev, u-prizorjena tekom preteklega leta. Kot najboljša veseloigra je bil nagrajen "El rey del kerosén" od E-duarda Pappa; kot najboljša eno-dejanka pa je dobila nagrado komedija "Yo soy el personaje", delo pisatelja C. A. Giurie. Za drame ni bilo tekmovalcev. Pozdravi Ga. Ema Vrabec nam, tudi v imenu svojega moža, bivšega pevovodje v Buenos Airesu in Córdobi, naroča, da sporočimo njune "prav prisrčne pozdrave pevovodji g. Cirilu Jekše-tu in vsem drugim rojakom, ki ?o Dvoboj Poslanca za mendoško pokrajino Lencinas in Saá, o katerima smo v zadnji številki poročali, da sta se v zbornici hudo sporekla, sta šla prati čast na neko posestvo v Avella-nedi. Izvršila sta dvoboj na samokrese in sprožila vsak svoj strei. Hudega pa ni bilo, saj se niti ena sama kapljica krvi ni potočila. Pač pa so imeli mnogo opravka razni časopisni poročevalci in fotografi, ki so v velikem številu prisostvovali dvoboju ter objavili dolga, illustvi rana poročila. Nasprotnika se nista pobotala. da je treba na vsak način preprc- ju poznali". Banco Germánico : DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149 59 « Šahovski turnir D. K. D. Ljudski oder naznanja, da priredi v svojih društvenih prostorih, ul. Paz Soldán 5150, šahovsko tekmo, katere se lahko udeleži vsak slovenski šahist, naj si bo član kakšnega društva ali pa tudi ne. Pri jave se sprejemajo vsak večer od 8. do 10. in sicer do 16. junija t. 1. Vpisnina znaša $ 1. Vse druge podrobnosti izvedo zainteresiranci v društvu, kjer so na vpogled tudi že sestavljena pravila za ta turnir. Nov grob Smrtna kosa je ukinila življenje, v nedeljo, dne 24. majnika, še mladi cvetki, Pavlini špacapan, stari šele štiri in pol let, hčerki nam do-broznanega rojaka Petra špacapa-na, večletnega gostilničarja na Pa-ternalu in sedaj nastanjenega v Barracas, ulica Osvaldo Cruz. K zadnjemu počitku je spremljalo v pondeljek pokojnico mnogo naših rojakov in rojakinj iz okolice, ka kor tudi iz vseh strani mesta. Nadvse prizadetim staršem naše najiskrenejše sožalje! -«•»—- Novi priseljenci BANCO GERMANICO, Avda. L. N. Alem 150, naznanja vsem zainteresiranim, kakor tudi vsem čita-teljicam in čitateljem Novega Lista, da z motornikom "OCEANIJO", ki je odplula iz Trsta dne 21. 5. 1936 in ki prispe v tukajšno luko dne 8. t. m., to se pravi v ponedeljek dopoldne, potujejo med ostalimi potniki tretjega razreda tudi naslednji naši rojaki, za katere so bile ladijske prevoznice izstavljene pri više imenovanem zavodu: Anastazija Sutlovič iz Velikega Iža, Ana Bela iz Temešvara, Mari-I ja Vernier iz Rovereda, Marija De-. kleva iz Trsta, Anton Ugrina iz Ras tovca, Tonkovič Ivan,' Anton in Berta iz Pilane, Simunovič Marija in Nikolaj iz Drača, črnkovič Mirko iz Virotice in Sebastjan Barbara iz Banata. Na nemškem zrakoplovu "Hindenbu rgu" so pred nedavnim imeli tekom vožnje službo božjo. Prvi krat je zgodilo, da se je maša brala v zraku; pred par meseci pa so v Italiji imeli mašo celo v podmof'0 ■sOr * i* * CIGANI PRIHAJAJO ! Cigani prihajajo! Dramski odsek "Tabora" jih bo spet privedel na oder, v zabavo in razvedrilo vsem mladim in starim Slovencem v Buenos Airesu. Društvo bo namreč kmalu spet uprizorilo nad vse zabavno Milčinskega veseloigro, ki jo je lani že dvakrat spravilo na oder z največjim uspehom. Soglasna sodba vseh, ki so "Cigane" že videli, jc bila in je še, da takšne igre še ni bilo na našem izseljenskem odru. Vsem je tako ugajala, da je nikakor ne morejo pozabiti, pa silijo, naj bi se spet uprizorila. Spet bi jo radi videli. No, pa je društvo sklenilo ugoditi tej splošni želji rojakov: Cigane bomo spet videli in slišali. Kdaj in kje — to bo pravočasno javljeno, tako da se bo za tisti dan lahko vsak rešil drugih obveznosti in službe. Igra bo deloma na novo naučena ter izpopolnjena v pevskih in glasbenih točkah; kakor prejšnje leto, tako bo tudi sedaj sodelovalo pri u-prizoritvi preko petdeset oseb. Bren ka bo tudi ta krat igral Gustav Deč-man in — če ste pozabili kakšen j 3 bil — naj vam ga pa slika, ki jo objavljamo, spet prikliče v spomin? Dramski odsek. Predstavnik za celo Južno Ameriko PRVE HRVATSKE ŠTEDIONIGE ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA GENOVA Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem sigurnim potom BRZOJAVNO! Z AVIJONOM! Z POŠTO! NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo. NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM Ker bi bilo potovanje še dražje NIKAKIH POTEŽKOČ Naše uradne ure: od 8 1|2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 112 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjen je! Listnica uredništva Nadina Godinova: Za Vas imamo neko pismo iz starih krajev, pa Vas prosimo, da ga pridete ali pošljete iskat, ali pa da nam sporočite, kam naj ga pošljemo. Pozdrav! ★ ^ -k ti + ti Prireditev Buenosaireško slovaško društvo ponovi na splošno željo socialno dramo v treh dejanjih "BaCová žena", od dr. I. Stodola, in sicer nj¿ coj, 6. junija, ob 9. zvečer, v svojih prostorih ul. Acevedo 553, pa vabi na to prireditev tudi jugoslovanske rojake.. Vstopnina: prostovoljni prispevki. — Po igri bo tudi ples. . Za žrtve potresa v San Luisu Zadnji potres, o katerem smo pisali, je v pokr. San Luís skoro popolnoma porušil naselbino Chacras. Zemlja se je šele po več dneh končno umirila. Prebivalstvo pa živi v veliki bedi, ker je zgubilo vse. Po raznih krajih nabirajo prispevk© za po nesrečence in ministstvo za javna dela je poslalo v Las Chacras 50 ve likih šotorov, da bodo ljudje v njih prebivali, dokler si spet ne postavijo novih domačij. * ti * ti * £ CERKVENI vestniK ZA KRATEK CAS Klavir vSaj ste vi naučili mojo hčer igrati na klavir po $ 2 uro?" "Da." "Koliko zahtevate, da jo spet odvadite?" Verjetlno "Mojo hčer bi radi za ženo? — Moj odgovor je odvisen od vaših denarnih razmer." "čudno, kako se to ujema! Moje denarne razmere so pa odvisne od vašega odgovora!" Fant in dekle Drago: Ali sem prvi, ki vas je poljubil? Vera: Kaj sem tako nerodna? Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darvvin 5172 in 2094 Nova Slovenska Gostilna Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika Ivan Gašperšič in Ludvik Dekleva AV. FOREST 621 — CHACARITA. Faruk, egiptovski kralj, se vadi v boksanju Izdeluje oblek« po naj novejšem kroju, iz naj' boljšega blaga ter P« nizki ceni JOSIP FAGANEL SOLIS 1233 (blizu Constituciona, U. T. 23—1696 bil ne»' Zaključek n^ajniške pobožno»^ kapeli bolnišnice Alvear je in lepo obiskan. Kljub dokaj godnemu vremenu. To nedeljo je praznik sv. Tttir v četrtek [m je praznik sv. ReŠ- -Telesa. Torej spomin nedoumlJ1 skrivnosti naše vere. Neverni se noi 10. dVi sk, lij; »a n»' ho«> teh dveh skrivnostih spodtikajo pol izobraženim se zdi pod nji čast, da bi te nauke sprejeli, ker) ne razumejo. Kdor je veren g°v s sv. Petrom: če tudi ne razufl vem, da je res, ker je povedal pod. Kdor je pa skušal verske & ke doumeti bolj na globoko, sp va, da bi Bog nehal biti Bog, ie bil tako majhen, da bi ga mala ,0*1"' 5» & veška pamet vsega dojela. V veC sti šele bo naše spoznanje sp<>s0^ raumevati to, o čemer se more^ tu le toliko prepričati, da je resn'.f. Sveto Rešnje Telo je kruh Ž»™ nja. c"'.e je v ljudeh, ki k maši ne dijo in ki k božji mizi ne pristop jo, vera ugasnila, je naravna st*' kakor ugasne luč, kadar olje p če novega ne prilijejo. Na _ ne bo slovenske maše. Tudi večef niče odpadejo, ker je ta dan ( slovesnost v škofijski cerkvi, W naj bi sodelovali vsi verniki. V nedeljo 14. jun pa bo prvič s^j. ta maša za Slovence v Avella® ulica Manuel Estevez 630. Pred * i šo bo prilika za spoved. Mase ** ne bo v kapeli na Paternalu. P^ . ne pozabi priti ob 4 pop. k veče^ cam, ki bodo na Paternalu in jih" bo na Avellanedi. V soboto je sv. Anton Pad» ski. f Gospod Doktorič naroqa mnog® ^ zdrave vsem znanim in neznani1® k< Ife ki ko. «as dol »i •i f k f ¡ i' Krojaški mojster Dipl, v Buenos Airesi. sporoča da se že pripravlja n» hod. Gospod Kastelic je bil začasn0 župnega upravitelja na Krk> L Stični, kjer je obolel župnik. i je zopet pri Rafelelovi drü^' Ljubljani in ni še odločen, če P ^ kmalu, ali se bo še kak mesec 1 žal v domovini. KROJACNICAINTRGO# "MOZETIČ" Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blajjo za obleke, kakor tudi vsake vrste moškega perila. A Osorio 5025 — Bs. Aires (pa ter«»" TOVARNA MOZAIKOV TEOLINDO RODRIGUEZ vrst3" Specializirana v vseh *otj$ mazaika — Imitacije marm Koncesijonar portlandsk*0a cementa "SAN MARTIN skladišče gradbene0* materijama ,04929 Añasco 2783 U. T. » a 1 BS. AIRES Postaia i a NOVI LIST gllllllllllllllllllllllllUillllllllll^ i SLOVENCI DOMA IN DRUGOD ^llllllll!!l!l!l!llll!!l!l!ll!ll!lilll!ll!!!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllilllllllllllllllH l!!!!lll!!l!lllll!lllllllilllllllllllll!lll!lllllilllllllllll¡lll!lllllll!lllllllllllll!ll!l^ VESTI !Z DOMOVINE dr. korošec o odno šajih z italijo Dr. Anton Korošec, minister za n°tranje zadeve, je imel v nedeljo maja, v Ljubljani velik govor, v katerem se je. dotaknil tudi zuna-nie političnih vprašanj. Povdaril je, sta se. izvršila v zadnjem času dva velika dogodka: zmaga levičarje fronte na Francoskem in pa ita-''ianska zmaga v Afriki. Minister je dejal: "Ves čas abesinske vojne se je javnost držala rezervirano in korektno; priznati moramo, da se Je Prav tako zadržala tudi italijan-javnost napram nam. Mi želimo, ^ bi tudi v bodoče obveljali med "®mi odnošaji dobrega in korektne-?a sosedstva. "Avstrija je krenila po nemški po-li ter je začelfc organizirati voj-baje se hoče zavarovati pred ^mčijo. Mala Avstrija proti veli-^ Nemčiji! Na drugi strani pa se loškim Slovencem obljubljajo od a do časa manjšinske pravice.. d°bili jih pa doslej še niso". ^OPAD MED~ KMETI IN OROŽNIKI y Ozlju, na Hrvatskem, je mno-''Ca kmetov naskočila 1. maja orož-4'Ško postajo, da bi osvobodila pet-jetnikov, ki so jih oblasti a-^irale tekom političnih izredov. Wniki so' napad odbili ter je bil tem en kmet ubit. NOVI BAN SAVSKE BANOVINE novega bana savske banovine bil imenovan dr. Viktor Ružif, pomočnik pa je postal dolnji načelnik zagrebške policija %ldžič. .