Stei'. 79 V Trstu, ^<«trleh j. apriSs 1S20 5.1-tnI!* XI tf Iz)laja — Uvzera§i ponedeljek — vsak daii zjutraj. — Uredaištvo : ulica sv. Franilška Asi?kega Stev. 20, !. nadstropje. Dopisi naj se poSiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pol leta L 18.— in celo ieto L 36.—. — Tetefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po !G stotink. — Oglasi 3c računajo v širokosti ene keloiie t72 mm). — O^Usi trgovcev in obrtnikov nt:n po 20 -tof osmrtnice, zahvale, poslanice In" vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov oim po 80 stot Ma!i oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1.—. Oglase sprejema inseratui oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo Liključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20- frllanOSea s l^M'Mm upmlrni. Ves narod SIIS ecfiB v-otannH svajlh karlsfl, ssoJeniS s lem vpra^anjsa. BELGRAD, 26. Osemdeseti redni sestanek začasnega naredne,ga predstavništva, otvori predse:;r.:k Paviovič cb 17. Ko se je prečital zapisnik, ugotavlja poslanec Pešic [demokratska zaednica), da v zapisniku ni zabeleženo, da je predsednik na prejšnji seji odredil odmor. da ije po odmoru izvrši! prozivko ^ in da je ugotovil, da vlada nima kvoruma. Prosi, da se to popravi. Tajnik skupščine, Mancjlovič, sprejme ta popravek. Nato se prečitata ive interpelaciji poslancev Kristana in dr. Lončarja, prva o bednem stanju uradnikov v Be!-gradu. naslovljena na predsednika vlade, druga o bednem slanju nižjih uradnikov v vsej državi, naslovljena na predsednika vlade, ministra notranjih stvari in finančnega ministra. Predsednik, ugotavlja, da ni nikakršnih vprašanj več in da vsled tega prehaja na dnevni red. Pred prchcdc-m na dnevni red slavlja poslanec Petrovič (rad:kalec) na predsednika skupščine vprašanje ozirom na jadransko vprašanje, ki se približuje poslednji fazi. Za to vprašanje je ogromno zanimanje celokupnega prebivalstva od Triglava do Vardarja in cd Albanije do Baranje, in v parlamentu obstaja isto ču- ,0, kakor to dokazuje dr. Smcdlaka o priliki debate o vladni deklaraciji na zadnji par-j; m -ntami konferenci. Skupščina je sklenila, da se izveli pari: * eritarni odsek, ki se ho ba-v:l z "rešitvijo jajranskejja vprašanja, ter je bilo s'^ieTijeno, da vsa.ka skupina delegira po enega člai:a. Tega odseka pa se danes ni. Predsednikova briga bi bila, da privede skupine v znednico, da bi zastopale našo koristi v jadranskem vprašanju. Vpraša g. predsed-:rka: Ali bo seja, ali ne? Predsednik: Nekaterim klubom sem poslal p: ma, druge pa sem prosil ustno, da čim prej : avljo, katere zastopnike bedo izvolili v ta -a r lam en Laxn i odsek, pa še do danes nisem prejel odgovora cd vseh skupin. (Vzkliki: Od katerih ne?) Predsednik: Nisem dobil še odgovora od demokratskega kluba in soci^aii-tlčnega kluba. Ker še ni vseh članov, se odsek ni mogel ser taviti. Kar se tiče seje, na kameri bi morala biti manifestacija, ni dosedaj še nihče zahteval, da se skliče. Poslanec Petrovič cbžakvje to postopanje ;,k' pin in se ne zadovoljuje s tem, da te seje še ni bilo. Misli, da bo predsednik čimprej pr: edel to željo nar. predstavništva do dejstva. Nrto povzame besedo minister Spalajkovič, . roda nastopno izjavo: Gospodje narodni po .'ianoil Z oziram na takratno sejo in z ozirom na negotovost, kaj bo z bodočimi sejami, smatram za svf.jo dolžnost, da pri tej priliki izrečem nekoliko besedi o onem vprašanju, ki :>as toliko zanima. (Cuimo!) Smatra to zr svojo dolžnost radi pomirjenja celokupnega našega n?rcda, posebno radi po mir jenja one gr njegovega dela, ki nestrpljivo čaka na tak pomirljiv glas glede negotovosti njegove usode. Posl. Pešič: Za to bi bilo treba posebne seje. Spalajkovič: Tiče se vprašanja, ki ga je stavil Petrovič, in smatram, da ima tukaj vsak od nas dovoli patrijotizma, da bo poslušal do konca ono, kar moram danes povedati narodni -a pšćini. Nadejam se, gospoda, da vprašanjc ;> kvorumu za vas nima tolike važnosti, kakor ■dranvko vprašarije. V svoji deklaraciji je vi ada rekla, koliko brige je povzročalo to vprašanje našim zaveznikom. Vlada je ob-en^m izjavila nado, da se vprašanje približuje re* tvi, izjavila ie tudi svoje zaupanje v pravičnost zaveznikov. Ali gospoda, imel sem pri:ko, da vas poučim podrobno o posameznih fazah, skozi katere je šlo to vprašanje tekom prošlega leta, k rek o r tudi začetkom tega leta. Gos-poda! Mogli } v jadranskem vprašanju delala sama krivica. K sreči so se \ ccrlednjem času pojavili posebni znaki, ki kažejo, da bo rešitev tega vprcšaaja krenila n?. drugo tudi ničesar drugega ne zahtevamo. Ne boni tu ponavljal onega, kar sem gov fril o izmenjavi not med nam: in našimi zavezniki, posebno začetkom tekočega leta. Ustaviti -e hočem samo pri zadnjem zelo zna-č nem znaku, pri izjavi, ki jo je podal predsednik italijanske vlade nedavno v parlamentu: »Zahtevali smo, zahtevali bomo pravično rešitev v prašanja ter ne bomo nikdar zahtevali cd Jugcs'ovenov, kar bi bilo, ali kar bi so videlo kot krivica. Mi in naši sosedje imamo interes, da živemo v odnošaph dobrega prijateljstva in s tem fre bo razreševalo vprašanje o meiah. Mi mislimo, da se bomo s tr-viovakimi pogodbami in prisrčnimi kulturnimi odnos aji pribl'žali jugoslovanskemu narodu, da boBM> dosegli pravično rešitev, je potrebna resna razprava v parlamentu. Prišel .je trenutek velike odgovornost: v zunanji politiki in zavzeti mera svoje mesto vsaka stranka in v uka oseba mora občutiti svojo odgovornost.