T E D N I K
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Leto XXV. $t. 42	Ptuj, 2. novembra 1972	Cena 1 din
Pregled
srednjeročnega načrta razvoja
ptujske občine
v torek, 24. oktobra se je sestala
na svoji seji komisija za pripravo
programa razvoja ptujske občine za
obdobje od leta 1973 do 1977.
Sprejeli so osnovna izhodišča razvo-
ja, o katerih bodo razpravljali: zbor
delovne skupnosti skupščine občine
Ptuj, plenum obč. sind. sveta obč.
komite ZKS. Izhodišča bodo posla-
na v oceno vsem delovnim organiza-
cijam v občini, prav t^o pa
pozivamo vse občane, da ocenijo
predlog, od katerega bdpodvisen ves
nadaljnji razvoj ptujske občine.
V prihodnjih petih letih je nujno
sprejeti glede na spoznanja o gospo-
darskih tokovih v občini tak načrt
razvoja, ki bi zaustavil tendenco
padanja deleža družbenega proizvo-
da na prebivalca v občini v primerja-
vi s predvidenim družbenim proizvo-
'dom republike
' 1) Vzletu 1977 bi od dosedanjih
cenah (iz leta 1970) dosegli 13.100
din družbenega proizvoda na pre-
bivalca, v letu 1970 pa je imela
občina 8.427 din.
2) V družbenem sektorju se bo
delovna storilnost povečala popreč-
no za 4,8 % letno.
3)	Povečalo se bo števDo zaposle-
nih v družbenem sektorju in sicer v
gospodarstvu od 9.585 v letu 1970
in 11.020 oseb v letu 1977, v
negospodarstvu pa od 1.963 na
2.180 oseb. Povečanje zaposlenih v
družb, sektorju bo torej za okrog
1.700 oseb, v zasebnem pa od
dosedanjih 280 na 400 oseb.
4)	Neugodna je tudi sedanja
kvalifikacijska struktura zaposlenih
v občini, računamo, da bo od
novozaposlenih 1.700 delavcev v
gospodarstvu in negospodarstvu po-
trebno pribl. 100 oseb ali 6 % z
visokošolsko izobr. 200 oseb ali
12 % s srednjo izobrazbo: 600 oseb
ali 36 % VKV in KV; ter 800 oseb
ali 46 % PKV ali brez izobrazbe. V
naslednjih letih bo predvidoma
upokojenih 1000 delavcev, kijih bo
potrebno nadomestiti z ustrezno
kvalificiranimi novinci.
' V zasebnem sektorju se bodo
predvidoma zaposlili kvalificirani in
-polkvalificirani delavci.
5)	Za javno financiranje v občini
bo v prihodnjih petih letih na
razpolago 8 % družbenega proizvo-
da, kar je za 0,5 % več kot v
preteklem obdobju. -
6)	Število prebivalstva se bo
povečalcr od 65.400 v letu 1970 na
67.700 v letu 1977 ah po povprečni
letni stdpnji rasti 0,5 %. Znižal se pa
bo delež agrarnega prebivalstva od
42 % na 38 %.
7)	Tudi gradnja infrastrukture bo
vplivala na predvideno stopnjo rasti.
Sodobna cestna povezava z Zagre-
bom bo 'terjala uszrezujoči priklju-
ček na to cesto z zgraditvijo
gostinskih, obrtnih in trgovskih
zmogljivosti.
Potrebna bo sodobna ureditev
cestišč na relacijah: Ptuj-Maj-
šperk-Rogaška Slatina; Ptuj-Jane-
ževci-Gočova (Lenart); Ptuj-Jur-
šinci-Gornja Radgona in Ptuj-Gra-
jena, ki so vse kategorizirane kot
regionalne ceste. ^
S konkretnim programom^lnoder-
nizacije in rekonstrukcije lokalnih
cest bo potrebno urediti tudi čestno
povezavo glavnih urbanih centrov v
občini in povezati območja, kjer je
cestna povezava neustrezna. Pred-
nost bi morale imeti naslednje,
cestne povezave: Trnovska vas-Vi-'^
tomarci, Dornava Polenšak, Lesko-
vec-Cirkulane, Pleteije-Župečja
vas-Lovrenc, Turnišče-Sela, Prepo-
Ije-Kungota, Podlehnik-Gorca, Ja-
riežovci-Desternik, Gorišnica-Mu-
retinci, Muret nci-Most Bori, Pod-
lehnik-Žetale in cesta št. 11/347 -
Zavrč. Potrebno bo pričeti tudi z
ureditvijo „vinske ceste".
S. S.
ŽALNA SLOVESNOST
Ob dnevu mrtvih je krajevna
organizacija ZB NOV mesta Ormož
pripravila žalno slovesnost pred
spominsko ploščo na domu P^tiza-
na v Ormožu. Komemoracija je bila
ob 8. uri zjutraj. Govoril je predsed-
nik občinskega odbora ZB NOV
Martin Toplak. Nastopila je ormo-
ška godba, mešani pevski zbor in
recitatorji učenci osnovne šole Or-
mož.
Člani zveze borcev NOV so na
spominsko ploščo položili venec.
jr
VREME
do nedelje 12. novembra 1972.
Mlaj bo v ponedeljek, " 6.
novembra'ob 2.41. ■
Napoved: od petka, 3. novem-
bra, do sobote, 11. novembra,
bo verjetno lepo vreme. Sledi
večdnevno deževje.
Alojz Cestnik
Vseh mrtvih dan
November.
Jesen.
Narava žaluje v pisani obleki;
zlatorumeno listje odpada, .
odpada in prekriva gozdno prst,
prst, ki kot odeja varuje skrivnost,
varuje padle junake,
hrabre borce,
mlade kurirčke,
ki so se prsi ob prsa postaviU
v bran Domovine.
In padal je zid teles ,	, '
in tekla je kri,	' "
a prihajali so novi,
novi junaki in se upirali Smrti.
Prišla je Svoboda. .
Na usta preživelih seje povrnil nasmeh,
ki ga kalil je spomin na mrtve sobrate.
Vedno znova se vrača korak nam v hoste,
v hribe, na skrite gobove,
kjer počivajo bratje, junaki,
ki so z življenji branih nam naše ljudi in domove.
V gozdni samoti,
med odpadajočim listjem u^ipa plamen ček sveče;
utripa, kot je v smrtnem boju utripalo srce,
utripa in ugasne,^ot je ugasnilo življenje.
In ugasnilo je brez števila življenj,
starih in mladih.
Ko leto za letom prihaja november,
prinaša s seboj nam vseh mrtvih dan.	i
Takrat se spomini nam obudijo,
odhajamo na grobove, kjer tiho spijo
oče, mati, sestra, brat,
pdhajamo v gozdove,
na skrivne poti,
kjetje omahnil v smrt partizan.
Prižigamo svečke,
polagamo cvetje pred spomeniki,
ki pričajo nam,
da tam tiho spe mučeniki,	Silva Spolenak
Foto: Kosi
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 2. novembra I9]j
Razvoj posameznih gospodarskih panog (v perspektivnem planu)
a) INDUSTRIJA
V okviru industrijskih panog se
bodo ob izdatnejših vlaganjih
razvijale aluminijska in kovinsko
predelovalna (motorna) industrija.
V TGA Kidričevo bodo z večjimi
rekonstrukcijami proizvodnje omo-
gočih večjo proizvodnjo aluminija
ter večji obsegain stopnjo njegove
predelave. Kovinsko predelovalna
industrija se bo povečala z
razširitvijo in izboljšanjem strukture
sestavnih delov in polizdelkov, zlasti
pa z vedno večjo usmeritvijo na
motorno industrijo na podlagi
dolgoročne kooperacije.
Skromnejši bo razvoj drugih
^industrijskih panog (gradbeni mate-
'rial, lesna, tekstilna in grafična
industrija). Razvoj tekstilne indu-
strije bo odvisen od uspešnega
prilagajanja tržišču.
a) KMETIJSTVO
Prepleta se družbeno in zasebno
kmetijstvo. Potreben je vse intenziv-
nejši razvoj živinoreje, istočasno pa
tudi pridobivanje krme na travniških
in njivskih površinah. Okopavine se
umikajo vedno večjemu pridelova-
nju koruze. Ppmembni panogi sta še
vinogradništvo in sadjarstvo. Za
dosego čim večjih rezultatov bo
potrebno izpopolnjevanje tehnolo-
gigije ter uvajanje popolnejše meha-
nizacije in opremljenosti.
Kmetijski kombinat Ptuj bo
povečal rastlinsko proizvodnjo na
400 ha s hidro-in agro-mehoracij-
skimi deli v Pesniški dolini. Sedanje
pašnike in travnike nekvalitetne
krme namerava spremeniti v njivske
površine za pridelovanje pšenice in
koruze.
Prav tako namerava KK Ptuj
obnoviti 95 ha zemljišč s hmeljem
domače sorte, ki daje vi§i in
kvalitetnejši pridelek. V živinorejski
proizvodnji bo KK povečal stdež
molžnih krav od se^hjih 500 na
650 glav, pri kravi pa povečati
mlečnost za 100 litrov letno. Od
sedanjih 1.420 glav bo KK tudi .
povečal stalež govejih pitancev na'
3.000 glav, v prašičereji pa bodo z
raznimi ukrepi zagotovili boljše
izkoriščanje zmogljivosti in dosega-
nje večjih proizvodnih rezultatov. V
naslednjem razdobju 5 let bo
obnovljenih 10 ha nasadov jabolk, 7
ha nasadov hrušk, 30 ha nasadov
breskev, 20 ha lešnikov in 117 ha
vinogradov.
Mesokombinat Perutnina se us-
merja v specializacijo vzreje, zakola
iz predelave perutnine.
Zgradili bodo objekte za predela-
vo mesa v perutninske, mesne,
kombinirane izdelke in v konzerve.
S povečanjem zmogljivosti vseh
obratov bo Perutnina pri vzreji
brojlerjev dosegla 20 milijonov
piščancev.
Tudi v nadalje se bodo krepili
koof^r^cijski odnosi z zasebnimi
kmečkimi proizvajalci, ker le tako
bodo dose^ zahtevno kakovostno
in količinsko raven. Število kmetij
se bo v zasebnem kmetijstvu
predvidoma zmanjšalo, povečala pa
se bo velikost posestva, s speciahza-
cijo proizvodnje pa se bo povečala
tudi večja tržnost pridelkov.