^stirsko pismo proti ^Morali v kopališčih ^dem katoliških škofov je obja-skupno pastirsko pismo, v ka-rein dvigajo svoj glas proti kopališ ^odi in razvadam, ki so jih v a'ttiacijo prinesli tudi letoviščarji. ,ravijo, da se moški in ženske sla-kar na prostem, na obali, da so v "pomanjkljivih" kopalnih . Iekah, sprehajajo da se po nabre-''h kar v pižamah, po hotelih da se l^onolomci prijavljajo kot zakonci £ skupno prenočujejo itd. Škofje Rajajo, da vse to ograža katoliški |£aj Dalmacije ter da spravlja v j^arnost njeno verno ljudstvo. Za-Sahtevajo, da se vse takšne in *0bne nespodobnosti prepovedo. ^esnica pa je, seveda, da se vse ... ,^0gaja ne samo v Dalma-marveč po vseh kopališčih na ^ ter da bo težko odpraviti takš-j. ^üdo modo, ne da bi se obenem i^avil iz Dalmacije tudi tujski 0ltlet, ki je važen vir dohodkov za ^ o* 8lromašne kraje. -»•»- sMrtna nesreča v planinah t^ . velikonočne praznike se je do-večja družba turistov in farjev, da jih prebijejo v trig-t^ 6ltl pogorju. Ko so bili sredi .1 e ^a plazu, je začelo deževati L^Žiti in petorica smučarjev je da bi prfed nočjo dosegla d«, Krmi. Ko so po velikih na-Prišli tja, so videli, da je ko-ar podrl. Odpravili so se nato ¡y1 koči na Kredarici, toda v snež J^težu so smer zgrešili in so v snegu do jutra. Stanko V Je vs'ed prestanih naporov ^ samo malo oddaljen od koče VÍdarici- Drugi štirje so se tam Ul 'n okrepčali. "umrl" je, da bi si pomagal iz stisk V Zagrebu sta se srečala nedavno priletna dama in prileten gospod, oba ruska emigranta. Dama se je ob pogledu na gospoda tako prestrašila, da so se ji začela kolena šibiti in da ji je moral gospod pomagati, da je prišla do bližnje veže. Tam mu je povedala, da ji je pred dobrim tednom nekdo pravil, da je on umrl in jo prosil, naj prispeva nekaj za venec za njegov grob. Dala mu je 50 Din. Naenkrat je pa srečala moža, ki naj bi bil že umrl. Mož ji je pa povedal, da si je hotel v hudi stisk: pomagati na ta način, da se je dal proglasiti za mrtvega. Njegovi znan ci so pa začeli zbirati prispevke za venec in njegov grob. Prispevke je pa zbiral tudi sam. Kaj poreče policija na ta nov način beračenja ali sleparstva, se bo šele pokazalo. bled v francoski pesmi V lepi lirični pesmi opeva kraso te Bleda soproga poslanika francos ke republike v Jugoslaviji grofica R. du Dampierre. Ugledna Francozinja pravi o slovenskem Bledu v izbranih verzih, da še nikdar v svojem življenju ni videla toliko nežne tišine, sinjine in lepote, kakor na tem koščku zemlje. Pesem je bila objavljena v listu "Echo de Belgra-de," ki izhaja v Beogradu. nenavadna pravda Sodišče v Stonu se bavi z nenavad no tožbo. Neko 32 letno dekle toži 14-letnega dečka, da jo je zapeljal in da je oče otroka, ki ga pričakuje. Tožba zahteva, naj "zapeljivec" očetovstvo prizna in se s tožiteljico poroči. Zadeva je posebno zanimiva zaradi tega, ker je toženec pač najmlajši nezakonski oče v vsej državi. Tedaj, ko je bil baje tožiteljico zapeljal, je bil star 13 let in pol. — Domnevni mladi zapeljivec nima staršev in je njegov varuh neki sodnik. Razpravo so odgodili, da preiščejo še neke druge okoliščine, ki naj bi odgovorile na vprašanje, kdo je zapeljan: on ali ona. Prestolonaslednik Asfa Wosan sin abesinskega cesarja Umetniška kovačnica in mehanična delavnica Specializirana v oknicah, metaličnih pročeljih, železnih vratih, vestibilih, ograjah itd. itd. CUCIT & HUMAR se toplo pripcfroča slovenskim izseljencem za vsa v stroko spadajoča naročila-BOULEVARD BALLESTER 425 Villa Ballester VESTI S PRIMORSKEGA j Kako so v Gorici proslavili zmago v Abesiniji V petek, 8 maja,, se je vršila v goriški prestolni cerkvi svečana ma ša zahvalnica povodom srečnega i-zida afriške vojne. Mašo, pri kateri se je pel tudi svečan Tedeum, je imel sam goriški nadškof Margotti. Pred cerkvijo so bile razvrščene čete, ki so pozdravile prihod škofa in ostalih cerkvenih dostojanstvenikov z vojaškimi častmi. Vojaštvo je bilo v polni vojni opremi. Kakor ob drugih podobnih prilikah, tako je tudi ta krat nadškof Margotti imel hudo patriotičen govor, v katerem je poveličeval zmago italijanskega orožja, ki je pripravila udej-stvitev ogromnega programa Duce-ja, ki stremi za rimskim mirom. Rekel je: "In mi bomo peli z zvonovi in se veselili ter poslali do trona Boga svojo zahvalo. O, blagoslovi, evharistični Jezus, prisotne,, one ki so preoblečeni... blagoslovi našega kralja, Duceja ljublenega od italijanskega naroda, vlado in ves narod. Blagoslovi predvsem naše drage vojake in italijansko vojsko ki je tu navzoča po svojih oblastnikih in možeh in svojih slavnih praporih. Blagoslovi Jezus Gorico in njene meščane, ki so združeni okrog prapora stare italijanske občine". V istih dneh je izdal nadškof Mar gotti vsem župnijam v svoji škofiji proglas, v katerih zahteva, da se proslavi ta zmaga. Ta proglas je izšel v škofijskem listu in se glasi v glavnem tako-le: "Poročilo o zma gi italijanske vojske in o vkoraka-nju v Adis Abebo je napolnilo z veseljem srca vseh katoličanov vse I-talije. Ducejeve besede o koncu vojne in miru so vplivale kot hladilen balzam na dno naših duš. Za vse te dobrote moramo biti zahvalni Bogu in moramo tudi javno manifestirati naše spoznanje njemu, ki daje vse dobro". Odreja za to, da se 10 dni po maši berejo neke primerne liturgične molitve. Angfeška križarka "Enterprise", 'na kateri se je . Haile Se.iassjje odpeljal s svojo družino v Palestino Afriške žrtve iz Julijske Krajine V času od 31. marca do 15. aprila so padli na abesinskih bojiščih na-slednj'i vojaki iz Julijske krajine: Laghi Sergio iz Trsta, Volkovi • Hektor iz Pirana, Karpené Ivan iz Trsta, Cusmé