* — Gospoda! To velja tudi za nas. Smatram, da e veiika sreča, da je v tako težkem trenutku narodno predstavništvo zbrano in ako bi tudi ne bilo nebenega drugega razloga, razen tega za nas tako važnega zunanjega vprašanja, bi bil ta razlog zadosten, da se skliče narodno predstavništvo in da se skozi usta narodnih poslancev mora slišati glas naroda in 'Ja mora biti v inozemstvu vsakdo uverjen, da ie ves narod enodušen, kadar gre za njegove življenjske koristi. Gospoda! Na Vas je, da .'etresete to vprašanje in da doženete. kaj so !ii še koristi v term vprašanju, da izjavite svojo nado, da se vodi zanj htiga, da bomo znali tudi mi braniti svojo rešitev, ki bo, kakor pričakujemo, zares utemeljena na pravici in pravičnosti, kakor je govoril g. Natti, ker samo tako rešitev moremo sprejeti. (Burno ploskanje.) Posl. Spinčić: Prosil bš za nekoliko besedi. Predsednik: Dopustite, da govori g. Pešič. Posl. Pešič: Gospoda! Po členu 80 poslovnika .. . (Vefik hrup.) Posl. Gostinčar (SLS): Sedaj, ko se govori o jadranskem vprašanju, hočete Vi govorili o poslovniku, Vi ste izdajalec! Predsednik: Kaj ste rekli? Gostinčar: Rekel sem, da g. Pešič s svojim govorom o poslovniku ovira delo parlamenta. Predsednik Gcstinčarju: Vi ste razžalili narodnega poslanca. Besedo morate vzeti nazaj! (Poslanci vzklikajo proti predsedniku: Vi tega niste čuli!) Predsednik: Gosp. Gostinčar je izrekel besedo izdajalec. Posl. Mibalović: Tudi jaz trdim, da je izdajalec, da je izdajstvo, ako hoče kak poslanec govoriti o poslovniku takrat, ko se govori c jedranskem vprašanju. Predsednik: Pardon, ta seja ni bila sklicana za manifestacijo. Pera Jovacovi^ To je revolta od strani skupščine; skupščina ima pravico, da revoltira. Predsednik: Ko je g. Pešič začel govoriti, mu je g. Gostinčar vrgel grobo besedo. Po zivljaro g. Gostinčarja. da prekliče to besedo. Gostinčar: Prosim g. predsednik, izjavo! sem, da da gospodje, ki razpravljalo o poslovniku, ko je govor o jadranskem vprašanju, ovirajo delo parlamenta. Smatram vsakogar za izdajalca, ki v tako kritični drbi ovira naše delo. Predsednik; Gospod Gostinčar prosim Vas, da prekiičete besedo, predlagal bom narodnemu predstavništvu, da Vas izključi od seje. Gostinčar: Protestiram! Predsednik: Vi nimate besede, besedo ima Pešič. Pegic: Vsega skupaij sem izpregovoril tri besede o členu 80. in ta mali gospod je skočil trikrat in trikrat vzkliknil: Izdajalec! Pozivam Vas g. predsednik, da me branite žalje-rrja in kfe^ ete. Posl. Šimrak: Zakaj pravi g. Pešič Gostin-čarju: VB mali človek? To je velik človek. Posl. Pešič: Ponovno prosim predsednika *za zaščito. Predsednik: Gospod Gostinčar! Ste li rekli ^esedo izdajalec gospodu Pešiču? Gostinčar: Ne! Pešič: Gospod pravi, da ni meni rekel, da cm izdajalec, vendar pa se m enkrat, temveč rlkrat »fcrnil proti meni in rekel: Vi -ste iz-ajalec! Prcsim Vas, ako ima pogum, da kljub emu, da je trikrat javno name naslovil to vcsedo, sedsj izjavlja, da tega ni rekel meni, potem je prav. Jaz jemljem to v vednost, slaba ast pa na.j ostane gospodu. — Nato protesti-:* proti temu, da se razpravlja danes tukaj o rdranskem vprašanju, ker je to samo izgovor. Nato povzame besedo posl. Spinčić: Vsi .no složni, da se reši jadransko vprašanje pravično in nikdar ne borno rekli, da to vpra-an.je ni na dnevnem redu. Kadar je to vpra-anje v akutnem stanju, tedaj mora manifesti-ati ves parlament, da dobimo svo.je, da Reke e smemo odstopiti, da je otok Krk naš; mo-amo dalje manifestirati, da je otok Cres naš, !a je Lošinj naš. Ako tega ne dobimo, nam je vvaroer zaprt. Manifestirati pa moramo, da je udi zemLja preko Wilsonove črte naša. Ves popolnem. sogl?.=ju z ▼sem: kiubi pre-čital narledrio IZJAVO: »Začasno nerodno predaiavnišlvo naglasa ponovno ne zastarljivo pravico našega naroda na njegovo samoodločbo na vsem njegovem nerazdeljivem narodnem ozemlju. Odobrava stališče, ki ga je zavzela kraljevska vlada v svojem poslednjem odgovora, ki ga je predala naša delegacija na mironi konferenci zastopnikom Velike feritanije in Francije. Narodno predstavništvo je uverjeno, da J»o sedanja vlada, kakor njene prednice, neomajno vztrajala na obrambi življenjskih koristi naše države, Id so trdao spojeni z rešitvijo jadranskega vprašanja, izražajoč aa ta način solidarnost ▼sega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev ▼ tem Tprašiiji.« Mirovna pogodba z Nemčijo. BELGRAD, 29. Predsedništvo minUtrškega sveta je izdelalo in dalo v tisk navodila za izvršitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Navodila so namenjena našim državljanom, ki imajo interese v Nemčiji, BELGRAD. 29. Nemčija je dolžna z ozirem na mirovno pogodbo vrniti našim državljanom ta«koj vse premično in nepremično premoženje, kakor^ tudi vse pravice iz vsakih vrst interesov. Naši državljani zahtevajo, da se j-im mora vrniti imetje v naravi, tudi v primeru, ako je bilo za vojne prodano {likvidirano}. Polej! tega imajo pravico zahtevati odškodnino za škodo, ki so jo urtrpei: pri tem, da se je njihc.vo imetje, ki se nahaja v Nemčiji, sekvestr-iralo ali lik*, i-diralo. Zato se pozivajo, da naj svc.jo škodo prijavijo takoj oddelku za izvršitev mednarodnih pojjedeb. Izzivanje v .Splitu, SPLIT, 29. V četrtek je vojaški zdravnik italijanske vojne ladje = Pu.£i:a--: šetal po obali. Naenkrat je izvlekel iz ž^pa samokres ter začel brezobzirno streljati. Oddal je tri strele. Le slučaju je v.ahva4ili, da od mno^obrojnega občinstva, ki je šetalo po obali, ni bil nihče ranjen. Nekaj oseb je prijelo častnika, da mu ztrgajo samokres; nekdo ga je iudn udaril. Prihiteli so redarji in dva ameriška častnika. Spravili so Italijana v kočijo ter ga odvedli na glavarstvo, kjer so ga zaslišali. V zvezi s tem dogodkom >e oblast dala zapreti Go-splčevo kavarno, v Usko pa je dospela italijanska vevjna ladja :>Impavido , Sodstvo na Reki. BELGRAD, 29. Reški italijanski narodni svet je izdal nov zakon, s katerim se določa za .nesto in reško podrečje vrhovno in kasacijsko sodišče. Pri tem se naglasa, da se morajo na iveki vrš?,ti sodni posli po italijanskih zakonih, i^eški italjanaši zahtevajo, naj se sodi po italijanskih zakonih, dasi je čtalij-ansko ministrstvo za zasedene kraje odredilo, naj v Istri, ki je tudi zasedena po Italijanih, veljajo stari zakem še 10 let. Za u\edbo italijanskega zakonika na Reki si je stekel pese-bne zasluge vojni sodnik Fresci, ki je posebno dobro zaslužil pri zastopanju raznih