Razumljivo je, da bodo ob takih
zamislih razvoja kriretje z neugo^o
starostno strukturo članov družifte
tege sledili spremembam v načinu
gospodarjenja. Potrebno bo torej
predvideti potrebne ukrepe, ki bodo
poleg zakona o starostnem zavarova-
nju kmetov blažili ali preprečevali
socialne probleme na vasi.
c) GRADBENIŠTVO
Razvoj gradbene dejavnosti bo v
' veliki meri odvisen od splošne
dinamike razvoja v občini in v
širšem gospodarskem prostoru. Ob
pogledu na načrtovani dvig celot-
nega gospodarstva v občini, bodo
potrebna prizadevanja, da se temu
primemo pripravita tudi obe ptujski
gradbeni podjetji.
d) TRGOVINA
V letih po družbeni reformi so se
razvile tudi trgovinske delovne
organizacije in dosegle dokaj ugod-
no stopnjo akumulativnosti. Nujna
pa bo preusmeritev in izboljšanje
poslovnega sodelovanja med trgov-
skimi delovnimi organizacijami v
občini, povezovanje s proizvodnjo
in drugimi gospodarskimi dejavnost-
mi, z namenom boljše delitve dela.
e) TURIZEM IN GOSTINSTVO
Povečal naj bi se turistični in
gostinski promet, predvsem izletni-
škega in tranzitnega značaja, na kar
bo vplivala še posebej nova cestna
povezava med Zagrebom in Maribo-
rom z ustreznimi priključki Ptuja na
to cesto. Potrebna bo izgradnja
gostinskih, obrtnih in trgovinskih
zmogljivosti, računamo pa lahko
tudi na ugodne rezultate-geoloških
raziskovanj v zvezi z nahajališčem
termahie vode v bližini Ptuja. S tem,
da bi bile domneve o topli vodi
utemeljene, bi bili dani po^ji za
gradnjo kopališča s pripadajočimi
gostinskimi in prenočitvenimi zmog-
ljivostmi.
Nujno bo načrtno ustvarjanje
pogojev za odpiranje malih obratov
zdomcev, za kai bo i»trebno
uveljaviti tudi ustrezne sistemske
pogoje, ki bodo vplivali na večjo
zainteresiranost in vlaganje zasebnih
sredstev posameznikov v tem
sektorjugospodaistva. Hitrejši razvoj
malih gospodarstev bo zanimiv tudi
z vidika politike zaposlovanja, saj bo
omogoči večjo približanje delovnih
mest delovnemu prebivalstvu. To bo
pa hkrati vphvalo na zmanjšanje
delovne migracije in na hitrejši
razvoj gospodarstva ptujske občine.
S. S.
EN PREPLOG JE TISOČ MIŠLJENJ
Od približno milijon Jugoslova-
nov, ki so zaposleni v tujini, je vsaki
drugi zapustil našo državo po svojih
„kanalih in zvezah", to je mimo za-
voda za zaposlovanje. Zvezna skup-
ščina je te dni razpravljala o proble-
mu, kako bi te državljane zaščitili v
tujini, predvsem glede pravic, ki jih
ti imajo v delovnih kolektivih, kjer
so zaposleni.
Vzrok zvezne skupščinske razpra-
ve je zakonski predosnutek o osnov-
nih pogojih zaposlovanja v tujini.
Zakon bi moral biti sprejet do kon-
ca tega leta. Obravnavani so bili vsi
problemi, s katerimi se srečujejo na-
ši delavci v tujini in bo v glavnem
zajel področje zaščite delavčevih
pravic. Zaenkrat naša država še tole-
rira odhode v tujino, največkrat celo
takšne, ko je delavec tudi pri nas
imel zagotovljeno delovno mesto.
Vendar so poslanci že sprožili vpra-
šanje ali je res potrebno, da naši
državljani v tako velikem številu od-
hajajo v tujino za »boljšim delom".
Največ spora in deljenih mnenj je
bilo v poslanski debati glede odhoda
naših strokovnjakov v tujino in to
največ mladih, ki so komaj dokon-
čali šolanje in študije. Ali jih res ni
mogoče zaposHti pri nas? Večina
naših strokovnjakov v tujini sploh
ne dela na delovnih mestih, za kate-
ra so usposobljeni in ko se vrnejo
nazaj v Jugoslavijo, vedo še manj
kot takrat, ko so jo zapustili. Drug
problem je v tem, da jih naša država
šola, izobražuje, ko pa doštudirajo
in bi s svojim delom vrniU svoj dolg
in zaupanje naši družbi, izVoi-'sti
tujina. Temu so krive največ naše
delovne organizacije, ki se na vse na-
čine izogibajo in branijo mladih
strokovnjakov. Mnogo je temu kriva
patentna politika in znanstveno de-'
lo, ki ga pri nas skorajda ni. Plasira-
ti, zaščititi in uveljaviti patente in
izume je težko, niti zaenlaat za njih
naša država ne kaže velikih intere-
sov. To je tudi eden izmed vzrokov,
zakaj naši strokovnjaki težijo v tuji-
no.
Ce bi uspelo izglasovati predlog o
prepovedi odhoda naših strokovnja-
kov v tujino, to ne bi pomenilo pre-
povedi v pravem pomenu besede;
terrfveč da bi se prvenstveno vsem
nezaposlenim strokovnjakom zago-
tovila ustrezna zaposUtev pri nas ter
da bi se jim omogočilo lažje znan-
stveno delo, nadaljni študij in napre-
dovanje v zaposlitvi. Da bi se jim za-
gotovilo ustrezno stanovanje, ker so
največkrat brez njega in da za svoje
delo in izobrazbo prejmejo ustrezne
dohodke.
Do zmanjšanja odhoda naših stro-
kovahjakov v tujino bo prav gotovo
prišlo, ker je rečeno, da mora zavod
za zaposlovanje najprej prosilcu za
tujino poiskati ustrezno zaposlitev
pri nas, v kolikor pa te ni, se mu
odobri odhod drugam. Kajti doseda-
nji stavek iz zakonika za zaposlova-
nje se bo namreč črtal, ker se glasi
tako: „Ce zavod za zaposlovanje
prosilcu ne najde ustrezne zaposlitve
v Jugoslaviji, oziroma, če se hoče
zaposliti v Jugoslaviji, se mu omogo-
či strokovna pomoč za začasno za-
posUtev v tujini." Zaradi tega 11.
člena, zakona poslanci tudi največ
razpravljajo, kajti ta člen omogoča
vsakemu, da oddide v tujino, čerav-
no to ni potrebno, ker lahko zapo-
slitev doma kratkomalo ignorira in
odbije. Kaj bo izglasovala zvezna
skupščina, bomo izvedeli v novem
bru.
ADALBERT SLEKOVEC UPOKOJEN
Za dosedanjega ravnatelja Posebne
šole v Ptuju Adalberta Slekovca in
za zbrane v razredu je bil 26.
oktober 1972 posebno doživetje, ki
spremlja priletno genteracijo prosvet-
nih in rugih delavcev, ko oddajo
' ključ svojega delovnega mesta, prej-
mejo pa odločbo o upokojitvi.
Tokrat je prišel spoštovani Adal-
bert Slekovec.med učence, med 13
učiteljic, med predstavnike in prija-
telje kot gost, Tci mu je pripravljena
slovesnost za odhodnico z zahvalo
za 40 letno prosvetno delo pedagoga
in defektologa, s priznanji za vsa
dolgoletna prizadevanja in s praktič-
nimi" spominskimi darili.
Petje, recitacije in zahvalne besede
ter šopek učencev, nagovor učitelji-
ce Nade Predikaka in šopek kolekti-
va, nato še pozdravne besede in
darilo Ivka Raua v imenu občinske
skupščine ter Ivana Težaka v imenu
TIS Ptuj pa še pozdravi z ravnate-
ljem gimnazije ^Rudijem Cehom in z
drugimi, vse je' prevzelo in globoko
ganilo jubilanta Adalberta Slekovca.
Premagoval se je in počasnih besed
povedal, da je nad vso prisrčno
pozornostjo izredno presenečen. Za-
hvalil se je za priznanja in darila in
želel učiteljskemu zboru in novi
ravnateljici Hildi Slekovec - Milen-
kovič pri nadaljnjem delu v Posebni
šoli mnogo uspehov, ob opori vseh
občinskih in republiških dejavnikov
pa še zgraditev novega poslopja
Posebne šole in nabavo nove opre-
me. Potrpežljivost z učenci, po-
žrtvovalnost in ljubezen do otrok
naj bo odlika kolektiva ob novih
uspehih učencev. Vesel bo vskaega
uspeha šole in ponosen, da je delal
nad 20 let za to šolo. Posebna šola v
Ptuju je med zglednimi in upošteva-
nimi šolami v Sloveniji z nad 260
učenci iz okoHce Ptuja.
Sonce je lepo sijalo na koncu še
ob zakuski v razred. Vsi okrog
jubilanta Adalberta Slekovca so radi
poslušali še ravnatelja osnovne šole
Markovci Gvida Cepina. V imenu
osnovnih šol s posebnim oddelkom
je govoril o dosedanjem ravnatelju
Adalbertu Slekovcu kot prepričlji-
vem vzgojitelju mladih tudi v
ptujskih srednih šolah, kjer je
predaval.
Po zdravIjici jubilantu je hitro
minil še čas do razhoda. Ob
pozdravu so mu vsi dejali, da bodo
vedno enako veseli vskaega srečanja
z njim in pomenka o skrbi za
filatelijo, stari denar in lovstvo, kar
ga razvedri po napornem službova-
j. v.
Adalbert Slekovec
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5 -
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman, Izhaja vsak
četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk
Manbor,.,Svetoza^evska ulica 14.
fjpNIK — ČETRTEK, 2. novembra^ 1972
stran 3
Zo boljše zdravje - zdravje ie nosa moč
Ob pripravi volitev za izenačitev
pravic zdravstvenega varstva delav-
cev in kmetov predvsem za
dokaz solidarnosti. Zdravje je ena
tistih človekovih in človeških vred-
not, kjer ne bi smelo med ljudmi
biti nobenega razUkovanja. V zdrav-
ju naj ne odloča družbeni položaj
posameznika, temveč je potrebno
zagotoviti enakost vseh. Sedaj se
nam nudi priložnost, da pokažemo,
ali smo na področju socialnih razlik
resnično pripravljeni kaj storiti.
Razprave o socialnem razlikovanju
so privedle do prve večje akcije, ki
stoji nasproti neenakostim, to je
združitev delavskega in kmečkega
zavarovanja. Obe skupnosti je po-
trebno združiti predvsem zato, ker
je ekonomska moč kmetov prešib-
ka, da bi lahko nosih vsa bremena
zdravstvenega varstva. Za izenačitev
razhk je potrebno v kmečkem
skladu zdravstvenega zavarovanja
dodatnih 17 milijonov novih dinar-
jev, ki pa bi jih naj prispevali delavci
in tako izpričali soUdarnost do
kmetov.
Predsednik osrednjega odbora za
pripravo voUtev za združitev obeh
zavarovanj Slavko Soršak je prejšnjo
sredo v Mariboru na tiskovni konfe-
renci obvestil časnikarje javnih in
tovarniških glasil o poteku doseda-
njih priprav za združitev. Med
drugim je povedal, da sta obe
skupnosti na ločenih sejah soglasno
sprejeh svoja sklepa o zdiužitvi in da
je ideja združevanja že prodrla do
slehernega delavca tudi v maribor-
skih delovnih organizacijah. Doseda-
nja aktivnost je porok, da bodo
delavci izpričali svojo solidarnost in
se s tem oddolžili kmečkemu
prebivalstvu za mnoge napore in
žrtve pri gradnji industrije v povoj-
nih letih. Da bo pa naš uspeh še
večji, je v teh dneh potrebno
nenehno in aktivno delo sindikatov,
socialistične zveze, občinskih skup-
ščin, mladine, prosvetnega kadra in
drugih. Glasovanje je tudi formalno
že razpisano.