Jurij iz Pirana in Be-nner Josip iz Trsta. V istem času so padli tudi trije delavci med temi dva iz naših krajev Beč Franc in Dolenjega pri Gorici in Vrčon Aloiz iz Sv. Križa pri Ajdovščini. -»•«—-- Zaradi razpečavanja "Pra-tike" V Krnicah nad Spodnjo Idrijo so že pred časom aretirali tri domačine, in sicer Antona in Jerneja Kacina ter Jožeta Svetičiča. Na vse tri je padel sum pristojnih oblasti, da so razpečavali po okoliških vaseh slovensko "Pratiko". Ker jim pa niso mogli ničesar dokazati, so bili končno po dveh mesecih preiskovalnega zapora izpuščeni na svo bodo. (RÓJAÚ Ker je šel čez mejo V Postojni so prijeli Rudolfa Ku-reta, starega 21 let, doma iz Nada-njega sela pri Št. Petru. Obdolžili so ga, da je brez potnega lista prekoračil italijansko mejo z jiamenom, da bi se izognil vojaški obveznosti. Se^aj je bil radi tega obsojen na štiri mesece zapora. KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. J (višina ulice Cangallo 3500) MWüi Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 5»—«H Ustoličenje župnika Vinka Vodopivca Pred nedavnim so bile vse bivše vikarije v goriški nadškofiji povišane v župnije, dosedanji vikarji pa imenovani za župnike. V mali vasici pod Sv. Danijelom, v Kronbergu pri gorici je bil že dolga leta pred vojno za dušnega pastirja znani skla datelj Vinko Vodopivec, kjer je še danes in je bil sedaj imenovan za župnika. Na velikonočni ponedeljek se je vršilo oficijelno ustoličenje in za to priliko se je zbralo veliko število občinstva iz bližnje in daljnje goriške okolice. K slavnosti je prišlo tudi veliko število pevcev, — članov iz raznih okolišnih cerkvenih pevskih zborov in jih je bilo nad sto. Sodelovali so cerkveni zbori iz Pod gore, Grgarja, Kronberga in drugih krajev, združenemu zboru je dirigiral bivši učitelj in pevovodja zbora Mladike v Gorici Lojze Bratuž, na orgije pa je igral njegov brat Jožko. Slavnosti je prisostvoval odposlanec griškega nadškofa dr. Toroš ter poleg lokalnih oblasti tudi mnogo duhovnih sobratov. Novo ustoličenega župnika je .nagovoril dr. To roš in župnik Lojze Filipič iz Grgarja, ki je bil istočasno z Vodopiv-cem imenovan za župnika. Slovesnost je bila sicer kratka in skromna, vendar pa prisrčna. Naše preprosto ljudstvo, ki se je odzvalo prav v velikem številu je vnovič pokazalo, da ljubi petje in ima smisel za vse kar je lepega in dobrega. Skladatelj Vinko Vodopivec je bil rojen v Ročinju nad Kanalom 16. januarja 1878. V duhovnika je bil posvečen 14. julija 1901 in bo letos obhaja} petintridesetletnico mašni-štva. — Glasbe se je učil pri pokojnem skladatelju Danilu Fajglu. Konfinacija Goriška pokrajinska komisija je obsodila na tri leta konfinacije 28 letnega Franca Batiča, doma iz Šem pasa. Aretirali so ga bili že decembra lanskega leta ter ga dolgo držali v preiskovalnem zaporu. Dolžili so ga hudih političnih zločinov, da bi ga spravili pred posebno sodišče, a kér mu ničesar dokazali niso mogli, .so ga poslali na otoke. Batič je študiral svoj čas v Tolminu ter je bil med tolminskim di-jaštvom splošno znan. Ljudje sklepajo, da je postal žrtev kakšnega podlega denuncijanja, ki se je hotel nad Batičem maščevati iz osebnih razlogov. Obsodba V mesecu januarju letošnjega le ta je bil na svojem domu na Vitov-Ijah nad O.s^kom aretiran od šempas manj ko eno CIGARETO NA DAN (in sicer srednje kakovosti) stane naročnina za Novi list. Ali je to huda žrtev? Odpovejte se dnevno eni cigareti, kar bo Vašemu zdravju koristilo, in naročite se še danes na NOVI LIST, kar Vam ne bo škodovalo! I kih karabinerjev 26-letni Leopold i Hrovatin, posestnikov sin iz Vitovlj, lin odpeljan v goriške zapore. Glede nekega dogodka, o katerem so se bile razširile govorice po vasi in okolici, so prišli karabinerji v vas in ugotovili, da je bil dogodku prisoten tudi Hrovatin. Ker je bil pa v teku preteklega leta postavljen pod policijsko nadzorstvo za dobo dveh let, se ne bi smel zvečer ganiti iz hiše, ampak biti doma., Vsled tega so mu napovedali aretacijo in ga odvedli v goriške zapore, kjer je bil pred kratkim tudi proces. Obtoženi Hrovatin je bil obsojen na leto dni ječe. Himen V Beogradu sta se poročila 9. maja t. 1. gčna. Marica Furlanova, doma iz Trsta, in Stanko Čok, iz Lon-jerja pri Trstu, ki je kot politični obsojenec preživel sedem let v italijanskih zaporih, bil nato konfini-ran in, končno, kot jugoslovanski državljan, izgnan v Jugoslavijo. Prav iskreno čestitamo! Iz zasede ustreljen Na velikonočni ponedeljek je bil na poti iz Dan v Vodice, v Istri, iz zasede ustreljen domačin Ivan Braj kovic, iménovan Brkeš, star 50 let in doma iz Dan. Odšel je bil v Vodice k blagoslovu, a ker ga dolgo ni bilo domov, so ga žena in otroci šli iskat. Našli so ga pod nekim grmom mrtvega in v mlaki krvi. Zadele so ga bile štiri krogle iz puške. Med ljudstvom je šel takoj glas, da so Brajkoviča ubili fašisti, ker je bil pri njih obsovražen kot odločen istrski narodnak. Preiskava je res ugotovila, da sta onega dne paj-dašila po Vodicah in okolici dva mlada fašista iz Račje vasi, izzivajoč po gostilnah naše ljudi. Ljudje sumijo, da sta ta dva izzivača ustrelila Brajkoviča iz zasede. Tihotapci Pri št. Petru na Krasu je bil aretiran jugoslovanski državljan Ivan Martinčič, star 