Štev. 113.
V LJnbllanl. v sredo, 17. mala 1911.
Leto XXXIX.
s Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K JB-— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— 7A en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno K 1*90
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . , . po 15 t
za dvakrat...... 13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
=Izhaja:=
vsak dan, lzvzemši nedelja lit praznike, ob 5. ari popoldne.
it£- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejomajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. -sa Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravniškega telefona št. ir>3.
Zalivala,
Včeraj mi je 933 ljubljanskih meščanov oddalo Svoje glasove. Ponosen sem na to zaupanje ljubljanskih gg. meščanov, ki v Svojem vsakdanjem trudu čutijo, kako potrebno bi bilo najti preko naj radikalnejše liberalne struje pot do Slovenske Ljudske Stranke in tako do pozitivnega dela in gospodarske pomoči, ki bo ravno\ v prihodnjih mesecih v Ljubljani tako silno potrebna. Če tega sedaj mogoče ne bo, je odločilo c. kr. uradništvo.
Last mi je vsem gg. ljubljanskim deželnozborskim vo-lilcem, ki so včeraj Slovenski Ljudski Stranki kljub vsemu nasprotnemu pritisku, obrekovanju in zavijanju oddali Svoje glasove in tako pokazali politično zrelost, izreči svojo naj-globokejšo zahvalo.
Včerajšnji dan je pokazal, da se tudi vrste deželno-zborskih volilcev S. L. S. v Ljubljani množe in v delu, da bo končno tudi v Ljubljani popolna zmaga na naši strani, ne bomo omagali. - Hvala zavednim deželnozborskim volilcem S. L. S. Naprej na novo pozitivno delo v korist ožje in širše naše domovine!
• V Ljubljani, 17. maja 1911.
Dr. Vinko Gregorič.
S* K* S. Z.
Dr. K. V kratkem času smo imeli v Ljubljani dvojne važne volitve: v občinski odbor in v deželni zbor. Zanimive so številke, ki iz njih lahko posnamemo moč in vpliv S. L. S. v našem glavnem mestu. Mecl moškimi tlavko-plačevalci-meščani ima naša stranka dve sedmini pristašev, med ljubljanskimi volivci pri splošnih volitvah tretjino. Liberalci imajo v prvem slučaju slabo na d polovi čno večino, v drugem dobre tri sedmine. Stalno napredujemo; žc od občinskih volitev sem sc jc to pokazalo. Dobrih 800 volivccv-Ljubljančanov smo imeli v prvem in drugem razredu. Za deželni zbor jih je volilo z nami 933; torej nad 100 več r.ego pri občinskih volitvah.
Po izidu v tretjem razredu je naših volivcev za splošne volitve v državni zbor v Ljubljani dobrih 1700. Iz tega
Koroški izprehodi.
(Piše dr. Leop. Lenard.)
(Konec.)
Od severa prodira proti jugu med Slovence germanizacija. Toda na drugi strani prodira pa tudi slovenski žive!j proti severu. Slovenci kupujejo nemška posestva, slovenski posli iz Spodnje Koroške se nahajajo pri nemških posestnikih po obmejnih krajih. Seveda sc ti Slovenci po navadi kmalu po-nernčijo, toda za njimi prihajajo novi. Slovenec je marljivejši, razumnejši in moralnejši od Nemca, Nemec ima pa v svojih rokah politično silo in vsa javna sredstva. Glavno sredstvo germani-zacijo jo liberalizem.	v
Med tem je bila južina pripravi jaha in storil sem v popolni meri svojo dolžnost tudi v tej zadevi. Potem sc jo Wlo treba pa posloviti in vrniti do-jnov. Vrnila sva se čez polje po ravno isti poljski poti na glavno cesto. Kor je l'ilo še dolgo do vlaka, sva sc odločila, da greva nazaj peš do Celovca. Saj ni več, kot poldrugo uro. Vreme je bilo krasno, pot prijetna, žc večinoma osit-šena.
sledi, da jc izmed proletariata 800 naših, torej več nego socialno-demokra-ških. Mecl delavskim ljudstvom je S. L. S. najmočnejša, med meščanstvom jo liberalna še znatno nadkriljuje, in sicer so njeni pristaši tem številnejši, v čim višji sloj spadajo. Med malim obrtništvom smo si domala enaki; v večji obrti, v trgovstvu, zlasti pa v uradništvu imamo samo razmerno male manjšine. To sc nam zdi potrebno brez ovinkov povedati. Pristavljamo tudi, da se med urad niši vom še precej časa razmere ne bodo znatno izprcmenile. Očitek, da je S. L. S. načelna sovražnica uradništva, sicer pada in nima več veliko moči, toda zakon stalnosti drži še uradnike pri liberalcih, s katerimi jih veže njihova vzgoja, njihovo duševno obzorje, zlasti pa kulturna načela.
Mecl ljudstvom je pa tudi v Ljubljani S. L. S. prva stranka. Vzrok za to je lahko najti: Največ se je. delalo in
Med potjo dojdeva dva možaka, ki sta nesla kositarske lonce in železno žico na plečih. Misli sem, da sta dva slovaška piskrovezca. Pozdravila sta mc po nemško, a jaz sem odzdravil po slovensko. Monsignor mc jc podučil, da je to na Koroškem neka posebna vrsta ljudi. Lahko bi jih imenovali koroške cigane. Zlasti tu po slovenskih obmejnih krajih se že od pradavnih časov potika vrsta ljudi, katerim pravijo »Šticlarji«. Hodijo okrog kot cigani, popravljajo stare lonce in druge reči, zraven pa love pse in mačke ter jih jedo. Prenočujejo po gozdih in jarkih ter sc s svojimi vozovi vedno selijo iz kraja v kraj. Po življenju so močno podobni ciganom, nimajo pa one poezije, ki obdaja ciganski rod. Ne pečajo sc ne z godbo, nc s petjem, kot cigani in so sploh silno zanemarjeni in du-šveno nizko stoječi ljudje.
Tudi raznaševalci nemške kulture, sem si mislil. Obrnil sem sc nazaj in šc enkrat pogledal na ta predstavitelja nemškega »Drang nach Stalen«. Obrazov sta bila mračnih in topih, brez vsacega izraza. Hodila sta počasi in gledala v tla.
Kmalu potem srečava nekega možaka, ki je gnal dva konja mimo naju proti Gosposveti. Bil je krepek možak in hodil ie s trdimi koraki. Oblečen jc
se še dela za delavske sloje. Vkljub liberalnemu nasilju in vkljub nervozni socialno-demokratični agitaciji se jc ohranila večina proletariata krščanskim načelom naše ljudske stranke. Pridenimo šc to-lc: Izmed meščanstva, ki voli z nami, jc ogromna večina takih, ki so naši zavoljo svojega živega verskega prepričanja. Recimo jim klerikalci, ker jih ni sram tega imena. Gospodarski in socialni program naše stranke jim ni glavna reč. Zavest, da je. za uspešne politične boje tudi v prid našemu meščanstvu edino naša stranka sposobna, še ni prodrla v meščanske sloje, niti med naše somišljenike nc, kamo li med nasprotnike. V tem oziru je bila politična vzgoja pomanjkljiva in vsled tega je tudi politična, zavest v Ljubljani med temi sloji manjša, nego med našim organizova-nim kmečkim ljudstvom. Naš kmet pozna svoje stanovske razloge, ki ga drže pri naši stranki. Ne vodijo ga samo verski, kulturni nagibi, mai*vcč tudi prepričanje, da bo njegovo telesno delo uspešnejše, njegov gospodarski napredek ložji, njegov boj za kosec kruha zmagovitejši, čc gre za zastavo S. L. S., nego če sc zanjo ne meni. Strankarska zavest je v njem živa in močna! Pa tudi pri našem delavcu!
Večina ljubljanskega delavstva je prepričana ,da mu je samo po načelih S. L. S. zagotovljena boljša bodočnost in od blizu gleda, kako sc delovanje te stranke v njegovo korist, zlaga z njenimi načeli. Središče tega obširnega, vsestranskega delovanja je pa brez dvojbe Slovenska krščansko - socialna zveza v Ljubljani. Tudi za organizacijsko delo po deželi je pravzaprav ta zveza skrbna mati; ideje, pa tudi praktični nasveti in pripomočki so se rodili v njenem okrilju; njen pomen za vse Slovence in. danes lahko rečemo, tudi za Hrvate je neizpodbiten. Za danes pa puščamo to plat njenega delovanja ob strani in samo z veseljem konstati-ramo, da uradne številke iz zadnjih vo-livnih bojev jasno dokazujejo, kako je ljubljansko delavsko ljudstvo prekva-šeno 7, duhom, ki ga, širi S. K. S. Z. z neumornim delom žc leta in leta.
Smemo se pohvaliti. Ni ga. nobenega večjega mesta v naši državi, ki bi sc v tem oziru moglo meriti z Ljubljano. Drugod sc je tudi delalo, marsikje mnogo in z neprimerno izdatnejšimi sredstvi, nego pri nas, a hiša sc je jela graditi pri sredi, ali celo od zgoraj in zalo je nimajo. Pri nas smo pa začeli od spodaj in zato je naš temelj
bil za svoje razmere čedno in držal se je pokonci. Ko jc šel mimo, jc pozdravil prijazno po nemško.
»To je Kranjec,« reče moj tovariš.
»Kako ga pa poznate?«
»Ker nosi uhane v ušesu. Vsi Kranjci imajo" uhane v ušesih.«
Tako sc križajo tukaj narodi!
Križali so se že v prazgodovinskih časih in šc sedaj ni ta proces zaključen.«
Doli za »Anabuchl« se jc žc razgrnilo pred nama mesto, liho, hladno in mračno, kajti delal sc jc že večer.
Zanimivo je opazovati narodnostno gibanje tukaj ob severni slovensko-nemški meji. Na, eni strani prodira germanizacija proti jugu, deloma jc to naraven pojav in ima svoj izvod v gospodarskih okoliščinah. Nemški kapital igra. veliko ulogo tudi v narodnem življenju. Slovenec jc kmet, ki živi mirno na svoji grudi od deda in pra-deda. Kakor hitro se pa nekoliko gospodarsko povzdigne nad svoje so-vaščane, stopi nekoliko med svet in loti morda kakšnega podjetja, postane nemškega, prepričanja, ker ima vso. svoje zveze z Nemci. Slovenec je delavec prolctarcc, ki je pa odvisen ocl nemškega, kapitala in če zabrede v socialistično slrujo, se tudi hilro odtuji svoji narodnosti. Nemška podjetja,
tako trden in močan, cla brez ne.rvoi-nosti mirno lahko čakamo, kdaj se povzpne poslopje do vrha. S. K. S. Z. jo imela med svojimi sodelavci moža praznili rok, a toplega srca in ]>olreb-nega znanja. Priraščajo ji od dne do dne novi.
V Ljudskem domu ima zdaj niaša Zveza svoje lepo domovanje. Prej smo bili skromni in neznatni in zato nismo vabili meščanstva med se. Zdaj sc moro (udi nekoliko razvajenejši inteligcut domačega čutiti v naših prostorih. Vso naše meščanstvo, vsa naša inteligenca — na član in v Zvezo! Tako bomo enotno zgradili svoj dom. Demokratična so naša načela, v demokratični misli naši uspehi. Nič drugega nam ni treba, nego da to misel na temelju, ki ga že imamo, grejemo in gojimo, dokler ne prekvasi tudi večine našega meščanstva. In lo bo kmalu!
ReželnozborsKa volitev v UdD-Ijanf.
