OSREDNJA KNJIŽNICA V CE LJU »CINKARNAR« — Izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada 2500 izvodov Vsi člani OZD Cinkarne in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Mara Gorenšek. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 23-981, interna 251. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS ie glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974). Proizvodnja iri produktivnost v letu 1978 Dr. Anton Vratuša obiskal Cinkarno ^ Dosežena proizvodnja V letu 1978 so vse temeljne organizacije Cinkarne dosegle enako oziroma večjo proizvodnjo od ustvarjene v letu 1977. V letu 1978 dosežena proizvodnja na ravni delovne organizacije je za 7,47 % večja od dosežene v letu 1977. TOZD Metalurgija je v letu 1978 dosegla vrednost proizvodnje, ki je na ravni proizvodnje v preteklem letu. TOZD Kemija, Celje je dosegla v letu 1978 za 13,4 % večjo proizvodnjo od leta 1977. TOZD Kemija Mozirje je povečala svojo proizvodnjo za 12,94 %. Proizvodnja TOZD Grafike je za 11,2 % večja od tiste, ki jo je ustvarila v letu 1977. TOZD Titan dioksid je v letu 1978 povečala proizvodnjo v primerjavi z doseženo v letu 1977 za 4 %. Največji porast proizvodnje v primerjavi z letom 1977 pa so dosegli proizvodni obrati TOZD Vzdrževanja in energetike. Proizvodnja, ki je bila dosežena v letu 1978 je kar za 581 % večja od tiste, ki so jo dosegli v letu 1977. Produktivnost dela Število zaposlenih je na ravni delovne organizacije Cinkarne rastlo počasneje (za 1,66 %) od proizvodnje, ki je porastla za 7,47 %. Produktivnost dela je tako porasla na zaposlenega za 5,81 % v primerjavi z letom 1977. Izvoz izdelkov v letu 1978: Metalurgija 6.276.188 8 Kemija Celje 1.644.251 £ Grafika 90.760 $ Titanov dioksid 13.806.667 $ Vzdrževanje-usluge 12.891 $ 17,95 «/„ celotne vrednosti izvoza je bilo prodane za konverti- TOZD Metalurgija je obdržala v letu 1978 produktivnost dela na zaposlenega na ravni leta 1977. TOZD Kemjia Celje je v letu 1978 povečala število zaposlenih za 5,18 %, proizvodnjo pa za 13,4 %. Zaradi tega je v letu 1977 dosežena produktivnost porastla v letu 1978 za 8,22 %. TOZD Kemija Mozirje je v letu 1978 povečala doseženo produktivnost dela za 10,86 %, kot je bila v letu 1977. TOZD Grafika je povečala v letu 1978 produktivnost dela za 5,88 %. TOZD Titan dioksid je v letu 1978 povečala produktivnost dela v primerjavi z letom 1977 za 4,66%. Proizvodni obrati TOZD Vzdrževanje in energetika so povečali v letu 1977 doseženo produktivnost za 259 %. Izvozni rezultati V letu 1978 so bili doseženi zaradi stagnacije na svetovnih tržiščih relativno dobri izvozni rezultati. Dosežena vrednost izvoza izražena v USA$ je znašala v letu 1978 na nivoju delovne organizacije Cinkarne 21.830.757 dolarjev. Ta znesek je za 7,08 % večji od tistega, ki je bil realiziran v letu 1977. — povečanje za 3,41 % — povečanje za 43,71 % — zmanjšanje za 70,44 % — povečanje za 7,33 % — povečanje za 1.613,39 % bilno valuto. Plansko analitska služba Priznanje našima sodelavcema Sindikat delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije je v np-vembru 1978 podelil najzaslužnejšim članom sindikata za dol-oletno požrtvovalno delo in ne-aterim osnovnim organizacijam za pomemben prispevek pri u- resničevanju delavskih interesov 50 plaket in 46 priznanj tega sindikata. Plaketo je dobil tudi naš sodelavec tovariš Franc Poklšek, priznanje pa tovariš Maks Pečnik. Obema čestitamo! V soboto, dne 6. januarja 1979 nas je obiskal predsednik Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša. Spremljali so ga predstavniki izvršnega sveta, Gospodarske zbornice in Ljubljanske banke ter predstavniki celjske občine. Razgovor je potekal v smeri reševanja ekonomske in ekološke sanacije ob pomoči družbe. Pri tem je dr. Vratuša poudaril, da širša pomoč ne bo izostala, me in kako lahko skupno nastopamo pri pogovorih z vzhodnonemškim partnerjem.« Tovariš Bernard Krivec, glavni direktor je dodal, da je za rešitev neka- Glavni direktor Brenard Krivec je goste seznanil s problematiko ki pesti našo delovno organizacijo in z zastavljenimi načrti za ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne če je osnovna naravnanost racionalna in humana. »Medsebojno se moramo informirati,« je še poudaril »in se dogovoriti, kako lahko skupno rešujemo proble- terih perečih problemov, ki pestijo Cinkarno, potrebna pomoč družbene skupnosti tudi pri denarnih sredstvih in ustreznejših carinskih dajatvah za čistilne naprave. Odločanje z referendumom Preden zapišemo nekaj skopih podatkov o izidu referenduma dne 21. novembra in 7. decembra 1978, bi se ustavili kar pri samem pomenu referenduma. Referendum je najbolj izrazita oblika neposrednega samoupravljanja. Zakon o združenem delu posebej poudarja odločanje z osebnim izjavljanjem in še zlasti odločanje z referendumom. Po zakonu o združenem delu odločajo delavci z referendumom o vseh neodtujljivih pravicah (o samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev, samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD v DO, o vseh spremembah in organiziranju TOZD, DO, statutu TOZD, DO, o osnovah plana, o osnoiah, merilih in pogojih za delitev sredstev za OD in skupno porabo in združitvi v poslovno skupnost). Od referenduma dne 21. novembra je minilo že nekaj časa, zato osvežimo sjpomin, kaj smo tega dne na referendumu sprejemali. Odločali smo o sprejetju dveh samoupravnih sporazumov, o združitvi v poslovno skupnost svinca, cinka, antimona (Pb + Zu -|- Sb) in samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost barve in laki in volili člane samoupravne delavske kontrole (SDK). Poslovne skupnosti so oblike združevanja, vendar se od temeljnih, delovnih in sestavljenih OZD ločijo po tem, da se omejujejo na sodelovanje zgolj v določenem ožjem krogu skupnih interesov. Poslovne skupnosti so širša oblika organiziranja in povezovanja združenega dela v primerjavi z DO in SOZD, temeljijo na širšem delovnem in poslovnem sodelovanju OZD. Delavci združujejo svoje OZD v poslovno skupnost, če so zaradi svoje dejavnosti in razvoja proizvodno, delovno ali poslovno povezani zavoljo skupne delitve dela, izboljševanja delovnih razmer in poslovanja, proučevanja trga, ustreznega planskega sodelovanja, znanstveno-raziskovalne-ga dela. Vse OZD se združujejo v poslovne skupnosti s samoupravnim sporazumom. To pomeni, da delavci svobodno in enakopravno na podlagi svojih družbenih, ekonomskih in drugih interesov pri delu in sodelovanju sprejmejo sklep o združitvi svoje organizacije v poslovno skupnost. Seveda pa hkrati s sprejetjem samoupravnega sporazuma o združitvi prevzamejo tudi medsebojne obveznosti in odgovornosti. Koordinacijski odbor je na osnovi zapisnikov volilnih odborov ugotovil naslednje izide referenduma: TOZD Metalurgija Na skupno število volilnih upravičencev (380), je na referendumu glasovalo 287 delavcev. »Za« Samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost Pb + Zn + Sb 252 (66,31 %), »proti« navedenemu sporazumu pa 23 ali 8,01 %. »Za« samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost barve in laki 240 ali 63,15 % delavcev, »proti« navedenemu sporazumu pa 18 ali 6,27 % delavcev. Člane v SDK je izvolilo 287 ali 75,52 % delavcev. TOZD Kemija Celje Od skupnega števila volilnih upravičencev (272) je na referendumu glasovalo 206 volilcev-, »Za« samoupravni sporazum o združitvi v PS Pb + Zn -f Sb 174 ali 63,97 % delavcev, »proti« navedenemu sporazumu 17 ali 8,25 %. »Za« samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost barve in laki 167 ali 61,39 P/0 delavcev, »proti« navedenemu sporazumu 19 ali 9,22 % Člane v SDK je volilo 206 ali 75,73 o/0. TOZD Grafika Od skupnega števila volilnih upravičencev (278) je na referendumu glasovalo 221 volilcev. »Za« prvi sporazum je volilo 172 ali 61,87 °/0 delavcev, »proti« prvemu sporazumu pa 27 ali 12,21 % delavcev. »Za« samoupravni sporazum o združitvi v PS Barve in laki je bilo 166 delavcev ali 59.71 %, »proti« navedenemu sporazumu pa 16 ali 7,23 %. Člane v SDK je volilo 221 ali 79,49 %. TOZD Titanov dioksid Od skupnega števila volilnih upravičencev (298) je na referendumu glasovalo 220 delavcev. »Za« samoupravni sporazum o združitvi v PS Pb + Zn -(- Sb 181 ali 60,73 %, »proti« navedenemu sporazumu pa 21 ali 9,54 % delavcev. »Za« drugi sporazum je bilo 170 ali 57,04 % delavcev, »proti« drugemu sporazumu pa 17 ali 7,72 o/0 delavcev. Člane v SDK je volilo 220 ali 73,82 % delavcev. TOZD Vzdrževanje in energetika Od skupnega števila volilnih upravičencev (467) je na referendumu glasovalo 374 delavcev. »Za« samoupravni sporazum o združitvi v PS barve in laki 290 285 ali 61,02 % delavcev, »proti« navedenemu sporazumu 75 ali 20,05 o/0 delavcev. »Za« samoupravni sporazum o združitvi v PS barve + laki 290 ali 62,09 o/n delavcev, »proti« navedenemu sporazumu pa 70 ali 18.71 %. Člane v SDK je volilo 374 ali 80,08 o/0 delavcev. TOZD Transport Od skupnega števila volilnih upravičencev (102) je na referendumu glasovalo 98 delavcev. »Za« samoupravni sporazum o združitvi v PS Pb + Zn 4- Sb 87 ali 88,77 o/„ delavcev, »proti« navedenemu sporazumu pa 10 ali 10,20 % delavcev. »Za« samoupravni sporazum o združitvi v PS barve in laki 88 ali 89,79 % delavcev, »proti« navedenemu sporazumu 9 ali 9,18 % delavcev. Člane v SDK je volilo 98 ali 96,07 °/0 delavcev. DSSS Od skupnega števila volilnih upravičencev (321) je na referendumu glasovalo 252 delavcev. »Za« prvi sporazum 212 ali 66,04 %, »proti« pa 15 ali 5,95 % delavcev. »Za« drugi sporazum (barve in laki) 187 ali 58,25 % delavcev, »proti« pa 42 ali 16,66 % delav-cev. Člane v SDK je volilo 252 ali 78,50 % delavcev. TOZD Kemija, Mozirje Od skupnega števila volilnih upravičencev (49) je na referendumu glasovalo 49 delavcev. »Za« samoupravni sporazum o združitvi v PS Pb + Zn -f- Sb 49 ali 100 % delavcev. »Za« samoupravni sporazum o združitvi v PS Barve in laki 49 delavcev kar je prav tako 100 °/0. Člane v SDK so izvolili na referendumu 3. februarja 1978. V mesecu decembru, natančneje 7. decembra 1978 smo v skladu s 463. členom ZZD na referendumu odločali o sprejetju statuta TOZD. Koordinacijski odbor za izvedbo volitev v delovni organizaciji Cinkarna je na podlagi zapisnikov volilnih odborov ugotovil naslednji izid referenduma: TOZD Metalurgija Udeležencev na