Na vprašanja časnikarjev je na
omenjeni tiskovni konferenci odgo-
varjal tudi direktor zavoda za
socialno zavarovanje Maribor Matija
Malešič. Med drugim je povedal, da
je ideja o združitvi stara že 12 let,
saj se je pričela porajati ob ustano-
vitvi kmečkega zdravstvenega zava-
rovanja 1960. leta. Ce bi hoteli brez
pomoči delavcev izenačiti kmečko
zavarovanje z delavskim, bi morali
obremeniti katastrski dohodek kme-
tov v višini 70 odstotkov - pri tem
so seveda vštete tudi druge dajatve.
Katastrski dohodek ni točno merilo
dejanskega dohodka, ki je lahko
večji ali pa manjši. V naši regiji je
največ primerov dejansko manjših
dohodkov od KD in to zaradi
visokega starostnega poprečja kme-
čkega prebivalstva. Mlado kmečko
prebivalstvo je v velikem številu
odhajalo na delo v tovarne, kar se
sedaj kaže v slabi starostni strukturi
tega dela prebivalstva. Da je stvar
resnično zaskrbljujoča, priča poda-
tek, da je bUo v SR Sloveniji nekaj
let nazaj le 28. odstotkov zavarova-
nec - delavcev starih nad 50 let,
zavarovancev kmetov pa kar 72
odstotkov. Prav zaradi tega so se
ekonomske in socialne težave pode-
želja zaostrile tako, da je nujno
potrebno utrditi socialno variiost in
okrepiti ekonomsko zmogljivost
kmetov ter s tem zmanjšati socialne
razUke med kmečkim in delavskim
prebivalstvom. Potrebni so hitri,
dosledni in učinkoviti ukrepi, da bi
Ustavili vsestransko škodljiva dogaja-
nja. Zato skromno povišanje pri-
spevne stopnje za 0,51 odstotka ne
sme in nemore biti ovira pri tako
pomembnem aktu, kot je odpravlja-
nje socialnih razlik med delavci in
kmeti.
Tiskovne konference sta se udele-
žila tudi predsednika izvršnih odbo-
rov skupnosti zdravstvenega zavaro-
vanja delavcev in kmetov Rudi
Kmetec in Franc Ledinek. Izrazila
sta prepričanje, da niti v eni niti v
drugi skupnosti ni boj"azni, da bodo
volitve za združitev uspele. Izdelali
so tudi že predlog za oblikovanje
mešane delovne skupine, ki bo
pripravila koncept samoupravljanja
v združeni skupnosti, ki mora
jamčiti neodtujljive pravice samo-
upravljanja enakopravno obema ka-
tegorijama zavarovancev.
jr
Delo teče po načrtu
Na drugi seji koordinacijskega
odbora za pripravo referenduma o
izenačitvi pravic zdravstvenega zava-
rovanja delavcev in kmetov, kije bil
v četrtek, 26. oktobra 1972, so pod
predsedstvom Franca TETIČKO-
VICA preučili odsedar^e delo v
političnih pripravah na referendum.
Pri tem so'ugotovili, da delo teče v
skladu s sprejetim programom.
Pohtično akcijo v delovnih organi-
zacijah vodi posebni odbor pri
občinskem svetu ZSS Ptuj. V zvezi s
tem so pripravih podrobno gradivo
m navodila, kar so obravnavah 25.
oktobra na skupnem posvetu vseh
predsednikov osnovnih organizacij
sipdikata. Dogovorili so se, da bodo
do 27. oktobra v vsaki delovni
organizaciji ustanovili odbor, ki ga
naj sestavljajo - predsednik osnovne
organizacije sindikata, delavskega
sveta in aktiva ZMS, sekretar
organizacije« ZKS, sekretar podjetja
in direktor.
O teh nalogah bodo podrobneje Še
govorih na skupnem posvetu direk-
torjev in predsednikov delavskih
svetov, ki je sklican za 2. novembra.
Med drugim se bodo tudi dogovorih,
da samoupravni organi v vsaki
delovni organizaciji skličejo v času
med 13. in 17. novembra zbore
delovnih ljudi.
Na kpnferenci aktiva komunistov
- prosvetnih delavcev, ki je bil^ 25.
oktobra so prav tako govorih o tej
solidarnostni akciji. Sklenili so, da
bodo prosvetni delavci opravili
naloge v svojih delovnih kolektivih,
poleg tega pa se bodo kot člani
SZDL aktivno vključili še v priprifve
referenduma v krajevnih skupnostih,
kjer bodo glasovali kmečki zavaro-
vanci in upokojenci.
Po enakem postopku tečejo
priprave tudi po liniji SZDL. Prejšnji
teden je bil skupni posvet (v dveh
skupinah) predsednikov in sekretar-
jev krajevnih organizacij SZDL, kjer
so se dogovorih o nalogah. Člani
koordinacijskega odbora so opozo-
rili na to, da bi bilo treba k delu bolj
pritegniti svete krajevnih skupnosti,
prav tako gasilce, odbore Rdečega
križa in druge organizacije, ki
delujejo v krajevnih skupnostih.
Glede na to, da je bilo na terenu
več vprašanj, ali bodo imeli na
referendumu pravico glasovanja tudi
delavci in vajenci, ki še niso izpolnili
18. leta starosti, je koordinacijski
odbor sprejel enotno tolmačenje, da
imajo tudi ti vohlno pravico, saj so
socialno zavarovani in iz tega izhaja
tudi njihova volilna pravica.
Občinska volilna komisija, ki ji
predseduje Fehks BAGAR, prav
tako dela s polnim zagonom.
Delovne organizacije je razdelila v
72 volilnih enot; do 5. novembra pa
bodo v delovnih organizacijah
določili glasovalna mesta in za vsako
vohšče imenovan volilni odbor. V
delovnih organizacijah tudi izpopol-
njujejo vohlne imenike jn priprav-
ljajo izpiske za vsako glasovalno
mesto.
Usklajeno z delom SZDL v
krajevnih skupnostih prav tako
sestavljajo volilne imenjke in sicer za
šest kategorij zavarovancev. Vse to
so sicer bolj administrativno- organi-
zacijske naloge, vendar je tudi to
pomembno za uspeh referenduma.
F. Fideršek
Več socialistične vzgoje v naše šole
v dvorani Narodnega doma v
Ptuju se je v sredo, 25. oktobra
1972, sestal aktiv komunistov -
prosvetnih delavcev ptujske občine.
Temu delovnemu dogovoru . so
prisostvovali tudi vsi ravnatelji
šolskih zavodov, predstavniki TIS-a,
občinske skupščine in družbeno-
poUtičnih organizacij. Osnova za
razpravo je bilo gradivo CK ZKS -
o uresničevanju socialističnih druž-
benih vzgojno-izobraževalnih smo-
trov. Vse naloge s tega področja,
konkretizirane na razmere in mož-
nosti v ptujski občini je v uvodnem
poročilu lepo obrazložil Franc
LACEN, predsednik komisije za
idejna vprašanja prosvete, kulture in
znanosti pri občinski konferenci
ZKS Ptuj.
V obširni razpravi so bih nakazani
številni problemi s tega - za družbo
izredno pomembnega področja, v
ospredje pa je izstopalo vprašanje
proCTama novogradenj in obnove
šolskih zgradb, sredstev za izvenšol-
sko dejavnost in problemi stanovanj
učiteljev. Po razpravi so sprejeli več
sklepov in stališč, ki jih skrajšano
navajamo:
-	Zavodu za šolstvo SRS
predlagajo, da preuči možnosti
uvedbe predmeta marksizem v
srednje, vige in visoke šole, ker je .
nujna zavestna občutitev marksistič-
ne ideologije pri vsakodnevnem
delu.
-	Za načrtno družbeno izobraže-
vanje učiteljev se naj na vsaki šoh
organizirajo debatni sestanki, zanje
je odgovoren ravnatelj šole, komisija
pa bo pripravljala gradivo. Ti
sestanki bodo vsaka dva meseca
enkrat, poleg tega pa bodo r;še
občasna predavanja po območjih za
več šol skupaj, vsaj enkrat letno pa
skupna konferenca vseh učiteljev.
-	Prostovoljne dejavnosti na šoh
imajo vehk vzgojni pomen pri
razvoju osebnosti mladega človeka,
zato se naj ta dejavnost na vseh
šolah poživi, TIS pa jih naj tudi
financira, vendar le dejansko oprav-
ljeno delo.
-	Delo šole je treba bolj povezati
z javnostjo, pritegniti v šolske svete
delavne predstavnike javnosti, na
šolske prireditve vabiti predstavnike
družbenopohtičnih organizacij v
krajevnih skupnostih, predvsemiij)a
borce NOV in tako čustveno vezati
mladi rod na tradicije NOB.
-	Pristojnim republiškim orga-
nom bodo predlagah, da podvzame
primerne ukrepe proti najrazhčnej
šemu „šundu", ki kvari našo
mladino in predlog, da se ponovno
uvede hora legalis, ker ne vidijo, v
čem bi naj bila mladina do 18. leta
starosti prikrajšana v svoji ustvarjal-
nosti, če mora biti zvečer ob 21. uri
doma.
-	Materiahii položaj šolstva je
treba rešiti dolgoročno. To mora
biti čvrsto določeno v programih
razvoja repubhke in občine.
-	Kadrovanje za učiteljski poklic
je pomembna naloga vsake osnovne
šole. Ne samo uspeh učenca, čeprav
je ta najpomembnejši, ampak tudi
okolje, iz katerega izhaja vpliva,
kakšne učitelje bomo v bodoče
imeh. Vsaka šola naj dijakom, kijih
pošlje v pedagoško gimnazijo,
določi tudi mentorja, ki bo imel z
njimi stalne stike in jih navduševal
za učiteljski poklic. Vsem takim
dijakom je treba zagotoviti tudi
ustrezno štipendijo.
-	Letos sta bila na gimnaziji
Dušana Kvedra v Ptuju odprta dva
oddelka pedagoške gimnazije. Raz-
misliti bi bilo treba o tem, da bi te
dijake v večji meri vključih v Dijaški
dom Ptuj, ki še ima nekaj prostora.
Na ta ničin bi se tem dijakom lahko
nudila načrtnejša pomoč in vzgoja.
-	Nujna je večja skrb družbe za
gradnjo učiteljskih stanovanj, saj po
letu 1966 v občini ni bilo zgrajeno
niti eno družbeno stanovanje za
učitelja. Iz svojih stanovanjskih
skladov pa lahko šole dajejo le
minimalne kredite za zasebno
gradnjo. Z združitvijo dela sredstev
za stanovanjsko izgradnjo v okviru
TIS Ptuj, so lahko dah nekohko
višje kredite za zasebno gradnjo,
prihodnje leto pa nameravajo začeti
z gradnjo stanovanjskega bloka za
učitelje v Žetalah. Združevanje
sredstev za stanovanja v okviru
občine je še naprej naloga kolekti*
vov posameznih šol, saj le to
omogoča načrtno reševanje stano-
vanjskega problema prosvetnih de-
lavcev.
Komisija za idejna vprašanja
prosvete, kulture in znanosti bo
sklepe podrobneje obUkovala in z
njimi seznanila vse kolektive šol". Na
konferenci so tudi soglasno sklenili,
da ta komisija predstavlja obenem
vodstvo aktiva komunistov prosvet-
nih delavcev ptujske občine. Zato
bo izvajanje sprejetih sklepov
obenem tudi uresničevanje nalog
programa dela komisije.