Dežolnozborska volitev v Ljubljani je končana. Končala se je z absolutno zmago kandidata prof. Reisnerja, ki jo zagovornik najradikalnejšc struje. liberalne stranke. Obžalujemo v interesu Ljubljane, da jc večina volilcev podvia zlati most, katerega je hotela Slovenska Ljudska Stranka postaviti Ljubljančanom, da se po žalostnih dogodkih ocl 20. septembra 1908 dalje vruejo normalne razmere in sc popravi neir,. merna škoda, ki jo je naredila radjf-kalna struja Ljubljani. Povdarjamjj, da so odločili volitev uradniki, ne L'j. vzemši večino uradnikov dež. odbora. Uradniki so šli v sklenjenih vrsta.?,! za najradikalnejšega kandidata prof?-, sor Reisnerja, mižali so ob dogodkih 20. septembra 1!)08 — 23. aprila 191.1, in ob tako patrijotičnem stališču, kakršnega so liberalni listi zavzeli ob ustanovitvi podružnice mornariškega društva v Ljubljani. Zavrgli so mi)-, nega kandidata clr. Gregoriča, čigar dosledni patriotični programni govor lo napravil celo pri mnogih doslej lil ralnih volilcih najugodnejši vtis.
Trezen razum včeraj pri večird ljubljanskih deželnozborskih volilcili še ni odločeval, pa lakega ozdravljenju tako hitro še ni bilo pričakovati. Vendar pa številke kažejo vesel preobrat na bolje, ki jasno kaže S. L. S. pot: udeležiti se vsake volitve v Ljubljani, ker sc v vsaki volitvi okrepi in sc v
nemško uradništvo in šola. železnice, kmetijske družbe, požarne brambe itd. so sredstva, po katerih se germanizacija širi proti jugu mecl Slovenca. Umetno pomaga zraven še Siidmarka in Scbulvcrcin s svojimi ogromnimi sredstvi.
Zopel uničen Zeppeiinov zrakoplov.
O nezgodi, ki je zadela včeraj 16. t. m. zjutraj Zeppeiinov zrakoplov »Deutschland«, se poroča iz Diissel-dorfa: Kljub obvestilu pomorske opazovalnice v Hamburgu, ki je signalizirala močne vzhodne vetrovno toke, so včeraj dopoldne vseeno nastopili vožnjo z zrakoplovom, ki so se jc udeležili štirje gospodje in štiri dame kot politiki. Moštvo zrakoplova je žc zavzelo svoja mesta v sprednjem in zadnjem čolničku, nakar so polagoma spravili zrakoplov iz lope na prosto, da bi nastopil svojo pot. Na ravnini pred lopo jc bila zbrana večja množica ljudi, med temi tudi sorodniki potnikov V zrakoplovu, da bi videli odpluti zrakoplov. Ivo se je hotelo spustiti motorje v tek, jc nenadoma močan sunek zagrabil zrakoplov in ga, s tako silo treščil ob stransko steno zrakoplov ne lopo, da se je sprednji del zrakoplova naravnost
vsak! volitvi pomnože njene vrsfe. Če bi se tega stališča držala stranka že pred 10 leti, bi bilo mnogo čiščenja v Ljubljani sedaj prihranjenega. Včeraj po volitvi ni bilo nič običajnega vesolja liberalcev po Ljubljani, njihovi plakati o »zmagi« so bili zopet mnogo manjši. Liberalci so se včeraj po »zmagi« obnašali kol poraženci. Njihovi voditelji so takoj po izidu računali: Leta 1908. sta pri deželnozborski volitvi v Ljubljani. nastopila dr. Vinko Grčgo-r i č in dr. R a v n i h ti r kot samostojna kandidata in pri takratni volitvi, ko so pristaši treh strank glasovali za dr. Gregoriča, je dobil dr. Gregorič 910 glasov — včeraj, pri prvem samostojnem nastopu pri dežclnozbor-skih volitvah v Ljubljani je dobila S. L. S. 933 svojih lastnih, zavednih, brez nasilno agitacije, s prepričanjem pridobljenih glasov kar znači največji napredek mod vsemi strankami, ki so se včeraj udeležile volitve. In to liberalcem da misliti, tembolj ker nam niti na misel ne pride, da hi v delu v Ljubljani omagali. Liberalni glasovi pa včeraj niso izključno le last liberalne stranke, na mnogih glasovnicah sc je blišča lo K. k. Profesor Josef Reisner, nemški prisedniki v komisijah so se jako živahno zavzemali za prof. Reisnerja. O naši stranki je neki Nemec rekel: »Die Partei wird uns zu Btark . . .« Liberalna stranka je dobila tudi jiekaj soc. dem. glasov. Poleg tega ima liberalna stranka za svojo včerajšnjo absolutno večino, ki znaša le bornih 55 glasov, zahvaliti se dejstvu, da so bili pri sestavi volilnega imenika za dež. zbor vtihotapljeni za volilcc ljudje, ki hi volilne pravice ne smeli imeti.
Na drugi strani pa se liberalci sami zavedajo, da prof. Reisner v deželnem zboru ne bo nič pomenjal in da S. L. S. ne bo kar kratkomalo dopustila. da hi ljubljanski davkoplačevalci, ki plačujejo davek Ljubljani in stanujejo v okolici, bili izključeni od davkoplačevalke volilne pravice, da bi liberalno uradništvo imelo več pravic kot pa ti dejanski davkoplačevalci. Končno besedo o Reisnerjevi izvolitvi bo imel deželni zbor kranjski in liberalci lahko že računajo, da deželni zbor take Reisnerjeve izvolitve ne bo po- j trdil. Ko je včeraj dr. Tavčar na vo- j lišču omagal in šel na okrepilni guljaž, je bridko vzdihnil: »Presneto je to zo-drag guljaž.« Prihodnji guljaži Tavčarjevi bodo še dražji in še bolj vroči. .Vedno bolj bo liberalce bolela £Iava, da so se postavili v diametralno nasprotje gospodujoči S. L. S., ki ima v celi deželi odločilno moč, ne izvzemši Ljubljano. S. L. S. včeraj ni ničesar izgubila — izgubili so le ljubljanski liberalni volilci. Zaslepljeni liberalni ljubljanski volilci bodo kmalu lahko sodili o vplivu včerajšnje volitve in la vpliv za S L. S. in njene pristaše ne bo slab. Liberalci naj sedaj bodo dosledni: v najmanjši zadevi naj v n o b e n j zadevi ne apelirajo na našo pomoč. Naj se vsaj tako ne osramote, da bi jim paši zastopniki morali pokazati, da ho-fcemo mi pri tem, kar so včeraj ljubljanski liberalci odločili, biti brezob-rfrno dosledni. Včeraj so tisti ljubljanski volilci, ki so volili Reisnerja, sami
skrivil. Vsled tega sunka je počilo v sprednjem delu zrakoplova več balo-netov in obstajala je velika nevarnost, da nastane vsak trenutek kaka eksplozija. Moštvo, ki je držalo na tleh zrakoplov 7>a vrvi, je skušalo brezuspešno obdržati zrakoplov, toda že v prihodnjem trenutku je ponoven vetroven sunek zagnal zrakoplov 20 metrov visoko, pri čemur je potegnil s seboj tudi več oseb, ki so držale na. tleh vrvi. Moštvo, ki je bilo v zrakoplovu, je bilo napram tem elementarnim dijgodkom popolnoma brez moči in ni moglo spustiti v tek niti propelerje, ker so bile povsod okoli zrakoplovne lope kake zapreke. Še predno pa je moštvo moglo izvleči zrakoplov iz bližine zrakoplovne lope, pa ga je nov sunek vetra zagnal na streho in v prihodnjem trenutku se je raztrgal na tri dele. Groza se je polastila vseh gledalcev. Položaj je bil nekoliko časa tudi izredno kritičen in splošna jc bila bojazen, da so osebe, ki ho bile v čolničih in kabinah, dobile težke poškodbe, zlasti še vsled sik;, s kakršno jc vrglo zrakoplov na streho lope. Pomožno moštvo jc pa rešilo vse osebe v zrakoplovu iz njihovega nevarnega položaja; izkazalo se je, da ni bil nihče ranjen, razun malih prask. Zrakoplov »Deutschland« je postal vsled tc nezgode zopet popolnoma neraben ter en morajo zopet popolnoma demontirati. Nepoškodovane dele bodo poslali v Friedrichshafen, kjer se bo pričelo ■/. rekonstrukcijo zrakoplova »Deutscland
pokazali, cla iak"o hočejo. Dr. Gregorič jo razvil jasen gospodarski program, profesor Reisner ni razvil nobenega programa, njegovi govori so bile psovke. Tisti ljubljanski volilci, ki so volili Reisnerja, so se odločili za Reisnerjeve psovke, zato se bodo morali na vsej črti ž njimi zadovoljili. Spoznali bodo kmalu, da se z izvolitvijo profesorja Reisnerja niso samo osmešili, ampak si tudi škodili.
Kdor gleda politični boj na Slovenskem, naj bo kdorkoli, mu je danes ena stvar jasna: končati so more le z uničenjem ene stranke Za nas je jasno, cla more to biti le liberalna. Potrebno je in želeti je, da si stojita v javnem življenju dve stranki nasproti, a obe morate- imeti saj poštene namene, liberalna stranka na Kranjskem pa tega znaka gotovo nima. Ni niti stranka, ker ji manjka popolnoma vsaka organizacija, stranka so le nekateri ljudje v Ljubljani, ki jim je lastna korist, njihovo ozko duševno obzorje in slepo sovraštvo do vsega, kar je narodu sveto, edini program, namen, začetek in konec javnega delovanja. Kar jim sledi, je ali ocl njih odvisno ali pa zapeljano in neumno, če bi liberalni kolovodje napisali resnična poročila za svojo stranko, bi mod sredstva, s katerimi dosegajo svoje rije, morali napisati le: kričanje, psovanje, ščuvanje in blatenje in drugega prav nič. Nobeden ni pred temi ljudmi več varen, ne moški, ne ženska, niti najnedolžnejši človek ne, na vsakega mečejo blato in ni je časti, ki bi je ne ukraclli. Nobena psovka ni zadosti grela, nobeno sumničenje tako podlo, cla bi sc ga nc poslužili. Vera, narodnost, napredek, vsi ideali so za to kliko le roba, s katero se na političnem trgu baranta. Če se slovenski. narod ponižuje, so tega le ti ljudje krivi, ki so si postavili za cilj, spraviti ob kredit čisto vse, kar Slovenci že dobrega imamo.
Zato more pač vsak spodoben slovenski človek v današnjih razmerah videti edino rešilno pot v tem, da se okoli S. L. S. združijo vsi. ki so si še količkaj idealnosti, poštenosti in resnosti ohranili. Treba, cla spoznajo, da moremo clo ozdravljenja neznosnih razmer v središču naše domovine — in to je najvažnejše — priti le, če vsak pameten Slovenec zažge vse mostove v liberalni tabor, če te nore ljueli popolnoma izoliramo in pridemo vsi do te zavesti, da taka stranka kakor je današnja liberalna, mora poginiti. Drugače ne bo miru na Slovenskem. Do tega pa mora priti! Ali so bomo vedno klali, ali naj bo vsak človek izpostavljen vedno nevarnosti, cla ga izvestna maffia nc napade, da vse in vsakega omažejo, da sme vsak cigan poljubno vsakega opljuvati? Ali naj sc sloven-I sko časopisje vedno le ukvarja s temi elementi, ali naj bo sirovost vedno ziiak slovenskega političnega življenja?
To ne gre iu temu bo moglo biti enkrat konec. Konec temu pa bo le tedaj, če liberalne stranke ne bo. Svobodomiselne stranke bodo brezdvoma v naši domovini nastajale in obstajale, liberalna klika v Ljubljani pa, la nima več pravice clo obstoja. Ta strup se mora iz slovenskega organizma izločili. Kdor res ljubi naš narod, komur je na tem, da premagamo umazanost, div-iost in nebrzdanost polit, bojev, kake jih bojuje »narodnonapredna^ stranka, da nastopi enkrat možnost, cla vsi Slovenci, bili tega, bili onega prepričanja, dostojno, s kulturnega naroda vrednimi sredstvi in resno vsi skupaj v pošteni konkurenci stremimo za gospodarskim napredkom in politično veljavo slovenskega naroda v avstrijski domovini. — ta danes ne more drugega, kakor želeli in delati na to, cla izgine izvestna ljubljanska klika iu da se enkrat za vselej razbije še tista njena moč, ki obstoji v blatenju, groženju in psovanju. In clo tega cilja bomo stopali pogumno in brezobzirno!
KoroSKo.