referendumu je bilo 77,38 %. »Za« statut TOZD je glasovalo 67,70 %, »proti« 11,96 % delavcev. TOZD Kemija Celje Udeležba: 90,20 %. »Za« statut TOZD se je opredelilo 79,47 %, »proti« pa 10,33 % delavcev. TOZD Grafika Udeležba: 80,57 %. »Za« statut TOZD je glasovalo 67,25 %, »proti« 8,92 % delavcev. TOZD Titanov dioksid Udeležba: 70,13 °/0. »Za« statut TOZD se je opredelilo 59,73 %, »proti« 11 % delavcev. TOZD Vzdrževanje in energetika Udeležba: 95,50 %. »Za« statut TOZD se je opredelilo 85,43 % delavcev, »proti« pa 1,19 «/„. TOZD Transport Udeležba 96,07 %. »Za« statut TOZD se je opredelilo 86,27 %, »proti« 10,20 % delavcev. TOZD Kemija Mozirje je odločala o sprejetju statuta TOZD 7. februarja 1978. Koordinacijski odbor za izvedbo volitev v delovni organizaciji Cinkarna je zaradi slabih rezultatov referenduma poskušal ugotoviti vzroke le-tega. Kot prvo navaja premalo temeljito razlago in sploh nejasno razpravo o vsebini samoupravnih sporazumov, slabo udeležbo na zborih, prekratek čas za temeljito obravnavo gradiva, ne dovolj organiziran pristop samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, še in še bi verjetno lahko naštevali, vendar se velja zamisliti že ob tem. Zares bo potrebno pristopiti k bolj temeljitim in jasnim razpravam posameznih sporazumov in drugega gradiva, ki bo v razpravi, si prizadevati in vključevati v te razprave vse večji krog delovnih ljudi in seveda mi sami bomo morali pokazati več zanimanja za sodelovanje, se udeleževati zborov delovnih ljudi ali samoupravnih delovnih skupin. Res je, da je informiranje najšibkejši del v verigi samoupravljanja, jasno nam je tudi, da je obveščenost pogoj za dobro samoupravljanje, toda smo se že kdaj vprašali, koliko smo sami prispevali k boljšemu informiranju? Ali smo se udeleževali vseh samoupravnih delovnih skupin, smo se vedno in povsod vključevali v razpravo, ali mogoče samo apriori odklanjali vsakršno udeležbo na samoupravnih delovnih skupinah ali zborih? V mesecu februarju je zopet referendum, kjer se bomo odločali o sprejetju samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo ter samoupravni sporazum o temeljih plana. Osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO je bil v razpravi v mesecu decembru. Na osnovi pripomb je strokovna služba izdelala predlog samoupravnega sporazuma, ki je v teh dneh že v javni razpravi. Naj omenimo še to, da je samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO temeljni pravni akt, s katerim delavci temeljnih organizacij urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo in urejajo odnose širšega družbenega pomena v delovni organizaciji. Čas, ki nam še ostaja do 14. februarja je zelo kratek, zato je potrebna polna angažiranost vseh nas, saj lahko s temeljito razpravo mnogo prispevamo h kvaliteti naših aktov, obenem pa se skozi sodelovanje tudi podrobneje seznanjamo z vsebino le-teh. Živa Rigelnik Darila za naša otroke Vsako leto oddvajamo del sredstev tudi za naše najmlajše. V letošnjem letu smo izdali 170.800,— din, kar znese 80,— din za vsakega člana kolektiva. Darila, ki so vsebovala lesene igrače, frotir brisačo, pribor za umivanje zob in žele bombone, Je dobilo 634 naših trok, ki so stari od 2 do 10 let. Poročilo o delu družbenega sveta Družbeni svet, ki ga je na svoji 10. redni seji dne 27. oktobra 1978 imenoval centralni delavski svet, je s svojim delom pričel takoj po konstituiranju. Vse organizacije in organi so delegirale svoje delegate v družbeni svet takoj po dopisu, katerega je na njih naslovil centralni delavski svet. Družbeni svet sestavljajo naslednji delegati: Venčeslav Za-lezina, IS SOb Celje, predsednik sveta, Klavdij Gabrijelčič, Sekretariat za industrijo Ljubljana, podpredsednik sveta in člani Boris Lasič, GZS Ljubljana, Jože Marselj, Inštitut Jožef Stefan, FNT Ljubljana, Stane Zagoričnik, Ljubljanska banka — ZB, Zdravko Smrkolj, Skupnost za varstvo zraka, Celje, Janez Goršič, Komite za varstvo okolja SRS Ljubljana, Stane Se-ničar, OK ZKS, Celje, Justin Felicijan, Razvojni center Celje, Ri-sto Gajšek, IS SOb Celje, Bernard Krivec, Cinkarna, Aleš Ilc, OK ZKS Celje. Za sekretarja sveta je bil imenovan Leopold Slapnik, Cinkarna Celje. Na 1. seji z dne 21. decembra 1978 je družbeni svet obravnaval naslednja vprašanja: — poročilo o pristopu k ekonomski in ekološki sanaciji Cinkarne z obrazložitvijo potrebnih sredstev za ekološko sanacijo, — izvajalni načrt ekonomske in ekološke sanacije, — pregled poslovnih rezultatov Cinkarne po začasnem obračunu dohodka 31. oktobra 1978, — razno. Po obrazložitvah, ki jih je podal glavni direktor Cinkarne so bile na podlagi temeljite razprave sprejete naslednje ugotovitve in stališča: Cinkarna s svojimi poslovnimi rezultati ter potrebami po vlaganjih v investicijsko izgradnjo in modernizacijo proizvodnje ni v nobenem primeru sposobna zagotoviti potrebnih sredstev, zato je nujno poiskati rešitve na ravni širše družbeno politične skupnosti z združevanjem sredstev za sanacijo obstoječih ekoloških žarišč, saj je ta potreba dobila polno podporo na vseh ravneh naše družbe. Potrebno je razlikovati med sanacijo obstoječe industrije ter izgradnjo zaščitnih naprav pri novih investicijah in predlaga čim prejšnjo sklenitev družbenega dogovora o združevanju namenskih sredstev na ravni republike. Opredeljen je bil odnos partnerja VVB Lacke und Farben iz DDR do sanacije obstoječih ekoloških razmer, o čemer so bili vodeni razgovori v Cinkarni Celje ob obisku predstavnikov partnerja. Ob tem je omenil interes partnerja za izgradnjo druge faze titanovega dioksida in navedel stališče Cinkarne, da se ni mogoče pogovarjati o drugi fazi, dokler se v celoti ne razrešijo odprti problemi ekonomskega in ekološkega značaja iz prve faze. Cinkarna bo proučila smotrnost naložb v povečanje obdelanih tipov titanovega dioksida, ker tržišče zahteva vedno več tovrstnih proizvodov, prav tako bo proučila možnost uporabe večjih količin titanove žlindre na- mesto ilmenita, kar bi zaradi bogatejše vsebnosti vložka surovine zagotovilo tudi večje proizvodne kapacitete na obstoječih napravah. Vprašanje ekoloških naložb se mora reševati z namenskim združevanjem sredstev, zato člani sveta podpirajo izdelavo in sprejem družbenega dogovora o združevanju sredstev za potrebe odpravljanja obstoječih ekoloških žarišč. Ta zahteva bo podana tudi na sestanku s predstavniki Izvršnega sveta SR Slovenije. Predlaga se amandma na tekst predloga Resolucije SRS za leto 1979, s katerim naj se sistemsko opredeli način reševanja zatečene ekološke situacije. Družbeni svet se zaveda, da je potrebno pred sklenitvijo dogovora zbrati vrsto konkretnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko strokovno utemeljili potrebe za sprejem družbenega dogovora, vendar svet sodi, da bi moral biti dogovor sklenjen v 1979. letu in bi ga v 1980. letu začeli izvajati. Družbeni svet vztraja na zahtevi, da pri reševanju ekoloških problemov TOZD Titan dioksida z nepovratnimi sredstvi sodeluje tudi partner VVB Lacke und farben Berlin iz DDR ter da svojega deleža ne pogojuje z izgradnjo druge faze titanovega dioksida. S predstavniki iz DDR so že bili razgovori o tej zahtevi, vendar še niso zaključeni. Izvršni svet SR Slovenije naj bi to stališče podprl na »Komiteju za gospodarsko sodelovanje med SFRJ — DDR«. S prvotno pogodbo je opredeljena tudi morebitna izgradnja druge faze, vendar bo o tem še potekal poseben sestanek na ravni SR Slovenije. Stališče Cinkarne je, da o drugi fazi titanovega dioksida ne moremo govoriti, dokler niso dokončno realizirana vsa odprta vprašanja iz prve faze. Predsedstvo GZ SR Slovenije naj ponovno prouči in poenoti svoje stališče do sanacije Cinkarne Celje ter se aktivno in konkretno vključi v proces sanacije na podlagi sprejetega programa ukrepov. Družbeni svet je seznanjen s stališči poslovnih bank, d3’' so pripravljene zagotoviti sredstva za reševanje ekoloških problemov za prehodno obdobje do sklenitve družbenega dogovora. V nadaljevanju so se člani sveta seznanili s pristopom k izdelavi izvajalnega načrta ekološke in ekonomske sanacije Cinkarne ter z rezultati pri izdelavi študije o organiziranosti DO. Družbeni svet je razpravljal tudi o potrebnih ekoloških naložbah in se seznanil s planiranimi oziroma že vloženimi sredstvi za vgraditev elektro filtrov na titan dioksidu, izgradnjo nape nad kalcinirkami, usposobitev in zagon Schnackenberga, potrebo po sanaciji kanalskega omrežja, nadaljevanje del na pregradi Žepina, umestnost izgradnje obrata za proizvodnjo amonsulfata, problem deponije ferosulfata in proučitev njegove uporabe na KKČ liniji ter druge posege, ki morajo biti realizirani za sanacijo okolja. Po poročilu o poslovnih rezultatih Cinkarne do 30. oktobra 1978 je družbeni svet sprejel še naslednje sklepe: — Družbeni svet bo deloval in sprejemal stališča le po predhodni celoviti strokovni obdelavi podatkov, člani pa so podprli tudi predlog, da je treba o vseh problemih pa tudi uspehih obveščati javnost preko IS SOb Celje. — Na prošnjo KS Aljažev hrib se v družbeni svet delegira njihov predstavnik — Okvirno je določil dnevni red za naslednjo sejo. Ob zaključku pripominjamo, da bomo samoupravnim organom posredovali tudi poslovnik družbenega sveta, ki ga bodo leti potrdili na svoji naslednji seji. V poslovniku je opisano delovno področje sveta, način delovanja sveta ter sodelovanje s samoupravnimi organi v Cinkarni. Za centralni delavski svet je zlasti pomembno, da o vseh sklepih in stališčih družbenega sveta razpravlja ter o njih sklepa. Leopold Slapnik Prvi februar - dan računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije Prvega februarja 1945 je Predsedstvo antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije sprejelo odlok o enotnem računovodstvu v Demokratični federativni Jugoslaviji, ki je objavljen v Uradnem listu Demokratične federativne Jugoslavije, št. 6 z dne 21. februarja 1945. S tem dnem se je začel uvajati v Jugoslaviji enoten dvo-stavni način vodenja knjigovodstva, čeprav še ob tem času ni bila osvobojena vsa domovina. Dejansko pa segajo začetku poenotenega knjigovodstva še v znane Fočanske zapise iz leta 1941, ki so vsebovali napotke med drugim tudi za knjigovodsko evidenco o finančnih sredstvih in o materialnih vrednostih Narodno osvobodilnim odborom za potrebe partizanske Narodno