strank pred sodiščem, česar bi ne moge-1, ako bi bili v veljavi še stari zakoni. Izgon kcmunisliških agitatorjev. BELGRAD, 29. Ministrstvo za notranje stvari je pedvzelo nejstrožje korake, da se iz naših pokrajin izženeio vsi tuji elementi, ki pod 'erinko komunizma razvijajo protidržavno pro--isgando. Izgnanih in aretiranih je bilo Že ve-1'ko število 'bolgarskih agitatorjev v Macedo-->ija, kakor tudi madžarskih v severnem delu naše države. Novi bankovci. BELGRAD, 29. Politika poroča, da se je po poslednjih poročiS'ih izdelalo novih bankovcev v Parizu za 2 milijardi 9 milijonov dinarjev, v Zagrebu za 191,638.300 uinarjev in v Pragi za 110 Trrtijcnov dinarjev, torej skupno za 2.646,658.500 dinarjev. Izvoz v Grško. BELGRAD, 29. Grška vlada se je začela podajati z našo vlado o izvozu gotovega kontingenta gcveje živine v Grčijo. Obenem je prosila, da bi naša vlada proučila vprašanje glede ocla^anja drugega tira na glavni progi do ^rške meje, ker sedanja proga ne zadostuje prometu med obema sosednjima državama. Železniška proga Niš-Kn|aževac. BELGRAD, 29. Irza početka naše države sc dela na gradnji predora na železniški progi Niš-Krjaževac, ki ti imela biti gotova jesena 1915, toda so jo Bolgari razdejali. Proga bo letos težko gotova. Plače občinskih načelnikov. BELGRAD, 29. Državni svet je odločil, da se mora stalni-m predsednikom občin in občinskim načelnikom nakazovati plača tudi za čas njihove odsotnosti in bolovanja. Nasprotno pa nimajo začasni predsedniki in namestniki občinskih predsednikov za ta čas pravice na plačo ali ka kšne d o k lade. Novi stiki s ČehoslovaŠko, BELGRAD, 29. Cehoslovaški minister za zunanje stvari >e prosil našega ministra za pravosodje, da bi mu vsake tri mesece na podlagi reciprocitete v pošiljal kazenske spise o čeho-slovaških državljanih ki so brli obsojeni v našem kraljestvu. Čehoslovaška vojaška znisija v Bclgradu. BELGRAD, 29. V kratkem pride k nam če-Hoslovaška vojaška misija, sestavljena iz ge-rersJnoš'feafcskih častnikov pehote in topništva. Pošilja jih cehoslovaški v ujni minister, da prouče organi za u: j o naše vojske. Misija bo delovala v naši državi nekoliko mesecev. Posciflo ano'eške in francoske vlade. BELGRAD, 29. Na zahtevo finančnega ministrstva nam je francoska vlada stavila sporazumno z angležk-n vlado 15 milijonov frankov pr francoskih bankah na razpolago. Ta kredit je del pobila 30 milijonov frankov, R> ga nam dasta francoska in angleška v lada. V znamenj« »prija tel jaki h ia prisrčnih odno-šajev z Jugoslovani.« IONDON, 30. Times poročajo iz Splita: V Dalmacijo so prispela ojačenja italijanskih j zasedbenih čet. Šibeniška okolica na suhem in j na morju se utrjuje. Pri delu jc zaposlenih 1 okoli 2G00 mož. — Tukajšnja Era Nuova- pripominja k tej vest:: Timesovo vest o prihodu novih italijanskih oddelkov v Dalmacijo nam potrjuje tu-di eden naših dalmatinskih poročevalcev, ki nam -tudi javlfa. da je prišla v Šibeniški okoliš velika množina vojnega materijala za utrjevanje postojank naših Čet. Ves ta mesec in tudi prejšnji so nam ponovno javljali iz Dalmacije prihod italijanskih ojačenj, ki jih je sprejemalo z največrm navdušenjem prebivalstvo v Šibeniku. Zadru, Kur-čoH in Visu. Toda cenzura nam je vedno prepovedovala \sako besedo o tem. Jugoalovcas-ki vatnoslni ukrepi pred Skadrom, LONDON, 30. Dolnja zborr^ ca. V odgovoru na neko vprašanje je V]avil IJovd Georg. da je dobil vesti, da >0 se spustile jugoelovenske čete v dolino reke Bojane Ćn v bližino Skadra. Položaj da je postal zelo resen, fn da se jc bati spopada med temi an albanskimi četami. (V Skadru so — kakor znano — vendar italijanske čete! — Ured.) Vrhovni svet — je zaključil L!oyd Georg — bo porabil svoj vpliv, da doseže prijateljsko rešitev. Iz Češkoslovaške. Jugoslovenski večer v Pra^i. PRAGA, 29. V četrtek, 25. t. m., je priredil praški Sokcl jugcslovenski večer, ki je zelo sijajno uspel. K slavnostnemu razpoloženju so v veliki meri pripomogli gospa Michlova-Sa-ia^ova. eperna pevka z Reke. s petjem jugoslovanskih pesmi, nadalje g. Debevc s slovenskimi pesmimi ter g. Zagorčič s svojnrn predavanjem o juj£ciak>venski zgodovini. Prireditve se je udeležil tudi jugoslovenski generalni konzul g. Vukovič s svojim tajnikom Zajčičem, nadalje prof. D^neš, vodja jugoslovenske misije, ;n pref. Stajic, ki je pravkar dešel v- Prago v svrho proučevanja čehoslovaške gozdarske odgoje. Nov tiskovni zakon. PRAGA, 29. Tu so se zastopniki časnikarske organizacije posvetovali o vladnem račrtu novega tiskovnega zakona. Poročilo o te:n posvetovanju poudarja, da se niti en govornik ni izjavil za ta načrt. Noben :zmed odsekov, sestavljenih po časnikarskih organizacijah, ne bo izdelal poročila o odgovoru na vladni načrt. Slepiti se namerava v stik z izdajalelji listov ter posameznimi strankami, da se ustvari tiskovni •zakon, ki fco dejanski prinesel svobodo tiska, ne pa jo omejeval. Ifia fla uroti ali itf Hesčija mi novo splos-o stavko? Položa) v ruhrski kotlini nejasen. PARIZ. 30. (S.) Listi poročajo iz Berolina: Položaj v ruhrski kotlini je pcstal zopet bolj zapleten. Ebertova socijalncdeniokratska večinska stranka je zahtevala od vlade, da podaljša rok za odgovor na ^ultimatum - za tri dni. General von Batter odklanja klavzule ultimatuma, ki zahteva razorožitev civilnega prebivalstva, in sicer dokler bodo meščanski izvrševal ni organi sestavljeni od reakcijonar-cev, ki nočejo nastopiti ko gre proti baltiškim četam in Liittw:izu, a se prav radi pridružujejo pohodu proti delavcem; toda delavci bodo ali z orožjem ali s splošno stavko uničili le ljudi, ki jih vlada podpira. Socijalnodeinokratska stranka zahteva končno, da se umaknejo čete od meje ruhrske kotline. Če bi vlada sprejela zahtevano podaljšanje, bi se začela nova pogajanja. Tudi e^senski odbor je preglasil splošno stavko. Vlada upa na mimo rešitev. BEROLIN, 31. Vlada upa še vedno na mirno rešitev upora v ruhrski kotlini. Sklenila je, da ne bo uporabila sile, izvzemši