V nedeljo se je vršilo na Koroškem mnogo volilnih shodov. Poslanec Gra-fenauer je imel shoda v Šmihelu pri Plibei ku in v Dobu. Na prvem shodu je bilo navzočih 250, no drugem pa 350 volilcev. Nasprotnikov ni bilo blizu, •lih v teh okrajih sploh ni, pa če bi jih z lučjo iskal.
Zanimiv shod je imel dr. Rožič v Prevaljilt. Sklicali so ga socialni demokrat' in predstavil se je socialnodemokraški kandidat Sitar. Odgovarjal mu je dr. Rožič tako dobro, da je Sitar kar odkuril. Nato so zborovali naši od pol devetih do pol dvanajstih dalje. Govorila sla Rožič in Stritof. Popoldne je bilo v Prcvaljih zborovanje izobraževalnega društva in igrala se je igra »Divji lovec .
Dva shoda je imel urednik Srnodej.
1 Mou-dgnor Podgorec je imel jako
doEro obiskan shod v Škofljičah. Zanimiva so bila zlasti njegova izvajanja radi koroške Centralne kase. Odgovarjal je na vprašanje: Kdo je kriv? — Kriva sta bila dva duhovnika, ki sta sc dala zapeljati k lahkomišljenlm špekulacijam, še več je pa zakrivil liberalni celovški župan in bankir Zupan, ki je spravljal dobičke, potom je pa rokol: »Knjižice, katere sem vam dal, niso nič vredne. Denar jc pa spravil. Čudno, da ni državno pravdništvo žc prijelo za to stvar. V vsaki drugi državi bi vlada v tem slučaju najprej prijela glavnega krivca, bankirja Zupana, oziroma njegove naslednike, ker je on pred kratkim umrl. V vsaki drugi deželi bi tako afero, kot je Zupanova, takoj vzelo državno pravdništvo v roke. Dalje imajo veliko krivdo pri tej nesreči nemški liberalci, zlasti pa deželni predsednik baron llein, ki. so si z vsemi silami prizadevali, da bi onenjogočili sanacijo. Za barona Heina jo značilen zlasti sledeči slučaj: Eliza-botinke imajo precej veliko premoženje, in monsignor Podgorec je šel takoj k njim ter jih prosil, naj dajo veliko svoto za sanacijo. Redovnice so takoj bile pripravljene dati za prvo silo 80.000 K, ter sc je naročilo banki, naj to svoto izplača. Nemška banka je pa sporočila stvar baronu Heinu, katerega, ni pravzaprav vse to nič brigalo, llein je takoj prepovedal banki dotično svoto izplačati. Ko jo šel Podgorec k njemu in ga vprašal, kako se upa umešavati v stvari, ki ga nič ne brigajo, je odgovoril ošabno: »Jaz sem storil uradno prisego in po tej prisegi moram varovati cerkveno premoženje, da se ne zmanjša.« — Poprej so pa liberalci vedno kričali, da mora cerkev in samostani dati svoje premoženje za sanacijo. — Podgorec mu je odgovoril, da je treba razločevati med temeljnim premoženjem, nad katerim ima državna oblast svoje nadzorstvo in med prostim premoženjem,* od katerega niso cerkveni zavodi dolžni polagati nobenega računa. Redovnice hočejo darovati svoje prosto premoženje, ki ni vpisano pri vladi, llein je pa odgovoril: »Ich erkliire diese Sunnne fur Stamm-vermogen.« Mož si menda predstavlja, da je satrap kakšnega perzijskega kralja Artaxerxa. Menda je prespal vseh 60 let avstrijske konstitucije. Čudno je šc to, cla je par mesecev poprej, ko so hotele Elizabetinke tudi od tega denarja položiti račun, rekel: »To je vašo prosto premoženje, ki me nič ne briga.« llein je torej oni. ki je predvsem oviral sanacijo in hotel pri I i ra ti clo tega, cla bi po celi deželi pel boben. Zato bo pa tudi mož moral kmalu iti iz dežele. Vlacla ga je že dvakrat klicala na Dunaj na odgovor in njegovi dnevi so sešteti. Sanačna akcija gre pa. dobro naprej po zaslugi katoliške duhovščine, clasiravno je deželna vlacla in nemško-liberalna stranka vse mogoče storila, cla hi jo preprečila in ljudi pognala na boben.
Ljudje so poslušali govornika z velikim navdušenjem. Tucli po celovški okolici se ljudstvo vzbuja in sladkemu Lučovniku ne gre nič kaj posebno dobro. Voda mu teče v grlo in. zato hodi zdaj prav ostentativno v cerkve, se po-| stavlja sredi cerkve vsem ljudem na i pozor in trka na svoja prsa kot skesan I grešnik. Menda misli, da bodo ljudje tako hitro pozabili na njegovo debelo prijateljstvo s Českvjcin in Angorer j cm.
Slovenske M\Mm na Koroškem.
Sliši se, da nameravajo Slovenci na Koroškem v Zilski dolini proti nemškemu nacionalen dr. Wuldnerju, ki je nepriljubljen, in v sodnem okraju Ro-žek postaviti lastna kandidata; v slučaju namreč, če nemški krščanski socialci nc postavijo lastnega kandidata, ker sami zase sedaj za enkrat nimajo mnogo upanja, se ocl slovenske strani pričakuje, cla bo vsaj en del nemških krščanskih socialcev volil slovenskega kandidata, ker ima ta več upanja priti z nacionalcem v ožjo volitev, v katerem slučaju bi socialni demokratje odločevali. Osebi kandidatov še niste znani. V navedenem slučaju bi bilo mogoče, da bi Slovenci mogli priti v štirih okrajih CVelikovec, celovška okolica, Rožek in Žila) v ožjo volitev.
Učnim, umorjeni voditelj oorskili kmetov.
D u n a j, 17. maja 1911.
Navdušil jočega voditelja ogrskih kmetov, nekronanega kralja ogrskih nižin ni več med živimi. Andreja \chimn sla usmrtila dva odposlanca tiste judovsko mažarske klike, ki gospodari na Ogrskem in ki izrablja vse ljudske množice, ne glede na. njih narodnost. Dva nečaka ekscelence biv-! šega državnega bijuiku pl. Zsilinskega
sta ustrelila voditelja kmetov. Zaradi tega političnega umora je ogrsk« kmečko ljudstvo strašno razburjeno ker so usmrtili njegovega zagovornika! Kmečke pesti sc stiskajo, kri Achinia kliče po maščevanju.
Azijsko nasilstvo judovsko-mažarske klike ta nečuven umor zopet jasno kaže. V lastni hiši ti umore tistega voditelja ljudstva, ki jim pro. križava njih sebične načrte. Andrej Achim se ni udeleževal protidinastie. nili lopovstev Košutovccv in njih navideznih nasprotnikov. Delal je zgolj ljudsko politiko in ni molčal, 'kadar sc je šlo za ljudske koristi. Zahteval j« enako volivno pravico, politično ena-kopravnost vseh državljanov, boj proti ljudskim izkoriščevalcem, boj latifun-dijam, skrb za srednji stan. izkratka, zastopal je koristi ljudstva. Ne sme se mu zameriti, cla se .je tudi krepko boril proti krajnim mogotcem košutovske klike.
Mažarski mogotci so ga usmrtili v strah vsem, ki hi si upali delati ljudsko politiko. Oficielna Ogrska se je vslecl Achimovc smrti oddahnila, ker je iz. gubila svojega najnevarnejšega, nasprotnika. Smilita, se pa ogrski oficiel-ni javnosti morilca, ker tega si tudi hb Ogrskem ne upajo, da bi morilcev no postavili pred sodišče. Oficielna Ogrska natihoma odobrujc umor, po svojih listih ustvarja morilcema ugodno mnenje, blati umorjeno žrtev in pošilja proti ogorčenim kmečkim množicam vojake in orožnike.
Taka je svoboda na ogrski zemlji, Lc tistim sije solnce, ki sede pri jaslih iu izžemajo ljudstvo. Po slovaški zemlji vlada grobna tišina od tistih žalostnih dni sem, ko so s krvjo porazili Slovake pri volitvah, Rumunce so zasmilili, kakor tudi Srhe; in Nemce. Smrtno sovražijo Kristoffyja, ker se klika boji splošne volivne pravice, ki Iii kači strta glavo. Boclo li v to poklicani krogi iz-poznali položaj, ki ga je zdaj jasno osvetlil politični umor kmečkega voditelja?
Značilno je, kakšno stališče zavzemajo glede na umor Achima dunajski liberalci iu socialni demokrati. Tisti listi, ki zaženejo vihar, če se skrivi las-kakemu kijevskemu judu, niti z besedico nc obsojajo umora v ogrski Bekes-Szabi. Zakaj li? Saj je bil umorjen zgolj kmečki voditelj! Morilca sta sorodnika ogrske ekscelence. Od Adlerja do Singcrja in-do Benedikta nihče no graja umora, ker stanovsko zavedni kmet tvori glavno oviro prckuciji in judovski velevladi. Kmeta zato ta gospoda sovraži. Zato se pa trudi judovsko časopisje celega sveta, da opraviči morilca in nameče blata na žrtev pravic kmeta. A tudi na Ogrskem boclo šc kmetje obračunali z morilci svojega voditelja.
Kaj je izpovedal Achim, ko je umiral,
Ko se je Achim. kakor se poroča iz Bekes-Szabe, boril s smrtjo, je prišel k njemu preiskovalni sodnik. Začetkoma mu Achim ni hotel odgovarjati, a ko pa je opozoril, da je njegova izpoved vele-važna, ker lahko, kakor zdravniki izjavljajo, umre, jc izpovedal: »Nisem so še oblekel in sem ravno nadeval ovratnico, ko sta vdrla v mojo spalnico mlada moža. Kričala sta name: »Ti kmet!« Takoj nato je eden ustrelil. Drugega sc nc spominjam. Prepira ni bilo nobenega.« Tako slove izvirno poročilo, ki je došlo na Dunaj po .judovskem viru. To poročilo slove seveda popolnoma drugače, kakor slovejo prvotna, po kliki izdana poročila, po katerih naj bi bili rajnik pretepal enega morilca ju ga davil.
Ogrska vlacla objavlja, cla v Bekeš-Szabi ni bilo nobenih nemirov. Vlacla ni odposlala, vojakov, pomnožila je zgolj orožnike na 70 mož, ki bodo pod vodstvom orožniškega majorja Neme-chyja in z voditeljema kmečke stranke clr. Simondo in llrabovvskim skrbeli, da se danes napovedani pogreb izvrši v najlepšem redu brez nemirov.
Oče morilcev, dr. Andrej Zsilinsky: jc izjavil, kakor poročajo dunajski listi: »Odobravam, da so zaprli moja sinova. Če bo sodišče mnenja, da sta kriva, naj se obsodita. Prepričan sem pa, da ju bodo porotniki oprostili. Obžalujem Achima, a zaslužil je smrt.« — Tako je govori oče morilcev, ko je ležala umorjena žrtev na mrtvaškem odru!
V ogrski zbornici se je predsednik z globoko žalostjo spominjal umorjenega Achima.
NAPETOST MED TURKI IN BOLGARI.
Z zadnjim dogodkom, ko so Turki ustrelili nekega stotnika ob turško-bol-garski meji, se je pečal bolgarski ministrski svet in sklenil, da se zahteva od Turčije zadoščenje
HRVAŠKE ZAHTEVE V OGRSKO-HRVAŠKEM DRŽAVNEM ZBORU.
V seji ogrsko-hrvaškega državnega [bora dne 16. t m. je govoril poslanec [fcidičevič o željah in pritožbah Hrvatov glede na železniško in prometno politiko. Želi, naj se kmalu zgradi Li-Ska železnica. V skupnih uradih na Hrvaškem naj se nastavljajo zgolj hrvaški uradniki. Uspešno naj se podpira hrvaška industrija. Hrvaški poslanci bodo glasovali za proračun. Ju-jjthovec grof Batthyuny izjavi, da so hrvaške želje deloma upravičeno in Izpolnjive. Pravi pa, da toliko časa Hrvatje ne bodo imeli simpatij, dokler bodo nastopali energično proti Budimpešti, udano pa nasproti Dunaju.