osvobodilne vojske. Zato 1. februarja praznujejo računovodski in finančni delavci svoj dan. Konferenca Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije je namreč na svečanem zasedanju 26. decemb-bra 1977 ob praznovanju jubilejev tovariša Tita in dvajsetletnice dela Zveze proglasila ta dan za dan računovodskih in finančnih delavcev v spomin na zgodovinski dogodek — L februar 1945, ko je v času najtežjih bojev za dokončno osvoboditev domovine predsedstvo AVNOJ na predlog Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije sprejel odlok o uvedbi enotnega računovodstva na ozemlju Demokratične federativne Jugoslavije. Pomembnost tega dneva vse globlje spoznamo, če se ozremo na prehojeno pot, pot, ki jo je v ognju vojne pod vodstvom Komunistične partije pričela Osvobodilna fronta, vseljudska in najširša organizacija slovenskega naroda in v zmagovitem boju u-stvarjala pogoje za vsestransko graditev sodobnega gospodarstva in socialistične družbene ureditve. Pri tem pa ne smemo pozabiti na pionirske začetke ustvarjalcev in sodelavcev finančne službe in njihovega pomembnega prispevka za uspešno urejanje finančnih in gospodarskih problemov med NOB in po osvoboditvi. V času obnove in administrativnega socializma, ko je bila zaradi ostankov kapitalizma in sovražnih elementov naše nove ureditve, budnost za ohranitev pridobitev NOB še kako potreb^ na, so računovodski in finančni delavci kot čuvarji zakonitosti odigrali nedvomno veliko vlogo. V nenehnem iskanju pravičnejšega ekonomskega sistema, sistema, ki bi omogočal dejansko oblast delovnega človeka, so računovodski in finančni delavci vlagali velike napore pri iskan-nju poti in možnosti za praktično uresničevanje političnih načel našega samoupravnega druž-beno-ekonomskega sistema. Naša pomembna pridobitev — zakon o združenem delu — in čedalje hitrejše uvajanje njegovih določil v življenje pa jim nalaga še pomembnejše, ne _ samo strokovne, ampak tudi idejno-po-litične naloge, saj morajo kot aktivni dejavniki v samoupravnem odločanju dajati pravilne in pravočasne informacije še predvsem pri dogovarjanju o dohodkovnih odnosih, v sodelovanju z drugimi političnimi organizacijami pa pripravljati tudi osnove družbeno-političnih odločitev, kajti znano je, da politične odločitve temeljijo na materialnih dogajanjih v družbi. V boju za nove vrednote, ko uresničujemo načela nove ustave, sta vsaka manifestacija naših dosežkov, torej tudi dosež- (Nadaljevanje na 4. strani) CIN MRNAii DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Poslovni odbor Predsednik Viki Herlah je dne 22. decembra 1978 sklical 11. redno sejo. Na podlagi predloga Centra za organizacijo in AOP je potrdil podpisnike za Stroškovna mesta v okviru DO. Podpisniki so pooblaščeni, da podpisujejo naročilnice in zahtevnice za OS, surovine, material in podobno. Kolikor se nabavlja material za tekoče oz. investicijsko vzdrževanje, ne smejo, niti ne morejo podpisovati dokumentacije po-blaščene osebe iz TOZD Vzdrževanje in energetika za ostala stroškovna mesta. Material se vedno nabavlja na osnovi naročilnice in zahtevkov, ki jih izda tehnološka priprava dela v TOZD vzdrževanje in energetika. Delegati so se seznanili z zapisnikom samoupravne delavske kontrole in ugotovitvami, da stanovanjska komisija pri svojem delu ni upoštevala določila samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev, prav tako ni dosledno upoštevala prioritetne liste, ki jo je PO potrdil na svoji 7. redni seji, dne 12. aprila 1978. Zaradi navedenih nepravilnosti je samoupravna delavska kontrola predlagala razrešitev članov in namestnikov stanovanjske komisije ter imenovanje nove komisije. Delegati PO so zaradi navedenih ugotovitev, ki so detaljno razvidne iz zapisnika SDK sprejel sklep o razrešitvi članov in namestnikov stanovanjske komisije in izvedbo postopka za izvolitev nove stanovanjske komisije. Istočasno s sprejetjem navedenega sklepa ter ugotovljenih nepravilnosti, ki so razvidne iz zapisnika delavske kontrole je PO razveljavil vse sklepe, ki jih je stanovanjska komisija sprejela na svojih sejah 9., 10., 11. in izredni z dne 7. novembra 1978. Odobril je prenos odobrenega kredita za individualno gradnjo v višini din 50.000 iz leta 1978 v leto 1979 Čuk Milojku, zaposlen v naši DO na delovnem mestu trgovski zastopnik. Potrdil je sofinanciranje s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Celje, ki bo kupila iz sredstev družbene pomoči stanovanje za družino Šinko, s tem, da naša DO, kjer je zaposlen Šinko Franc sofinancira 50 % od vrednosti stanovanja. Šinko Franc izpolnjuje vse pogoje za sofinanciranje, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev DO in je na prioritetni listi na 4. mestu. Na predlog sektorja zunanje trgovine je odobril odpis razlike po uvoznem zaključku številka 4810/47 v višini 5.670 Asch (dinarska protivrednost 6.999,50) in odpis razlike po uvoznem zaključku št. 4160 v višini 5.613 Sfr. (din 38.813,90). Vodjo centra za izobraževanje Zlatka Šentjurca je imenoval za delegata v svet Tehniške šole — uporabnika kemijske industrije. Na predlog OO ZK TOZD Titanov dioksid in Centra za izobraževanje je odobril Rihardu Mlekušu udeležbo na trimesečnem tečaju »Teorija in praksa marksizma«. Miljevič Svetu, vpisan v 1. letnik oddelka za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na Fakulteti za politične vede v Ljubljani je na predlog centra za izobraževanje odobril 30 dni neplačanega študijskega dopusta, medtem ko delovna organizacija krije obveznosti iz socialnega zavarovanja. Na predlog centra za izobraževanje je udeležencem šole za delegate odobril 5 dni študijskega dopusta in izplačilo nadomestila osebnega dohodka v isti višini, kot bi bili na delu. Šole za delegate, ki jo prireja DU Celje v sodelovanju z DPO, se bodo udeležili delegati samoupravnih organov, samoupravnih interesnih skupnost, občinske skupščine in sindikalni delavci. Za izvedbo je zadolžen center za izobraževanje. TOZD Metalurgija Predsednik Avgust Deržek je dne 6. decembra 1978 sklical 17. redno sejo DS. Direktor TOZD je delegate seznanil z okvirnimi rezultati enajstmesečnega poslovanja. Glede na poslabšan finančni rezultat je poudaril potrebo maksimalne angažiranosti vseh zaposlenih delavcev, v cilju dviga produktivnosti. TOZD Grafika Predsednik Branko Germad-nik je dne 28. decembra 1978 sklical 15. redno sejo DS. Potrdili so predlog centralne komisije za inventivno dejavnost, o izplačilu inovacije za ke- Delegati so se opredelili za predlog splošne in skupne porabe v občini Celje s pripombo, da se le-ta vsklajuje s finančnimi zmožnostmi TOZD oziroma DO. Odobrili so TOZD Grafiki kredit za osnovna sredstva za realizacijo investicije Grafike v višini 1.000.000 din. morapid v višini 11.866.300 din. Komisija inventivne dejavnosti TOZD Grafike je zadolžena, da pripravi spisek ljudi in razdelitveno strukturo. Verificirali so sklep 10 OOS TOZD št. 36 ter potrdili podaljšanje nočnega dela žena za leto 1979. Zadolžili so vodstvo TOZD, da se v dogovoru s člani kolektiva, do konca meseca februarja ure- di čajna kuhinja v obratu tiskarske plošče, tiskarske barve in tiskarne ter tako omogoči obrok za III. izmeno. Potrdili so delo v II. izmenah v obratu tiskarna in sicer od 1. januarja 1979 dalje. Potrdili so povišanje števila izvajalcev na delovnem mestu vodja linije za obrat tiskarskih plošč za 1 izvajalca. Odobrili so finančno pomoč v višini 5.000 din organizatorju zimskih grafičnih iger AERO Celje, v obliki reklame, ki bo izšla v Biltenu zimskih grafičnih iger. TOZD Titanov dioksid Predsednik Karel Ivakič je dne 28. decembra 1978 sklical 25. redno sejo DS. Na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za investicijske naložbe, so potrdili predlog o združitvi sredstev za adaptacijo ATC, izgradnjo poslovnih prostorov v Beogradu, izgradnjo zaklonišč in razdeljevalnico hrane. Potrdili so ponudbo dobavitelja Lurgi za dobavo dveh elektrofiltrov za čiščenje dimnih plinov v vrednosti 1.110.00 DM. Sprejeli so poročilo kontinuirane inventure o ocenitvi zalog ilmenita v predloženi obliki. Podali so načelni pristanek strokovnim službam TOZD Titanov dioksid, da se vključijo v pripravo investicijskega elaborata za izgradnjo 100 tonske železniške tehtnice v okviru nove investicije TOZD Metalurgije za izgradnjo obrata proizvodnje žveplove kisline. TOZD Kemija Celje Predsednik Lrdvik Gregurič je dne 18. decembra 1978 sklical 17. redno sejo DS Razpravljali so o proizvodnih rezultatih v obratu modri baker in o predlogu sprememb delovnega režima v navedenem obratu. Po predhodnem sklepu SDS navedenega obrata, so potrdili delo tudi ob sobotah in nedeljah s koriščenjem prostih sobot. Sprejeli so planirano sitemi- zacijo za leto 1979 s pripombo, da je v doglednem času potrebno pristopiti k ponovni obdelavi ter istočasni koordinaciji z o-stalimi TOZD in organizacijsko službo. Posebno pozornost je treba posvetiti tistim delovnim nalogam, kjer bi se lahko zaposlili delovni invalidi. Imenovali so komisijo inventivne dejavnosti v sestavu Dunja Cvek, Mojmir Kosi in Slavko Ojdanič. TOZD Transport Predsednik Mirko Polutnik je dne 27. decembra 1978 sklical 19. redno sejo DS. Verificirali so sklepe zbora delavcev TOZD, in sicer o potrditvi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za skupne namene. Ža podpisnika je pooblaščen Viktor Skale, o potrditvi združevanja sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1978 v višini 585.978 din; o potrditvi predlaganih dodatkov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti za obdobje 1976-1980 za leti 1979 in 1980; o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samuopravne stanovanjske skupnosti občine Celje. Za podpisnika je pooblaščen Viktor Skale. (Nadaljevanje na 5. strani) Dan računovodskih delavcev (Nadaljevanje s 3. strani) kov Zveze računovodskih in finančnih delavcev in vsako priznanje tistim, ki ga zaslužijo, prispevek k nadaljnjemu druž-beno-ekonomskemu napredku. Glede na pomembnost tega dneva in namena delovanja našega društva je organiziralo Društvo računovodski in finančnih delavcev Celje, pod pokroviteljstvom Medobčinskega sveta SZDL Celje (naše društvo namreč združuje člane iz območja občin Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec). 