30 let, doma z Otoka štev. 9 pri Cerkniškem jezeru. Osumili so ga, da je tihotapil konje preko meje. V bližini Praprotne drage v snežniškem gozdu je bil ranjen vy ramo Žnidaršič Janez, star 40 let, doma iz Igevasi pri Starem trgu. Bržkone je tudi nanj padel sum, da je tihotapec.. Iz Sv. Križa pri Trstu V Trstu je bil obsojen na tri leta ječe Josip Sulčič iz Sv. Križa. Imenovani je pred leti pobegnil iz Italije ter prepotoval že mnogo držav v Evropi, gnan za kruhom od kraja do kraja. Zaneslo ga je tudi v Grčijo, kjer so ga pa oblasti izročile Italiji, dasi je bil politični ubežnik in vojaški dezerter. Prepeljali so ga v Trst, kjer so ga po skoro polletnem preiskovalnem zaporu obsodili na tri leta ječe. Dobil pa je dve leti pomilostitve. Sedaj sedi v vojaškem zaporu. . Huda nesreča Na opčinah pri Trstu se je dogodila huda nesreča. Proti večeru so se zbrali štirje dečki zunaj vasi pri nekem prepadu, nad katerim se dviga okrog 40 m visoka skalnata stena. Dva izmed njih, 12 letni Albin Tavčar in 16 letni Marij Sosič sta pričela za šalo plezati po skalah. Nenadoma je eden izmed njiju omali nil in potegnil za sabo v 20 m globok prepad še tovariša. Po golem naključju je ostal Sosič nepoškodovan, Tavčar pa si je prebil lobanjo in se hudo poškodoval po rokah in nogah. Prepeljali so ga v tržaško bolnico. Njegovo stanje je resno. Drobne vesti Stara granata je ranila 20 letnega Ivana škarabota, ki je na Sv. Danijelu pobiral staro železo. Radi tihotapstva in nedovoljenega prehoda meje je bil obsojen na tri mesece in 9 dni zapora Franc Pe-ternel, star 35 let, doma iz Cerknega. Za fašističnega tajnika v štjaku je bil imenovan Slovenec Ivan Kumar. Granata je razmesarila 14 letnega Pavla Bratuža iz Grgarja. Pod Sv. Goro je našel granato ter se r njo igral. Prepeljan je bil v goriško bolnišnico, kjer je pa poškodbam podlegel. Mrtvega so našli pri Tolminu Vik torja Uršiča, iz Tolmina, starega 16 let, Po obdukciji so oblasti odredile pogreb. 250 lir za sina Franca, ki je padel v Afriki, je poslal libijski guverner Balbo njegovi materi kmetici Mariji Bajt, iz Sv. Lucije. V bavksitsko jamo pri Višnjanu je padel ter se močno poškodoval Anton Sisovič pok. Antona. V slovenskih narodnih nošah so plesali dopolavoristi na sestanku ki so ga imeli na Sv. Gori in o katerem smo zadnjič poročati. župnika v' Manah, v Istri," je policijska oblast poklicala nia odgovor, ker si je drznil pridigati spojim ver nikom v jezik«, ki ga razumejo — v hrvaščini. Požkr je uničil setiifc in dél poslopja Franu Gruhtárju v BÍergonji pri Kobaridu. Povzročil m« je 10.000 lii4 škode; Prav takSno škodo je požar naredil vdovi Mariji Pregelj v Renčah pri Gorici. Pri delu se je ponesrečil, pri Sv. Luciji, Ivan Lebiin. Zlomil si je kost in morali so ga prepeljati v1 bolnišnico. V Komnu so zaprli 60 letnéga Fra na Petelina, ki prebiva v Gabrovici, ker ni hotel gozdnemu čuvaju Dokazati legitimacije ter mu je poleg tega prisolil še par krepkih. S kolesa je padel tér se težko pobil Anton Družina, v Podgtfadu. — Prepeljali so ga v reSkb bblhišnico. V Rodiku pri Divači je umrl učitelj Gregoretič, ki je več lét služil v Južni Italiji, odkoder se' je vrnil domov težko bolan-. S telefonskega droga, na katerem je delal, je padel ter se težko ponesrečil 24 letni Benjamin Gorkič doma iz Vrtojbe. Radi prestopka proti zakonu o jav ni varnosti so v Kobaridu aretirali Ludvika Doljaka iz Gorice. V Gorici je bil aretiran, a pozneje izpuščen, trgovski pomočnik Franc Vuk, ker je pri dekoraciji izložbenega okna trgovine s čevlji. Tram-puž in Kokolj uporabil bel, moder in rdeč papir. V Tomaju je gorelo pri Polakovih. Požar je uničil hlev, ki je bil last tomajskega trgovca černeta in še- puljskega mehanika Orla. **************************** T * Í-* * * E * 1 * * I I ♦ ft - »,/_ v. .v v yf \r « a t y „V, .V, ,1', V, V, .V, .V» .V, V ,V. .V, V. ,V » " " " " »** A A W 'A W 'K 'K' 'K 'A "A W 'K H1 TI" '*' H" A W *'*'* »1|" * H' HfflKffiiMHSSaiMSB Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 Ia Paternal 172» Krojačnico Obiščite L. UŠAJ • Tu boste v vsakem oziru najbolje postreženi • GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal sNVXVy^V/XS^XSN ZA POUK IN ZABAVO '"ž 2 S C< g r/ GLICERIN Ko je nekako pred 150 leti sloveči kemik Scheele odkril glicerin, je bila kemija še malo razvita. Zato profesor Scheele ni mogel spoznati niti narave iznajdenega glicerina, niti posledic svoje iznajdbe. To so u-gotovili pozneje šele drugi učenjaki. Od tistega časa, odkar so glicerin našli, pa do tistega časa, ko so ga začeli uporabljati, je minilo mnogo let. Pred kakimi 100 leti šele so začeli izdelovati stearjjn. Pri tem izdelovanju je pa postal glicerin že zelo važen. C.imbolj je rastla uporaba glicerina, tem boljše načine so morali odkrivati za njegovo pridobivanje in čiščenje. Glicerin je sestavni del vseh masti in mastnih olj. Glicerin se veže z raznimi snovmi in tako nastajajo razne nove snovi, med katerimi je postal naj bolj važen nitroglicerin, katerega so odkrili leta 1844. Toda tudi nitroglicerin spočetka ni imel pravega pomena, dokler A'-fred Nobel leta 1867 ni začel izdelovati dinamita ter pri tem uporabljati nitroglicerin. Glicerin uporabljajo milarne, kozmetične tovarne tovarne