KOLIKO KMETOV JE V BOSNI IN HERCEGOVINI.
Dne 10. oktobra 1910 je bilo v Bosni in Hercegovini med 1,898.0i4 prebivalci 1,668.578 kmetov (8791 %), medtem ko jih je bilo leta 1895 1,385.291 (8834 odstotkov). Kmečko prebivalstvo Se tako-le razdeli: posestnikov, ki nimajo kmetov, 4279, prostih kmetov je 136.854, kmetov je 79.701, prosti kmetje in kmetje: a) ki so bolj prosti, 14.453, )) ki so manj prosti, 16.963, kmečkih delavcev 20.450. Po veroizpovcclanju se kmetje sledeče razelele: posestniki s kmeti: 9537 mohamedancev, 633 pravoslavnih Srbov, 267 katoličanov, posestnikov brez kmetov jc 3021 mohamedancev, 760 pravoslavnih. 458 katoličanov, prostih kmetov je 77.518 mohamedancev, 35.414 pravoslavnih, ^katoličanov 22.916; kmetov jc 3653 mohamedancev, 58.920 pravoslavnih, 17.115 katoličanov; prosti kmetje in obenem kmetje: a) predvsem prosti kmetje: 1458 mohamedancev, 7462 pravoslavnih, 5533 katoličanov; b) bolj kmetje: 1223 mohamedancev, 9322 pravoslavnih, 6418 katoličanov; druge pri poljedelstvu neporabljene osebe: 9226 mohamedancev, 6265 pravoslavnih, 4190 katoličanov. S poljedelstvom se bavi torej 105.636 moharncdancev, 118776 pravoslavnih, 56.897 katoličanov.
AMERIČANI IN MEHIKANCI.
Vstaši so zasedli Pachuco, ki leži 60 milj od glavnega mesta. Guverner je zbežal. Vstaši so pognali vladno poslopje v zrak z dinamitom in oprostili jetnike. Trgovin niso oplenili, pač pa nacionalno in Ilidalgo banko. Minuli petek se ie pečal severoameričanski ministrski svet z vedno večjo anarhijo v Ameriki. Sklenil je, da zasedejo Američani Mehiko, če sc razširi anarhija tudi na glavno mesto.
ZAROKA SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Kljub vsem dementijem poučeni Itrogi odločno naglašajo, da sc srbski prestolonaslednik Aleksander zaroči s hčerko ruskega velikega kneza Nikola-jeviča, Tatjano.
STANDARD OIL COMPANY RAZPUŠČENA.
Washingtonsko višje sodišče Zveznih držav je v smislu postave proti tru-stom razsodilo, da sc razpusti »Standard Oil Company«.
BOJI V ALBANIJI.
Grudi in Hoti so sc umaknili, ko so izgubili Dedič in druge postojanke, ki so jih 15. t. m. zopet napadli Turki, a. vstašev niso mogli poraziti.
PRED VOJSKO KITAJSKE Z RUSIJO.
Iz Vladivostoka se poroča, da sc Vsled popotvanja ruskega vojnega ministra vedno bolj govori o nevarnosti vojske med Rusi in Kitajci. Kitajski tr-Rovci nočejo sklepati večjih kupčij, češ, da so dobili iz Pekina poročila, da naj ne sklepajo večjih kupčij, ker se Vsak hip prične kitajsko-ruska vojska.
MAROČANSKI SULTAN UMORJEN.
»Standard« objavlja brzojavko, po kateri je bil umorjen maročanski sultan Muley Hafid, ker sc je dognalo, da je zahteval francoske vojake. »Standard« sam pristavlja, da se mora poročilo presojati z največjo previdnostjo. Francozi prodira jo naprej. Iz Mc-i'arde se poroča, cla so izgubili Maroča-
v boju dne 10. t. m. 100 mrtvih in 200 ranjencev. Ponoči od 13. na 14. t. m. so sovražniki zopet napadli taborišče.
RICCIOTTI GARIBALDI OBTOŽEN.
»Berliner Tagblatt« poroča iz Rima, cla je državno pravdništvo dvignilo obtožbo proti Riceiottiju Garibal-fliju, ker je postal nevaren državi zaradi svoje albanske agitacije.
SRBSKI KRALJ OBIŠČE PREDSED-
NIKA FRANCOSKE REPUBLIKE.
Srbski kralj Peter se odpelje 19. t. to. čez Budimpešto in Dunaj v Pariz, rta obišče Fallieresa. Spremljal ga bo Srbski zunanji minister Milovanovic.
Dnevne novice.
+ K deželnozborskiin volitvam.
Včerajšnje volitve so pokazale, da je najboljše sredstvo za okrepitev stranke udeležba volitev. Ta nam pokaže, ali število pristašev pada ali napreduje. V tem oziru je deželnozborski zakon, ki govori o volivni dolžnosti, silno pametna uredba. Ko bi se naša stranka vsako leto volitev udeleževala, kakor hoče v bodoče to storili, bi že včerajšnji izid volitev nekoliko drugače izgledal. Drugič so nam prinesle letošnje volitve volivno organizacijo. Mi poznamo svoje ljudi, volivce, treba jih je še organizirati v naših društvih. Delo pri ljubljanskih volitvah, pri tako velikem številu ni majhna reč, in samo tesna organizacija more to delo olajšati in ga uspešno zmagati. Upamo, da bo vsak naš somišljenik to vpošteval in pristopil k S. K. S. Z. Če bomo to dosegli, bo to najlepši uspeh včerajšnjih volitev!
-r Slepi »Obzor«. Včerajšnji zagrebški stari »Obzor« piše, da bo izid deželnozborskili volitev v Ljubljani odločilnega vpliva tudi na izid volitev na deželi. Naj si »Obzor« s takimi stvarmi, ki jih ne razume, nikar ne beli glave. Pri volitvah na deželi odločuje naše l judstvo, in i>odo tudi tako izpadle, kakor so zmirom, kljub vsem simpatijam, ki jih goji »Obzor« do kranjske liberalne stranke.
!+' Cerkvena tlaka ali kmečka vstaja v Šmihelu pri žužemberkn. Pod tem naslovom so prinesli liberalni listi celo kopico laži in obrekovanj. Kar se tiče šmiheljskih župljanov, je gola laž, da bi bili sami reveži in imajo v celi župniji samo dva konja. Res je, da nimajo konj dosti, imajo pa tem več govedi. Vsak količkaj boljši posestnik ima v hlevu po dva para dobrih volov. Samo nekateri ljudje se branijo plačevanja za cerkev, ker so uahujskani od gotovih brezvestnežev. Laž je, da so bili vaščani oboroženi s kosami, sekirami, motikami, cepci in celo puškami. Res je, da je imel tupatam kdo motiko v roki; ko so zagledali orožnike, so isto odložili. Najbolj sc jezi dopisnik na mene, češ da ni bilo nobenega kupca na javni dražbi, razun mene. Ampak tega pa menda dopisun nc ve, da radi tega, ker serr\ jaz kupil listo kravo, sem v resnici še dobro storil v blagor občanov. Ker, ako bi jaz ne bil kupil tiste krave za 92 kron, bi bila prodana čez nekaj dni v Žužemberku komaj za 45 kron, ker je bilo sklenjeno, da sc bode druga dražba vršila v Žužemberku ob asistenci 15 orožnikov in da se bodo vse zarubljene stvari tjc prepeljale. Sploh se pa. iz vsega tega spozna, da kar jc liberalne svojati, nima drugega namena, kakor hujskati in sramotiti proti cerkvi in proti njenim napravam. Ako bi nc bili ljudje ocl brezvestnih ljudi tako nahujskani, bi sc ne bilo kaj takega pripetilo. Saj sploh ni bilo nobenemu več za plačati, kakor od 20 do 60 kron, nc pa kakor nesramno dopisunče poroča v »Jutru«, od 60 kron naprej. Toliko »Jutrovemu« dopisunu v odgovor, da bode vedel, kaj sc pravi ljudi tako hujskati in obrekovati. Ako pa hoče zvedeti še kaj več in bolj interesantnega za svojo osebo in druge stvari, ki se tičejo njega, mu prav lahko posvetim. — Ivan Gross, posestnik v Žužemberku, dne 16. maja 1911.
+ Sodnik v Radečah je postal di'. Rudolf Schmidt.
—	Smrtna kosa. Včeraj zjutraj ob 5. uri jc umrl v št. Petru pri Gorici podžupan g. Jožef Bizjak v 38. letu svoje dobe, zapustivši bolno soprogo in sedem ncdorastlih otrok. Pokojnik jc bil somišljenik S. L. S. N. p. v m.!
—	Dopusti vojakov za žetev. Vojno ministrstvo in ministrstvo za deželno brambo sta odredili, da smejo prosit za dopust za dela na domačem posestvu le vojaki sami in to ustmeno pri raportu. Ni pa dovoljeno, da bi kdo drugi (oče, mati itd.) prosil na ka-terisibodi način za tak dopust pri vojakih se nahajajočega sorodnika.
—	Kamniška podružnica »Slomškove zveze« priredi dne 18. maja t. 1. ob 2. uri popoldne v Komendi svoje zborovanje. Dnevni red: 1. Poročilo tajnice in blagajnika. 2. Predavanje »o perspektivi v ljudski šoli« (predava gdč. učiteljica Angela Trost). 3. »Gospodinjski tečaji na deželi« (poroča gdč. učiteljica Minka Odlasek). 4. Predlogi in nasveti. Tovariši in tovarišicc na zborovanje!
—	Društvo za otroško in mladinsko skrb v Kamniku priredi dne 2. junija t. i., ob 3. uri popoldne v sodni dvorani št. 2 svoj občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo društvenega odbora. — 2. Volitev novega odbora. — 3. Raznoterosti. — P. n. društveniki se opozarjajo na določbe 8 13. pravil.
Kopališče Toplice na Dolenjskem. Lepi, gorki majniški dnevi so
privabili lepo število gostov in bolnikov v naše kopališče. Med njimi so: amerikanski škof Starina, baron Roch-bacii, c. kr. okr. glavar z go: po baronico, grofica Margheri, Pia pl. Fichten-au, dr. Kočevar pl. Kondenheim, gosp. Golja, c. kr. komisar, g. Skale, nad-živinozdravnik, g. Dular, deželni poslanec. Dalje gg. Grčar Blazij in Toman Rutar, župnika, Bele Anton, nadučitelj; vsi iz Goriškega, ter gdč. \Vitzls-berger z Dunaja. Posebno dobro se počuti gdč. Waltl Pavla iz Trbiža, katera je zelo obolela na ischias, a ji kopanje tako ugaja, da že zelo dobro hodi ter ne čuti bolečin. — Kdor čuti trganje, naj ne zamudi ugodne prilike in naj si poišče zdravja v Toplicah!
—	Iz Istre. 15. maja 1911. Včeraj smo imeli tu v Bcrmu izvanredno slovesnost, namreč posvečevanje nove župne cerkve. Pripravljalo se je poprej mnogo časa, a šele ko je vso zadevo vzel v roke izvedeni in podvzetni župnik, se je primerno hitro ves izvršilo, in to v splošno zadovoljnost vseh župljanov in posebno tudi milostljivega g. škofa, ki jo vpričo mnogoštevilne duhovščine iz sosednjih župnij očito pohvalil delovanje župnikovo in v znak svojega posebnega priznanja župnika g. Josipa Grašiča i imenoval častnim konzistorialnim svetnikom. Bog ga živi !
—	Vinska pokušnja pristnih domačih kranjskih vin »Kranjske deželne vinarske zadruge« v Ljubljani sc vrši v četrtek 18. t. m. v zadružni poku sevalni kleti pod kavarno »Evropa«. Več v današnjem inseratu.