1. svečano akademijo, ki je bila v sredo, dne 31. januarja 1979 s pričetkom ob 10. uri v Narodnem domu Celje in 2. razstavo o razvoju računovodstva in financ s poudarkom na začetkih med Narodnoosvobodilnim bojem in s pregledom dela Društva računovodskih in finančnih delavcev Celje v 22. letih obstoja in delovanja, ki bo v izložbenih oknih Službe družbenega knjigovodstva, podružnice Celje in v prostorih nekaterih podružnic Ljubljanske banke, Splošne banke Ceije, v času od 25. januarja do 10. februarja 1979. Naše društvo je za ta praznik dobilo tudi priznanje v obliki ZLATE ZNAČKE od Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije, ki je bila podeljena na akademiji dne 31. januarja 1979 predstavnikom društva. Kadrovska problematika v enajstih mesecih preteklega leta V letu 1978 smo povprečno zaposlovali mesečno po 28 delavcev in s tem pokrivali fluktuacijo. Delovno organizacijo zapusti povprečno 25 delavcev in iz teh podatkov je razvidno, da kadrovski sektor uspeva zadrževati nivo zaposlenosti oziroma povečati število zaposisenih za 3 delavce mesečno. Večja odstopanja od planiranih potreb so bila v TOZD Vzdrževanje in TOZD Grafika. Vendar pripominjamo, da je porast zaposlovanja v primerjavi z letom 1977 v TOZD Grafika ter TOZD Vzdrževanje in energetika v znatnem porastu. V TOZD Grafika so zahtevali za 29,9 odstotkov več delavcev, v TOZD Vzdrževanje pa 22 odstotkov več kot je bilo povečano število zaposlenih v preteklem letu. Zaposlovanje pa naj bi se, z ozirom na resolucijo, povečalo za 3 odstotke od povprečne zaposlenosti preteklega leta. Kolikor želimo doseži planirano zaposlitev, bi morali zaposliti dodatnih 250 delavcev, katere pa zaradi pomanjkanja kapacitet v Samskem domu, ne moremo zaposliti. Za izboljšanje kadrovanja bomo v letu 1979 primorani pristopiti k gradnji Samskega doma za 250 do 300 delavcev in Upokojeni delavci 4 ure dnevno Družbenopolitične organizacije so na Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije decembra lani sprejele spremembe Zakona o delovnih razmerjih. Od 1. januarja 1979 ne more biti več dvojnega statusa delavec in upokojenec. Vsak |e lahko le ali delavec ali pa upokojenec. To tudi pomeni, da nihče ne more prejemati Istočasno pokojnine in oseb-tiega dohodka. Upokojenci pa lahko delajo dvajset ur tedensko neomejeno po pogodbi. Pogodbeno delo traja največ 60 dni na leto. Do 30. junija 1979 morajo vse delovne organizacije cskladiti delovna razmerja in pogodbe o delu s spremembami omenjenega zakona. nameniti večja sredstva za gradnjo stanovanj in individualno gradnjo. Kljub temu, da na rednih šolah izobražujemo 120 rednih štipendistov, nam to popravi strukturo le v 36 novih vstopih iz šol. Študija ob delu se udeležujejo 103 zaposleni delavci, leti pa se izobražujejo za dela in naloge, katere že opravljajo. Da je potreba po gradnji samskega doma upravičena, nam kaže tudi podatek, da 255 delavcev vozimo iz oddaljenosti 60 do 70 km in da je 464 delavcev oddaljeno od Cinkarne povprečno 10 km. Prevozni stroški za prevoz 255 delavcev, ki jih vozimo s pogodbenim prevozom znaša- jo letno 4.5 milijona din. Fluktuacija je zaskrbljujoča v TOZD Titanov dioksid in TOZD Vzdrževanje. V celoti se je število zaposlenih od 31. decembra 1977 povečalo za 31 delavcev, kar predstavlja porast za 1,5 odstotka. Bistvenega povečanja števila zaposlenih nismo uspeli u-stvariti in tudi v bodoče brez novega samskega doma in kadrovskih stanovanj ni pričakovati izboljšanja. Alkohol mori pp. cestah Vožnja pod vplivom alkohola je zelo pogost povzročitelj prometnih nesreč. Čeprav naša zakonodaja prepoveduje vožnjo pod vplivom alkohola, če imamo v krvi nad 0,5 %0 alkohola ali pa se s posebnim zdravniškim pregledom ugotovi, da so zmanjšane telesne ali duševne sposobnosti za vožnjo motornega vozila. Pri tem ne pozabimo na določilo, da vozniki motornih vozil, ki opravljajo javni prevoz potnikov ali jim je vožnja motornega vozila poklic, ne smejo imeti v krvi nič alkohola in pred vožnjo ter med njo torej alkoholnih pijač tudi ne smejo zauživati. Kljub sicer jasnim zakonskim določilom pa marsikdaj pozabimo predvsem na morebitne tragične posledice take vožnje pod vplivom alkohola. Zato še vedno beležimo mnogo prometnih nesreč, ki so jih povzročili vinjeni vozniki in kaplje alkohola spremenili v grenke solze trpljenja in žalosti tistih, ki jih imamo najrajši ali, ki nam nikoli niso storili nič žalega. Zavedajmo se tega, zato nam naj niti na misel ne pride, da bi poskusili voziti takrat, ko nam ukazuje alkohol. Takšen voznik je nevaren zase in okolico, saj nesrečo, ki še sama rada prehitro pride, prav izziva. Naj vas spomnim tudi, da je za takega voznika, ki vozi pod vplivom alkohola, predpisana kazen odvzema vozniškega dovoljenja, če ga bo v takem stanju za volanom zalotil miličnik. In prav je tako, da se takemu onemogoči nadaljnja vožnja in s tem prepreči morebitno izzivanje prometne nesreče. Vozniku, ki je vozil pod vplivom alkohola, bo v postopku sodnik za prekrške izrekel varnostni ukrep prepovedi vožnje od 3 mesecev do 1 leta in od- redil denarno kazen od 200,— do 1.000,— din ali zapor do dveh mesecev. Pri tem ne pozabimo, da takšna kazen ni najhujše plačilo za brezvestno početje voznikov. Miličnikom bi morali biti celo hvaležni, da takega voznika izločijo iz prometa prej, preden utegne povzročiti prometno ne- srečo, saj bi posledice po prometni nesreči bile dosti hujše. Seveda pa bi bilo zelo vzgojno, da bi se vsakdo v času, ko traja prepoved vožnje — torej ob peš hoji globo zamislil sam v sebi in sklenil, da volan in alkohol resnično ne spadata skupaj in da sta si velika sovražnika. Še bolj pa se bo za svoja nepremišljena dejanja lahko pokesal tisti voznik, ki bo zaradi hujših kršitev cestno-prometnih predpisov, lahko tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola, poslan na ponovno preverjanje znanja cestno prometnih predpisov in praktične vožnje z motornim vozilom. Zagovori DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV (Nadaljevanje s 4. strani) Nadalje so delegati sprejeli sklep o takojšnji pripravi dokumentacije in ostalih pripravljalnih del za izgradnjo avtomehanične delavnice. Potrdili so nabavo 2 avtocistern RABA tip 832,25 z nadgradnjo in prikolice -cisterne za prevoz žveplene kisline v skupnem znesku 3.395.861, 10 din. S sprejetim sklepom se anulira sklep 87 a/78. DSSS Predsednik Franc Glušič je dne 14. decembra 1978 sklical 14. redno sejo DS. V cilju požitive invetivne dejavnosti so sprejeli sklep, da se v smislu 8. člena samoupravnega sporazuma o invetivni dejavnosti objavi razpis tem, v obliki natečaja za rešitev določenega tehničnega ali podobnega pro- blema v DSSS. Istočasno je potrebno zagotoviti sredstva v letnem gospodarskem načrtu za izplačilo odškodnine oziroma nagrad. ~ Predloženi predlog odškodnine za inovacijski predlog Marjana Mimik iz CAOP, se vrne referentu invetivne dejavnosti v dopolnitev. Predlog prekategorizacije o-pravljanja del in nalog vodje družbenega standarda, delegati niso potrdili. Pospešiti je treba izdelavo kataloga del in delovnih nalog, s katerim bo mogoče nastala nesorazmerja v osnovni ocenitvi uskladiti. Potrdili so pristop k izdelavi koncepta za izvedbo informatike za dolgoročno obdobje za to delo se angažira ITEO Ljubljana, ki pripravi osnutek pogodbe o sodelovanju. Tajništvo samoupravnih organov Delo družbenopolitičnih Konferenca osnovnih organizacij sindikata Cinkarne je imela svojo 5. redno sejo 16. novembra 1978. Člani 10 Konference 00S so najprej temeljito obravnavali pregled izvršenih in neizvršenih sklepov. Nadalje so ocenili potek obravnave o ekonomski in ekološki sanaciji Cinkarne, ki v vseh TOZD le ni potekala tako kot bi morala, bilo je premalo konkretnih pripomb in strokovnih razlag. Pokazala se je tudi potreba po boljšem skupnem dogovarjanju poslovodnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Sprejet je bil sklep, da skličejo skupen sestanek DPO in poslovodnih organov. Ker je potrebno po Zakonu o združenem delu sprejeti še statute TOZD, sporazum o združevanju TOZD v DO, se morajo prav člani 10 OOS najbolj angažirati za aktivno razpravo o teh pomembnih dokumentih. Sprejet je bil sklep, da morajo vse OOS, ki še niso organizirale razpravo o kongresnih dokumentih, to storiti do 1. decembra 1978. Prav tako so za uspešno izvedbo referenduma 21. novembra 1978 kjer smo se delavci Cinkarne odločali o združitvi v Poslovno skupnost proizvajalcev in predelovalcev svinca, cinka in antimona in Poslovno skupnost barve in laki. Na tem referendumu so bili potrjeni tudi novi člani samoupravnih delavskih kontrol. Ponovno je tekla razprava tudi o izgradnji razdelilnice hrane in o razmerah v sedanjih bifejih in kot vedno, do sedaj je bila izrečena zahteva po čimprejšnji ureditvi tega problema. Dogovorjeno je bilo tudi, da se za 29. november organizira proslava in pred prazniki temeljito očisti celotno podjetje. Prav tako pa naj bi ob praznikih izplačali socialno pomoč tistim delavcem, ki so dalj časa v bolniškem staležu v obliki darilnih bonov. Konferenca OOS je imela izredno sejo 21. decembra 1978. Obravnavani so bili realizirani in nerealizirani sklepi prejšnjih sej. Ugotovljeno je bilo, da sklep, ki je zadolžil vse 10 OOS, da organizirajo razpravo o kongresnih dokumentih, ni bil v celoti realiziran. Rok za izvedbo razprav je bil podaljšan do 31. januarja 1979. V razpravo smo prejeli tudi predlog o ustanovitvi počitniške skupnosti. Komisija pri CDS se je za obravnavo tega predloga že sestala in izrekla mnenje, da k pristopitvi tega sporazuma še nekoliko počaka. V preteklosti so delavci Cinkarne za nakup prikolic in ureditev počitniškega doma odvajali od sredstev namenjenih za regrese znatna sredstva. Razvila se je tudi diskusija o tem, da se namerava počitniški dom v zimskem času zapreti, ker nima dovolj obiska. Člani IO Konference OOS so bili mnenja, da je potrebno proste kapacitete v domu v Logarski do- ClNKARNAR lini ponuditi tudi našim upokojencem, več tudi aktivnim delavcem s primerno obveščenostjo in v počitnicah otrokom delavcev Cinkarne. Podana je bila podrobnejša analiza izvedbe zadnjih dveh referendumov. Referendumi so sicer uspeh, pa vendar so se pokazale še mnoge pomanjkljivosti katerim se moramo v bodoče izogniti. Več pozornosti moramo posvetiti predhodnim razpravam in pripombam na predlagana gradiva. Več