F. Fideršek
4 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 2. novembra I9]j
Materi za dan mrtvih
Prinesel sem Ti šopek. Ne
razkošnih križan tem, umetno vzgo-
jenih in pri cvetličarju kupljenih,
ampak katarink. Šopek katarink,
pušpana in drurih jesenskih rož z
domačem vrta, ki si jih nekoč tako
rada tudi sama gnojila. Vem, če bi
mogla povedati svoje mnenje, da bi
bila tega vesela, da Te ne bi bilo
sram skromnih rož sredi razkošnega
kič^.
Tudi lučko sem Ti prižgal, eno
samo, drobno belo svečko. Takšno
si nekoč vedno imela doma. V letih
težke gospodarske krize, ko ni bilo
denarja za petrolej, si jo včasih ob
večerih za nekaj minut prižgala, da
smo lahko pri svetlobi povečeijali.
Tudi danes nam še včasih takšna
svečka pride prav, kadar nenadno
ugasne sto svečna žarnica.
Dolgo je že, kar si nas zapustila,
mnogo prezgodaj. Morda je zate bilo
to najboljše. Prihranjeno Ti je bilo
marsikatero razočaranje. Prihranje-
no, da bi na stara leta ostala tako
sama v samotni leseni hišici, čeprav
bi to osamelost vseeno raje
prenašala, kot da bi bilk negovalka
vnukov kje v mestu, v zate tako
tujem okolju.
Se spominjaš Marjana, fanta, kije
komaj začel živeti? Pogosto je
prihajal k nam. Navadno je sedel na
posteljo, puško postavil med kolen^
čez nje pa s"krbno zravnal in položil
titovko. Pripovedoval je o svobodi,
o revoluciji, o boju za lepše življenje
vseh ljudi, ki ga bijejo partizani. V
svoje besede je 'bil prepričan,
prepričati je znal tudi druge. V tem
prepričanju je padel, malo pred
koncem vojne. Doživela si uresniči-
tev njegovih besed - svoboda,
socializem, enakost za vse. To, za
kar je dal Marjan in na tisoče drugih
svoje mlado življenje, se je uresniče-
valo. . S to vero v srcu si tudi za
vedno zaspala.
Prihranjeno Ti jel bilo spoznanje,
da je bil tisto šele začetek socialne
revolucije, da je bila tista enakost,
takoj po vojni - ^akost reveže v, da
se je šele ted^j' začenjal boj za
enakost bogatih. Ta boj pa je zelo
težak, dolgotrajen, ta boj, ta
revolucija še vedno traja.
Se spominjaš soseda, Štefana?
Kadar je bil dobre volje, je pogosto
ponavljal svojo zgodbo, kako je po
neprestanih juriših tri dni in tri noči
na Krasu omagal in zaspal. Prebudil
ga je hrup novega juriša. V gosti
megh -se je pridružil množici sivih
postav in jurišal z njimi. Zavedel se
je šele takrat, ko so ga ujeli -
tovariši iz njegove kompanije. Tedaj
je spoznal, da je jurišal skmaj s
sovražniki^- proti dvojim. Pa Štefan
je bil šaljivec in nihče ni njegovi
zgodbi zares veijel ... ■
Vidiš, mati, danes to ne bi bila
tako neveijetna zgodba. Danes se
podobne stvari resnično dogajajo.
Vem, težko boš razumela, pa vseeno
Ti pripovedujem. Glej, v tej
revoluciji, v tem boju za samouprav-
ljanje, za bogatejšo družbo, za
enakost bogatih, so nekateri preveč
„jurišali", prišli predaleč naprej,
pozabili na glavnino, na množico, ki
je vse bolj zaostajala. Opiti od
oblasti in uspehov- so prišli tako
daleč naprej, da so se znašli na drugi
strani. Veš pa, kaj pomeni - v
revoluciji biti na drugi strani! Morda
so se nekateri, tako kot Štefan,
zaradi spanja in megle znašli na
nasprotni strani? Ti bodo prav
gotovo poskušali popraviti, svojo
zmoto.
Ce bi videla danes svoje vnuke,
njihove lase in brade, morda Ti bi
ušel vzklik: „Kot apostoli pri zadnji
večerji!" Morda bi te prav tako
presenetil pogled na svoje vnukinje?
Toda ni slaba ta mladina! Njen
zunanji videz je tak, kot ga je
izoblikoval čas in okolje, v katerem
je odraščala. V srcu pa je dobra,
poštena in na njej >ži naloga, da
popelje našo revolucijo naprej.
Ni bojazni, da ne bi v tej revoluciji
uspeli. Le malo je tistih, ki'so se jim
sanje uresničile, ki jim ta uresničitev
pomeni obnavljanje starega življenja,
njegovih zakonov in morale družbe,
ki se deli na višji in nigi sloj.
Ogromna večina še vedno sanja o
idealu resnične samoupravne druž-
be; ta ideal pa je gonilna sila naše
revolucije.
Oprosti, mati, temu tihemu
samogovoru. Večkrat nam je tako
soočenje s samim seboj, s prete-
klostjo in sedanjostjo potrebno, da
najdemo sami sebe, da zberemo
novih moči in spoznanj za pravilno
smer poti v bodočnost.
Franc Fideršek
Zaostajanje v gradnji
DRUŽBENIH STANOVANJ V BISTRIŠKI OBCINI
Zadnji stanovanjski blok v Zg. Bistrici je bil zgrajen pred dvemi leti
Varstvo tudi za otroke iz
revnih družin
Na seji skupščine temeljne izobra-
ževalne skupnosti Ptuj, bila je v
petek v sejni sobi na magistratu, so
razpravljali o pristopu k družbene-
mu dogovoru o pogojih za spreje-
manje otrok v vzgojnp varstvene
zavode in o osnovah za določanje
diferenciranega plačevanja oskrbnin
v vzgojno varstvenih zavodih ptujske
občine.
V izhodiščih za to družbeno
dogovarjanje so med drugim zapi-
. sali, da sprejemanje otrok v vzgojno
varstvene zavode ne sme biti v prvi
vrsti odvisno od plačilne sposob-
nosti in zmoznosti staršev. tNa
prvem mestu mora biti dejanska
potreba otrok vseh tistih staršev, ki *
v krogu svoje družine ne morejo
zagotoviti svojim najmlajšim zdrave-
ga okolja in primerne vzgoje, bodisi
zaradi prezaposlenosti pa tudi zaradi
ekonomskih'in socialnih momentov.
Družbeni dogovor, ki ga bodo
sklenili skupščina občine Ptuj,
temeljna izobraževalna skupnost
Ptuj in vzgojno varstveni zavod,
prinaša novost takoimenovanih dife-
renciranih oskrbnin. V bistvu gre
zato, da bo prispevala družba svoj
delež oskrbnine tistim otrokom,
katerih starši imajo sorazmeroma
nizke osebne prejemke. Pri določa-,
nju družbenega deleža oskrbnin za
otroka v vzgojnem zavodu pa bodo
prišle do izraza poleg višine
osebnega dohodka še druge razmere,
ki vplivajo na materialni položaj •
družine, kot so stanovanjske in
premoženjske razmere, možnost
varstva v družini, zdravstveno stanje
itd. ...
Družbeni dogovor za določanje
oskrbnine, ki jo bodo plačali starši
za svojega otroka v zavodu, določa
, naslednja razmerja:
- Za otroke iz družin, kjer
mesečni dohodki na družinskega
člarla ne presegajo 600 din, se
določi oskrbnina v višini 30
^ odstotkov skupnih stroškov na
otroka v zavodu. Ce znašajo ti
dohodki 300 din ah manj na
družinskega člana mesečno, lahko
znaša prispevek staršev manj, ne
more pa biti manjši od 20 odstotkov
skupnih oskrbnih stroškov na otro-
ka v vzgojno varstvenem zavodu.
—	Za otroke družin, kjer znašajo
mesečni dohodki na družinskega
člana od 600 do 900 din, se določi-
po družbenem dogovoru oskrbnina
v višini 40 odstotkov stroškov na
otroka v zavodu. ^
-	Za otroke, kjer dosegajo
dohodki od 900 do 1200 din
mesečno na družinskega člana -
znaša prispevek staršev za kritje
oskrbnih stroškov v zavodu 50
odstotkov skupnih stroškov, kjer so
dohodki na družinskega člana višji
kot 1200 din mesečno, znaša
prispevek za kritje stroškov v
zavodu 70 odstotkov skupnih
oskrbnih stroškov.
Omenjene pogoje za sprejem
otrok v vzgojno varstvene zavode in
plačilno sposobnost staršev bo
presojala komisija za sprejemanje
otrok v varstvo pri vzgojno varstve-
nem zavodu.
Pri omenjenem družbenem dogo-
voru gre torej za kakovostno novost,
ki bo v okviru razpoložljivih
prostorskih zmožnosti vzgojno var-
stvenih ustanov omogočala cenejše
varstvo otrokom iz ekonomsko
šibkih in socialno ogroženih družin.
To pa je nedvomno lep korak pri
odpravljanju socialnih razlik, ki jih
mnogokrat občutijo naši najmlajši
že od svojega rojstva dalje.
V PTUJU POMANJKANJE
DRV IN PREMOGA >
Ptujska podjetja, ki se bavijo s
prodajo trdih goriv na debelo
nimajo trenutno, nobenih zalog
premoga, niti drv. Kdaj bodo prišle
naročene pošiljke ni znano, niti, ali
bo dostavljena naročena in zahteva-
na pošiljka dovolj velika za vse
kupce.
Preskrba s plin,om je redna in
zadostna, cena pa je še vedno ista,
kljub temu, 'da je mariborska
pUnarna nekatere artikle podražila
Tudi kurilnega olja je trenutno
dovolj in teče njegova nabava brez
vsakega zastoja. Upajmo, da bo tako
skozi celo zimo.
V	občini Slov. Bistrica je zadnja
leta, predvsem pa še zadnjih pet let,
opaziti močan padec v gradnji
najemnih stanovanj. V času
1966-197 Ij. je močno upadla
gradnja družbenih stanovanj, med-
tem ko se je zasebna stanovanjska
gradnja povečala za 100 odstotkov.
Gradnja zasebnih stanovanj zahteva
daljše obdobje v primeijavi z
tožbeno gradnjo. Zasebni graditelji
ši namreč želijo .več razkošnosti pa
se ta gradnja iz finančne pa tudi s
tehnične plati zavleče. To pa v
precej primerih zavlačuje izprazni-
tev družbenih stanovanj. V občini"
ugotavljajo, da je bila gradnja
stanovanj zadnjih nekaj let prepu-
ščena stihiji.
Srednjeročni program razvoja na
področju stanovanjske gradnje v
bistriški občini je predvidevd za
obdobje 1966-71 gradnjo 479
stanovanj, od tega 243 družbenih in
236 zasebnih. Vsako leto bi tako
morali v občini zgraditi 48
družbenih in 47 zasebnih stanovanj.
Zaradi spremenjene politike v
delovnih organizacijah, kjer so
namenili največji del sredstev
zasebni stanovanjski gradnji, kakor
tudi glede na kreditni sistem bank
pa je bil. predvideni plan v gradnji
družbenih stanovanj dosežen komaj
s. 56 odstotki. S tem se v občini
pojavlja veUk stanovanjski primanj-
kljaj na družbenem področju.