—	Okolu 1000 slovenskih in hrvaških voliicev v Pulju izpuščenih. Uzor anagrafičnega urada jc pač oni v Pulju. V imeniku za državnozborske volitve ni izpuščenih nič manj nego 1000 Slovencev in Hrvatov-volilccv, med tem ko so Lahi vsi skrbno objavljeni. Puljski volilni imenik jc pravi falsifikat, da mu ga morda v celi Avstriji ni para. Če bi vlada hotela dati tej nezakonitosti ie trohico zadoščenja, bi morala dovoliti podaljšanje rcklamacijske dobe. Kdo more s tem računati, da se je kar na, tisoče voliicev izpustilo. Tako bo prišlo mnogo voliicev, ki stavijo v javne urade preveliko zaupanje ob svojo volilno pravico.
—	Avstrijsko mornarično društvo je izročilo c. in k1', mornaričnj upravi častno zastavo sa naš prvi dreadnouglit »Viribus Unitis«. Častne zastave ima, le malo vojnih ladij. To so zastave, katere sc podelijo kakšni vojni ladji navadno ob priliki, ko sc jo spusti prvič v morje. Tako ima n. pr. vojna ladja »Wien« častno zastavo od dunajskih dam; vojna ladja, »Budapcst« ocl pe-štanskih dam, itd. Častna zastava jc enaka avstrijski bojuj zastavi, samo da je iz težke svile. Zadnji mornarični ukazni list prinaša navodila, ob katerih prilikah se ima i a, najnovejša častna. zastava našega prvega, morskega velikana »Viribue Unitis« razviti. Ukazni list zapoveduje, da se ima ta častna zastava izročiti na slovesen način prvemu poveljniku vojne ladje »Viribus Unitis« na dan, ko bo vojna, ladja prvič postavljena v službo (to bo koncem leta 1912). Zastava ima biti shranjena vedno v kajuti poveljnika te ladje .Razviti se ima samo, ako pride na krov kak član cesarske rodovine, pri izvanrednih slavnostnih prilikah iu t i k p r e d m o r s k o bit k o. Do dneva da sc zastava, more izročiti »Viribus Unitis« ima biti shranjena v c. in kr. mornaričnem arzenalu v Pulju.
—	Občinske volitve v Litiji. Iz Litije nam pišejo. Liberalci zda j ob času občinskih volitev lazijo s palčko v roki od hiše clo hiše in si delajo velike skrbi za kmetov blagor. Pri vsej skrbi pa nič ne pazijo, kaj jc laž in kaj resnica. In tako pridejo na dan stvari, o katerih bomo še govorili in zahtevali zadoščenja. Pride dan plačila, lo si zapomnite! Sploh pa nikar ne mislite, da sc vam bo posrečilo preslepiti kmečke volilce. Vsa občina je edina v tem, da liberalna vlada v Litiji mora pasti. In padla bo kmetu v naročje; kmet. bo odslej vaš gospod in ne več vaš hlapec kakor do zdaj.
—	Hotič. V nedeljo 7. t. m. so imeli lilijski in vaški Sokoli izlet v Hotič. Na ljudstvo niso napravili najmanjšega utiša. Ljudje so jih od strani opazovali in dovtipc zbijali iz njih. Mrnovi Jo-hani in Kresu z Loga so vpili »živio«. Ta dva se pa nista, domislila, da ta »živio« nekaj stane. Tisti, ki so bili zraven trde, da Sokoli niso imeli nobenega denarja, vso »celio« je plačal dr. Prem-rov. To jc edino sredstvo da se jih ohrani, če sc jim cla za pijačo. Toda, doklej šc?!
—	»Domen« v šmartnem. Prireditev igre »Domen« na »Ljudskem odru« v šmartnem je v nedeljo I i. maja krasno uspela. Ob priliki se ponovi.
—	Memento za Poljake. V gali-
škem mestu Biala so se vršile te dni volitve v mestni zastop in so se končale s popolno zmago nemških kandidatov. Poljaki so na celi črti propadli.
—	Ponarejeni denar. V Gorici so aretirali 53 letnega Antona Gabrijel-čiča z Anhovcga, ker so našli pri njem dve ponarejeni kroni.
— Pokopali so včeraj v Celovcu bivšega deželnega predsednika koroškega grofa Zeno Goessa.
—	Pri občinskih volitvah na Reki je propadla Zanellova stranka in je zmagala dr. Vivova stranka.
—	Soc. demokratje na agitaciji. V nedeljo so imeli v Podborštu pri Črnučah soc. demokrati svoj shod. »Kedar bo šusteršiča vrag vzel in bo Kristjus duhovnike iz cerkve spodil, takrat bo na svetu boljše.« To je bil smisel te pridige. Ena jim je pa ušla. Povedali so namreč, da je vojaštvo v državi samo zaradi soc. demokratov, oni so torej sami krivi neznosnih stroškov za vojaštvo! Pa druge dolže. Kako pa morejo kja pametnega povedati taki »govorniki« kakor Petrič et comp.! Črnučam, kolikor jih jc bilo na shodu, so bili lepo tiho in so si mislili svoje in bodo po svoje volili svojega dr. šusteršiča. Bog ga živi!
—	Iz Svetja se piše: V nedeljo so bili kranjski Sokoli v Medvodah pri Jesihu. Brce je svojim zvestim obljubil, da bo zopet shod napravil pri Jesihu. Brcctu sc svetuje, da naj ostane v Ljubljani.
—	»Svobodna Misel« — zaplenjena. Kakor poroča uradno glasilo »\Viener Zeitung«, je bila majeva številka »Svobodne Misli« zaplenjena.
Gospodarstvo.
POJASNILA GLEDE ODDAJE MODRE
GALIC5 PO ZNIŽANI CENI.
Z ozirom na veliko bedo, ki je na-stala v večini vinorodnih pokrajin dežele kranjske vsled slabe lanske vinske letine, ki je pa ni povzročilo le skrajno slabo vreme, ampak v znatni meri nezadostno škropljenje irl proti strupeni rosi z modro galico, je c. kr. kmetijska družba kranjska že jeseni pričela z vso silo prositi za državno podporo, ki bi leto^ vsaj deloma olajšala zadostno škropljenje im. Vsled posredovanja naših državnih poslancev sc je ta namera posrečila.
Vlada ie dovoiila v &vrlio nabave in oddaje modre galicc našim vinogradnikom 25.000 kron državne podpore ter se je !o delo poverilo c. kr. kmetijski;. družbi kranjski. S to podporo naj sc cena galici zniža, plačajo naj sc vsi prevozni stroški, onim, ki nimajo denarja, naj sc da galica na upanje in v resnici ubogim vinogradnikom naj sc konci leta nekaj dolga odpiše.
Po dosedanjih izkušnjah smo bili prepričani, da bo ta državna podpora zadostovala; vse pa kaže, da temu nc bo tako, kajti vsa državna podpora je že sedaj takorekoč izčrpana in c. kr. kmetijska družba mora predvsem ustaviti nadaljno oddajo modre galicc po znižani ceni in plačevanje prevoznih stroškov.
Družbeni račun je bil ta-le: Na Kranjskem sc jc doslej porabilo največ 16 do 18 vagonov modre galicc na leto, iu lansko leto kvečjemu 10 vagonov. Računalo se je vsled znižane cene pri vagonu na 600 do 800 Iv izgube, za prevozne stroške kakih 5000 K, za izgubo na obrestih kakih 4000 K in ostanek državne podpore naj bi se porabil za oclpis dolga.
Prišlo jc pa drugače! Cena modri galici je šla silno kvišku, je danes že 60 K za 100 kg in so sploh vse zaloge v Avstriji razprodane, tako da danes modre galicc takorekoč ni več dobiti. Doslej jc naročenih žc 25 vagonov modre galicc po znižani ceni. Družba jc pač zase že jeseni kupila precej modre galicc po ugodni ceni, a na tolik naval ni bila pripravljena in je v zadnjih dneh bilt prisiljena galico drago plačevati, kajti vinogradniki jo morajo dobiti!
Pri naročenih 25 vagonih modre galicc, ki sc bodo tudi po znižani ceni oddali, bo najmanj 20.000 K izgube, ostalih 5000 K pojde pa, nizko računje-no, za prevozne stroške. Za izgubljene, obresti in za odpis dolga morda ne ostane veliko, a bržkone nič. Te razmere silijo c. kr. kmetijsko družbo k največji previdnosti in varčnosti ter nujno poziva k enakemu postopanju vse one korporacije, ki so prevzele razdeljevanje modre galicc posameznim vinogradnikom. Preprečiti se mora vsaka zloraba danih ugodnosti, postopati ,ie treba varčno in nikomur sc nc smejo dajati obljube zaradi odpisa dolga. ki jih ne bo mogoče spolniti.
Naročnikom na modro galico po I znižani ccni pa dajemo naslednja na-
vodila in jih nujno prosimo, na] se pd njih ravnajo:
1. Nihče naj ne priganja e. kr. kmetijske družbe k hitrejši odpoSiljatvi, ker družba zvršuje naročila po vrsti, kakor so ji došla in kakor ona sjiloh sama modro galico dobiva, kajti tvor-nice ne morejo hitreje zmagovati dela, angleška ter ameriška galica pa še ni vsa prišla v Trst ali Reko. Česar družba pri najboljši volji sama ne more dobiti, tega ne more naprej dati!
2.	Naročanje na modro galico po znižani ceni je ustavljeno in sc torej nobeno novo naročilo več ne zvrši. Odslej velja cena 60 K za 100 kg v Ljubljani, ki bo konci meseca maja bržkone nekoliko padla.
3.	Naj se no delajo nepotrebni stro-Ski s prevozom galice s kolodvorov, ampak naj imovitejši vinogradniki tudi kaj žrtvujejo v prid svojim revnim tovarišem z brezplačno vožnjo. Izkoriščanje državno podpore in celo zloraba & predragim prevažanjem se nikakor ne bosta trpela.
4.	Kdor količkaj more sprejeto galico takoj plačati, mora to storiti, da se z izgubo obresti ne odje podpora ros potrebnim vinogradnikom. Galica naj se torej daje na upanje lo vinogradnikom. ki je res ne morejo lakoj plačati. Dolžni zneski naj se neprenehoma iz-terjujejo in sprejeti denar naj so sproti pošilja na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko, ki založi v to podjetje preko 150.000 Iv iz svojega.
5.	Nikomur naj se no delajo obljube za vos ali delni odpis dolga konci tega k ta, kajti lo ugodnosti bo po omenjenih razmerah v najboljšem slučaju deležno Io prav pičlo število res revnih vinogradnikov, ki nimajo ničesar drugega kakor le majhen vinograd.
RAZGLAS
£ prihodnjem tečaju podkovske šole v Ljubljani.
Novi šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbo kranjsko v Ljubljani se prične dne 1. julija 1911.
Polog podkovstva se učenci šole •uče tudi ogledovanja živine in mesa.
Kdor želi vstopiti v podkovsko golo, naj vloži prošnjo za sprejem ter ji priloži:
1.	rojstni ali krstni list;
2.	domovinski list;
3.	šolsko spričevalo;
4.	učno spričevalo v dokaz, da se je izučil podkovstva pri kakem kovaškem mojstru;
5.	župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem vedenju.
Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati na svoje stroške, niti no morejo pričakovati podporo od svojcev, morejo dobiti po 100 K podpore pri kmetijski družbi. Prosilec za podporo mora svoji prošnji poleg zgoraj navedenih prilog priložiti še:
6.	ubožni list in
7.	potrdilo, da jo bil žo dve leti za kovaškega pomočnika.
Prošnje za sprejem v podkovsko Žolo naj sc pošljejo podpisanemu ravnateljstvu
do 15. junija t. 1.
Šola. traja do konca decembra, 1911.
Kdor po končanem tečaju napravi skušnjo iz podkovstva, more po postavi iz leta 1873. dobiti patent podkovskega mojstra; brez skušnje pa sedaj nihče ne moro postali podkovski mojster.
Pouk v podkovski šoli je brezplačen, učenci morajo skrbeti le za hrano in za potrebne učno knjige. Stanovanje imajo učenci v šolskem poslopju.
Učenci naj so zgla.se vsaj dva dni prod pričetkom tečaja v podkovski šoli na Poljanski eesli št. 57.
Kor je po slovenskih deželah šo Vedno premalo v podkovstvu izurjenih kovačev, pa tudi izurjenih oglednikov klavno živino in mesa, zato naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka, občina vsaj onega dobrega kovača in meso-gleclnika.