se morajo angažirati vodstveni kadri, saj so prav ti med delavci najbolj prisotni. V nadaljevanju seje je bil podan krajši pregled realizacije akcijskega programa Konference OOS Cinkarne za leto 1978. Ugotovljeno je bilo da je le-ta le delno uresničen in potrebno bo še veliko zavzetosti, da ga bomo v prihodnjem obdobju v celoti realizirali. Sprejet je bil sklep, da se za novoizvoljene člane samoupravne delavske kontrole organizira seminar v izobraževalnem centru v sodelovanju z Delavsko univerzo. Sprejet je bil tudi sklep, da če bo pri Konferenci OOS na dan 31. decembra 1978 nepokrit saldo, le-ta krije iz sredstev OOS TOZD in DSSS po ključu zaposlenih. Konferenca OOS je svojo 6. redno sejo imela 9. januarja 1978 Člani 10 so podrobneje analizirali realizacijo sklepov predhodnih sej. Zelo široka razprava se je razvila po obrazložitvi predlagane akcije za združevanje finančnih sredstev za izgradnjo objektov skupnega namena, za kar je podal pojasnilo tov. Slapnik. V Cinkarni smo že združevali sredstva potrebe pa nakazujejo, da jih moramo za določene objekte še v bodoče. Predmet razprave vseh sej sindikata in zborov delavcev ter samoupravnih delavskih skupin je raz-deljevalnica hrane. Potrebe se nakazujejo v izgradnji zaklonišč, adaptaciji telefonske centrale, odlagališča trdnih odpadkov, poslovnih prostorov itd. Sprejet je bil sklep, da 10 Konference OOS soglasno sprejema predložen predlog združevanja sredstev za izgradnjo objektov za skupne namene. Predlog mora biti skupaj s plani za leto 1979 podan v razpravo samoupravnim delavskim skupinam ah zborom delavcev. V razpravah so člani 10 OOS dolžni, da prikazujejo potrebo po združevanju sredstev za izgradnjo najnujnejših objektov. Sperjet je bil sklep, da se predlagata v potrditev CDS dve komisiji, in sicer Komisija za ugotavljanje materialne in druge odgovornosti in komisija za urejevanje okolja. Evidentirani so bili tudi kandidati za delegate v Združenje kemične in gumarske industrije Slovenije. Že v prihodnjem tednu bo podan v razpravo Sporazum o združevanju TOZD v DO v katerem so že upoštevane nekatere pripombe za katere smo se že predčasno dogovorih. Prav tako bodo v obravnavi plani za leto 1979. Referendum bo predvidoma 15. februarja 1979. Vsi člani 10 OOS se morajo skupaj z vodstvenimi strukturami in službami maksimalno angažirati v samih razpravah, kakor tudi pri izvedbi samega referenduma. Razprava je nadalje potekala tudi o tem, da mora biti prav sindikat pobudnik razprav o zaključnih računih za leto 1978 in s tem o gospodarjenju v preteklem obdobju. Analize, ki jih sestavijo službe morajo vsebovati kritično oceno naporov za uspešnejše gospodarjenje, ocena lastnih slabosti v praksi. V analizah pa naj bodo prikazani neizpolnjeni razvojni načrti in vzroki za neizpolnjevanje teh načrtov. V razpravah je treba ugotoviti odgovornost posameznih struktur za neizpolnjevanje naloge in obveznosti. Osnovna organizacija TOZD Vzdrževanje in energetika je imela svojo 8. redno sejo 26. decembra 1978. Predsednik Tomo Gorenšek je podal informacije občinskega sindikalnega sveta. Temeljiteje so člani 10 OOS obravnavah sklepe 9. kongresa ZSS ter izvajanje Zakona o združenem delu. Ženi pokojnega Čebela so odobrili pomoč v znesku 1.000,— din, odobrili pa so finančno pomoč tudi delavcem, ki so že dalj časa v bolniškem staležu. Osnovna organizacija TOZD Titanov dioksid je imela svojo 7. redno sejo 26. decembra 1978. Uvodoma so člani IO OOS razpravljali o poteku zadnjih dveh referendumov o nekaterih slabostih, ki so se pojavile in o pripravah na naslednji referendum pri katerem bo potrebno prav te slabosti odpraviti. Vsekakor bo potrebno, da bodo volišča bolje označena in okrašena in da bodo komisije bolj zavzeto razlagale potek referenduma oziroma nejasnosti ki se pojavljajo. Posebno pozornost so posvetih temeljiti obravnavi akcijskega programa OOS in ugotovili, da je med drugim za boljše gospodarjenje in sodelovanje še posebej potrebno: 1. povečati disciplino in delovno storilnost ter boljšo organiziranost na vseh področjih, 2. konkretizirati naloge samoupravnih in delovnih skupin, predvsem pri izvajanju stabilizacijskih programov, 3. poživiti delovanje samoupravne delavske kontrole 4. povečati skrb za varstvo pri delu in varstvo okolja 5. poskrbeti, da se čimprej pristopi k reševanju problema razdeljevanje toplega obroka. Nadalje so člani IO OOS ugotovili, da sanacijski program ni bil v celoti izveden in da bo potrebno v bodoče skrbeti za izvedbo sanacijskega programa bolj zavzeto in odgovorno. TOZD so bili posredovani kriteriji za nagrajevanje po delu, ki pa niso bili v skladu z Zakonom o združenem delu. Kriteriji so tako še vedno v izdelavi. Osnovna organizacija TOZD Grafika je imela svojo 9. redno sejo 7. novembra 1978. Na tej seji so se predvsem člani IO OOS dogovorih za predlog delegatov za člane samoupravne delavske kontrole. Cvetki Prebil pa so za nabavo slušnega aparata odobrili enkratno pomoč v znesku 1.500,— din. 10. redna seja IO OOS Grafika je bila 5. decembra 1978. Potekala je razprava • o izvedbi referenduma za sprejem Statuta TOZD. Predvsem so navzoči kritično ocenili, da je gradivo prispelo v razpravo prepozno. Ker predsednik IO OOS odhaja iz podjetja je bil za predsednika potrjen sedanji podpredsednik Franjo Vidmar. Žani Uranič pa se razreši s 16. decembrom 1978. Zopet so prisotni izrazih nezadovoljstvo zaradi neurejenega toplega obroka za nočno izmeno, saj nekateri delavci odhajajo od doma na delo že ob 19.uri in se vračajo zjutraj ob 8. uri. Prav tako pa je prisotna želja zaposlenih v popoldanski izmeni, da bi bil bife odprt vsaj eno uro. Ker so člani IO OOS menili, da ureditev toplega obroka za nočno izmeno in delovni čas bifeja za 1 uro v popoldanskem času nista nerešljiv problem, so naslovih službi družbenega standarda prošnjo za ustrezen odgovor. Odobren je bil znesek 15,00 din za vstopnico za simfonični koncert orkestra iz Bukarešte. Denarna pomoč, ki je bila odobrena delavki, ki pa neopravičeno izostaja z dela, so denar razdelili bolnikom, ki so na bo-lovanju več kot mesec dni. 11. redna seja IO OOS TOZD Grafika je bila 24. decembra 1978 Prisotni so predvsem razpravljali o nočnem delu žena, saj mora IO OOS dati priporočilo za podaljšanje nočnega dela žena za leto 1979. Prisotni so se strinjali, da se da priporočilo pod pogojem, da se realizirajo že večkrat zahtevani pogoji: topli obrok za nočno izmeno in pravilno stimuliranje nočnega dodatka. Dodatek za nočno delo se sedaj obračunava od osnove OD, ki pa predstavlja približno polovico OD, druga polovica pa je variabilni del. Odobrili so tudi dve denarni pomoči Julijani Horvat 300,00 din in Stanku Petrišiču 200,00 din. Osnovna organizacija sindikata DSSS je imela 12. redno sejo 24. oktobra 1978 Podan je bil pregled realizacije sklepov zadnje seje in poročilo nadzornega odbora o finančnem poslovanju za prvo polletje 1978. Ugotovljeno je bilo da se sredstva trošijo v skladu s finančnim načrtom. Kadrovsko socialna služba pa se zadolži, da IO redno mesečno dostavlja seznam delavcev DSSS, ki so v staležu nad 1 mesec. Prisotni so razpravljali nadalje o stališčih občinskega sindikalnega sveta v zvezi z ekonomsko in ekološko sanacijo Cinkarne. Sprejet je bil sklep, da mora OOS odločno pristopiti k akciji za realizacijo predvidenih ukrepov za ekonomsko in ekološko sanacijo Cinkarne. Imenovana je bila tudi komisija za spremljanje izvajanja sanacijskega prograam, ih sicer: Jernej Ozis, Zlatko Sentjurc, Irena Seme, Anica Justin, Marjan Plohl. organizacij Nadalje so člani IO razpravljali o sklepih Konference OOS in v zvezi z gradnjo objekta družbene prehrane sprejeli stališče, da odgovorni delavci bolj pogumno pristopijo k pripravi za izgradnjo jedilnice. Ker je ob zadnji podražitvi malice, oz. toplega obroka, bilo precej negodovanja, je IO OOS sprejel stališče, da služba družbenega standarda ni pravočasno niti pravilno obvestila delavce o podražitvi blokov za malice. Nove bloke bi morala označiti, da ne bi prišlo do nepravilnega obračunavanja starih blokov po novi ceni. Odobrena je bila denarna pomoč Neziru Haliloviču v znesku 1.000,— din. S sklepom so bili zadolženi tov. Jernej Ozis, Anica Justin in Jaroslav Slapnik, da do naslednje seje pripravijo pregled izvršenih in neizvršenih sklepov oziroma programskih nalog za preteklo obdobje in v skladu s sklepi 9. kongresa ZSS pripravijo osnutek za naslednje obdobje. Obravnavana je bila tudi problematika medsebojnih odnosov v CAOP in sprejet je bil sklep, da OOS DSSS predlaga vodstvu DPO in strokovnemu vodstvu DSSS, da skupno ocenijo problematiko v CAOP in predlagajo ustrezno sanacijo razmer. 9. kongresu ZSS je bilo poslano pozdravno pismo. 1. razširjeno izredno sejo je Jernej Ozis sklical 27. novembra 1978. Seji so prisostvovali člani 10 in poverjeniki sindikalnih skupin, predsednica OO ZSMS ter predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kemične industrije Franc Ribič. Tov. Ribič je v svoji razpravi poudaril vlogo sindikata v DSSS, opozoril na funkcijo delegatskega sistema, pomen samoupravnega dogovarjanja, izgrajevanje sistema delitve po delu oziroma nagrajevanja po delu. Obrazložil je tudi nekatere novosti v statutu, ki je bil sprejet na 9. kongresu ZSS. Obravnavah so izvedbo dveh referendumov in ugotovili, da so referendumi uspeli v procentu, vendar pa so se prisotni postavili na stališče, da v bistvu referendum ni bil uspešen iz naslednjih vzrokov: — delavci v DSSS so bili predhodno premalo poučeni o pomenu referenduma; zbori delavcev niso tista najbolj ustrezna oblika, na katerih naj bi delavci izrazili svojo voljo, pač pa je potrebno ponovno aktivirati samoupravne delavske skupine, oziroma jih združevati v delne zbore; — aktivisti IO OOS so bili ravno tako premalo aktivni v sami pripravi in obveščanju delavcev o referendumu. Podobno velja tudi za ostale družbenopolitične organizacije; — tehnična izvedba je bila pomanjkljiva, saj so bili lističi nepregledni; — delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v DSSS so premalo angažirani ob pripravah na referendume. Sprejet je bil sklep, da so vodje samoupravnih delovnih skupin dolžni organizirati javno razpravo o Sporazumih združevanja TOZD v DO v svojih sredinah. Na razpravah morajo obravnavah tudi anekse k samoupravnim sporazumom