skrajno silo. Vsako gibanje čet bo predmet razpravljanja med vojaškimi oblastmi in krajevnimi odbori. Položaj v ruhrski kotlini je še vedno resen. Živila se razdeljujejo na izkaznice. Vsem četam na pohodu slede vozovi z živili za ubogo prebivalstvo. — Berliner TageblatU javlja, da so zastopniki razmh socialističnih strank in zastopniki sindikatov, katerim so se pridružili zastopniki iz Šlezije. Saške in dolnje Nemčije, zavzeli stališče nasproti gibanju v ruhrski kotlini. Sklenilo se je, da se proglasi splošna stavka v slučaju. da sc porabi sila proti delavcem. Nova pruska vlada proti vsakemu boljše-vištvu. ^ BEROLIN, 30. (S.) Nova pruska vlada je danes predstavila državnemu zboru. Novi ministrski predsednik je govoril zelo ostro proti državnem prevratu od 13. marca. Napadal je posebno narodno stranko, katere vplivni krogi da so se aktivno udeležili tega i/.dajniškega čina. Govoril je nato o dogodkih v ruhrski kotlini in izjavil, da je pozval delavstvo, nsj odloži orožje in naj se ne da zavajati od komu nirtičnih elementov. Vlada se ne bo dala ustrašiti od boljše viške j* a terorja. Borila se bo z isto odločnostjo preti boljševikom na desnici, kakor se je borila preti onim na levici. Ministrski predsednik je zaključil, naznanjajoč, da se kmalu začne delo v zbornici. Postopanje proti začetnikom Kappovega podjetja. CURIH, 30. Minister za narodno obrambo jc izjavil v narodni skupščini, da bo vzpostavil red v državni brambi. C?sl.n'k5, k: se pečajo s politiko, bedo odstavljeni. Legicn, neodvisni socijalist, je izjavi, da b njegova stranka podpirala vlado. Splošna stavka v ruhrski kotlini. CURIH, 30. Vsled vladnega ultimatuma je proglasilo delavstvo v ruhiski kotlini splošno ! stavko. t Nemški pooblaščenec Meyer pri miisstrskem predsedniku Millerandu. I PARIZ, 30. (S.) Nemški pooblaščenec Meyer je šel danes predpc-Idne v zunanje ministrstvo. Sporočil je Millerandu izjavo nemške vlade pred ustavodajno skupščino. Millerand je rekel, da ima svoje pridržke glede te izjave. Me-ycr je zapustil ministrskega predsednika rek-ši, da se nadeja, da dobi v nr-jkrajšem času odgovor na njegovo izjavo. Izgredi v Gradcu, GRADEC, 29. V sredo dopoldne in popoldne so prišle k deželni vladi vco^e množice tovarniških delavcev in delavk, da bi se vnovič pritožili radi slabega prehranjevanja. Član deželne vlade in deželnega sveta je dal delavskim odposlanstvom pojasnila o splošnem stanju preskrbo vanj a živil. Popoldne je prihrumela na deželno vlado množica moških in žeuskih, vdrla burno v uradne prostore deželne vlade, poškodovala nekaj stckler-A vrat in se pruLi namestniku deželnega glavarja dr. Ahrer>u, k! ie SDreiel deUvcc namesto služibeaoodsotneea aeželnega glavarja dr. Rintelena, ia proti deželnemu svetniku Machoidu zelo vznemirjeno pritoževala. Med razgovorom so nekateri ude-ležemci vladne funkcionarje sirovo žalili. Na dvor.šču deželne vlade so imeli nekateri govorniki h«^skajoče nagovore. Treznejšim življem se je posrečilo, množico mirno razkropiti. Ministrska kriza na Danckem. Kralj pozval vlado, naj odstopi. KODA N J, 30. Ministrski prcdsediVk je izjavil v pismu naslovljenem na tajn'ka kraljeve pisarne, da vlada ne more dalje voditi državne zadeve, ker je proti njej krjlj, ki jo je pczv:', da naj cdstopi. Tisti, ki so dali vladarju taksen svet. morajo bit: pripravljeni sprejeti bre^ odlašanja vodstvo države. Obsedno stanje na Irskem. LONDON, 30. Včeraj sc jc začela v parlamentu razprava o - Home Rulu istodobno pa se n?. Irskem vedno bolj širi revolucionarno gibanje in izgublja življenje na najskri v nosi-rejle načine en angleški uradnik za drugim. Govori se celo, da vlada ne bo za sedaj udej-stvila »Hcme Rula^. Na Irskem je bilo proglašeno cbsedno stanje. Kct poveljnik čel na Irskem je bil imenovan Rievil Macready, bivši poveljnik londonske policije, 2nan kot zc-Io odločen človek. Tako se torej približujejo na Irskem krvavi dnevi. Za odobritev avstrijske in bolgarske mirovne pogedbe. LONDON. 31. (S.) Del nja zbornica. Državni tajnik vranjih stvari je predložil zakonski načrt za odobritev mirovne pogodbe z Avstrijo in Bolgarsko. Člani Htfflafl!tePfl ssn zovurRI biušc:a irnogorsHcst! Kralja Nikite. RIM, 31. Zdi se neverjetno, loda, žal, je vendar resr/čno: resnična pel Mika italijanske vlade je v kričečent navzkrižju s politiko, kakosr nam jo že tako dolgo slika v zbornici in drugod nien predsednik. Ker pa se vendar nc more predpostavljati, da je politika italijanske vlade v navzkrižju s politiko njenega predsednika, se mora priti do edino logičnega zaključka: da izjave italijanskega mini trškega predsednika Nittija, tega prvoboritelja za prisrčne odnošaje z Jugoslovenu, niso iskrene, da se igra drzno s stvarmi, ki bi morale biti človeku najsvetejše: z resnico. Dokaz? Naj navedemo med tolikimi drugimi samo enega: Ministrski predsednik Ni t ti, ki je odgovoril v zbornici na vsa mogoča \pra-šanja, se ni upal odgovoriti na Lazzarijevo vprašanje, zakaj italijanska vlada podpira zbiranje črnogorskih tolp v Italiji proti Jugoslaviji. To glede "Čmltttk;* današnja seja italijanskega senata pa nam je dokazala, da se tudi ta zbor častnih očakov - nikakor ne more vdati misli, da bi se mogla italiijanska politika v 5 merit i na pol prijateljstva z Jugosl-oveni. Italijanski senat je dokazal, da bo njegova mržnja in sovraštvo do j ugaslo venskega naroda izginila Se le tedaj, ko bo Jugoslavija — mrtva. To je njegov a želja, lo je želja italijanskih politikov, ki se vežejo celo ... z Nikito, samo da morejo lažje uničiti državo, s kaiero želi italijanski ministr »ki predsednik živeti v ... . prisrčnih odnosajdh<. Po goveru ssnatorja Mazziottija, ki je poudarjal, da bi italijanska vlada ne smela postopati tako prisrčno z jugoslavenskim narodom, ki da ji teh vljudnosti ne vrača, in da ne smatra za primerno, če sc vedno ponavlja, da se je Italija borila samo za Trideut in Tri S, ter da se ne sme več popuščati, je govoril senator d>e No veli s. »'Mi ne nameravamo osvajali - je rekel senator — hočemo, da se zagotovi svnbcda balkanskim narodom. Srbija bi hotela obrnili balkansko vprašanje, priklepivši .