Frančišek Povše,
predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Živinozdravnik Lovro Tepina, ravnatelj podkovske šolo.
NAZNANILO.
Skušnjo na tukajšnji podkovski Šoli se IkjcIo vršilo dno 28. in 30. junija f. 1., in sicer 30. junija, skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole, junija pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj so oglase pri podpisanem ravnateljstvu do 15. iuniia t. 1.
Ravnateljstvo podkovske šole v Ljubljani,
dno R. maja 1911.
Živinozdravnik Lovro Tepina, ravnatelj podkovske šolo.
UuDllonske novice.
lj Deželnozborska volitev v Ljubljani. Glavna volilna komisija sc jo danes ob 10. uri dopoldne sestala v »Mestnem domu« in jo izdala o izidu včerajšnjo volitve naslednjo: Vseli volilnih upravičencev je bilo 3775. Na volišče je prišlo 3321 volilcev, veljavnih glasov je bilo 3259, neveljavnih 62. Absolutna večina znaša 1630. Dobili so prof. Reisner 1685, dr. Gregorič 933, dr. Egger 455, Bartl 180 glasov, razcepljenih 6 glasov. Profesor Reisner ima 55 glasov absolutno večine. Več o tej volitvi na prvih straneh »Slovenca«.
lj Oče in sin. Včeraj je prišel na dožolnozborsko volišče tudi oče profesor Reisnerja, star, v dolu in trpljenju osiveli obrtnik. Mož je doživel mnogo proziranja od svojega lastnega sina. Ko je mož zapustil volišče izjavil je, da svojega sina ni volil in se jc jako značilno izrazil o »izvoljencu« c. kr. uradništva. Oče je svojega sina najbolje poznal in cenil.
lj Liberalni zabavljači in izzivači. Včeraj zvečer sta prišla v gostilno k Flegarju, Zaloška cesta, liberalna agitatorja B a b n i k in B e r n o t. Bernot je takoj začel izzivati pristaše S. L. S. Svetujemo obema, da se v bodoče vzdr-žita vsakega izlivanja.
—	Mestni uslužbenec — agitator za klerikalce. Pod tem naslovom piše »Narod« sledeče: Neki tukajšnji drvar pod imenom N. Porenta, ki je obenem tudi pri mestnem magistratu prižiga-lee pouličnih svetilk, je strastno agiti-ral za včerajšnji klerikalni shod v »I nionu«. Ves teden jo donašal vabila od hiše do hiše v šentjakobskem okraju in v nedeljo zjutraj pa je pred cerkvijo ljudem, ko so šli od maše, vsiljeval vabila za ŠusterSič-Krekov shod. Moža si bo treba zapomniti. — K tej notici pripomnimo to-lo: Če se do-tičnemu uslužbencu samo las na glavi skrivi, potem bomo skrbeli, da bo padla neka druga višja liberalna glava.
lj Na Rožniku bodo prihodnjo nedeljo prisostvovali sveti maši ob deseti uri dopoldne člaaii društva, trgovskih in podjetniških uslužbencev.
lj Tombola. Na Vneboliod obhajajo letos Salezijanci svoj glavni praznik Marije Pomočnike. Pri tej priložnosti priredi društvo /.a zgradbo zavetišča pod predsedstvom visoko čast i toga g. kanonika Tom. Kajdiža predmetno tombolo v korist tamošnjega zavoda. Med igro bo koncertirala. nad 65 moči broječa godba salezijanskega oratorija iz Trsta, katera »i je izbrala za letošnji izlet Ljubljano.
lj Prva čevljarska pomočnica, katera sc jo izučila pri K. Ilintcrlechner-jevem nasl. čevljarskem mojstru gosp. Antonu Trtniku v Ljubljani, Francovo nabrežje 21, je gospodična .Tožinka Kapele. Prestaja jo svojo učno dobo in napravila za poskušnjo v navzočnosti čevljarskih mojstrov gg. Al. Erjavca, M. Oblaka, Al. ŠPolanjkota, Gornika in pomočnika Lcop. Franka krasne ženske čevlje, lzpraševalna komisija dala ji je z dobrim uspehom red. Da bi se do sedaj bila. posvetila čevljarskemu obrtu, kateri jo zelo naporen, kaka ženska, to se do sedaj ni pripetilo ne na Kranjskem in no v obližju isto, da, morda celo no v celi širni Avstriji. — Gospodična .Tožinka Kapele jo jako izborim in marljiva delavka, pa saj ni čuda, izučila se jo poleg starega 611et-nega pomočnika g. Ignacija Francelj-na, kateri dola v eni in isti hiši žc čez 32 lot. Vrli pomočnici iskreno čestitamo in ji želimo v njeni stroki dobrega napredka!
lj Vsled prezidave deželne porodnišnice v tukajšnji deželni bolnici, je sprejem v ta oddelek med časom delo-vršbo omejen. Sprejeti je mogoče lo ono število, ki jih dopušča, prostor v dveh postavljenih Deckertovih barakah. Sprejemajo so torej le nujni slučaji. ki jih ni mogočo odkloniti.
—	Utopljenca so dobili danes dopoldne v Ljubljanici pri papirnici v Vevčah. Utopljenec mora biti oni, ki je padel pred dnevi pred eukrarno v vodo in ga ie videl narednik 17. peš-polka. Star je videti okoli 40 lot. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Dev. Mar. v Polju.
lj Umrli so v Ljubljani: Anion Eržen, posestnik, 45 lot. Angola Košir, hči nadkurjača juž. železnice, 1 loto. — Ivan Rupnik. čjovljar, 65 lot. Ignacij Bordajs, vpokojeni železniški uradnik, 69 let.
lj Prijeta goljufica. Včeraj jo policija arotovala 42 loi staro, brezposeln o delavko Terezijo Marlinčič iz št. Rup-rehta na Dolenjskem, katera, so žo delj čafra, klati okoli in živi samo od raznih goljufij. Za Krtov si jo izbrala tudi Marijo Potočan, deklo na Poljanski oosti, o kateri jo slišala, da ima precejšnjo vsoto prihranjenega denarja. Pred nekaj dnevi je prišla Martinčič k l'oto- l
čar-'jevf in ji začela pripovedovati, da jo zadela glavno srečko v znesku 90.000 kron in da ji je polog toga nek ameri-kanski škof obljubil, da ji bodo kupil hišo. Poleg vsega tega, ji je pa tudi rekla, da ima 1600 K naloženega denarja v hranilnici in da ne mara denarja dvigniti ter jo prosila naj)ji posodi nekaj denarja proti visokimi obresti,. Potočar jo res Martinčičevi na to dala 1200 K denarja. Čez nekaj dni pa jo zvedela, da jo imela opraviti z goljufico. Arctovanka je od denarja že 121 K porabila. Izročili so jo deželnemu sodišču, kjer jo svoj čas že presedela zaradi goljufije trimesečno ječo.
PREPOVEDANO POLITIČNO SODELOVANJE AKTIVNIM URADNIKOM.
Srbska skupščina, je z 42 med 58 glasovi sklenila, da so vsim aktivnim uradnikom prepove sodelovati v politiki.
Razne slvari.
Ob povratku iz ječe. Te dni so poslale odgonske oblasti pred ljubljansko poroto na pet mesecev obsojeno Elizo Ulbricli, ki jc umorila svojega otroka, po prestani kazni v domačo občino Schluckenau. Tamkaj so je zbrala na kolodvoru velika množica ljudi, ko se je zvedelo, da pride Ulbrieh domov, ter so jo sprejeli s psovkami in žvižganjem. Ko je morilka svojega otroka zapustila železniški voz, je.došlo do škandala. Ljudje so planili nanjo ter jo vlekli za lase in suvali. Posredovati jo morala policija in spraviti na varno.
Časnikar žrtev svojega poklica. V Lvovu je bil 15. t. m. aretiran neki vojak. Ob tej priliki so je nabralo veliko ljudi, ki jih jo razgrnila, policija. Neki časnikar so ni umaknil, ker jo hotel izvedeti, kaj da sc ie zgodilo. Ko so je približal straži, ga. jo obkolilo 12 vojakov s častnikom na čelu, vrgli so ga na tla, tepli do krvi in ga nevarno ranili.
Iz strahu pred vojaško službo se je v ogrski občini Komlos skrivalo 20 romunskih mladeničev, ki so se s stradanjem iu pobabljenostjo, ki so si jo sami nadali, hoteli odtegniti vojaški službi. Več tednov so jedli le najpotrebnejše, podnevi težko delali, ponoči pa krokali in nič spali. Orožniki so jih privedli k novačenju, kjer so jih 1,6 potrdili.
Petleten deček zažgal cerkev. V Bujah je preteklo nedeljo zjutraj v župni cerkvi nek štiri do petletni deček zažgal stranski oltar. Neka. ženska, ki je ravno mimo šla, jo opazila, kako je s koščkom goreče sveče hotel zažgati tudi nek drug oltar. Ko pa je opazil, da ga je ženska videla, jo pobegnil, med tem ko jo ta. sklicaia ljudi, da so požar pogasili. Škode jc okoli 400 K, ki pa jc pokrita z zavarovalnino.
Demonstracije proti velikim klobukom. Na Dunaju so v nedeljo zvečer otvorili poletno gledališče v dunajskih »Benetkah«. Ob tej priliki je došio do burnih demonstracij proti velikim ženskim klobukom. Predstava so jo morala za nekoliko minut prekiniti, dokler ni ravnatelj z odra. prosil dame, naj snamejo klobuke z glav. Ko so io to zgodilo, so jo predstava nadaljevala.
Mednarodni hotelski tatovi na južnem Tirolskem. Iz Merana poročajo: Na južnem Tirolskem se zopet potika tolpa mednarodnih hotelskih tatov. Medtem ko so se dogodili zadnjo dni številni vlomi in tatvino, jo bila včeraj v neki vili v Untermaisu neki tovanar-jovi vdovi ukradena briljantna zaponka, vredna 2400 K. O storilcih ni sledu.
Svojo ženo zabodel. V Hallu na. Tirolskem jo v prepiru 16. I. in. zabodel mizar Feliks Schnoebouger s štiri oglato pilo svojo ženo. Morilca, ki je znan kot pijanec, so zaprli.
400 ruskih intendančnih uradnikov pred sodiščem. Iz Potorbnrga poročajo. da so izročili sodišču 400 intendančnih uradnikov različnih rosortov, kor so senatorji pri reviziji uradnih poslo\ odkrili velika sloparstva.
Nesreča dveh francoskih vojaških evialikov. Iz Pariza poročajo: V bližini Botlnine sta se bolela včeraj avialika poročnika Trelarro. in Sourant mod poletom Druai v Calais spustiti na tla v bližini C.alonne sur Balgs. Pri tem pa so ie biplan zapletel v brzojavno žice, se prevrnil in padel z obema'avin-fikoma na tla. Poročnik Trelarro je ostal nepoškodovan, nvdtom ko ie poročnik Sourant dobil zelo težko poškodbo. Letalni stroj so je popolnoma razbil.
Našim naročnikom!
Prijatelje našega lista pa prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še niso naročene na ..Slovenca". Agitirajte za nove naročnike!
Spominjajte se pri vseh prire ditvah, pri vseh veselih in žalostni] dogodkih »Slovenske Straže"!
Telefonsko in brzojavna poročila.
VOLILNI SHODI GRAFENAUERJA
Celovec, 17. maja. Volilna shod; napravi poslanec g. Franc Graf en au er v nedeljo dne 21. t. m. dva. Do poldne po maši v Kazazah, popol dne točno ob treh pa »pri Čuku« ■ Srejah (občina Š kočija n). Naši za upniki naj razvijejo živahno agitaciji za dobro udeležbo; in narodni mlade niči! Pridite tucli vi in pripeljite ve liko drugih seboj. — Mnogo se je po vpraševalo po osebi g. Grafenauerja -v nedeljo pride; torej na plan tudi vi
PRAŠEK IN ZAZVORKA IZKLJUČENA IZ ČEŠKE AGRARNE STRANKE.