Glede na potrebe po stanovanjih v
delovnih organizacijah, zavodih,
ustanovah in krajevnih skupnostih
bi že v letu 1971 potrebovah 1960
stanovanj, od tega kar i283
družbeno najerrtnih in 677 zasebnih,
kar pa je veliko več, kot bi jih na
osnovi razpoložljivih finančnih sred-
stev v občini v tem obdobju lahko
zgradili.
V	občini predvidevajo, da bi v
obdobju naslednjih let, ob ugodnejši
politiki na tem področju lahko
zgradili okoh 4(!)0 stanovanj, od tega
več kot polovico družbeno najem-
nih. Takšen razvoj stanovanjske
gradnje predlaga tudi politični aktiv
bistriške občine. Da bi dosegli
postavljeni plan zasebne in družbene
stanovanjske gradnje pa se bodo
morali zaposleni odločiti za poveča-
nje stanovanjskega prispevka na 6
odstotkov. O tako zbranih sredstvih
bo odločal posebni samoupravni
organ predstavnikov vlagateljev.
Foto in tekst:
Viktor Horvat
tednik — četrtek, 2. novembra 1972
stran 5
Malo novih delovnih mest v bistriški
občini
v občini Slov. Bistrica je
prisotnost problematike zaposlova-
nja nove sile zelo močna. Vzroke
temu pa je iskati predvsem v
ugotovitvi, da se v tej občini odpre
skozi vse leto samo nekaj deset
prostih delovnih mest. Vsa prizade-
vanja občinske skupščine, da bi s
sodelovanjem z delovnimi organiza-
cijami iz drugih občin zgradih
obrate in s tem zagotovih nova
delovna mesta, do sediij še niso
rodila pričakovanih rezultatov. Po-
sebno težavno pa je zaposlovanje
ženske delovne sile, ki med
nezaposlenimi v bistriški občini
zavzema vodilno mesto pred mladi-
no po končanju osnovne šole.
Da bi se obsežneje seznanih z
možnostmi zaposlovanja in tudi
varstva trenutno nezaposlenih delav-
ceY, so pred kratkim v Slov. Bistrici
predstavniki delavskih svetov,
osnovnih sindikalnih organizacij in
vodje kadrovskih služb delovnih
organizacij razpravljali o osnutku
zakona o zaposlovanju in za primer
socialne varnosti delavcev v času
nezaposlenosti. Pripombe in pred-
logi na ta osnutek bodo sl,užih za
razprave pred sprejetjem novega
zakona o zaposlovanju. .
V občini Slov. Bistrica si že vrsto
let brez večjega uspeha prizadevajo,
kako bi občanom nudiU kar največ
delovnih mest, da jim ne bi bilo
treba v iohkšnem številu iskati
zaposhtve drugje. Viktor Horvat
Spremeniti način dela
Prejšnji teden so se v tovarni
glinice in aluminija v .Kidričevem
sestali komunisti na svojem rednem
sestanku, na katerem so obravnavah
pismo predsednika ZKJ tovariša
Tita in izvršnega biroja ZKJ, ki že
nekaj časa vzbuja pozornost naših
delovnih ljudi, ki z velikim zanima-
njem sledijo sedanjim akcijam ko-
munistov. Sestanek komunistov v
tovarni glinice in aluminija je bil
zelo živahen, rekh bi lahko celo zelo
kritičen in samokritičen, saj so
skoraj vsi .komunisti, ki so sodelovah
v razpravah, povsem realno in •
konkretno ocenjevali vse dosedanje
delo organizacije, kot tudi ostalih
družbenopolitičnih organizacij in
celo samih sebe. Sam sestanek pa je
že takoj uvodoma pokazal, da je
bilo dosedaj vse premalo takih
sestankov komunistov v TGA, saj so
se nakazovali problem za proble-
mom, katere bi lahko že leših
mnogo prej, če bi-, bili komunisti
budni in aktivni. Tako pa se je tudi
tokrat izkazalo, da se je organizacija
ZK v tovarni vse preveč zapirala v
svoj krog in se tako vse bolj
odtujevala od neposrednih proizva-
jalcev, ki so tako vse bolj izgubljah
zaupanje v organizacijo in v komuni-
ste. V razpravi je bilo doVolj jasno
poudarjeno, da se nobena organiza-
cija v tovarni ne sme zapirati v svoj
ozki krog predvsem pa še, če tu gre
za Zvezo komunistov, od katere
delovni ljudje mnogo pričakujejo.
Nekateri so v svoji razpravi nakazali
precej problemov, ki so trenutno
zelo aktualni in jim je treba
posvetiti vso pozornost. Pri tem je
mišljen predvsem nov pravilnik o
delitvi osebnih 'dohodkov, ki že
^daj vzbuija duhove v kolektivu,
čeprav š^ ga kolektiv sploh ne
pozna. Mnogi so opozarjah na
precejšnje posledice predvsem poli-
tičnega značaja, če pri vsem ne bo
budna partijska organizacija in ko-
munisti v neposredni proizvodnji -
posebno pa še ljudje na vodUnih ■
mestih. O vsem je bil kolektiv
resnično mnogo premalo ali skoraj
nič informiran. Nekateri komunisti
so v svoji razpravi omenili celo
problem socialne diferenciacije, ki
še se vedno kljub tolikim opozori-
lom in Titovim govorom ni premak-
nil z mrtve točke - nasprotno
posamezniki celo mislijo, da se celo
širi oziroma se bo, če ne bo
pravočasno spravljen z dnevnega
reda.
Kar se fcče ustanavljanja temeljnih
organizacij združeaega dela, je v
razpravi bilo poudarjeno, da še ni
napravljen noben korak naprej,
odkar je bila od strani centralnega
delavskega sveta imenovana posebna
komisija z nalogo, da v zvezi s tem
pripravi vse potrebno. Kakšna boja-
zen nastopa tu, da se ta zadeva na
premakne nikamor pa nihče ne zna
odgovoriti. Toda to se bo prej ah
slej le moralo premakniti s te mrtve
točke, za kar pa so zopet v prvi vrsti
odgovorni komunisti v podjetju.
Nadalje niso še povsem razčiščeni
nekateri notranji medsebojni odno-
. si, ki prav gotovo več škodujejo kot
koristijo napredku in razvoju kolek-
tiva. S strani glavnega direktorja
•podjetja je bil vsem komunistom
nakazan bodoči okvirni program
razvoja podjetja za nekaj let naprej,
kar so komunisti sicer pozdravili, saj
sama rekonstrukcija in modernizaci-
ja podjetja vodi v boljše čase, toda
vse to mora biti pojasnjeno prav
slehernemu članu delovne skupno-
sti, kajti pri tem bo potrebno tudi
nekaj samoodrekanja, to pa bodo
čl^i kolektiva razumeh le, če jim
bo^vse konkretno in jasno obrazlo-
žerib in seveda tudi povsem razum-
ljivo. Komunisti, zbrani na tem
sestanku, so izrekli vso podporo
pismu tovariša Tita in izvršnega
biroja ZKJ, toda vse to je mnogo
premalo, če bodo še naprej ostah
pasivni in nezainteresirani, kot so
bili doslej. Treba je kreniti v
odločne akcije, kajti sleherni delov-
ni človek gleda le na to, kaj bodo
štorih komunisti in, če se bo
njihovo delo razhkovalo od doseda-
njega. To pa bo moč izvesti samo,
če bodo komunisti trdno povezani s
slehernim članom delovne skupno-
sti. Sklenili so, da se bodo kmalu
zopet sestali in analizirali, kaj so
napravili.
M.F.
J	Mladi zakonci
„Micka, jaz moram zvečer na sejo,
zato vi poskrbite, da bodo ob
devetih vsi otroci v postelji!" naroči
gospodinja novi služkinji.
Ko se vrne domov, vpraša
služkinjo: „No, so ubogah in šh
spat? "
„So, le najstarejši, tisti s svethmi
lasmi, se je nekaj upiral."
,,Za božjo voljo, Micka, saj tisto je
moj mož."
^Proizvajalce temeljito seznaniti
s stanjem
Na zadnjem skupnem sestanku
komunistov v tovarni glinice in
aluminija v Kidričevem je glavni
direktor seznanil vse prisotne komu-
niste o dosedanjih delih na pripra-
vah kratkega in dolgoročnega načrta
razvoja podjetja. Povedal je, da so v
teku razgovori o potrebnih kreditih
za modernizacijo oz. rekonstrukcijo
elektrolize in pozneje tudi glinice, s
čimer bi se proizvodnja aluminija in
^inice bistveno povečala. Ce bi
teklo vse po predvidenih načrtih, bi
že v letu 1975 proizvajah 75.000
ton aluminija, za kar pa bi
potrebovali 140.000 ton glinice.
Uvedene bi naj bile razne novosti in
izboljšave, ki bi mnogo doprinesle k
povečanju proizvodnje in s tem k
boljšemu standardu zaposlenih de-
lavcev. Investicije'za to so prihčno
vehke, zato je tudi povsem razumlji-
vo, da bo morala tudi delovna
skupnost sama prispevati del svojih
sredstev, če želi, da se podjetje
modernizira in gre v korak s
svetovno proizvodnjo aluminija.
Dolgoročna pogodba o najvažnejši
surovini za glinico, to je za boksit
bi, naj zajamčila. tovarni ghnice
nemoteno proizvodnjo z domačimi
boksiti, s tem pa tudi dovolj
metalurške glinice za proizvodnjo
aluminija. V tovarni glinice bo
potrebno preiti tudi na še večjo
proizvodnjo specialnih glinic, katere
le-ta delno proizvaja že sedaj.
Seveda pa je pri vsem tem izredno v
pomembno tudi to, da se o vsem
tem dejanskim stanjem podjetja in o
kratko ter dolgoročnih programih
. temeljito seznani sleherni proizvaja-
lec, kajti le tako bo moč dosledno
tudi izvajati planske kot tudi ostale
obveznosti. Mirno si moremo nam-
reč dati roke na srce in priznati, da
je dosedanji način obveščanja
članov kolektiva, kljub raznim
izboljšavam še vedno mnogo preslab
in premajhen, kar povzroča med
proizvajalci določene dileme in
nezaupanje do vsega, kar se v
kolektivu dogaja. To je namreč bilo
poudarjeno tudi v razpravi na
sestanku komunistov. Naj bo torej
tako ah drugače, skrajni čas je, da se
obveščanju da mesto, ki je izredno
pomembno, potem uspehi gotovo
ne bodo izostali!
M. F.
Neposredno
z delavci - komunisti
Tudi v Ormožu so minuli petek
skhcah prvi sestanek aktiva članov
ZK delavcev - neposrednih proizva-
jalcev. Do formiranja aktiva ni prišlo
samo zaradi sklepa 2 konference
ZK Ju^slavije ampak tudi zato, ker
je aktiv glede na okoliščine in
položaj zveze nujno potreben. Tako
so bile premagane dileme, ah gre za
partijo v partiji in ali zveza
komunistov ni sposobna v obstoje-
čih organizacijskih obhkah dovolj
uspešno delati. Vsi pomisleJci glede
tega so odveč, saj aktiv pomeni
neposreden in organiziran nastop
delavca člana ZK in neposrednega
proizvajalca, pomeni svobodno izra-
žanje volje brez posredovalcev.