-'i (!?) (;*nnet-lendo) vse jugoslcvenske narode. Nekatere j države podpirajo ia načrt l političnih in finančnih vzrokov, toda jugoslovenski narodi namerava,ju resiti to vprašanje po načelJli svobode in samoslojnosti narodov ter so pripravljeni vstopiti v zvezo kol enaki. Namen pi i -klcpitve vseh Jtigoslovcnov eni slovanski državi je drzna (!) in bo privedla do bojev, ki se bodo razširili po vsej Evroni. Govoril je nalo o jadranskem v prask-11 ju in izjavil, da se to vprašanje ne sme omejiti na Reko, ker Reka da ne bo zadostovala za italijanski mir na Jadranu. Nastala ic misel (kje?) — je nadaljeval govornik — jadranske konfederacije, v kateri bi vsaka država na or; strani Jadrana ohranila svojo samaffk4no.it in prijateljske o dno saje z Italijo. Zakaj ne podpira italijanska vlada itdejstvHve le misli (razkosanja Jugoslavije)? Boka Kotorska 7 Lovče-nam je zelo važna v obrambi Jadrana, kar pa se tiče gospodarskega Ia trgovin sitega aa- predavanja.....nudi CFoagora pol! Italija ne s-nre zapustiti jiinaikega črno jorske ga naroda, ki sc je spustil s hribov, du pomaga S rti; i, a ga je sedaj Srbija poplavila kot St -vrržno deželo. Srbski militarizem izvršuni kJ«-nja pred očmi zaveznikov, na kater« p»da odgovornost za vse zločine. Ne moreni verjeti, da pride do razdeliti«: Albanije — je zaključil govornik — 'ki inova trti svobodna in neodvisna kakor Crnagora. Dalmacija je imela že dva tisoč let (?) avtonomijo tudi pod Avstrijo in upam, da bo ininastr-skr predsednik znal tjraniti to avtonomijo. Senator j-c zaključil in nihče se ni dvigm-l, da bi protestiral proti tej nesramni politiki, ki hoče razkosati Jugoslavijo, da bi potem cenjeno truplo, čez Crnogoro — kjer bi zopet paše val Niki t a pod zaščito italijanskih baj-u-netov — stegnila svoje pohlepne pr;-lc na B«J-kan. Nikfta in Frank nis-ta bila zastonj v Hakj4, toda Hidi g. senator de NiveHs ni voril: n^et^ov govor je r.poaivnf Tu naj dokaže Niti i, aii mkK odkrile^rčivo s svojimi lepimi besedami; :Hic Rhodus ... Stran IL »EDINOST« sfc%. V Trstu, tlnc !. aprila 1920- Kfttl is cfSsil! Svojo »eflno! PreJvecrajšvSn le rriž!:i velika ura. ki Je hre'.a odkriti o ž*v4je»iju#1 smrti Nlmieve^i nrbvstrstva-. i »o!« predi do a razprava ;e p','..-5:;.!:', da ima >T::.';eva ; ir-sprotni k e v vseh parlament^r-i".i >k::-v:«ili; Ja so ji oče!.«! ni sečila1, isti nasprot-; , • '! in neizjprr. ; da se noj- istovet-.i • :t_i ;'"J>ka siržijk'ii iv.;.ro„•:•:•>.'! socijn-":i J brc organizira. zuta n ji neće ..........ti odeovemosfi vfedne stranke; da te- rC' . - . '.) L-č '--JC- f£. iN'.ti i .li,'. VSV.UC V i " „-*. Na »v.Mini pa. ki ie inselo odicOiti o usodi sestro italijanske vi-de, se je vezira zbcrnlce cd-N;r#u v rriles: .ob:-! je ve:inc 55 stercv, riti ra vee. GO0E> se je p:l&fi ;Va!c. 'Da — urieu-!-:o\:.' \ Kajti pomen::ic* sednn'e z-nse-ši^ave v .-'■v!,--! ::;an»1ce zid: z pcl't'k..- so — k. V r t- '•: • eto\ iTTo razprav!;aii na tem n?estu — ff-fcr.vati, da N.tt; c trd: aspsraatov tu. aH v tem hipu da «i noben dedič iic upa sprsi>vti tit-dšč*i>e: cb sedanji nciz-nrerni čb fln.na::-; Iti g. ..:-, .-Ti-'-rc pismo tud? xa nada-.nCe postopr.r-'e na n-i-j •v :: k •Titere.;i.oi, i:a reševanju jadranskega vpra-j ■i;.i?!Ai» moremo nadejati, ua skoro dfiznamoj kži d »ločnega o tistih žrf.ah^, k» da. jih r3 g. Nitti pripravljen doprinesti za sporazum! / Jugoslavijo?! Tc ie vpra-an'e. ki ie težko naj ,>rcu v-e..i!ii s\ cn-. predvse,u pa tu na jugu livrcpe. j ker je to vprašanje -obenem vpra.šanje — bodo- j :ih dosedkov. vprašati je miru, e-H pa morda —] novih katastrof!___ Bomaie irestL V kake namene?! Miiut'o uedc'ie c \ršil! - fr - tu. v Tur fin'Je v-- dv rani, -j-suu-ok pre-sed-• cJsla-"-v-- '-ke družbe« I^cga Na-i !e . l>a smo cznaebo --šoiska-« oprav j enoj .•..vili m^d navodnioe. to nora le potrdil prtd-.r?dmk v..dr: .:-kega c^eil-a- Lege m oeddjsice-1 ga shoda. dr. Pltacco sam v sv. Jem pozdravnem \ Nag!:t>.:l je vel'k ttiež Lj ,c na pi^prav-{•'a'neut delu z;; rdre-.i."ev". Oemur da -so priča uek:janji intem^nanci, vo-jašk? prcoesi. in ŠSe\Miti bojevsfti v a odrešitev, ki so Jih vzgojila drežbeaa ■ ^vetišZa. Ne bi ogoutvlfal tega. morda z name-j • n oeit-.inja, ve ne ebstaf^lo dejstvo, da ,-ei deSovemge dražbe ni opsido -na vzgc-J-v.unie svojih L^-tnUi sc.pUn;en:ckcv. marveč da je narlniJo] svcfjo vzgojo tudi AuBUJttilooo, sr.uji č svoji za-j a »de t.:d: po kraj:::, ki niso ita'^anski...! To dej-v -veri. da se Legi *e smejo priznavati zr.a-čaj in i'anuni jtgoij *So!ske< dr isžbc. ker }e s G'jRcuJ-em po drugcrodcih zadobila- z m čaj ergani-•iac>Je z raziiarr Jcvalnim-i. torej — >ptUtsčnomi •kjiteni! In na nedvlj-skeiti scsttai'ta se jo — kakor posnemamo iz tržaških Ustov — skio ri-io, noj 1..ga NazioroJ-e nače -iuje s svojim Je-ovanj.m! Cv uva i o ".smo, da ie prioa cdveš:tcv iz prejšnje- j •ea -ja-t-ir.da se Itaiijanom tujkajšjijih pokrajin n" nieo ar bati v m-rodnem pcg'odu. da nj^iovemui i:..roj:ie-mi c-bstanku ne mate grozoti ve/ nobena. tk \ &-n»ost ie zato, ktr fcoiio njihovo šolstvo in j vse r.a-p ^lo^iuU-urne pod t-: še i to moone it.-J ' -. iske diiave — te tiva-žtrjcmo \sc tc, je u-7-: a vie.no \ i-.i-šanje: iz kakih ra/logov in vi kake nam^^e oživi?-jo zf-pet doio»ar»»e družbe vLei.a Nazieaate«?! — Lcga Namena Je* ni -zg-o*? ka družba za vzgojo ki zaščito svojih sop&menia-kov...! Ra-zormtik r.as rcnime, kaj hočemo reči! Oživljeni j : o" : vanja dnfžt»e > Le^ Niarionck- c '-m! \-se;n, i;a-j se lotimo da'a za- r-bramho našega na^ Trda, da pomjtožkna. skrb in žrtve /::i «::s« šol--tvo, d: ro/š-irimo svoje kuMurno -n-cvanje in ua :--s preŠETrc zavest, da je r.aša rešitev v — p :j ii! Pro-ti nam-, ocu l.e-«:2 postavimo JcZ v sv jih <:! rruntbniii usta-oovah! Kako oni in kako mi! R-.vr.o djii. ko Ni-cti c;:!