Praga, 17. maja. Današnji seji i z vrševalnega odbora češke agrarni stranke je predložen predlog, naj si bivša poslanca Prašeka in Zazvorki izključi iz agrarne stranke, ker pošto pata na svojo roko. V nedeljo je bi Prašekov shod jako buren in je vslei vpitja se moral pred določenim čason končati.
POGRER ACHIMOV.
Budimpešta, 17. maja. Več delav skih kategorij je sklenilo ob pogrebi Achiinovem ustaviti delo in se udele žiti pogreba.
VELIK POČAR, 8385 hiš zgorelo. — 45.000 ljudi brez strehe.
Harbin, 17. maja. V Kirinu jo volil požar uničil 8385 hiš. Uničenih je 104 prodajaln. 15 bank, 45.000 ljudi jc bre strehe. Skupne škode jc 40,000.000 rut: ljev.
VELIKE POVODNJI.
Borislav, 17. maja. Včeraj je voli! vihar napravil ogromno škodo. Utrga se je oblak. Voda jo poplavila hiše ii prodajalne. Več rovov je poškodova nih, več vrtalnih stolpov je voda o d m sla. Strela je udarila v sedem manjši: hiš pri rovih.
Brno, 17. maja. Včeraj sc je obla' utrgal nad Velikim Meseričem, Bojkc vičem, Mezdenieam. Voda jo napravil veliko škodo. Pri Bojkoviču je vod odnesla več gospodarskih poslopij.
Praga, 17. maja. »Union« poroči da so je Oblak utrgal v krajih oko! Pasave, Kamenice in cla je velika škc da v krajih vzhodno od Tabora. Ti osebe so utonile.
ZA REFORMO RUSKE ARMADE.
Peterburg, 17. maja. Minister mor norico Grfgorič, predložil bo v kratken ministrskemu svetu velik pomorsk program. Čuje so, da so car marljivi bavi s proučevanjem osnove za refor m o ruske armade. Car želi, da so ruski armada okoristi z izkušnjami iz zadnji rusko-japonske vojske.
NEZGODA ERNSTA HAECKLA.
Berolin, 17. maja. Ko je včera Ernst Haeckl jemal knjigo iz nokogi predala, je padel in si zlomil kost n; roki.
POTOVANJE NEMŠKEGA PRESTO LONASLEDNIKA V PETERBURG.
Poznanj, 17. maja. Nemški presto Ion a slo d ni k je odpotoval v Peterburg
ZASTRUPLJENI VOJAKI.
Goerlitz, 17. maja. Stopetdeset vo jakov tukajšnjo posadke je obolelo nt zastrupljenju.
A. M. Slomšek o sv. Cirilu in Me todu. Ob 1025lcInici Metodove smrt (885—1910) izdalo »Apostolstvo sv. O.i rila in Metoda« pod zavetjem Dovic Marije. V Ljubljani 1910. Cena 1 K. Bliža se zopcl god slovanskih blago vestnikov sv. Cirila in Metoda, ki st: prva začela širiti med Slovani pravi vero in narodno zavest, s čimer sta to liko storila za narodno probujo celegi slovanstva. Sveta brata sta ustvarili med nami prvo temelje kulturo ter ta ko utrdila slovansko zemljo, da jo ni so zalili valovi tujih narodnosti. '/■ utrditev verske in narodne zavesi med Slovenci jo ni bolj pripravne knji ge kakor ta, ki je povzeta iz spisov v«' likega Slomšeka. V knjigi so zbrani bi seri Slomškovo zgovornosti in njegove ga jedrnatega slogu. Slomšek nam m kaj nedosežno lopo popisuje življenj in delo sv. Cirila in Metoda, pripoveduj o naših razkolnih bratih in prav zani mivo poroča o važnejših dogodkih vzhodni cerkvi. Pridejana je pregledu zgodovina češčenja sv. Cirila in Moto da mod Slovenci pred Slomškom in P njegovi smrti. V knjigi je mnogo lopi' ga gradiva za cerkveno in društven govore. Tudi preprosto ljudstvo jo bo do bralo z velikim zanimanjem.
Krasni spominki prvega svetega obhajila na posebno ugodno učinkujoči podlagi s slovenskim napisom in prostorom za obhajančevo ime in podpis darovalca se dobe sedaj v »Katoliški Bukvami« za 5!0 vinarjev komad. Vsled izredne krasote in razmeroma skrajno nizke cene so ti spominki brez dvoma najprimernejše darilo za novo-obhajance.
Sllvin Sardenko: Slovanska apostola. Zgodovinska igra v petih dejanjih. Ob 10251etnici Metodove smrti (885 do 1910). V Ljubljani 1910. Izdalo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. Založila »Katoliška Bukvama«. Str. 70. Cena 1 K 20 h. Bliža se zopet god slovanskih blagovestnikov sv. bratov Cirila in Metoda, ki sta prva jela širiti med Slovani katoličanstvo ter kulturo in omiko ter t oliko storila za versko in narodnostno probujo slovanstva. Kako moremo pač pomembneje in dostoj-neje slaviti ta za slovanstvo tako velik praznik, kakor če prodočimo našemu ljudstvu delovanje sv. bratov na naših odrih. — »Dom in Svet« 1. 1910 piše o tej igri sledeče: Sardenkova zgodovinska igra nam predočuje tipične prizore iz onega velikega časa, ko sta slovanska apostola, boreč se s poganstvom, z razkolništvom in narodnostnimi nasprotji, privedla Slovane do katoliške vere. Velika zasluga Sardenkova je ta, da pojmuje kulturno delo C.irilovo in Metodovo mnogo bolje, nego se godi dandanes, ko mora njuno častitljivo ime služiti često stremljenjem, ki so čisto nasprotna zgodovinskemu delu svetih bratov. Pisatelj najprej kratko označi dobo, v kateri se vrši igra, in razne verske in politične nazore, ki so živeli tedaj v Panoncih. Dejanje je prav mojstrsko razprejeno. Sveta brata prideta ravno vsled tega do popolne veljave, ker pisatelj pokaže na odru samo velik vpliv, ki izhaja od njunih oseb. Gledalec vidi zgodbo Trudopolkove rodbine, a v svetlobi, ki. prihaja od solnca svetili bratov. Jezik je jako lep, kratek, krepak. Igra je prav primerna za naše društvene odre in sc bo lahko predstavljala tudi ob bolj skromnih tehniških sredstvih, ker obsega samo moške vloge in jc prizorišče le dvoje: v Trudopolkovi sobi in pred njegovo hišo. Zato upamo, da bomo čestokrat, gledali Sardenkovo igro na naših odrih.
* Srce Jezusovo vse hvale najbolj vredno; 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu, uglasbil Frančišek Kimovec, odobril čast. kn.-škof. ordinarijat v Ljubljani. — Cena partituri 2 K 40 vin., glasovi po 50 vin. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je pravkar v zelo lepi obliki izdala hvalevredno zbirko, katera obsega 21 napevov, in sicer: 0 masnih, 11 raznih, 3 blagoslovile in 1 slovesno hvalnico (150. psalm; veličastna skladba za slovesne prilike). Odkar je pobožnost presv. Srca Jezusovega splošno vpeljana, smo pogrešali take zbirke kakor je omenjena; je torej našim cerkvenim zborom prav dobrodošla. Želimo, da bi isti v obilnem številu segli po njej in na čast božjemu Srcu gojili le lope, v najpobožnejšem duhu in lahkem slogu zložene napeve, kateri sc dobijo in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Strokov-njaško oceno prinese prihodnja številka »Cerkvenega Glasbenika«.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« v Ljubljani
priporoča za svete birme in kanonične vizitaci.jc našim cerkvenim zborom sledeče skladbe: Foerster Anton: Ecce sacerdos magnus za štiriglasni mešani zbor in orgije. Op. 33. Part. in štiri glasovi 1 Iv 60 h, posamezni glasovi po 18 h. Mihelčič Alojzij: Ecce sacerdos mag-nus za štiriglasni moški zbor. Op. 3. Part. 80 h. llladnik Ignacij: Ecce sacerdos mag-nus za mešan zbor orgije in orkester. Op. 37. Part. 1 K. Foerster Anton: Ecce sacerdos mag-nus za štiriglasni mešani zbor in orgije. Op. 69. Part. 40 h. Kimovec Franc: Ecce sacerdos mag-nus za štiriglasni moški zbor. Part. 50 h.
»
Mnenje g. dr. I. Votruba,
Prerov.
Gospod J. Serravallo,
Trst.
Zahvaljujoč se Vam, potrjujem, da som dobil poslano izvrstno Kina-vino z železom in naznanjam, da sem ga rabil z uspehom pri svoji hčeri, rekonvales-centni po težki infiuenci. Smem ga toplo priporočati svojim kolegom, kot izvrsten izdelek v dopadajoči obliki vina.
Prerov, 8. februarja 1910.
Dr. Votruba.
fHne\\aoVifei
^Tnl.no.o ^

iitu oredmeV,
i fcuva 8 bami.
vrelec. Oletellčna namizna'
pijača z obilno ogljikovo kislino. PospeSujo prebavo in Izmeno snovi.
Zelo luncenlriran medicina-lan vrelec, priporočljiv pri kronidnem želodčnem kataru, zaprtja, Brightovin ledieali, vraničnik oteklinah, jetrni trdinl, zlatici, snovoizmons-kihboleznlli.ltatarih dihalnih
organov.
Zdravilen vrelec največje vsebine svoje vrste Zlasti uporabe« pri kroničnem črevesnem katarn, obstipa-ciji, iolfinih kamenih,tolšuiei trganju, sladkovui bolezni
t a s c A±sin i-j.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 16. maja.
Pšenica za maj 1911......12-42
Pšenica za oktober 1911 ... .	1143
Rž za maj 1911.......0 53
Oves za oktober 1911'.....9'čl
Koruza za maj 1911......b'55
Koruza za julij 1911............665
Višina n. morjem 396-2m, sred. zračni tlak 736-0 mm
C g	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
16	9. zveč.	731!	162	sr. zali ■	jasno	
17	7. zjutr.	7314	17 4	p. m, jzali.	jasno	09
	2. pop	731-4	22-2	sr. jjzali.	sk. ob!	
	Srednja včerajšnja temp. 17 81				norm 14 2°.	
se tako] sprejmi jo, Kongresni trg 6, II. nadstropje.
s sadnim vrtom je naprodaj za 10.000 K. Takoj je treba izplačati okoli 5000 kron. — Več se poizve v Rožni dolini šlev. 154, cesta V., pri Ljubljani.	1434
1507
i "«4
y is ia
podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka
sc proda.
« V 18 let star, absolvent meščanske šol? v Postojni, ki ima zmožnosti in posebno veselje za stavbeno risbo, se priporoča v brezplačno prakticiranje kakemu podjetniku ali inženirju, informacije daje upravništvo „Slovenca" ali pa K. Lenasi, župnik v Košani.	101'-!
Zahvala. i«a
Vsem. ki so nam izkazali sočutje oh bolezni in smrti našega dragega očete, vsem ki so nam v zadnji pozdrav pokloirili prekrasne cvetke, iu vsem, ki so pa spremili k zadnjemu počitku, sc iskreno zahvaljujemo.
Rodbine: I"ran Hren, dr.Bogumil Sonekovic, RUmojster Vaclav Hucl.

Zahvala.
1018
Za obilo dokaze tolažilnega sočutju, ki so nam tlošli med boleznijo in povodom smrti gospoda
Karel Perkota
bivšega nadučitelja v Mirni peči
kakor tudi za tako častno spremstvo nepozabnega k večnemu počitku, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.	if
Posebej sc šc zahvaljujemo g. okr. šol. nadzorniku .tosipu Turku za ginljiv nagrobni govor, ad hoc sestavljenemu pevskemu zboru za krasno nagrobno petje, vsem g. učiteljem in g. učiteljicam, ki so mu s tako obilo udeležbo izkazali zadnjo čast in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli svoje sočutje ob prebridki izgubi.