SIS za leto 1979. Strokovna služba je dolžna pripraviti poročevalce v zvezi z razpravami. Z ozirom, da je DS DSSS potrdil člane samoupravne delavske kontrole je predsednik IO OOS zadolžen, da skliče prvo sejo SDK, Center za izobraževanje pa je zadolžen, da za vse novo izvoljene člane organizira seminar. Podan je bil le načelen pregled akcijskega programa dela OOS DSSS za leto 1978. Za bolj podroben pregled je bila na predhodni seji že imenovana skupina članov IO. Socialna pomoč je bila odobrena Ceciliji Todorovič in Bajramu Avdilu. Zaradi odhoda nekaterih članov IO je do naslednje seje treba pripraviti predlog novih članov. Druga izredna seja IO OOS je bila 22. decembra 1978. Razprava je potekala predvsem o pripravah za praznovanje novega leta. Odobrenih je bilo 30,00 din za zakusko za posameznega delavca, imenovan pa je bil poseben odbor, ki odgovarja za organizacijo. Predsednik IO OOS je prisotne seznanil, da je nova samoupravna delavska kontrola konstituirana, za predsednika je bila imenovana Angelca Mlakar, zaposlena v zunanji trgovini. Osnovna organizacija sindikata TOZD Kemija je imela svojo 8. redno sejo 17. novembra 1978 V razpravo je bil podan sanacijski program Cinkarne. Prisotni so ugotovili da le-ta poteka po začrtani poti. Pogodba za nabavo novih filtrov za TOZD Titanov dioksid je podpisana in filtri bodo dobavljeni v septembru 1979. V TOZD Kemija so planirani dve novi investiciji s katerimi bomo pričeli v letu 1979. Delavcem, ki so že več kot mesec v bolniškem staležu in so se poškodovali na delu, je njihovo materialno stanje slabše, je bila odobrena denarna pomoč v obliki denarnih bonov. Deveta redna seja IO OOS TOZD Kemija je bila 21. decembra 1978. Sprejet je bil sklep, da se na naslednjo sejo povabi tajnica samoupravnih organov, da poda pregled samoupravnih aktov, ki smo jih po Zakonu o združenem delu že ali pa jih še moramo sprejeti. Sprejet je bil sklep, da se znesek ob obisku bolnikov poviša, in sicer ob državnih praznikih na 150,00 din in vsak mesec 100.00 din. Za novoletno praznovanje je bilo za posameznika odobrenih 30.00 din. Osnovna organizacija sindikata TOZD Transport je imela svojo 8. redno sejo dne 27. decembra 1978. Člani IO so sprejeli sklep, da se v TOZD organizira tradicionalni zaključek leta. Najzaslužnejšim delavcem se podeli knji- žne nagrade in sicer knjigo »Jugoslavija danes«, kot vzpodbuda za nadaljno vestno delo tako obdarjencem kot ostalim članom kolektiva. Knjižne nagrade so prejeli: Martin Rodošek, Stanko Šeško in Anton Purg. Zahvala za uspešno delo v letu 1978 pa gre prav vsem delavcem TOZD Transport. Tov. Cmok je pojasnil, da je bila novoizvoljena samoupravna delavska kontrola že sklicana, za predsednika je bil izvoljen Anton Jokan. Samoupravni delav- ski kontroli pa je bila s strani sindikata dana že tudi naloga, da le-ta ugotovi zakaj nekateri vodstveni delavci v TOZD ne izvršujejo svojih delovnih dolžnosti, kot jih navajajo naši interni akti. (Pravilnik o delovnih razmerjih — neupravičeni izostanki). Odobren je bil nakup vstopnic za TDF in prireditev v hali Golovec. V bodoče bodo člani IO OOS na svojih sejah obravnavah prošnje za posojila in sklepali o priporočilih. Tajništvo DPO Rehabilitacija alkoholikov v delovni organizaciji Delovne organizacije bi morale oblikovati program boja proti alkoholizmu, ki bi moral temeljiti na nekaterih načelih. Najprej bi moral vodstveni kader delovne organizacije spoznati sodobne poglede na alkoholizem. Zlasti delavci kadrovske službe bi morali biti tako usposobljeni, da bi znali čimprej odkrivati alkoholike, torej že v zgodnji fazi odvisnosti od alkohola. Obratna ambulanta oziroma zdravnik, medicinske sestre in socialni delavci delovne organizacije bi se morah v ustrezni instituciji usposobiti za skupinsko družinsko zdravljenje in prevzgojo alkoholikov. Pri obratni ambulanti bi morah začeti skupinsko zdraviti vse tiste alkoholike, ki so zaradi u-streznih reakcij (družinskega in delovnega) okolja »dozoreli« za zdravljenje. Alkoholike s hujšimi telesnimi in psihiatričnimi komplikacijami bi za kakšen teden poslali v zavod za zdravljenje alkoholikov, kjer bi alkoholik samo začel z zdravljenjem, nadaljeval pa bi v ambulanti in klubu zdravljenih alkoholikov (KZ A). Kako lahko v delovni organizaciji pripravimo alkoholika na zdravljenje? Zelo pogosto se zastavlja to vprašanje, od kadro-vika, socialnega delavca, delovodij pa do izmenovodij — kaj se lahko — oziroma da narediti. Po izkušnjah je alkoholika v delovni organizaciji zelo enostavno pripraviti na zdravljenje (medtem ko je samo zdravljenje zelo zahtevna reč), pod pogojem seveda, če so izpolnjeni naslednji' pogoji: subkultura alkoholikov v delovni organizaciji ne sme biti premočna. Delovne organizacije, ki imajo 20, 30 ah celo več odstotkov alkoholikov, komaj da spravijo kakšnega na zdravljenje. Če je med mojstri, delovodji itd. »preveč« alkoholikov, potem z zdravljenjem alkoholikov iz nižje plasti ne bo nič, dokler se ne bodo začeli zdraviti »višji«. V delovni organizaciji mora vladati red, disciplina in samoupravni odnosi morajo biti res razviti. V disciplinskih komisijah ne sme biti alkoholikov, ki ščitijo svoje »pivske bratce«. Alkoholiki ne smejo imeti »potuhe« pri zdravniku obratne ambulante. Neopravičeni bolniški stalež, zdravljenje s pomirili, invalidske upokojitve itd. Oglejmo si približno to zadevo. Kako je pravzaprav z bolniškim staležem pri alkoholikih? Za zdravstvene komplikacije alkoholizma (želodčni katar, oslabelost, alkoholno vnetje živcev, okvara jeter itd.) za »mačka« in za izostanek z dela zaradi večdnevnega popivanja ima alkoholik pravico do bolniškega stale-ža samo takrat, če gre na zdravljenje in se res v redu zdravi. V nasprotnem primeru pa se mu izostanek z dela ne sme pokriti s staležem. Če alkoholik izostane z dela in ne dobi bolniškega staleža, bo prišel v zagato zaradi disciplinskega postopka. In ravno to nujno potrebuje, ker ga bo to prisililo, da bo začel razmišljati o zdravljenju. Ne pozabimo, dokler alkoholik zaradi svojega obnašanja ne pride v brezizhodno situacijo, ne gre na zdravljenje, izjem ne poznamo. Alkoholik ne sme imeti potuhe pri svoji ženi. Alkoholik namreč suvereno obvladuje ženo (obljube, prošnje, grožnje, izsiljevanje, nasilje itd.), tako da lahko mirno pije in čedalje bolj para-tizira na čustvenem in gmotnem področju. Zato je delovna organizacija dolžna pomagati alkoholikovi ženi, da bo zbrala moči in se uprla svojemu alkoholičnemu možu z zahtevo po brezpogojnem zdravljenju. Če so navedeni pogoji izpolnjeni, potem je treba alkoholika v disciplinskem postopku postaviti pred izbiro: ZDRAVLJENJE ALI ODPUST. Postopek se ne sme voditi birokratsko, temveč ga je treba v psihološkem postopku tako zrežirati, da bo moral alkoholik kapitulirati in se začeti zdraviti. Odslej pa mora delovna organizacija skrbeti za izpolnjevanje naslednjih nalog: poskrbeti mora, da se bo alkoholik s svojo družino res lahko zdravil po sodobnih načelih socialne psihiatrije, kajti kot že rečeno nima smisla na njega pritiskati, če res ne poskrbimo za njegovo (Nadaljevanje na 8. strani) CINKARN AR 7 NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU V mesecu novembru 1978 se je pripetilo 13 nesreč pri delu in ena nesreča na poti na delo. Od 13 ponesrečencev pri delu jih je 11 zaključilo bolniški stalež in imajo skupaj 93 izgubljenih delovnih dni. Dva ponesrečenca pa bosta v bolniškem staležu približno mesec dni. Dne 2. novembra 1978 ob 8. uri je prišlo do nesreče pri delu v avtomehanični delavnici. V avtomehanični delavnici so izbijali svortnik. Pri ,tem je odletel drobec železa in zadel delavca v levo nogo. Vzrok za nesrečo je krivda druge osebe. Po nesrečenec je zaradi tega boloval 3 dni. Dne 3. novembra 1938 ob 21. uri je prišlo do nesreče pri delu v TOZD Titanov dioksid. Ko je delavec odprl ventil za Izpust kondenčne vode v kanalizacijo, se je snela gumijasta cev iz nastavka in ga je poliia vroča voda po nogah. Vzrok nesreče je neustrezno pritrjena gumijasta cev na nastavku. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 19 dni. Dne 4. novembra 1978 ob 8. uri je prišlo do nesreče pri delu v TOZD Titanov dioksid. Ko je delavec šel ob posodi 2501 A, mu je spodrsnilo ter je padel in si pri tem poškodoval podlaket desne roke. Vzrok za nesrečo so spolzka tla in neprevidnost delavca pri hoji. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 12 dni. Dne 6. novembra 1978 ob 18. uri je prišlo do nesreče pri delu v mehanični delavnici. Pri nalaganju pokrova na voziček je pokrov zdrsnil in je delavcu stisnil levi gleženj. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 6 dni. Dne 7. novembra 1978 ob 8. uri je prišlo do nesreče pri delu v avtomehanični delavnici. Pri odpiranju vrat so leda delavcu Stisnila desni prstanec. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri dedu. Ponesrečenec je zaradi tega hil v bolniškem staležu 14 dni. Dne 7. novembra 1978 ob 11. uri je prišlo do nesreče pri delu v pražarni ferosulfata. Pri dviganju svinčenega pokrova na zbiralni kadi je le-ta delavcu stisnil prste na levi nogi. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 4 dni. Dne 12. novembra 1978 ob 03. uri je prišlo do nesreče pri delu v cinikovem belilu. Pri saržiranju cinikovih palic v retorte, je iz retorte bruhnila cinikova para in opekla delavca po desnem očesu. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolnišlkem staležu 8 dni. Dne 14. novembra 1978 ob 19. uri je prišlo do nesreče pri delu v TOZD Titanov dioksid. Pri dviganju filtra in vlečenju va-kumskih gumijastih cevi je delavcu spodrsnilo ter je padel in si poškodoval levi podlaket. Vzrok za poškodbo so spolzka tla in neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 14 dni. CINKARNAR Dne 15. novembra 1978 ob 7. uri je prišlo do nesreče pri delu v mehanični delavnici. Pri nameščanju plošče na skobelni stroj je delavcu stisnilo desni palec. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec bo zaradi itega boloval približno mesec dni. Dne 20. novembra 1978 ob 10. uri je prišlo do nesreče pri delu v obratu soli in pigmenti. Pri izpraznjevanju kriistalizdtorja je delavcu brizgnila gailica v levo Oko. Vzrok za nesrečo je neuporaba Osebnih zaščitnih sredstev. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem Staležu 4 dni. Dne 21. novembra 1978 ob 4. uri je prišlo do nesreče pri delu v cinkovem belilu. Pri naklada- Vzrok za veliko število nesreč na poti na delo je prometna nesreča, ki se je pripetila dne 1. decembra 1978. Izletnikov avtobus, ki pogodbeno prevaža naše delavce iz Maclja, je vozil na delo naše delavce in je trčil v bližini Rogatca v nasproti vozeči tovorni avto. Pri tem se je poškodovalo 10 naših delavcev, od katerih je eden umrl na mestu nesreče, 4 so težje poškodovani, 5 pa lažje. Dne 5. decembra 1978 ob 21. uri je prišlo do nesreče pri delu v obratu organskih barvil. Pri praznjenju Tobotion R barvila je prišlo do uhajanja žveplovodika. Ko je delavec hotel preprečiti izhajanje, je vdihnil žveplovodik. Vzrok za nesrečo so motnje v tehnološkem procesu. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 8 dni. Dne 9. decembra 1978 ob 12. uri je prišlo do nesreče pri delu v gradbenem vzdrževanju. Pri postavljanju konzole si je delavec stisnil levi prstanec. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 15 dni. Dne 13. decembra 1978 ob 18. uri je prišlo do nesreče pri delu v obratu kotlarne titanovega dioksida. Delavec je hotel odklopiti dovodno cev med cisterno in črpalko za mazut in je zlezel izpod omenjene cevi. Ko je dvignil glavo je zadel ob spodnji del lestve na vagonski cisterni. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 12 dni. Dne 14. decembra 1978 ob 7. uri je prišlo do nesreče pri delu v obratu litopon. Ko je delavec praznil jašek pri BaS elevatorju, mu je delec BaS padel v oči. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 4 dni. nju cinkovih plošč na voziček je ena plošča zdrsnila iz kupa in poškodovala delavcu desno golen. Vzrok za nesrečo je nepravilen in nesmotem način dela delavca. Ponesrečenec bo zaradi tega boloval približno mesec dni. Dne 23. novembra 1978 ob 13. uri je prišlo do nesreče pri delu v TOZD Titanov dioksid. Pri prevozu kausitične sode z vozičkom se je voziček zvrnil lin udaril delavca po desni nogi. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem sitaležu 3 dni. Dne 27. novembra 1978 ob 8. uri je prišlo do nesreče pri delu v gumiimici. Pri razkladanju zvitkov gume je en zvitek zdrsnil z vozička na ročico. Pri tem je ročica udarila delavca po desnem gležnju. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 6 dni. Dne 12. decembra 1978 ob 9. uri je prišlo do nesreče pri delu v proizvodnji titanovega dioksida. Ko je delavec (izmenovodja) čistil posodo za merjenje bistrosti, mu je kisla žveplasta raztopina brizgnila v desno oko. Vzrok za poškodbo je neuporaba osebnih zaščitnih sredstev (zaščitnih očal). Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 4 dni. Dne 21. decembra 1978 ob 9. uri je prišlo do nesreče pri delu v Tiskarni. Delavka je delala na zlagalni strani stroja in ni imela vključene blokade pogona stroja. Ko je strojnik na vlagalni strani vključil stroj, ji je le ta stisnil desni podlaket. Vzrok za poškodbo je nepravilen način dela delavke Ponesrečenka bo zaradi tega v (Nadaljevanje s 7. strani) pravo zdravljenje. Vztrajati se mora pri zahtevi, da se alkoholik res v redu zdravi in vključi v rehabilitacijski program. Vspodbujati in skrbeti mora za poklicno rehabilitacijo in politično resocializacijo nekdanjega alkoholika. Poskušal sem prikazati nekatere načine za začetek reševanja te naloge. Alkoholizem je predvsem družbena bolezen. V socialni psihiatriji ga obravnavajo kot pogojno bolezen, kajti ena plat alkoholizma je res bolezen a to je odvisnost z duševnimi in telesnimi posledicami. Druga plat se pa tiče človeka kot celote, njegovega odnosa do sebe in družbe (in obratno) v celoti. Zato je tudi bistveno zdravljenje v spreminjanju obnašanja oziroma v dezalienaciji bolniškem staležu približno me sec dni. Dne 27. decembra 1978 ob 9. uri je prišlo do nesreče pri delu v mehanični delavnici. Pri postavljanju čeljusti gra-bilca na določeno mesto, se je pri odstranitvi lesene podlage čeljust grabilca prevrnila in delavcu poškodovala prste desne noge. Vzrok za poškodbo je neprevidnost in nepravilen način dela delavca. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu približno mesec dni. Dne 29. decembra 1978 ob 10. uri je prišlo do nesreče pri delu v mehanični delavnici. Pri prenosu orodja po dvorišču je delavec nerodno stopil in si poškodoval levi gleženj. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 4 dni. Simun Pinjušič Eksplozija plina prizadela tri sodelavce Eksplozija mestnega plina na Trgu V. kngresa v Celju je prizadela tri naše sodelavce. Antona Majcena iz TOZD Vzdrževanje in Milana Tepeža iz TOZD Kemija so z njunima družinama takoj preselili v novi blok v Novi vasi. Tepež Milan in njegova dva otroka so bili lažje poškodovani. Iztok Hruševar iz TOZD Vzdrževanje pa ima precej uničeno stanovanje. TOZD Transport jim je takoj nudila pomoč s prevozom, TOZD Vzdrževanjem pa s kurjavo. Potrebna pa je še takojšnja denarna pomoč. v smislu Marxovega ideala totalnega človeka. To pa je tako zahtevna naloga, da je še zdaleč ne more opraviti medicina, temveč celotna družba. Socialni terapevt za skupinsko družinsko zdravljenje alkoholikov je v bistvu samo koordinator številnih procesov, ki tečejo v družini, ter v družbeni organizaciji v kateri se mora vključiti človek, ki je drsel na rob družbe, da spet postane subjekt samoupravnih socialističnih procesov. Tako želim prikazati samo glavne probleme, ki tarejo našo delovno organizacijo zaradi alkoholizma. Prepričan sem, da bo marsikateri prišel do spoznanja, da je to res in bo s tem tudi dobil čisto drugo sliko o nas že zdravljenih alkoholikov. Predsednik KZA Ferdo Anderluh V mesecu decembru 1978 se je pripetilo 8 nesreč pri delu in 14 nesreč na poti na delo in z dela. Od 8 ponesrečencev jih je 6 zaključilo bolniški stalež in imajo skupaj 47 izgubljenih delovnih dni na eno nesrečo. Dva ponesrečenca bosta v bolniškem staležu približno mesec dni. Rehabilitacija alkoholikov v delovni organizaciji A jutri pojdem na goro, naj se oči mi napijo, višin, daljin, da z leskom tem nasproti pojdem hudim dnem. (O. Zupančič) Vse knjige sem zaprl, ena sama pa ostane vsem očem odprta za vselej, knjiga narave. (J. J. Rousseau) Obstoja izvrstni učitelj, če ga razumemo: to je narava. (Kleist) PISMO PLANINCEV Nazaj k hoji! Kako je mati vesela otrokovega prvega koraka. Celo zapiše si datum, ko se je otrok sam brez opore, spustil svoji samo-osvojitvi nasproti. Lahko je kmečkim otrokom, saj so njihova igrišča pašniki, gozdovi, potoki. Mesto, industrija, betonske zgradbe in »potujoče škatlje«, to je bivalni prostor današnjega človeka. Način življenja se je spremenil. Človek si želi užitkov plačanih z denarjem, vidi vrednost le v tem. Ne misli na jutri, s tem pa tudi ne na zdravje jutri. Pijače, cigarete, smog in vse te že vsem poznane škodljive snovi nam zakrivajo pogled v bližnjo oziroma daljno subjektivno družbeno prihodnost. Na vprašanje, kam to vodi, vemo približno vsi odgovor in vemo tudi kako stanje omiliti: — z gibanjem — z izleti in pohodi v sredogorje in visokogorje Hoja, kot osnovna oblika človekovega gibanja pomeni način prispeti na nek cilj. Vemo, da bi lahko na primer zjutraj ob gneči na cesti prišli peš istočasno, če ne celo prej v službo. Nato nekateri presedimo še 8 ur, vozimo se z dvigali, sedimo ob televiziji, ob časniku. Tako postopoma izgubljamo potrebno telesno odpornost, slabi nam srce in vse bolj pridobivamo na telesni teži na račun kopičenja podkožnega mastnega tkiva. Navedem naj samo podatek, ki še nazorneje prikazuje obstoječe stanje: pri ljudeh v industrijskih deželah se je v zadnjih 100 letih delež mišičnega dela zmanjšal od 94 % na 1 -f, 50 % smrtnih primerov povzročajo obolenja srca in ožilja. Kakor, da človek propada zaradi pomanjkanja gibanja. Zavestno pa lahko preprečimo in se zoperstavljamo negativnim posledicam modernega načina življenja s hojo. Torej, hoja naj cenejša, najenostavnejša, dokaj učinkovita in najbolj dostopna telesna aktivnost. Če pomislimo, da moramo premagovati razdalje od doma do službe oziroma z avtom, potem se vsaj popoldan sprehodimo po bližnjem gozdu ali predmestju. Ne samo gibanje in svež zrak, sprehod pomeni tudi priložnost za sprostitev, za premišljanje in opazovanje današnjemu človeku tako malo poznane narave. Ob koncu tedna pa se podajmo še malo navkreber, na planine, na visokogorske enodnevne ali dvodnevne izlete. V veseli družbi, v sproščenem pogovoru prisluhnimo svojemu enakomernemu pospešenemu dihanju in ritmu srca in videli boste, dvomi v vaše moči se bodo izgubili nekje med tratami, vonju po gozdu in skalami. Naslednji teden bo minil kot bi pihnil. Pogosto se sprašujemo, kam bi se podali, v katero hribovje. Vsa narava je lepa, to je res, pa vendar so vabljive tako imenovane planinske transverzale, ki nas usmerjajo po najlepših predelih naše ožje domovine. V orientacijo navajam planinske krožne in vezne poti na celjskem turističnem področju: — Pot XIV divizije od Buč na Sotli do Luč v Savinjski dolini. — Štajersko - zagorska krožna pot (od Rogaške Slatine po sosednji Hrvaški do Olimja — 12 obveznih točk). — Savinjska planinska pot, ki je zelo zanimiva in lepa ter jo končuje letos nekaj naših planincev. Pot gre preko Dobrovelj po Zasavskih gorah na Krvavico) z rdečim ostenjem obarvanih solza Veronike Deseniške. Reško planino, Golavo, Hom, Kamnik, Gozdnik, Šmohor, preko Laškega na Tovst, Svetino, Resevno, mimo Šmartinskega jezera na Šentjungert, nato se spusti do Kraške jame Pekel in konča na Gori Oljki (26 obveznih točk). — šaleška planinska pot. Gre preko Paškega Kozjaka, Graške gore, Slemena nad Šoštanjem, Belih vod, Skomega, Gore Oljke, se spusti v An-draš ter preko Vage in Ko-žljeka na Velenjski grad (21 obveznih točk). — Solčavska planinska pot. Poteka na Oljševo (Potočka zi-jalka), Raduho, Strelovec, Krofičko, Ojstrico, Planjavo, Brano, Tursko goro, Štajersko rinko. Obsega 10 vrhov in 5 planinskih koč. Za vse te planinske poti se dobijo knjižice — dnevnik in po prehojeni poti vsak prejme tudi značko. Omenjam še ostale slovenske planinske transverzale, in sicer: MEDDRŽAVNEGA ZNAČAJA — Evropska peš pot E 6-YU — Pot prijateljstva (3 dežele, Slovenija, Avstrija, Italija) — Planinska pot SPD Trst (vertikala) — Planinska pot osvoboditve, — Tovariš, zakaj nimate