za živila itd. Tudi medicina, in lekarne ga uporabljajo, čeprav ¡ prav za prav nima nobene zdravilne moči. Uporablajo ga pa deloma zato, ker močno privlačuje vlago, deloma pa zato ker se da rad razkro jiti. Tudi pri izdelovanju papirja je glicerin postal neobhodno potreben, kakor je potreben tudi v grafični u-metnosti. Kopirna črnila, črnila za žige, črnila za hektografe — povsod je glicerin. Zlasti pa potrebue glicerin filmska industrija in pa industrija za izdelovanje barv. Tudi pri izdelovanju laka in firneža je glicerin važen, takisto v tekstilni in usnjarski industriji. Uporabljajo za tovarne za izdelovanje gumija, ker zelo dobro konzervira gumi. Ker je zelo od poren proti mrazu, ga uporabljajo pri plinskih urah, dalje za mazila, zlasti pa pri hladilnikih za avtomobile. Zelo važna je njegova uporaba za artilerijske namene, ker ga potrebujejo, da polnijo zavore modernih topov. S tem pa ni o glicerinu še vse povedano, vsled česar lahko rečemo, da je najdba glicerina najbolj važna . najdba v zadnjih stole- ŽENSKI KOTIČEK Dolgost ženskega življenja tjih. .A, ,1. ti + ti it ti + ti + Hollyvoodske filmske igralke ne znajo samo igrati, ampak tudi streljati. Na sliki jih vidimo s puško na rami in uganjajo menda propagando za prostovoljno vpisovanjq v vojsko. Dočim se je povprečje človeške življenske dobe v zadnjih 50 letih močno dvignilo, trdi angleški zdravnik prof. dr. James Irvington, na podlagi svojega proučevanja, da živi današnja ženska povprečno dve leti manj nego njena mati in stara mati. Vzroke za ta pojav, ki je v hudi opreki z osebnim vtisom, ki ga ima vsakdo izmed nas, in tudi v opreki z dosedanjimi znanstvenimi izsledki, je iskati, po mnenju dr. Irving-tona, v današnjem življenjskem načinu ženske. Živi gotovo bolj intenzivno in živčno nego ženska minulih dob. Da išče angleški zdravnik krivdo tudi v današnji ženski modi in v načelu vitke linije se razume samo po sebi, čeprav mora po drugi strani priznati, da je današnje žensko oblačilo v mnogih pogledih veliko bolj zdravo^, pametnejš-e in bolj praktično, nego je bilo kdaj prej. Ne ugaja mu pa, kako se ženske oblačijo pozimi. Po njegovem bi morale biti za svoje telesno in duševno zdravje v tem času odete v debelo plast tolšče. Profesor Irvington trdi, da so bile ženske v njegovi mladosti neprimer no odpornejše nego danes. Niso bile sicer tako krepke in tudi niso -toliko zmogle, zato pa je bila njih sposobnost pasivnega prenašanja vseh nadlog in bolezni toliko večja. Prodaja zemljišč v Rusiji Vsa ruska zemlja je kakor znano v rokah države. Zemljišč ni tam mogoče niti kupovati niti prodajati, temveč jih prepuščajo kolektivnim gospodarstvom v obdelavo ali pa jih delijo med kmete, ki še niso člani kolhozov. A čeprav sta nakupovanja in prodaja zemljišč teoretično nemogoča, se vendar dogaja mnogo pvi merov korupcije. Državne oblasti so zvedele, da so se posebno v zadnjem času mnoga zemljišča prodajala kolhozom, sov-hozom in drugim organizacijam, da so tudi posamezniki kupovali zemljišča in jih potem z dobičkom prodajali dalje ali jih dajali v najem. Vlada je sedaj nastopila z vso odločnostjo in je proglasila vse kupne in najemne pogodbe te vrste .za neveljavne in kdor se peča s takšnimi dejanji, pride pred sodnike. Ženske o svojih pravicah v tramvaju omnibusu in vlaku Londonski "Daily Express" je zastavil svojim čitateljicam vprašanje: Ali je moški — če upoštevamo današnje življenjske oblike — pri-moran, da prepusti ženski v tramvaju, avtobusu ali v vlaku svoj sedež ? čeprav je videti to neverjetno, je vendarle večina čitateljic to vprašanje zanikala. V svojih odgovorih navajajo, da dela moderna ženska prav tako kakor moški, ima iste pra vice in ne more zahtevati posebnih prednosti. Ali pa ne dela — nu, in potem je še čelo krivično, da bi u-trujeni mož prepustil svoj sede/, bitju, ki se bavi v glavnem s tem, da obiskuje šivilje in trgovine ter se lišpa pred zrcalom. Mrzle noge Kdor ima vedno mrzle noge, naj si jih okople v vroči vodi v primerno topli sobi. Voda mora segati do kolen; dobro je, da ji pridenemo dve do tri žlice soli. še bolj blagodej no učinkuje ta kopel, če dodamo vroči vodi malo smrekovega ekstrak ta ali če prevremo v nji smrekove vršičke. Ko začutimo, da so noge prijetno pregrete, jih vzamemo iz vode in obrišemo s frotirno brisačo, potem pa masiramo vso nogo deset minut. Po masaži si obujemo čiste volnene nogavice, si nataknemo lah ke suknene copate in ostanemo v toplih prostorih — če moremo! Prav tako kopljemo tudi roke. Držimo jih v vodi do komolca. -»•»- Migliaji za hišne gospodinje Ako se na rjavih čevljih pokažejo temne lise, tedaj vzemi košček vate, pomakaj jo v bencin in dobro drg ni po lisah. Toda pazi, da imaš vedno čisto vato, zato jo večkrat menjavaj. Ko so čevlji čisti, jih namaži z belo kremo. Na vsaka dva tedna približno pa namaži čevlje s svežim, t. j. nezavretim mlekom. Ko sezuješ čevlje jih takoj natakni na kopita, da ohranijo lepo obliko. Ako nimaš kopit, jih vsaj nabaši s časopisnim papirjem. Podgane preženeš iz hlevov, kleti shramb, ako jim nasuješ v luknje smole ali saj, zamašiš s stolčenim steklom in zamažeš s cementom. POSLANO ZAHVALA Prosimo gospoda urednika "NOVEGA LISTA", da nam oprosti, če se nismo toliko časa