V Am brusu, 16. maja 1911.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, brata, strica itd., gospoda
c. ln kr.dvor. založnika, tovarnarja, veleposestnika itd.
nam jo bilo nemogoče zahvaliti sc vsakemu, ki nam jc stal v teli težkih urah ob strani, bodisi s tola-žilno besedo, bodisi s svojo udeležbo Viri poslednjem potu pokojnika. Naj nam bo torej dovoljeno, da sc tem potoni zahvaljujemo vsem in vsakomur kar najiskrcnejc. Posebno hvalo smo dolžni cenj. rodbini Ko-renčanovi. g. pivovarnarju Antošu in g. Oroszy-u, ki so nam za časa bolezni in smrti pokojnega stali dan iu noč ob strani s tolažbo in uteho; nadalje slavn. učiteljstvu vrhniške ljudske šole, ki sc jc polnoštevilno udeležilo pogreba s šolsko mladino, katero jc rajni tako ljubil. Najsrčnejša hvala slav. pevskemu društvu „Ljubljanski /von", ki jo prišlo z zastavo, za ginljive žalostinke, slavnemu telovadnemu društvu ,.Sokol" na Vrhniki za mnogobrojno udeležbo, slavni „Čitalnici", slavnim požarnim hrambam iz Stare Vrhnike, Borovnice, Verda in Vrhnike, p. n. članom „llirije'-, slavnemu Rokodelskemu društvu" na Vrhniki, slavnemu uradništvu c. kr. sodnije in davkarije, slavnemu c. kr. orožni-štvu in c. kr. finančni straži, preč. duhovščini, posebno čč. gg. patru Avreliju Knaflju in dekanu l.ovru (Jantarju, vsem vrhniškim gg. trgovcem; g. finančnemu svetniku Pe-trovčiču, g. ravnatelju Govekarju, g..Tosipu Vcrbiču, zborničnemu svetniku Schrcy-u, graščaku Gallotu, dr. Furlanu iz Ljubljane in sploh vsem, ki so s svojo udeležbo pri pogrebu predragega nam pokojnika dokazali, kako so ga ljubili in spoštovali. Tisočera hvala šo enkrat vsem dragim znancem in prijateljem — saj nam je bila Vaša udeležba v tolažbo in uteho: zapustil jc blag spomin v tisočerih srcih in to nam jo v dokaz, da ni živel zastonj! —
Vrhnika, 17. majnika 1911.
Za sorodstvo: Ivana Jelovšek.
Fa Msjtfls|3 povelje Hjegov2Qa c. in kr. Apostol. Veličanstva
28. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje 21.135 dobitkov v gofooi v skupnem znesku 620.000 kron.
Ollaoni dobitek zisaša 200.000 kron
Srečkanje nt^preKiicuo 11. junija I9!l. Ena srečka stane 4 K.
Srečke sc dobe pri oddelku zu državne loterije na Dunaju lil., Vordere ZollamtstraBc 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd., igralni načrt m kupce brezplačno. — Srečke sc pošiljajo poštnine prosto.
15% 10	Od C. kr. loterijskega ravilAielistvs. (Oddelek za državne loterije.)
Enonadstropna
1586
5 nova t\išas
ležeča pri kolodvoru oh državni cesti pripravna za vsako obrt kakor tudi za tujce in stavbišče za vrt se takoj proda.
KONJAK
891
star, pristen destilat dalmatinskem vina je najboljše sredstvo za slabotne in rckonva/escente. ■ Dobi se edino pri tvrdki:
Br. Novakovič, Ljubljana.
Sprejme se takoj popolnoma zanesljiv in izurjen	1611
polir
pri gradnji ceste. — Kje, pove iz prijaznosti upravništvo .,Slovenca".
z malo trgovino in nekaj zemlje na izvrstnem prostoru ob državni ccsti se proda. Cena K 22.500. Takoj treba plačati K 12.50(3. Ponudbe pod: „Zlata ruda" na upravništvo lista.	1583
2 meblovani sobi Z
se takoj sprejmete, najraje na Blei-weisovi cesti, Mar. Ter. cesti, Franca Jožefa cesti ali okoli justične palače.
Ponudbo naj se pošljejo upravništvu 1022	.,Slovenca'-.
Odda se takoj
1604
stanovanje
s 4 sobami (2 večji, 2 manjši sobi). Pod itožnlk štev. 242.
Dama
ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoCe izgubiti pege, ter dosefi neino mehko kožo in belo polt, se umiva le z
Steckenpferd lilijno mlečna mila
(znamka Steckenpferd) tvrdke Berginann & Co„ Tc-šni ob Labi. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t d. 608
Zenitna ponudba.
Mlad trgovec, inteligentne postave, z dobro idočo trgovino na zelo prijaznem kraja se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, staro 18 — 26 let, z nekaj več premoženjem. Vdova brez otrok nt izključena. Cenj. ponudbe s sliko, za katere tajnost se jamči in vrne, se prosijo do 25. maju rta upravništvo „Slovenca" doposlati pod. šifro „Zvestoba".	1551
reklauio
izbiro
** . ^


1615
* Razpis službe.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem razpisuje se
služba mosistratneso sluge
1. plačilne stopnje in sicer začetkoma v začasnem svojstvu.
S to službo so zvezani službeni prejemki letnih K 900'— ter pravica do napredovanja po obstoječih določilih.
Začasni magistratne sluge postanejo definitivni — ako jih občinski svet ni že preje imenoval za take — po treh letih zadovoljivega službovanja ter jim gre od dneva stalnega imenovanja dejalnostne plače tudi 35°/0 te plače kot dejalnostna doklada.
Po vsakih treh, v predidočej plačilnej stopnji prebitih letih izvrši se, ako Je bilo službovanje zadovoljivo, pornaknitev na višjo plačilno stopnjo.
Stalno nameščeni sluge imajo dalje pravico do pokojnine ter preskrbnine njihovih vdov in sirot v smislu obstoječih določil.
Prosilci za gori navedeno službo se imajo v smislu veljavne službene pragmatike izkazati, da so duševno in telesno zdravi, avstrijski državljani v starosti ne pod 18 in ne nad 40 let ter da so slovenščine v besedi in pismu popolnoma zmožni.
Z gori navedenimi dokazili pravilno opremljene, lastnoročno pisane prošnje vlagati je pri predsedstvu mestnega magistrata najkasneje do
30. mafa 1911.
Zakasnele ali pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoštevale.
mestni magistrat ljubljanski
dne 16. maja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
_Laschan I. r._
Proda SC na Kranjskem pod ugodnimi pogoji okrog
150.000 kub. čevljev jelovega lesa.
Gozd meri ca. 90 oralov, je arondiran in ima lepo lego. Sredi gozda je hiša s hlevom za 4 pare konj, v bližini (20 minut) pa večja gostilna. Spravljanje je lahko, voznikov, sekačev, tesačev dovelj. Na razpolago je tudi vodna pila z 2 jarmoma (po 3 rez.) in cirku-larjem blizu večjega trga na Dolenjskem, 8'50 km od železn. postaje; gozd sam je oddaljen od trga 6 km. Drevja je okrog 9000 debel, in sicer hoj in smrek od 20 do 58 cm prsne debeline. Les je lep, čist in zdrav. Naslov pove upravništvo lista.	1563
Cfi
m^mmrm
M
Šivalni stroj 20. stoletja
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov I
1322
Mr Cfi. delu. dr. Mih stroje«.
Ljubljana Sv. Petra cesta i.
Kranj	Kočevje
Glavni trg 53. Glavni trg 79.
Novo mesto
Veliki trg 88.
Na splošno vprašanje vsako zaželjeno pojasnilo; vzorci za vezenje, krpanje in šivanje zastonj in franko.
Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljnbljani priredi v četrtek, 18. t. m. od 4. ure pop. do 9. zvečer
RS
v pokuševalni kleti pod kavarno JVROPA" na Dunajski cesti.
928
NiyOT'PM5^K' A ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNICA
NA DUNAJU 1., ASPERNPLATZ I,
(v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in najcenejimi tarifi sprejema trgovske izobražence kot vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. GlavilO zastopstvo za Štajersko in Kranjsko: Gradec I., SGtimiBdgassB 40. Glavni zastopnik za Kranjsko: Ciril GlobGčnik, Ljubljana, Elizabetna cesta 4.
J Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
(z zarezo m brez zareze) pss znižani cevsh
Cementno strešna upeha preHaša pe svoii trpežnosti drunovrstne opsHe ter daioni za n|o vsaHo poljubno garancijo.
Katoliška Bukv
..................................................................................111111111111) 1111 Ml: i ■ I [ IM! MIII111MII i IIM11 m II11111111II11M11111111111 i 111111 NI • 111HI KI.......II
Tlolrlo 1 TllC01*l Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, JJClklv k U15>CI 1. vezano K 320. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Vfliino n Ionom vorionill Spisal Urbanus' K 3-—> elegantno vezano nlljiya u icpcill VCUCIIJU. K 4-—. — Že dolgo smo občutno pogrešali
točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo,
temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu
je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in nc pride
v zadrego. Tej potrehi bo ta knjiga v vsakem oziru odpoinogla.
QnPinlnnr9 Spisal dr. A. Ušeničnik. K 850, vezano K 10'80. — Celo ve-aUUUMJyijd. liki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,
poezije $nt©n 1V(edueel-m>e.
I. del K 3-80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4 —, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. iiiiMiiiimiliiniliHiiniiiiniiiiuiiiiimniiiimiiiiiiiniiiiMiiiimiiiiiiiinK^
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourgct. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K 3-—.
2.	zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjcv Sergjcjevič. Povest. Hiša ob Volgi. 8. Stcp-njak. — Josip Jurca. K 1-20, vezano K 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3-40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vezano K 4'20.
5.	zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vezano K 3-GO.
6.	zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. K 1-90, vezano K 3-—.
7.	zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Pocm z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4-50.)
8.	zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Brcgar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5-80.
Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 1-40, vezano K 2-40. Roma. Silvin Sardenko. Poezije. K 2-—, vez. K3-20. Andrej Hoier, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških. 4 ženske vloge). K —'80, deset izvodov K fr—. Črna žena. Povest iz domače zgodovine, k 1-40, vezano K 2-—.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —'60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
2.	zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-00, skupaj vezan s I. zvezkom K 1'80.
3. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitncr. Povest tirolskega gorskega, župnika. K —-60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Octela. Povest. K l'—, vezano K 1'UO.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Šc-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-60., vezano K 2-00.
C. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prihajač. Dr. Fran Detela. Povest K —'90, vezano K 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih 7. vso svojo resnobo in težavami ter nam predočujc ljudstvo resnično tako, kakršno jc.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. L Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko deleče. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v Lgipct. — 5. V Nazaretu. — <>. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2'20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal. I. del. K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. 1< 120, vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 1-20, vezano K 2-—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2-30.
13.	zvezek: Ilaggard, Dekle z biseri. K 2-—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spi! 1 -mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3'80, vezano K MO.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (ti moških in 1 ženska vloga). K —-D0, pet izvodov in več po K —-35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela.
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Meiodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K V—.
Krek. Turški križ. (igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K !•—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da sc bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K—-80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
1.	zvezek se začasno nc dobi.
2.	zvezek: 1. Vcdeževalka. Gluma v enem dejanju. (ti moških vlog.) — 2. Kmet-IIerod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —"80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zeml jo ali zadnjo uro poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (I I moških vlog.) — 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80.
•L zvezek: 1. Dr. Vscznal in njegov sluga Stipko Tičck. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna, sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri ,,zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih viog.) K —-80.
5. iu (i. zvezek: 1. Garcia Moreno. Žaloigra v petih dejanjih. (10 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črevljar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent Burka. (0 moških in 1 ženska vloga.) K 1-60.
7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 mo-ških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 0. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K P60.
9. zvezek: 1. Na Bctlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz< preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških viog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80.
11.	zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.)
—	2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Pre-jiirljivasosedaali boljšajo kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 mu-škc vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge, Ljudmila. Planšarica.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vcstalka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža.
—	Za moške vloge: Turki pred Dunajem.) K —-80.
Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vse naše domače odre.
Use te kniise se dobe v Katoliški Bukvami y Uubilcini, u ffiSrni JHrifo" w Iri in i mm naši. u no^m mestu.