luči? — Saj so babica rekli, kadar luna sije, ni treba imeti luči! kjer sta v vsaki republiki obvezna dva vrhova in sicer v Sloveniji, Srbiji, Makedoniji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, avtonomni pokrajini Kosovo so vsi vrhovi preko 2000 m. Na Hrvaški eden 1181 m, drugi pa 1641 m. Vojvodina en vrh Fruška gora 539 m. REPUBLIŠKEGA POMENA — Slovenska planinski-pot — Razširjena po slovenske poti — Transverzala kurirjev in vezistov NOV Slovenije REGIONALNEGA POMENA Razen že naštetih transverzal na Celjskem turističnem področju imamo še naslednje transverzale: — Zasavska planinska pot — Gorenjska planinska partizanska pot — Ljubljanska mladinska pot — Trdinova pot — Koroška planinska mladinska transverzala — Pomurska pot — Pot čez Kozjak — Loška planinska pot — Badjurova krožna pot — Kranjski vrhovi — Mladinska sindikalna transverzala ITC — Planinska pot prijateljstva Snežnik — Snježnik. Torej izbire je dovolj. Vse poti so časovno neomejene in dostopne vsakemu zdravemu človeku s pripombo, da je treba pač začeti z najlažjimi, se utrjevati in usposabljati za zahtevnejše pohode. Tudi za vse te poti se dobi dnevnik transverzale, kjer z žigom na obveznih točkah potrdimo obisk. Po prehojeni poti pa dobimo značko. Vsa morebitna podrobna na pojasnila, ki posameznika zanimajo o navedenih planinskih transverzalah, pa lahko dobite pri uredniku Cinkamarja oziroma Planinski sekciji Cinkarne. Korak za korakom nasproti zdravju, sproščenosti, tovarištvu, skromnosti, požrtvovalnosti, nesebičnosti, srčni kulturi, lastnim človeškim slabostim, prvobitnosti, lepoti. Korak za korakom proti ali-enaciji in proti mehaniziranemu umetnemu življenju. Naj bo zaenkrat dovolj. Odložite časnik in pojdite na sprehod. LICITACIJA Ljudska tehnika Cinkarna avto krožek objavlja javno licitacijo osebnega vozila zastava 750 — letnik 1974, v prostorih servisne delavnice Ljudske tehnike, dne 15. marca 1979. Vendar naj še omenim, da bo v začetku februarja pohod po Savinjski poti kot predpriprava za zimski pohod na Stol, kjer vas vabimo k čim večji udeležbi. A. V. In memoriam dipl. ing. J. RAZPOTNIK Našega Jake ni več. Izgubili smo sodelavca, ki je kar 23 let svojega dela posvetil Cinkarni. To delo ni bilo nikoli lahko. Ves čas je opravljal odgovorne naloge in zato nosi marsikaj v naši tovarni njegov pečat. Kljub temu je vedno ostal človek skromnega in iskrenega značaja. Vedno je s svojim nalezljivim optimizmom in smislom za humor potegnil ljudi za seboj, tako da so učinkovito reševali zastavljene naloge. Le malokdo je vedel, da je za masko neomajnega zaupanja v uspeh če-sto skrival vse tiste dvome, za katere je menil, da bi njegove sodelavce utegnili navdati z malodušjem in po nepotrebnem hromiti delovni zagon. Zato ga je cenil ves kolektiv. Po zaključnem študiju elektrotehnike je ves čas delal v industriji, najprej dve leti v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevu. V Cinkamo je prišel 1. avgusta 1955 in delal na najodgovornejših delovnih mestih v vzdrževanju in investicijskem sektorju, od leta 1970 dalje pa kot direktor Titanovega dioksida. Prvega oktobra 1977 je postal svetovalec glavnega direktorja. Kot udeleženec NOB ter kasneje kot aktiven družbenopolitični delavec pa je poleg strokovnega dela opravljal tudi pomembne družbene naloge. Usoda je hotela, da smo se od njega poslovili ravno v času, ko so ljudje polni optimizma zrli v še mlado Novo leto, zato je bilo slovo še toliko težje. Ostaja pa spomin, ki je neizbrisan, saj je pričujoč povsod tam, kjer je delal in pomagal ustvarjati Cinkamo, kot jo poznamo danes. CJMMMR Povpročni neto osebni dohodek v letu 1978 Pri prikazovanju in primerjanju osebnih dohodkov med posameznimi skupinami delavcev se vedno pojavlja vprašanje ali določen način daje vedno primerljive in realne odnose. Splošno je priznan način prikazovanja osebnih dohodkov glede na povprečni OD, v katerem so zajeti vsi prejemki, kateri štejejo kot osebni dohodek in razdeljeni enakomerno na vse zaposlene v določeni organizacijski enoti. Ta način prikazovanja povprečnega OD uporabljamo pri vseh naših informacij ah delavcem. Pripravili pa smo še dve tabeli povprečnega neto osebnega dohodka. V eni smo vzeli kot osnovo za izračun vse prejemke osebnega dohodka od katerih smo odšteli zneske in ure za dopolnilno delo, boleznine do 30 dni in delo upokojencev ter pripravnikov. V drugem delu iste tabele ostane število izplačanih ur enako, zmanjšajo se samo zneski za dodatke (nočno, nedeljsko delo itd.) Že v tej tabeli se pri nekaterih TOZD bistveno spremeni vrstni red povprečnega neto osebnega dohodka. Naslednja tabela je izdelana na metodi pogojno nekvalificiranega delavca. Kategorijo pogojno nekvalificiranega delavca nekateri strokovnjaki zelo kritizirajo, ker da je umetno ustvarjena. Najbolj so namreč vprašljivi faktorji za preračun kvalifikacij v pogojnega NK delavca. Po drugi strani pa služba družbenega knjigovodstva pri vseh periodičnih in zaključnih računih zahteva podatke o pogojno NK delavcu. Te tabele naj služijo samo kot primer kako se spreminja vrstni red posameznih TOZD pri primerjanju povprečno obračunanih osebnih dohodkih. Za kakršnekoli odločitve v zvezi z izplačevanjem osebnih dohodkov, pa bo potrebno delati analize po posameznih delih in nalogah oziroma za ocene upoštevati povprečja po stroškovnih mestih. 1. POVPREČNI OBRAČUNANI NETO OD ZA LETO 1978 V kal k Število zaposlenih Povprečni TOZD Neto OD ure pQ vkalk. urah neto OD Vzdrževanje in energetika Kemija Celje Titanov dioksid Metalurgija Grafika Transport DSSS Kemija Mozirje 31.377.985 17.488.561 20.009.290 24.174.657 17.023.151 6.630.223 19.089.741 3.049.853 997.378 564.265 666.130 813.971 574.424 225.475 667.909 106.607 457 258 305 373 263 103 306 49 5.722 5.649 5.467 5.401 5.394 5.364 5.199 5.187 SKUPAJ CINKARNA 138.843.461 4.616.159 2.114 5.473 2. POVPREČNI OBRAČUNSKI NETO OD DODATKOV ZA LETO 1978 ZA REDNO DELO BREZ TOZD Neto OD redno delo delo z dod Neto OD redno delo brez dod. Ure za redno delo Število zaposlenih Redno delo z dodatkom Povpr. neto redno delo brez dodat. Vzdrževanje in energetika 29.786.187 27.946.436 944.387 432 5.746 5.391 Kemija Celje 16.406.650 15.183.939 528.120 242 5.650 5.229 Transport 6.182.230 5.902.210 210.768 97 5.311 5.071 Grafika 15.960.485 14.908.830 537.721 246 5.407 5.050 Kemija Mozirje 2.947.527 20.649.102 757.405 347 5.430 4.959 Titanov dioksid 18.288.505 16.428.816 607.119 278 5.482 4.925 Kemija Mozirje 2.947.527 2.770.715 102.148 47 5.226 4.913 DSSS 17.951.296 16.919.660 631.938 289 5.176 4.879 SKUPAJ CINKARNA 130.132.070 120.709.708 4.319.606 1.978 5.483 5.086 3. POVPREČNI OBRAČUNANI NETO OD ZA LETO 1978 NA POGOJNO NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA TOZD 8 1 1 • Vkalk. ure na pog. NK delavca Za posl. po vkal. urah na pog. NK delavca L Povpr. OD na j; pog. NK delavca Metalurgija 24.174.657 1.368.055 626 3.218 Grafika 17.023.151 997.555 457 3.104 Transport 6.630.223 388.092 178 3.104 Titanov dioksid 20.009.290 1.233.909 565 2.951 Vzdrževanje in energetika 31.377.985 1.938.961 888 2.945 Kemija Celje 17.488.561 1.084.581 496 2.938 Kemija Mozirje 3.049.853 192.991 88 2.888 DSSS 19.089.741 1.213.934 556 2.861 SKUPAJ CINKARNA 138.843.461 8.418.078 3.854 3.002 Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD — december 1978 Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,26 din. Stroškovno mesto lla £94 M Is Hi II DSSS 100 Splošna uprava 101 Sužba za var. delo in var. okol. 102 Center za org. in AOP 103 Finančno-računski sektor 104 Kadrovski sektor 105 Samski dom 106 Splošni sektor 107 Družbena prehrana 108 Pralnica in šivalnica 109 Zunanja trgovina 110 Počitniške kapacitete 111 Osebni avtomobili TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 215 Skup. službe metalurgije 216 Keramika 217 Sušilnica ferosulfata 218 Žveplena kislina PIK 219 Žveplena kislina s pirit, pražar. 220 Pražarna ferosulfata 221 Žvepl. kisi. iz ferosulfata 222 Cinkov prah 223 Sekund, proizvod, cinka 224 Baterijske čašice 225 žičama 226 Žlebama 227 Valjarna TOZD KEMIJA CELJE 330 Skup. sl. kemije Celje 331 Barvila Celje 332 Soli in pigmenti 333 Litopon 334 Cinkovo belilo 335 Zaščit, sred.-modri baker 336 Rastni substrati 338 Gradbena lepila 339 Betonski elementi 340 Zaščit, sred.-modra galica TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe kemije Mozirje 442 Barve in premazi 0,95 0,95 0,95 0,07 1,02 0,95 0,95 0,95 0,95 0,95 0,95 0,95 0,95 0,95 0,95 0,95 0,95 0,93 0,06 0,99 0,95 0,95 0,95 0,95 0,95 0,9s 0,98 0,98 0,98 0,98 0,68 0,55 1,23 0,86 0,07 0,93 0,76 0,09 0,85 0,88 0,08 0,96 0,86 0,07 0,93 0,86 0,09 0,95 0,76 0,02 0,78 0,91 0,09 1,00 1,00 0,09 1,09 0,98 0,08 1,06 0,83 0,07 0,90 0,78 0,48 1,26 0,98 0,98 0,92 0,92 0,88 0,88 0,91 0,91 0,87 0,27 1,14 0,89 0,89 0,95 0,26 1,21 0,95 0,22 1,17 0,89 0,22 1,11 0,88 0,88 0,96 0,96 0,91 0,20 1,11 TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe Grafike 546 Tiskarna 547 Tiskarske plošče 548 Preparati za grafiko 549 Tiskarske barve 550 Razvoj grafike TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 657 Strojno vzdrževanje 658 Elektro vzdrževanje 659 Vzdrževanje ARM 660 Gradbeno vzdrževanje 662 Energetika skupne službe 663 Kotlarna št. 1 664 Predelava PTFE 666 Plinarna 668 Transformatorske postaje 670 Galvana 672 Embalaža 673 Predelava gume 674 Predelava umetnih materialov TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 776 Železniški promet 777 Interni ostali promet 778 Avtocisterne za kislino 779 Nakladanje in razkladanje TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 991 Skupne službe tltan dioksida 992 Investicijska služba 993 Priprava vode tltan dioksida 994 Kotlarna tltan dioksida 995 Transformatorske postaje TIOj 996 Nevtralizacija 998 Površinska obdelava TiOi 999 Osnovna proizvodnja TlOi 0,98 0,98 1,03 1,03 1.01 1,01 1,02 1,02 0,97 0,97 0,98 0,98 riKA 0,84 0,02 0,10 0,96 0,84 0,24 0,07 1,15 0,84 0,09 0,09 1,02 0,84 0,10 0,10 1,04 0,78 0,25 0,10 1,13 0,84 0,30 0,09 1,23 0,80 1,52 0,10 2,42 0,75 0,91 1,66 0,80 0,09 0,89 0,78 0,03 0,09 0,90 0,75 0,40 1,15 0,73 0,26 0,99 0,73 0,02 0,75 1,08 0,04 1,12 0,86 0,52 0,01 1,39 0,83 0,49 1,32 0,81 0,50 1,31 0,83 0,38 0,01 1,22 0,95 0,95 0,76 0,76 0,76 0,76 0,76 0,76 0,76 0,76 0,76 0,76 0,76 0,76 0,76 0,09 0,85 0,76 0,76