Znano je stanje v osnovnih
organizacijah, kjer se delavci zaradi
mogoče preveč avtoritativnega od-
nosa bolj malo oglašajo. Zato
ustanovitev aktiva članov ZK -
delavcev neposrednih proizvajalcev
pomeni tudi novo kvaliteto v
odnosih med člani zveze komuni-
stov. S pomočjo svojega aktiva, kpt
organizirane oblike delovanja, se
bodo delavci-komunisti „od stroja"
lažje borih proti lastni birokraciji, ki
•je delavcu doslej vedno vsiljevala
lastno voljo in mu onemogočala
samoupravljanje v pravem pomenu
besede. Prek aktiva bodo delavci
lahko izražaU svoje probleme, kar
jim do sedaj ni bilo omogočeno.
Ustanovitev aktiva predstavlja
tudi novo diejno-politično plat
aktivnosti zveze komunistov. Tako
je neposredni proizvajalec dobil
možnost aktivnega vplivanja na
družbeni razvoj, saj je v delu aktiva
dan poseben poudarek na aktivnem
prispevku komunistov-delavcev iz
neposredne proizvodnje pri obliko-
vanju stahšč in sklepov ZK ter pri
njihovem izvajanju. Tako bo delo
članov aktiva pomagalo k napredku
zveze komunistov, tudi pri pridobi-
vanju novih članov iz svojih,
delavskih vrst.
Razpravljalci so med dru^m
poudarih, da je za boljše delo nujno
potrebno izobraževanje. V tej zvezi
je v. d. dirketor delavske univerze
Ormož Mirko Novak s podatkom,
da je med zaposlenimi delavci na
področju občine Ormož 127 takš-
nih, ki nimajo dokončane osernletke
in sej mlajši od 27 let. Starejših z
nedokončano osemletko je gotovo
mnogo več, vendar gre predvsem za
mlajše, ki bodo morali končati vsaj
osnovno šolo.
V nadaljevanju razgovora so člani
aktiva obravnavali tudi gradivo za 3.
sejo občinske konference ZKS
Ormo./.. Člani aktiva so v pope Inosti
potrgili prizadevanja ZK in že znana
izhodišča za večjo moralno in
pohtično podporo naši mladini ter
pomoč pri uresničevanju njenega
programa. Gre za naloge članov
zvezd komunistov pri raziHjanju
aktivne udeležbe mladih pri graditvi-
samoupravnega družbenega sistema
in za preobrazbo zveze v organizaci-
jo revolucionarne akcije, ki bo
sposobna svojo pohtiko in stališča
učinkoviteje uresničevati.
Ob koncu razgovora so „obsodili"
vodstva svojih delovnih organizacij,
zakaj nobena še ni pristopila k
izvajanju, ustavnih dopolnil, čeprav
so bila sprejeta že pred dobrim
letom. Nobena delovna organizacija
niti tehnično niti ekonomsko
proučila možnosti ustanavljanja
temeljnih organizacij združenega
dela. Pri tem ne gre tohko kritizirati
strokovni kader^ znotraj posamezne
delovne organizacije, ampak gre za
izvajanje ustavnih dopolnil in
programa zveze komunistov. Zato
bo prva naloga članov aktiva
delavcev-komunistov iz neposredne
proizvodnje, da v svojih delovnih
organizacijah postavijo izvajanje
tega programa na največjo ostrino in
zahtevajo uresničevanje svojih skle-
pov. Uspešnost dela se kaže v
nje^vih posledicah od le-teh pa je
odvisno, kakšno vlogo in mesto v
družbi si je 'zveza komunistov v
sedanjem trenutku sposobna ustvari-
ti.	jr
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 2. novembra I9]j
SLABA IN MALOMARNA ZAŠČITA
PRI DELU
V	Jugoslaviji se vsako leto pri delu
smrtno ponesreči 600 do 1000 de-
lavcev, čemur sta vzrok neučinkovi-
ta zaščita pri delu in neupoštevanje
predpisov o varnosti med delom.
Istočasno Jugoslavija razpolaga
vsako leto kar s 300.000 člansko
armado ponesrečencev pri delu, ki
se vsako leto vpišejo v seznam lažjih
in težjih invalidov. Tudi materialne
izgube, ki so povezane s temi nesre-
čami, so velike. Zaradi poškodb pri
delu naša država izgubi okoh 500
milijonov dinarjev letno. To je vso-
ta, s katero bi lahko zgradili veliko
tovarno.
Ravno ti obtožujoči podatki in
številke vsakodnevno postavljajo
vprašanje, kaj so naše delovne orga-
nizacije storile, da bi se zmanjšalo
število nesreč in smrti med delom.
Glavni vzrok tej pogubi je po-
manjkanje sredstev za tehnično-
h^iensko zaščito. Zaščita delavcev
ni bila izvedena niti v tistih pod-
jetjih, ki so proizvajala ta sredstva.
V Jugoslaviji je trideset odstotkov
podjetij in raznih delovnih organiza-
cij, ki nimajo nobene ustrezne zašči-
te proizvajalcev med delom.
V	zakonodaji modernih industrij-
skih držav so predpisane visoke kaz-
ni za kolektive, ki ne bi upoštevali
predpisov za varnost med delom in
če jim manjkajo ;tehničnohigienska
sredstva za zaščito delavca. Pri nas
pa mnoga podjetja iščejo rezerve
ravno v tem, da zmanjšajo višino de-
naija, namenjenega za nabavo teh
sredstev. S takšno politiko mnoga
podjetja prištedijo velike vsote de-
narja, naša družba pa na račun tega
' izgubi mnoge občane ali pa jih do-
smrtno vzdržuje zaradi nepotrebne
invalidnosti. Te izgube je mogoče
približno izračunati in so sledeče: s
smrtnim primerom izgubi podjetje
cca. 7.500 delovnih dni, s težko po-
škodbo pa približno 3.500 delovnih
dni. V Jugoslaviji umre zaradi nesre-
če letno okoli 800 delavcev, s čimer
izgubimo šest milijonov delovnih
dni. To so za naše gospodarstvo ne-
precenljive škode, so pa dejansko še
večje, kajti 25 % smrtno ponesreče-
nih v lanskem letu je bilo mlajših od
24 let, to pomeni, da so bili na za-
četku svoje delovne dobe. To pome-
ni, da smo z vsakim izgubili cca.
9900 delovnih dni.
V teh dneh zaščita pri delu tudi
pri nas dobiva večji pomen, kajti na
beograjskem velesejinu je odprta
razstava sredstev zaščite pri delu,
hkrati pa so obiskovalcem predvajali
več poučno znanstvenih filmov na
to temo. Vsekakor to ni dovolj, da
bi zbudili naše delovne organizacije
iz zimskega spanja, niti razstava ni
bila obiskana v takšni meri, kot so
prvotno pričakovali. S tem so naši
delovni kolektivi, oz. njihovi odgo-
vorni organi pokazali, da še v bodo-
če na tem področju ne bo zanima-
nja, niti kakšnih ukrepov za izboljša-
vo obstoječega stanja.
In med tem, ko bodo naša podjet-
ja razumela, da največjo izgubo pri
malomarni zaščiti svojega kadra no-
sijo sama, bomo še vedno čitali
^ozljiva poročila o nesrečah, kate-
rih bi se lahko z malo truda, z malo
sredstvi in z malo dela, izognili.
TEŽKI UČNI IN DELOVNI POGOJI
NA PTUJSKI POSEBNI ŠOU
Ponovno želimo seznaniti javnost
s problemi Posebne osnovne šole v
Ptuju, ker nas k temu silijo razmere
v njej. Prostori Posebne OŠ se
nahajajo v Minoritskem samostanu.
da se je med starši učencev
udomačil izraz ,,naš pa hodi v
klošter v šolo" ali pa , v kloštru je
šola za revne otroke".
Ob tem je vedno čutiri prizvok
prizadevnosti, manjvrednosti in sra-
mu. Staršem ni mogoče zameriti
njihovih neprijetnih občutkov in
negativnega odnosa do šole, da s
odporom pošiljajo otroka v šolo ah
ga kar zadržijo doma. Tudi za
učitelje, kakor za gojence ni
primemo, da si večkrat utirajo pot
med verniki na stopnišču.
Vsi, ki pozn^o prostore, v katerih
se vzgaja, usposablja in uči 261
učencev vedo, da so prostori
neprimerni za učno in vzgojno delo.
Prostori so pretesni, 700 let stara
zgradba pa je le za silo prilagojena
šolski uporabi. Šola nima kabinetov
in primernih prostorov za tehnični
pouk, kjer bi se vršilo poklicno
usposabljanje. Manjkajo telovadni
prostori, čeprav je korektivna
telovadba sestavni in pomembni del
učnega vzgojnega procesa, ker
pomaga učencem oblažiti motorič-
ne in telesne pomanjkljivosti. Pouk
telesne vzgoje se vrši v razredu ali pa
na mrzlem in temnem hodniku.
Takšen pouk ne more zadovoljiti
niri učenca, še manj pa učitelja. V
zidovih prostorov, kjer so sanitarije,
zbornica in pisarna, zevajo široke
zidne razpoke. Obstoja vedno, večja
in upravičena bojazen, da se bo
nekega dne "celotna stena, ki je
obrnjena proti pošti, porušila.
Razen šestih učilnic, ki so v
poslopju ,,kloštra", ima šola še štiri
učilnice v Dijaškem dornu, ki so pod
vsemi normativi za učno vzgojno
delo. Učilnice so temne, premajhne,
slabo ogrevane, na tleh je dotrajan
pod iz desk, zraven tega so vse
učilnice prehodne. Vse to ima na
učence slab vzgojni vpliv, kajti vsi
vemo, da duševno nezadostno
razvitost spremljajo tudi motnje
pozornosti in je že tako težko
dojemanje teh otrok, oteženo s
slabim šolskim okoljem in težkim
delom šolskega učnega kadra.
Ravno ti otroci rabijo največ
pozornosti in največ razumevanja.
Takšni otroci potrebujejo nazoren
pouk, ki ga lajšajo številni kabineti
in razni ostali šolski objekti in
potrebščine, ki jih rabimo pri
takšnih otrocih. Tega ptujska
posebna šola nima, ker so njeni
prostori neprimerni, ker med našimi
organizacijami ni razumevanja za
podporo delovnemu kolektivu Po-
sebne šole in da bi jim dali na
razpolago ali pa zgradiU nove
delovne in učne prostore.
Se nadaljuje
Ograjena svoboda
Neusmiljeno poseganje človeka v naravo in s tem tudi v njeno življenje,
postaja vse bolj nevarno za mnoga rastUnska pa tudi živalska bogastva našega
planeta. Tako danes ni več redkost, da je edina možnost videti nekdaj
pogostega prebivalca naših gozdov sedaj samo še v posebnih rezervatih ah
živalskih vrtovih. Podobna usoda pa se razprostira nad živalskim svetom
vsega sveta. Mnoge živalske vrste so že izumrle, mnoge pa so pred tem v
naslednjih letih ali desetletjih. Ne manjka sicer zagovornikov ohranjanja
naravnih lepot in bogastev, žal pa le-ti v največ primerih nimajo dovolj
možnosti preprečevati uničevanja. Boj za obstanek si je človek že izbojeval,
rati pa seje, ce ga ne bo izgubil v srečanju samega s seboj - v samouničenju.