nič oglasili. — Saj je tudi sam svoj čas privandral, kakor mi, in dobro ve, da je vsak novodošlec nekoliko iznenaden in rad na marsikaj pozabi. Pa bolje pozneje, nego nikoli. Tem potom se prav iskreno zahvalimo za priobčitev v "NOVEM LISTU", na podlagi katere se je bilo že zgodaj zbralo v pristanišču mnogo naših rojakinj in rojakov, da nas pozdravijo in stisnejo prijateljsko roke. Posebno zahvalo smo dolžni tudi uradnikom Jugoslflvanskega oddelka BANKE GERMÁNIKE — Av. L. N. Alem 150 — za njihovo prizadevanje pri tukajšnih, kakor tudi pri oblastih v domovini, ker smo z njihovimi priporočili brez zamud dobili vse potrebno, da smo se vkrcali na NEPTUNIJO že 30. aprila in "priraižali" v Buenos Aires 18. maj nika. Ponovno najlepša hvala in pri ooročitev vsem onim, ki nameravajo kateregakoli svojcev poklicati iz sta reka kraja. Jako lepo je tudi od BANKE GERMANIKE, da vedno ob vsakem prihodu parnikov, pošlje e enega svojih uradnikov v pristanišče, da se potniki redno in hitro izkrcajo. Morje smo imeli jako morilo. tako da lahko z mirnim srcem rečemo — "VSE V REDU"! —-Lucija Bakota iz Krstatice, Danijel Dovžak Iz Šempasa, Aloizija Samo-kec roj. Bone iz Vitovelj-, Štefan Pe-l-is iz Doljnega Dolaca, Reljanovič Petar iz Otavice, Radovič Gligo, Drago in Darinka iz Bijele, Alojzija Troha iz Žabelj, štok Aloizija in Marija iz Gabrovice, Bat Pavla iz Sabelj, Marija Troha tudi iz Ža-belj. mali oglasi modas "wilma" Nudimo cenj odjtemal-kain veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Praqi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, u. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam s« PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI KDOR ŽELI spoznati samega sebe» svoje hibe in sposobnosti, svoj značaj; svoje doboče in preteklo življenje, "aJ •o obrne na priznanega grafologa. Zadostuje napisati lastnoročno ime i" priimek, dan, mesec in leto rojstva poslati v pismu en peso na naslovi GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, & Aires. — Pišete lahko v svojem mater"' skem ali pa v kakem elrugem jezik^1 NAZNANILO. Sporočam, da sem »e preselila iz uL Fraga 61 ter bom, k*' kor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matri®®' ni os, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre <"> Rivere 1900) — U. T. 54, Darvln, 35$ PRIPOROČAJTE Novi list! PREK0M0RSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 6. Cap Arcona 8. Campana in Oceania 10. C. San Antonio in Gral Arti^ 12. H. Princess in Avila Star Proti Evropi odplovejo 6. C. Palos 7. Kerguelen 9. Cap Arcona in H. Chiftain 12. Oceania in A. Delfino 13. Campana SVOJI K SVOJIM! FILOMENA BENES-BILKOVA Slov. babica Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznrkih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam Lečenje brez bolesti. LIMA 1217 U. T. 23—3389 FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik sliko v barvah MARKO R A D A L ' Specialist v modernem slikani'' Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. S* ROJAKI! PRI 2IVCU jt v znani restavraciji, b° si najboljše postrežem. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lefei prostori, pripravni svatbe — Prenočišča. —• ® , za prenočišče prenovljene na novo opremljene. Rojakom se priporoča lastnik ^ PATERNAL EMIL ® Osorio 508f P. A, de Alarcón: KAPETAN STRUP ČETRTI DEL Naraščajoče moči "In tako, draga Angustias, me pre j^anja misel, da se morda, v tako težkem položenju, nahajate v stiskah in težavah zavoljo pretirane naglice, s katero mi je vaša mama izplačala ono vsoto (znižano ceno za šest, prošenj, ki sem jih osebno spisal na umazano ter prepisal na čisto), pa ▼as radi tega prosim za predhodno dovoljenje, da vam vrnem denar ter da dodam še vse ono, kar bi vi utegnili potrebovati in kar jaz posedujem. "Ni moja krivda, če se pri tej ponudbi ne morem sklicevati na prav nič drugega nego svojo veliko in nevračano ljubezen, pa vas prosim, da ponudbo, v primerni obliki, sprej mete od svojega vdanega in dobrega priatelja, ki vas z največjo vljudnostjo pozdravlja! Tadeo Jacinto de Pajares". "Evo vam odvetnika, kateremu bom vrat zavil!", je vzkliknil don Jorge ter dvignil pismo nad svojo glavo. "Tak nesramnež! Takšen jud! Tak podlež!... Najprej umori ubogo gospo, govoreč ji o insolvetnosti in o eksekuciji, ko terja honorarju, da jo bo prisilil dati mu vašo roko, «edaj pa hoče kupiti to vaša roko z denarjem, katerega ji je izmozgal, ker z zadevo o pokojnini nič ni bilo... Dovolj! Dovolj! Takoj ga obiščem! No, dosezite mi berglje! Rosa! Moj klobuk!"