•.-■> Jk-ito — kakor že «ikd.i-r — Izjavlja, da l-t:.-':a :nc;a iskati speratztt-mc- in prijateljstva z jv. pebirajo tržaški J>ti Ji-kiilno w:iko \ost iz nemškega tabora na Ki rcškem o pretvez-j -<.!e»stvJi l-uge.-!ove:iskMi čet ?!■?. meji med j .p: rm A i» pasom B in daje* o sv •-•jim v ostem zve- ! tK-ee 'naslove, eeš: Taki s*j; vidno, ti Jit-gosž-avesii!| V-.o te v v. :i predlagajo svejema cfečtast-vu -kot •u ) r.- :ev bi >e ne n:u-e'j-i z i: 'bonim i>. :tr— | s-ekettt, jc l\ to tudi resn'ćno. a jji morda marveč! •u.ito, i- vm-iosbno. :-M pa nr-rda c do «ta-ravnost j . rekl*r-skc- zl-.bna J>-!e\*etft! 5-preje-nra-Jo• \ e in ode;? j-:-J o dalje iza w Jo resnico. To pa ne j merd'a — o tem smo uverjr:ri — Iz poštenega u-i ver-j.-.oja. m t ve o le z^-to in e_'»no ker je ua-j rerjeno proti Jug.^ovenotn. Ta-k<: deia-jio oni. A' Hcako :iri? Te dni je priooČU iiskalšnjui »Lavcra-rr.ee- isaravi-ost grozne obdcfžitve rw». račun nekega ifcvK-ii-nskcga ina-jorja, ki da ye ob za-edbi !?o ti Jajastski vojski zaaješal naravnost nt»vi.r-'vUte strašne kr^ftoiii u^d f-refciv:5si«\cin vaša ViJioso v Fndaip?*. In dasi če secijaiistl-ono sbtsHo o:iobvi:o tudi do!.v e podatke — n. pr. imena posameznih žrtev -- vendar nismo 5>osneii onega po; ji!-?. Smo pač vjav-ii in na stališču, da se rodi .ire:--..v posamičnikov ne sme obdeiževati skupnosti er kovati iz Lega — noJ-ifičen kapiial. četudi .;rc oa .-rodnega .nasprotnika. Tako pravfo velja iian: — bar barjem! Nas zmerjajo laški J^-sii m av-strii-kanti; pa po-bćra'o ve-ko kleveto na škodo Jugoslaven o v, pribjJa-Jceo iz -taV-cci — av-sl:ij'sk;{i osti.Hkcv! Vt€ so -prcvTača sedr.i v iki'i-pa skom tal eru dsn zx dnem: i. iziranja. gesla, 9>"' orami in ttsdi -zahteve. M eno Oc ja a kot nc-p. -ren t točka v tem v i venju: mrvrja pro^i .tuge-Iga onem. Nitti pa govori v ri-m.-kem paria- entu lepe besede na naslov J: i gc?lo veno v.... Ob vcdeir^u laškega novinst\.. naj se jie čudi nikar, če v Jirgosrovejfcih ai prav-e vene tudi v ni-egove besede! Pristojbine na ucitalijantke napise na Roki. Na Reki bcčojo uvosri pristojbine razne v neK-^jansklii jezikih Tako je sporočUa te dne irzaška Era Nuova . C-U-r.o misK se nam vzbujajo. Da-;i r i dan- moran>o eitao. da je R iš.a iic M-iansko mesto. Sedaj pa faar naenkrc-t uvedba pri-stoibm na neft&t&a&ob napš»se! Ne moremo razn-ij«etJ. Kdo jiapravija telce ffap.se? Kosmi so name-lh&iii? Itakjanski trgovci ^ metuda ne na^rav jajo in odjem'Joev taks ib^pšsi tneoda tudi posebno ne v trgovine! In če so taki nar- jr«?i na iprcKTOnh društev, sM ravoiov: kake ita- . rodnc?ti so nek'* okni f-cli društev Jn interesirertci. 'na tokih d;h?! In ired:-jič: koliko jo neki ta-j ! kih no: talijanski h nop:?ov?"Ce ph je !o n-.- r. ki naj. j bi padla nanje teža novo pristojbine, bi so ?:io| ! ne izidadalo. Zu.to -tnera vzbujati v .sve-u čudne! • :n'--V, uvedba teh npvšb pristi.Jb-in! Koncert v apriiu. Preje!; smo: K.'k r s.no ieve-i de'i, vc bo vršii v sj?ed::'iški dvorani- v kratkfcm j. z a.t njiv koncert ki oi priredi naš igralec in pe-I veo. g. M:.;H Simeue. Vspcred bo zelo bogat in i /:a7i-br?iv; g. ^in:c.;o i-astopi z ■novimi pav km;: . točfcantf, ki i.c-Jo za naše občinstvo p-rijetna no-\ .st. Pedrebn: sti prihodnjič. Pro;i navijaice;:« cen. Takajšr.je • "1*1 o s:I ?>o so hotele v J era j pr-eprioo-ti o tem, keJ-co spoštujejo .prodajoht^arji oMar-tvene odredbe glede cen. Pokaže';-- se je. da se trgovci ne zntfrn&io kaj pre\ ečj za :o, kar pravijo ob'csti. Zasačili so 115 obrti,J v ka*tcr-:b anes «n na- Velikonočno nedeljo od:nor. Bra?no ia pevsio društvo /Sianlel«' v Jt^njelu priredi letni občni zbor 7. ve! it vi/o c-dbora na ve!i-kcncćn'o nedeljo od 9—12 v d:ritštven;h prostoišh. Slov. oka d. ier. dr. -Balkan«. V petek 2. april?.', rb 20*30 v* prosto rib j»SJov. Čitalnice«, sco.tanek. Po\abi-jeni s;> pos-ebno dij-i.«ki, prispeli- na v^I^ko-nečne praznike. __ ti nesrečno vince«. —(Popravek.) - V naši ncJoljski številki smo -pricbčiiH pod tem naviovesn notico, v kateri jc bilo rečeno, da se je 151ct«e Virg"*n"a M. iiz uh Commereiaie št. 312 najprej 'pošteno napila, zatem se Šla gugat in padla z gugai-ii;e in ob ikoncu. da ji je zdravnik na rešl^ti -postaji nesel nek: spolno bcJezen. Notica so nam je zdela čn-dna m zato snto jo hoteli pToveriti. U-gotovlH sm >, da gre za 13!etno hi ne !5!etno V*r-ginijo- M. Ni se pa napila, temveč g« je šla semo sueat. Pri srganju ji ie pomor le in je radia nc tla. Zdravnik v bolnišnici jo Je poslal takoj domov P tenvtetesH se ni bogve kaj -pcškcJovala in tudi o kaki drugi bolezni ne rncrc biti -gcvcra, ker b" ji> .sicer a držaji v 'bobiišnicK Roparski napad na vlak. Tf>w-rn: v k št. 7229 •ie bil n-ai aden po tatovih blizu. Vrdele. Bilo je ipo n-Ovi. Zavirao Loaga. ki je sedel v svoji -hišici, je sb-a-i nekak ropot > d zunaj. Stop-il je ven, ida bi videl kaj Je.' V tem hipu v -tacie pred "njim neki č'-ovek, ki mu zagrozi z rev 11 ver jem. da mora .o :jeti. drugje ga -bo stalo življenje. I>a>i Jc fcif zavira j -broz <,ro/io. j \.-;.J..r zceel da??, t i znamenje z lue'.o. naj. se vlek uo:av:. Znamenje so ra-7ur_ii in vi::k se jo 2a_\i takoj ustavljati. Ko Te ;:• pad. 'ee ir f.-pazi' se je spustil z vagona na tla ::i Je zb•_.':.-!. N' daleo z revolverjem pa ni bil :tti, kajti, kc jo \lak stol, so našli več :/.obojev bJcga n;i tlvh. Ob istem eu.'u. ko je t',rei -možakar stnr^ov-:'.) zavl-rača z rev .iverjem, so skočili nCe-govi tcva-n':si na vlak In so metali b'?.-.go -ia tia. O '^p-arjih ni nobene sledr. Lep z^ied požrtvovalnosti. Nek' Sietn* deeck. p-.