Foto in tekst: Viktor Horvat
Komunalno podjetje Ptuj objavlja naslednja prosta
delovna mesta:
—	SKLADIŠČNIK: pogoj prodajalec, smer železni-
nar, s prakso v skladiščni službi;
—	AVTOMEHANIK: pogoj kvalifikacija in pet let
prakse;
NEKVALIFICIRANI DELAVEC v mehanični
delavnici: pogoj veselje do dela pri motornih vozi-
lih.
Kandidati za vsa tri delovna mesta morajo imeti
odslužen vojaški rok in stanovanje v bližini Ptuja.
ULICE IN PLOČNIKI
KONČNO V OBNOVI
IN POPRAVILU
Zadnji teden so se končno usmilih
tudi ptujskih prekopanih cestišč in
pločnikov. Vprašanje je le, če se bo
delavcem posrečilo dokončati delo
in če jih ne bosta prehitela dež in
sneg.
Lackovo uhcb so ponovno uredih,
razbiti pločnik pa so na novo
zbetonirah. Sedaj teče več del pri
popravljanju cest, ki so tlakovana in
so bila prekopana v času polaganj
novih PTT kablov ter raznih drugih
vzdrževalnih del na kanalizaciji.
Popravljeno in ponovno zalito s
asfaltom je tudi križišče ob
železniškem prelazu.
V bodoče bi bilo potrebno strožje
nastopati proti izvajalcem raznih del
na cestiščih, kajti ti pustijo tudi po
več mesecev razkopane ulice in še
brez vsakršnih označb, daje cestišče
v okvari.
Jaka se v prav majhnem avtu pelje
po ulici. Pa ga ustavi pohcist.
,,Kaj pa je vašemu vozu, da ga
tako meče sem ter tja? "
,,Nič, vse je v redu, samo meni se
kolca."
fjpNIK — ČETRTEK, 2. novembra^ 1972
STRAN 7
Srečanje steklarjev v Slov. Bistrici
Pred kratkim sta se v Slov. Bistrici
prvič po 10. letih skupnega
delovanja sestali osnovni sindikalni
organizaciji Steklarne „Boris Ki-
drič" iz Rog. Slatine in njenega
obrata iz Slov. Bistrice.
Kljub temu, da je bilo srečanje
namenjeno predvsem seznanjanju
članov obeh sindikalnih odborov, so
udeleženci izkoristili priložnost za
izmenjavo delovnih izkušenj na
področju sindikalnega dela kakor
tudi o poslovanju o^h kolektivov.
Ker je zbor dal tudi rnnoge koristne
sklepe in zaključke za nadaljnje delo
obeh kolektivov, so jih sklenili
vključiti v že sprejete delovne
programe obeh osnovnih sindikalnih
organizacij.
Med najpomembnejšimi sklepi so
bih: pomanjkljiva informiranost
članov kolektiva, večja skrb letnim
oddihom zapodenih, povečati pri-
prave za izvedbo letnin konferenc
sindikalnih organizacij, poiskati
uspešnejše oblike stimuliranja starej-
ših članov, ki so že več let v
kolektivu. Na zboru so se zavzemali,
da bi bila podobna srečanja
sindikalnih delavcev obeh kolekti-
vov vsako leto, po potrebi pa tudi
večkrat.
Takšna obliko sodelovanja bi
kazalo razširiti tudi na steklarni
Hrastnik in Samobor.
Viktor Horvat
SPOMENIK BORISU KIDRIČU - SKUPNA
AKCIJA VSEH OBČANOV
V Tedniku smo bralce že seznanili
z akcijo v Kidirčevem za postavitev
spomenika BORISU KIDRiCU. No-
silca te akcije, pri kateri se pričakuje
tudi pomoč vseh občanov krajevne
skupnosti Kidričevo, sta Zveza
borcev Kidričevo ter krajevna
organizacija socialistične zveze de-
lovnega ljudstva Kidričevo. V zvezi s
postavitvijo spomenika so bili že
posveti s predstavniki tovarne
ghnice in aluminija ter tudi s
predstavniki republike. Oboji pod-
pirajo to prizadevanje z velikim
zadovoljstvom. Tudi predstavniki
drugih organizacij so se povsem
enoglasno strinjali z akcijo. Po
predračunu stroškov bo stala posta-
vitev spomenika cca 16,5 mUijona
starih din^ev. Vsi, ki so sodelovali
v razpravi so menili, da so takšni
stroški na prvi pogled veliki,
dejansko pa niso pretirani. Soglasno
je bilo poudarjeno, da je v akcijo
treba pritegniti vse občane krajevne
skupnosti, ki bi naj s svojimi
prispevki pripomogh k realizaciji te
akcije. Stroške bi naj do ene tretjine
krili občani, torej bi naj skupno z
organizacijami prispevali 6 S mili-
jonov, v čemer bi prispevali občani
3 S milijone, organizacije v Kidri-
čevem pa preostale 3. TGA bi
prispevala drugo tretjino, občina in
repubhka pa še tretjo. Čeprav je pri
zbiranju sredstev od občanov raču-
nati predvsem na zavest, so pred-
stavniki organizacij menili, da ne bo
takih, ki ne bi prispevah vsaj -
minimalnega prispevka.
Spomenik velikemu revolucionar-
ju bi naj stal na prostoru pred
osnovno šolo v Kidričevem, ki tudi
nosi ime po njem, otvoritev pa bi
naj bila ob 20-letnici smrti Borisa
Kidriča, veijetno v prisotnosti naših
višjih predstavnikov pohtičnega živ-
ljenja in njegovih najožjih sodelav-
cev^tako v vojni kot tudi po njej.
Na seji je bil izvoljen tudi že
delovni odbor, ki bo vsekakor imel
zahtevno in odgovorno nalogo,
kateri pa bo kos le, če mu bodO pri
tem pomagah v prvi vrsti vsi
stanovalci Kidirčevega, oz. občani
krajevne skupnosti. Poleg tega bo
delovni odbor moral tudi zbirati
sredstva iz vseh mogočih virov.
Tako je bila nakazana možnost
izdaje posebnih značk in barvnih
fotografij, izdan pa bi naj bil tudi
bilten, ki bi obsegal med drugim
tudi razvoj naselja Kidričevo od
ustanovitve do danes, v njem pa bi
naj sodelovale gospodarske organi-
zacije s svojimi reklamami.
FM
Na lastno
odgovornost
Ce se v Ptuju postavimo na
križišče ceste s progo, bomo opazili,
da je prehod pešcev, kolesarjev in
mopedistov vedno enak, ne glede na
to, ali so zapornice dvignjene ali
spuščene. Edine „žrtve", ki morajo
pred njimi obstati, kadar je prelaz
zaprt, so avtomobili, ker ti ne
morejo zapeljati pod njiffti ah ob
strani.
Ptujski občani so se v zadnjih
nekaj letih tako razvadili in postali
tako samozavestni, da za njih
nobena zapora ne predstavlja ome-
jitve. Edino vlak je še tisti, pred
katerim obstanejo. Ah se nam res
mudi, da ne moremo počakati nekaj
minut pred zapornicami, ali je res
potrebno hoditi mimo njih? Naj-
huje pa je to, da večina takšnih
vihravih ljudi sploh ne pogleda, kje
je vlak, temveč se kar slepo zapodi
prek proge. Sedaj, ko se je pričela
šola, so takšne namišljene heroje
pričeh posnemati tudi naši prvošol-
čki in drugi pionuji osemletk, ki
verjetno menijo, da če bežiš prek
proge, da pri ostalih vzbudiš pojem
vehkega korenjaka. Nekateri otroci
gredo celo tako daleč, da čakajoč
na vlak pred zapornicami govorijo:
„Ah se upaš teči prek, saj je vlak še
daleč? " - „Reva, ne upaš si,
zadnjič pa si rekel, da boš stekel pet
metrov pred vlakom." Tako in
podobno komentirajo otroci, ki se
ne zavedajo, da ne tekmujejo z
vlakom, temveč s smrtjo, kakor vsi
ostali, ki prestopajo tirnice, ko so te
za prehod zaprte vsled bližajočega
se vlaka.
Res je, da včasih zaprejo zapor-
nice mnogo prehitro, vendar bolje
jih je spustiti prej kot prepozno. To
ravno velja za zimski čas, ko je
vidljivost v jutranjih urah zaradi
megle na minimumu. V šolah pa bi
morali učence poučiti, da ta njihova
herojstva in tekmovanja s smrtjo
niso herojstva, temveč neumnost.
Dobro bi bilo, če bi ob kritičnih
urah naš prelaz obiskal občasno tudi
uslužbence mihce, ki bi takšne
kršilce opozoril, starejše pa kazno-
val, ker se takšen prehod smatra za
kršitev prometno cestnega reda in
ogroža varnost prometa.
NOVE LUCi NA NOVEM
DELU TITOVEGA TRGA
Pred novo veleblagovnico Merca-
tor so pretekh teden postavih šest
nosilnih električnih drogov in na
vsakega izmed njih pri trdih štiri
svetlobna telesa.
Od prvega mraka do polnoči bodo
svetile vse luči, po polnoči pa bo
prižgan le vsaki drugi vetilni drog.
Priznanje Jožetu Muhiču za vestno
delo
v zvezi z 10-letnico zaposhtve pri Kmetijskem kombinatu Ptuj in s
25-letnim vodstvom obrata Mizarstvo je bil Jože. Muhič 18. 10. 1972 v
Narodnem domu ob srečanju 66 članov kolektiva Kombinata Ptuj deležen
posebne pozornosti s cvetjem in s spominskimi darih in še posebej z
nagovorom glavnega direktorja kombinata Cvetka Dopliharja o Jožetu
Muhiču kot spoštovani osebnosti ter kot strokovnem delavcu in pohtičnem
aktivistu v občini in v podjetju.
Za vso pozornost se je vsem zbranim Jože Muhič prisrčno zahvahl
močno ginjen nad vsem, zlasti da je to doživel pred tako širokim krogojn
sodelavcev iz kombinata.
Jože Muhič ob prevzemu praktičnih daril in vse prisrčnosti za 10 let in
upokojitev
JAGER NE JAGA
Malo zasuknjen začetek znane
narodne pesmi, ki smo ga napisali v
naslovu, je značilen za letošnjo
lovno sezono, vsaj v nekaterih
predelih. Letošnje poplave in neurja
so prizadele tudi divjad in s tem
„nahudile" tudi lovcem področja
ormoške občine. Pravijo, da divjadi
skoraj ni. Prvi lovi so to mnenje tudi
potrdili, zato ormoške lovske druži-
ne tudi ne sprejemajo tujih lovcev.
No, kljub*'temu je ormoški hotel
Jeruzalem gostil minuh teden dve
vehki skupini italijanskih lovcev.
Prva skupina 53 lovcev se je zadržala
od ponedeljka do petka, druga
skupina 42 lovcev pa od sobote do
ponedeljka. Prvi so bili iz Milana in
okolice, drugi pa iz Benetk.