... Oziroma, pojdi na moj dom in reci, naj ti ga dado! Ali pa prinesi mi mojo vojaško čepico, ki mora biti tam nekje, v spalnici... In sabljo! Pa ne!... Sablje ni tre ba! Berglje bodo več ko zadostovale, da mu razbijem betico!" "Pojdi Rosa..., nikar ga ne poslušaj, saj se gospod don Jorge samo šali...", je dejala Angustias ter raztrgala pismo. "Vi pa, gospod kapetan, sedite in poslušajte me, prosim vas! Jaz zaničujem gospoda odvetnika in studijo se mi njegovi na nepošten način pridobljeni milijoni; nisem mu odgovorila in mu tudi ne bom. Mislil je, strahopetni skopuh, da bo lahko osvojil žensko, kakršna sem jaz, samo s tem, da je po uradih po nepotrebnem zagovarjal našo že v naprej izgubljeno pravdo!. .. Pa nikar ne govoriva več, ne sedaj ne nikoli, o tem nedostojnem starcu!" "Dobro, potem pa ni treba, da govoriva sploh o nobeni drugi stvari!'' je odvrnil zviti kapetan, kateremu se je bilo posrečilo doseči berglje in ki se je sedaj naglo sprehajal po sobi, kakor da bi bežal pred prekinjenim razgovorom. "Ampak, prijatelj moj...", je u-govarjala mladenka z žalostnim naglasom, "stvar ne more ostati tako kakor je..." "Dobro! Dobro! O tem bova že 3e govorila! Sedaj mé bolj zanima obed ker sem strašno lačen... In kako dobro mi je izlečil nogo ta stari doktorski lisjak! Sedaj že hodim ka kor divja koza! Povejte mi vi angelski obrazek: kakšen dan je danes?" "Kapetan!", je vzkliknila Angustias, ki je postajala že huda. "Ne ganem se s te stolice, dokler me ne poslušate in dokler ne rešiva zadeve, zavoljo katere sem prišla sem!" "Kakšna zadeva? Pojdite, no!... Nikar mi ne prihajajte zmerom, z isto pesmijo!... In ker že govoriva o pesmih: Prisegam vam, da ne bom nikoli več v svojem življenju pel aragonske 'jote'! Uboga generalova! Kako se je smejala, ko me je poslušala!" "Gospod de Córdoba!", je vztrajala Angustias z večjo odločnostjo! ."Ponovno vas prosim, da me poslušate v zadevi, zaradi katere sta v ne varnosti moje poštenje in moja čast! "Kar se mene tiče, ni nič vašega v nevarnosti!", je odgovoril don Jorge, ki je s krajšo bergljo sabljal po zraku. "Zame ste vi najbolj poštena in najbolj častivredna ženska med vsemi, kar jih je Bog dal na svet!" "Ni dovolj, da sem to za 'vas! Potrebno je, da so istega mnenja vsi ljudje! Sedite, torej, in poslušajte me, ali pa pošljem po vašega gospoda bratranca, ki bo kot pošten človek naredil konec sramotnemu položaju, v katerem se nahajam". '"Rečem vam, da ne bom sedel! Sit sem že postelj, naslanjačev in stolic... Lahko pa govorite, kolikor vam drago...", je odvrnil don Jorge, ki je nehal sebljati, a je obstal v pozoru. "Ne bom vam govorila mnogo...''. je rekla Angustias, katere glas je spet postal svečan, "in gotovo si že od prvega hipa predstavljate, o čem hočem govoriti. Gospod kapetan: že dva tedna vzdržujete vi to hišo; vi ste plačali pogreb moje matere; vi ste poskrbeli za moje žalne obleke; ge, ki je nehal sabljati, a je obstal vi ste mnogo zame potrošili, povrnila pa vam bom s časom..." vedite pa, da od tega trenutka dalje..." "Grom in strela! Vi da bi meni plačali! Ona da bi mi plačala!...", je začel kričati kapetan, prav tako od bolesti kakor od jeze, ter zamahnil z bergljami tako mogočno, da se je daljša berglja dotaknila stropa. "Ta ženska me hoče na vsak način spraviti na drugi svet! In zato hočete, da bi vas poslušal!... Nič vas ne bom poslušal! Konferenca je zaključena! Rosa! Kosilo! Gospodič na, pričakujem vas v jedilnici... Bodite prijazni in ne mudite se preveč časa!" "Na lep način spoštujete spomin moje matere! Lepo izvršujete navodila, ki vam jih je dala glede te u boge sirote! Kako hudo se brigate za mojo čast in za moj duševni mir! ...", je vzkliknila Angustias s takš no dostojanstvenostjo, da je don Jorge obstal kakor zabrzdan konj; strmel je nekaj časa v mladenko, zalučal berglje daleč proč od sebe, sedel spet v naslanjač, prekrižal roke ter rekel: "Govorite na vekov veke!" "Dejala sem...", je nadaljevala Angustias, ko se je nekoliko pomirila, da bo danes prenehal nemogoči položaj, katerega je ustvarila vaša nepremišljena velikodušnost. Sedaj ste že zdravi in se lahko preselite v svojo hišo..." "Lepa ureditev!", je prekinil don Jorge, pa si takoj zamašil usta, kakor da "prekinitev obžaluje. "Edina, ki je mogoča!", je odvrnila Angustias. "Kaj pa boste .počeli, .duša božja?", je zavpil kapetan. "Ali boste živeli od zraka, kakor kameleoni?" "Jaz?... Kaj bom počela?... Pro dala bom najprej skoro vse hišno pohištvo in drugo robo..." "Kaj je vse piškav oreh vredno!", jo je spet prekinil don Jorge ter vrgel zaničljiv pogled na vse štiri stene sobe, katera, po pravici rečeno, ni bila baš skromno opremljena. » "Naj bo vredno kolikor hoče", je krotko odgovorila sirota. "Na vsak način bom prenehala živeti na stroške vašega žepa ali pa od milosti ¡vašega gospoda bratranca". "Ah to pa ne! Presneto! To pa ne! Moj bratranec ni prav nič plačal!", je z največjim ponosom renčal kapetan. "Še to bi se bilo manjkalo, ko sem jaz še na svetu! Res je, da je ubogi Alvaro..., jaz mu nočem kratiti časti, ki mu pritiče, takoj ponudil vso pomoč, ko je zvedel za usodni dogodek...; to po- i meni, da je ponudil mnogo več, pt si vi lahko predstavljate!... (;| "Vendar pa sem mu jaz odg°v p da zamore hčerka grofice sa»tur sprejemati usluge (oziroma jih ma naklanjati že z golim dejstv^ da jih dopušča) edinole od ^ varuha, don Jorgeja de Córdob3' teremu jo je pokojnica zauP^'yt "Mož je to uvidel in tedaj ga le prosil, naj mi posodi, in f,v samo posodi, par srebrnikov jC. čun plače, ki jo prejemam kot gov knjigovodja. ji ,, "Zato, gospodična Angustí3^ v nikakor treba, da bi si delali » , • 46 tega nikakih skrbi, pa bodite • ^ ko ponosni!" * ti * ti * Ali ste že obnovil» Naročnino Če tega še niste storili» vite jo po poštni ut<> (Giro Postal) ali v f^ zapečatenem prip oroc® pismu na naš naslov' * lir * ti * IZDAJA: Konsorci j "Novega lista*' UREDUJE: I> /iktor Kjuder.