- -imenu lobcro Sqindr2ni. Corso tiitrlb:Odi 19. '-e ateke! v eroj iz šole v u!. i.MazJni. Na ulici bi ga fcj-Ja km 'u doletela huda -«..zen za njegovo r-o-r-ednest. Kr 'e ho'el -preteči r-lice, je ravno .prid«r-: • neki avtomobil in že je £9 ..'eee-k pod n-jim. Neki kr. vtrazn-lk Je k -reji r-pazi!1 veliko nevar-r■ t. ki jo nclzcgibao grcizrla dečku. Ne meneči se za samega sebe, je skrčil stražnik orod cvto-l sncbil, ki se (je moral ustaviti. Poredni dač^k jej mod .prvima- k t iesima in ni bil nič poškodovan. Stražnika je avtcnrobil siccr udo-rl1 ob stran, toda tadi .njem-n ni bilo nič httdega. Poizkus samomora. Včeraj ob 20 se Jo -zaprl | Henrik Cohn iz u&ce Eccncmo št. 10. I. nadE-tr.. i v svojo kuliinjo in se jo ustrelil iz samokresa v j glavo. Zdravnik res-Ine postaje je ugotovil rr-noj na sencu, Cvhn pa ni cbležJ mrtev ter so od-j peljal: v bcln-išnioo. Njegovo stanje je nevarno. Vzroki njegovega dejanja nJ.so zrsaon". Trčenje aviomcbUa s hoeijo. Včeraj ob 16 jej vozil -ko5»iiož Jo- .p Scodcllaro (i± Galterl 23) cd Gc'd.oa:j.uvega .trsa proti Fonte del-la Fabbra. Na pota Jo zavezi! v kočijo neki vojaški avtomob.!. Se. -.-elr.ro »e jj*.:dei na- tla in se poškoda-v:.! po kimonu in po obrazu. £oier — vojak Gregcrio Caadelilini — je bit obtožen cblastim. Mrtvo novorojeeko Je uaše! včeraj« prei pcidn-e \ znik Aii'.cnio Tassc-ir. Peljal Je grušoje po novi cptr'-d o osti bhV.it Paocanonijevega kc-mnofcma. Far s-o metrov < d--finančne st-ra/uioe ie zagledal cl» cest«en; roba majhen in stra-šuo umazan sveženj. So! sa je p- gJee-.ti. lit >teda: je .^gledal majčkeno glav«.: novorojeno a. ki jc bti omotan v te u-mazane cu ije. V v-nik je zavi! ta cmot v nekako rntrj in ga fie nc&e* pokazan finančnim stro-ž:iikc;n, da bi m-tt p v oda M, kaj i i-ta storiti Oi so mu rekli, da bi mu .povedali, kaj 1xna steri-ti. Oni so mu rekii Ta!.- ie n tndi n-sprav il. Na k vest ur i sadijo, da gre kakega oigan>kega otroka, o čemer b» pridal nočJn, na kateri je b:l cmotati v cu»tc ki tudi to, -±j so bile cunje zel-o umazane. Novoro-| Jenka je unvria radi izkrva-vijenia, ker ji ni bi! po-j pek -zavezan. Le glavo je ianel-a nmito. TrupeJee o icrc-oi-li vJkajšnj: »ireitni bolnišnici. Najdeno dete. Včeraj so našli I j trd e v hiši št. 35. alice S. M f-ol tele v eoaje zavito novorojen ko, pri ko'teri ie bi! Hs*ek z nastopnem nsptsom: 14. nrar-ea 1920. if&jdtifeit jo je naredil. Iteiiian naj jo red:. Neki mestni stražnik ro imenu Silvlo Ma-scher ie nesel dete v niesino boloišitioo, kjer .-o. •ga sprejeli v obroduiski oddelek. ^ j U lom v prodajalno delavske zadruge v Skednja, j Pretekle noč so neznani tatovi vdrii v prod«:c&iol delavske eadrug-c \ Skednju, ter odnesli za 311-5 j lir kave, sladkorja, ko? eden 't i ranega, nilska, masti i in raznih drugih stvari Ves svoj olen so naioži-U 4ia neki voz. ki so ga okradli A!oi/i|a Colclich.il. j Codolidi ima 50C» irr s m »de. Porotno sodišče. Uboj v Idriji. Včeraj sla sedela na zatožni klopi dva ru-I d-arja iz Idrije. Matija Pivk in Franc Lapajne. j Prvi je bil ob-dolžen, da je ubi? 9. novembra 1919. v Idriji svojega tovariša Vincenca Von-: člno. artigi, da je ubijalcu pomagal s tem, da ■ mu je potisnil v reko smrtno orožje. Ko je I stopil Matija Pivk v sodno dvorano, jc začel !;okai;. Ko je preneha1... je začel pripovedovati, I kako je bilo. Bila sta v gostilni skupaj z Lapaj-neiem že prccej časa, l:o je prišel noter tudi Von čin a in sicer že malo napit. Zaael je takoj žaliti vse vprek, a posebno nje^a. Pivka. Celo tepel ga je. Nekaj časa zatem je šel Pivk iz gostilne, in t eda i je opazil da mu je ^niankalo 30 lir. Sivar je povedal Lapajnetu. I' Ta mu jc svetoval, flaj gresta poiskati- Veličino in rou zahteval ukradene Mre. Lapajne pa je dal Piviiu tudi neki avstrijski bajonet, češ V-tmčina ja nasilen človek, lahko bo potreben. Pred Vcnčinovo hišo sta našla očeta Jeraejn, | kaleremtt sta povedala, za kaj gre. Nakrat pa i pri-dr vi Vončsna iz ihiše z debelim polenom v 'roki in začne iciči Pivka po glavi. Da bi mu .ne r.x:^el Ven čin a do živega, pravi Pivk. 2.—, -Breitenberger 3 —, Goreno 5.—; knpaj L 220.—. D o nor hrani uprava. — Izkaz Pipčarskega ktitba za tretji mesce: Iz&azano v. ^ KJf-nosti* št. 53 -L 30.—; št. 58 L •35.40; Št. 59 L 25!.—, K igsL 32. K 20.— prepe-_..-erb: št. 60 L 131.—: št. 62 L 55.--: št. 63 L 41.—. K IssL nO.—; it. 64 L 26.—, K issk 20.—; št. 65 L 10S.45. K fes*. 40—. I srebrna 'krona; št. 67 L 107.—L 86.— ; št. 69 L 83.—T"št- TO L 40.70, K 3ES1. 2.—; >u 73 L 27.—: št. 75 L 87.— : št. 76 L 50 —; št. 77 L 148.—; št. 78 L 265.—; št. 79 L 220.—. Skupna sveti tretiega meseca L 1891.55 -f K 174.—, K 20.— .prepeč-trtenih, i srebrna kronam enako K iu-2fe5.77. S prišteto skupno sveto pr\'h dveh mesecev, K igsl. 23.903.84. so pipčsrii zbrali v treh mesecih za naredne še'-tvo K ia s!. 40.169.61. — Ob priliki krsia liinka Milana Stibiela nabrala teti- t. Pavla R avec med botri Viktorijo Sverccrjcm, Franocn Llčakarjem in drugimi L 50.— za moško CMD. Denar brani uprava-. Borzna poročila, V Trstu, dne 31. marca 1920. j freafi: Jadranska banka 340— 260 Ccsulich "770— 776 j Daimaiia 445— 455 j Gerolimich 3225— 3275 j Llovd 2175— Lussmo 2950— 3050 | Martino lic h 545— 550 j Libera Triestina 1320— 1335 ! Oceani a 515— 525 j Premuda 780— 800; Tripcovich 765— 770 Ampelea 740— 750 Cement Dalmatia 425— 435 Cement SpaJatb 535— 545 j Čistilnica petroleja 4300— 4400 j Čitalnica olja SbO- 980 j Krka 535— 545 Tržaški Tramvvay 235— 240 Švicnreki tečaji. ŽENEVA, 30. (S.) Italijanska lira 27.78; nem- j ška marka 7.90; avstr. krona si. 2.30, n. 2.65; i r-agl. funt 22.25; franc. frank 38.85; ameriški dolar 5.73. H&L! OULMSi POŠTENO SLUŽKINJO JN KUHARICO išče dobra dri; :km v Trstu. Rojenje iz Vipavske dt.:ine ali g riške cakolicc imajo prednost. Ponudbe tirdi nismetto na knscratiii oddelek -Edinosti* -pod Poštena-. . 455; 60 PAROV ikcvih sukuer-iii hlač c-d 25 do 35 lir.j N- V-v .pove kis. o JtL . I:di-:-c^ti-. 456 i PROD 4 S t: veliki šivalni strev (Ringschii) tri-.] Qiiivor;>e Capri-n 5, I. nadsfr., >ab. 457 j | PIAMNO. idcbro cltran-Jott, se teko] kupi. Po-] i j.iadbe "pod Piančno:- jo po-b-ti r,a :ns. odd. -1 vi. S. Franoesco 20, prit k 458 j PRODA -e v Roiomi r^li selitve postelja za dve! o?ebi, nizka omura za perilo, kuhinjska omara, j miza- in dve stol'ici po nizki ceni. Naslov pove ins. odd. Edinosti._ < 445 j SAMOSTOJEN posestnik. nieha:vik. srednje sDa-ro-1 sri, miren, prijazen, z več tisoč svojega premoženja, žeti 'snasija v sv-rho ženitve z dobrosrč-j | no pocestnico, srednjih let. Le resne ponudbe, -ped Mehaošk '40-- na Odd. Edsno&ti. 448 I PRODAJO ^e- nrreže -me^aide, sguaineri, ca-gno- \ ierc, sardeHere./ M&eućič, ul. S. Francesco št. j t 10. . _4411 i ... ^ ; i KUPIJO se »ne-tor«. tran-mi^ie, staro železo, bto j žel oz o. ba-kor, meienkia, svinec, kersiter, ter j plačam najvišje cene. M?lun Jič, u). S. francesco, št. 10. ______442| PRODAM star glasovir, dooro oltranjen po ni/kij ccn k Brno bič Josip, Pazin. 3379; | KROJAČNICA A\TCUst Stular uL S. Francesco j d'AsisL štev. 34, III. je edina debroznana kro- j j jačciea v Trsta._____3347 ! KUPUJEM VREČE iti cuoic. Babic, .Molingrande | št. 20. ' __422 :-—-—-r i SREBRl^ ĐEKAR kupujem po najvnšjtb ceain v vsaki množini Pridem lahko ponj. Aloiz ?ovb, Qari4>aJdijev trg Sf. 3 (prej Barriera.) 3241 | KOŽ ti KUN. LISIC, JAONJET. DIVJIH MAČEK. DIVJIH KOZ se kupijo. Stroji, barva in izdeluje vsakovrstno kož uho vino. Kožitbarnica v Trstu, j ' td. Patre-ž št. 32.___3Jo ZL4TO. srebro, kroue. piača po naivišisb centi h Pertot u*. S Francesco št. 15. II. n._417 POZOR! Plačam za srebrne krone, goldinarje in zlato naivršje cene, tudi več kot d-ugi trgovci. — Albert Povh. urar, ub Manzeni 17, vr. 2. priti. _264S SLUŽKINJA išče službo v mk-kernk slaščičarni rcil 'kc-t posti ežiiica pri dobri družiti, dnevne ure najrajši v bližuni kc.ariK- P^brij-. Naslov pove odi' ildisjirti. 450 S polrt?m srcem naznanim vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj natl vse ljubljeni sopr g. gospod IVAN iUH€A včeraj po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega okijnika se ba vršil danes, v četrtek, o.l 15-16 iz mrtvašnice mestne bolnišnice. TRST-KOMEN, 1. aprila 19*20. Žalujoča soprog! Pakirao Jurca roj. Ogiizak in estali sorodniki. t m—rrr. * t —- _ - . ... ^ _ - ----_ _ . . _____ ________ _ _ _____ Dentist ffffPf?^ Sprlllffisp u Trsta, trg Galžssi šlev. 11, II. nadslr, sprejema vsak četrtek, petek in soboto od 9 do 12 in od 15 do 19. lis „11" hfe Rastu — iz Milana — ta neprekosljh Miker za svoje zdravstvene kakovosti je na predaj pri tvrdki FRATELli NSHfiLgSKUl Trst, nI. Fontana 11, telefon 1S73 ulica Chiozza št. 5, I. nadstr. Sprejema od 9—13 in od 13 -17. Izvršujejo sc umetni zobje v kakršnemsibodi sisten'-i z neborn in brez neba po moderni tehniki, E1- Tamburiini M4K50 MDa?0, tehnični vo^fja. i v IBfMil IP ; II Mii flMRJ M j za dobro idočo krčmo, s sobami z* tujce, ki bi obenem vodi! tudi I kavarno, na lepem kraju na deželi, j j tik postaje, križišče prog*. Prosilci ! s primerno kavcijo dobe naslovna inser oddelku Edinosti. (4809 ZOBOZDRAVNIK Corso 24, L nadstropje Ordinira od 9-^12'dop. in od 3-6 pop. ; ErsiMse M\m zai). pIosMnsii ia mM išis — TVBDKA — Aiarko Lantsch^er | v Trstu, VŠ3 U3W3 28 (bivga u!, delle i Poste) vogal ul. Gior^io Galatti. Zraven ! velike pošte. — Telefon 1S8. Dvokolesa, motorna kolesa, pri- j tikiine, pnevmatični predmeti, j Popravila. — Delo solidno. ________i z In brez čeliusti, zlate krone in tudi obrob ki VILJEM ^ TKST. ui i0. oktobra (ex Cascr naj U, i | 1 Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. « IBfill MUMIJ prej dr. BODO Zs&ZiMk Ur. E. f IliFERO — in km sms psrhm ^ Trst, frg GsMdiii štav. 11, u. flfl.» sprejemata od 9-12 in od 15-lv Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki M podjetij JNM BISJfiHil* Piglgiei ter t. OBLUKA in dmga v B. IMi ste se združili pod imerom Združen! podjetni!?! Pisarne v Postojni, ilirski Bistrici in Tomeiičib pri Matttljali sprejemajo vsa v stavbno širok. spadajoča dela.--Načrti in proračuni pii sprejemu dela brezplačno. tlliHiš flfll^l^fS mm m mM\m, toiiii opi, Mm, capri ii Partiji m zoiešo in šostlina Sirova soslo - Mmm mleka • olje Ras. PKCININO VBTTORiO SHiaa šče b'. Tara št. e - Telelon 21 iS Sdr&vntk v Gorici ul. XX!V. niflin (prej ul. Tre re) 9 (v bližini kapucinske cerkve) ordinira usaK dan oi 19-12 JliiiitHiuilB: d kitm Del. glav.: h i- .OuO.OOO Rezerva K lU.n ;0 i>'» Rclgrad, Celje, Dubrovnik, D in j. Kitor, Kre' j, Ljubljana, Maribor, M-etloaić, Opatija, Sarajevo, Spiit, Šinenik, IHSl, Zadar, Zagreb Obavija vse v bančno stroko spadajoče posle. Spreiama »leg« na hranilne knjižice ter jih obresli:je po 3' tV , a v baneogiro prometu po 8 VMo^e. ki se imajo dvignili saino proti predhodni odpovedi s-[»rčjeina po pos-.bno ugodnih pogejii', ki se pogodijo cd siuČ: ]a do bl^čjja. D?je vsajeni varnostne predr.le (saies) Bančni prostori v Trstu se nahajajo u!. C^sss di Sis^s.mia, S. Mililo Telefon : štev. HO'J, 17lJ:i, lb.7* — Blajijaa pciluiž cd S.30-i2.3a h aJ 14.30-15 — ^fc'H^gfl?^ ¥2 O n I 1 ^ I p i; - Sij I iiiillffl ril lir f i i ^ iiil\ ti Trst, alUa zonfa ll l teteSm medntesM it 3-§8 Mev d@hod : d^S^o $: Švicarska čokolada : Gala Ptter, Cob'er, Cossa, Nestle, mlečna čoVol da Tai-mone, Gianiiua, Bloc o Perugia in Block Boratti. Ea tor.i Coffartl, Procbet.. Detto Theo Brama, D tto Venchi m le: na po 50, 100, 200 gr., Luis z ni .i, Tbea, čokoladni slad or:ki CSaaduietti The B-a a, Pcru-Ja, F^otasia, Gla dtda Trapari, karamele v vrečicah, b skoti Delta v po o.lah, torr n\ lik rji Co^nac 3 i 5 -ve^d. — Paradižnilco-a kon erva, d a : a konden irara v poso ah po 2 liii kg. Paradižna konzerva Con i CaUia in Geneuca v posodah po 5 k; in konz iva Ca tagiror.e v posodah po 20 ' gr. — Sardine osoljene v posodah. -Maslo kuhano, margarina v posodah po 180 gr., milo Isea, sveče Štela i. t d. Ceniki na zattavo. Poš l a;*© na eSožaSo. pmn lififir?! Ihui Isllllpitl ^iiiii liiSlINIli liiiMisl hh I Mfaliillill & Trst - C3K0 iHttorlo Eni. Ul. št 4 — Trst. WM ipi m Antft m mii in oire^. Se priporoča cenj. občinstvu z zajamčenim blago j, ki je neprekosljive trpežr osti. Stara in poznana trlaSka tvrdka.