Kapacitete hotela Jeruzalem v
Ormožu so že zdavnaj postale
pretesne. Pri tem mishmo predvsem
na majhno število postelj, saj jih je
samo 32. Dolgo se že govori o
povečanju nočitvenih kapacitet, pa
se zadeva nikakor ne premakne iz
mrtve točke. Zadnji primer je
nujnost te zahteve zopet potrdil. Ne
samo, da niso mogh v hotelu nuditi
prenočišč vsem omenjenim gostom,
ampak so morali zavrniti tudi vse
tako imenovane tranzitne goste, ki
se čedalje bolj ustavljajo v hotelu.
Pri omenjeni skupini gostov so si
pomagali tako, da so nekatere
odpeljali prenočevat v na novo
urejeno gostišče na Jeruzalemu,
zopet drugim pa so poiskali
prenočišča pri zasebnikih v Ormo-
žu.
Na splošno so italijanski lovci, ki
so zaradi omenjenih težav lovskih
družin hodili na lov v Zelendvor na
Hrvaškem, bili v hotelu Jeruzalem
zelo zadovoljni. Tiste, ki so hodili v
gostišče na Jeruzalem je motila
samo cesta, ki je marsikateremu
zaradi svojega slabega stanja ostala v
spominu. Nekateri preprosto niso
mogli razumeti, da je tako po-
membna cesta, ki pelje do izjemno
lepe turistične točke in lepo
urejenega gostišča neasfaltirana.
jr
Ob prisotnosti pio-
nirjev obujali spo-
mine iz časov NOB
v petek, dne 27. oktobra je bilo
srečanje pionirjev štirih osnovnih šol
v Majšperku. Na srečanju so se
zbrali pionirji iz šol Majšperk,
Stoperce, Naraplje in Ptujska gora.
Srečanja so se udeležih tudi prvo-
borec Zvonko Sagadin s svojo
materjo „Ženko" Sagadin. Pripove-
dovala sta o dogodkih iz pretekle
vojne. Na povabilo Zveze prijateljev
mladine Ptuj je srečanju prisostvova-
la tudi nekdanja interniranka iz
Ravensbruecka, sedanja pisateljica
Branka Jurca ter predsednica Zveze
prijateljev mladine Slovenije Stanka
Sagadin iž Ljubljane.
Srečanje se je začelo ob enajsti uri
v šoli Majšperk in ko je pogovor
med pionirji in borci iz NOB stekel
h kraju so si vsi ogledah še^^osnovno
šolo^Naraplje, ki nosi ime po padlem
partizanskem kurirju Miranu Sagadi-
nu, ki so ga Nemci med vojno ujeh
in živega zažgali.
Zveza prijateljev mladine Ptuj bo
pripravila še več podobnih srečanj
med pionirji in borci iz NOB, tako
da bodo ti spoznali našo preteklo
zgodovino od neposrednih soudele-
žencev boja za svobodo in pravice
naših narodov.
8 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 2. novembra I9]j
J02E MAR.
Formin in Forminci
(4. nadaljevanje)
Nekje v Osluševcih se je od
„velike ceste" odcepila druga cesta,
ki je šla prek Pesnice skozi Formin
in skozi Placarovce, Gaj ovce in
naprej do one ceste, ki je vezala Ptuj
z Borlom. Seveda ta forminska cesta
ni bila tako dobro obdelana, vendar
zgodovina zatrjuje, da je podlaga še
iz itenerarske, predrimljanske dobe,
iz zgodnje antike, in so ob nji našli
ha Forminu celo latensko-mlado-
železnodobsko grobišče, iz česar se
lahko sklepa, da so blizu te ceste bili
razni stari narodi in moja opazova-
nja v prejšnjih vrstah niso spletena iz
lukove slame.
Zdi se mi tudi in stari ljudje so
to trdih, da je podobna „velika
cesta" v manjšem obsegu bila
izpeljana še prek polja mimo sedanje
margetinske cerkve, ker so Jurekov
Peter (+1905) in pozneje Tomaša
(+1925) našU na svoji njivi pri
Sumovih kameni te plošče, s kakršni-
mi so Rimljani tlakovah ceste.
Ce je bil Formin trg, je tudi
sam moral imeti neke poti in ceste
med hišami, na primer v klancu. Ta
cesta je prišla iz Oslušovec prek
Pesnice - med Baštjanovimi -
Prhlakovimi in Falentovimi —
kamor je bila izpeljana iz vehke
ceste, kakor je še danes, ampak
sedaj prek mosta za Fištravčevim
ogradom. Ko je ta cesta prišla prek
Pesnice, je šla tudi skozi spodnja
ledna in naprej proti Gorišnicem.
Zakaj? Zato, ker so še danes
vse hiše tako čudno po vrsti
postavljene, )da se more trdno
mishti, da je mimo njih morala iti
taka cesta. Sicer so se pa tudi nove
ceste delale večinoma na starih,
utrjenih podlagah.
Ampak cesta od Kotnega mhna
gor po bregeh, skozi Placarovce in
naprej, kot sem jo že opisal, je
morala biti zaradi neke takratne
važnosti trdna, stara, ker je sedaj že
za meter globlje potlačena, nižje kot
pa je sosedna njivska terasa. Da je
tudi ta cesta iz rimljanskih časov,
pričajo ostanki starih stavb, izkopa-
nin, ici se še vedno najdejo na njivah
ob nji, če se malo globlje zaorje.
Tako mislim, da je bil ves breg ob
Strugi vse gor od mhna do
margetinske cerkve in še ob tej
pozidan. ~0b margetinski cesti, le
kakšnih 200 metrov od odcepa od
forminske ceste, so našh pred 40 leti
na Zavčovoj njivi dobro ohranjene
rimljanske predmete, ki so zdaj v
ptujskem muzeju. Našh so jih v
globini enega metra. O tem priča še
vedno tista jama, kjer so kopali
pesek in drobir.
Ker sem že v tej jami, še
povem, da ta jama lepo kaže
geološki sestav ptujskega ož. formin-
skega polja, kakor ga je Drava v
dolgih stoletjih ah tisočletjih spravi-
la skupaj. V jamskih stenah se dobro
vidi in razločuje več debehh plasti
raznovrstnega peska in mivke ter
šodra, druga nad drugo, kakor jih je
Drava ob svojem menjavanju struge
med Halozami in zamušanskim
hribom zlagala. Kako globoko je tu
nanešenega prodeca, peska, ne
morem reči; V' Zlatohčju nad
Ptujem, kjer so kopah za električne
turbine jame za temelje, so našli za
petindvajset metrov debelo plast te
robe, preden so prišli do trde
skalnate podlage. Zdaj pa premislite,
koliko milijonov let je morala voda
trgati pohorske skale, da jih je lahko
toliko nanosila v dolino proti
Ormožu, preden je ustvarila to
veliko polje! Samo v tej Zavčovoj
jami sem naštel pet plasti meter
debehh peskovih in prodecovih
skupin. Vsaka plast pa pomeni
preobrat Drave. In če vsaka plast
pomeni vsaj tisoč let, v 25 plasteh
po en meter računamo, bi rekel, da
je preteklo, preden se je nakopičilo
v Zlatoličju petindvajset metrov,
najmanj petindvajset tisoč! Sicer se
pa naj o tem prepirajo geologi!
N^d^jevanje prihodnjič)
V MLADIKI NIČ VEČ PREZEBANJA
V začetku letošnjega šolskega leta
so si oddahnili učenci in učite^i
osnovne šole T. Znidarič v Ptuju,-isaj
so ob vstopu v razrede opazili na
novo montirane radiatorje za cen-
tralno kurjavo. Peč so prviČ zakurili
v oktobru in sedaj preživljajo hladne
jesenske dni v prijetno zakuijenih
učilnicah. Ko smo obiskali ravnate-
lja „Mladike" Franca Hribernika,
nam je o akciji zbiranja denarja za
centralno kurajvo rad povedal, kar
nas je zanimalo.
Lončene peči, ki so jih grele vsa
leta doslej, so že dotrajale, zato j&
bilo potrebno , začeti misliti o
zamenjavi z novimi. Zaradi prakti-
čnosti so se odločili za centralno
kurjavo, ki že povsod nadomešča
standardne peči. Hkrati z odločitvi-
jo pa se je pojavil tudi problem,
kako zbrati potrebna sredstva, saj je
predračun znašal okrog 54 starih
mihjonov. Začeh so z akcijo
zbiranja denarja in danes, ko je
najhujši del za njimi, so veseh nad
uspehom, še bolj pa nad razume-
vanjem vseh, ki so prispevali svoj
delež. Najprej so skhcali roditeljski
sestanek staršev in jim razkriU svoje
načrte in jim orisali tudi potrebe, ki
jih k temu siUjo. Odzvalo se je okrog
500 staršev, ki so potem tudi vsak
po svojih zmožnostih prispevali
denar. Ta se je zbiral na posebnem
računu. Z njihovim razumevanjem
so zbrah 95.0.00 din, 180.000 din je
prispevala temeljna izobraževalna
^skupnost iz sredstev amortizacije,
nekaj denarja so si začasno tudi
izposodih, del je prispevala krajevna
skupnost, nekaj malega, kar vseka-
kor ni preveč pohvalno, so dala
ptujska podje^a.
Z delom so začeh v juniju, ko so
opravih. zidarska dela, montažo peči
in radiatorjev ter napeljavo cevi pa v
počitnicah. Vsa zidarska dela je
izvajalo gradbeno podjetje Gradnje
iz Ptuja, monterska dela pa je
prevzelo montažno podjetje Elek-
trokovinar. Delavci Elektrokovinarja
so pod vodstvom Vlada Šilaka
krepko prijeh za dela in končali v
enem mesecu to, za kar bi
potrebovali sicer 2 meseca.
Po montaži "SO delno prepleskali
stene razredov in tako so z delom
končali že do septembra, ko se je
pričel pouk.
Eno veliko delo je torej že
uspešno končano. Ostane še samo
obračun z gradbenim podjetjem,
potem pa bodo spet našh kakšno
drugo nujno potrebno opravilo, da
za aktiven kolektiv kot je v
„Mladiki", nikoh ni pravega miru.
O delu krožkov in sekcij na šoli
smo zvedeli, da aktivno delajo trije
pevski zbori, planinsko diuštvo,
taborniška organizacija, telovadno
društvo, orkester harmonikarjev in.
kitaristov, podmladek rdečega križa,
šahovski krožek in fotografska
sekcija. Svoje naloge pa uspešno
j izvajata mladinska in pionirska
or^nizacija.
Šolarji dobivajo vsak dan malico,
ki jo pripravlja šolska mlečna
kuhinja. V kuhinji, ki bi bila nujno
potrebna modernizacije in nove
opreme, morajo vsak dan pripraviti
1017 malic. V bližnji prihodnosti
imajo v načrtu tudi obnovo kuhinje,
kar bo vsekakor spet eden izmed
Uspehov.
Naši bralci verjetno še ne vedo, da
je osnovna šola T. Znidarič ena
prvih v Sloveniji in sploh prva v
ptujski občini, ki bo prešla na
sodoben pouk tujih jezikov s
pomočjo responderjev. Za ta namen
bodo oskibeh posebno učilnico, v
kateri bodo namestih te sodobne
naprave, ki jih je priskrbela repub-
Uška izobraževalna skupnost.
Ob koncu našega razgovora je
ravnatelj Franc Hribernik izrazil
zahvalo vsem, ki so priskočih na
pomoč pri ureditvi centralne kurja-
ve, predvsem pa številnim staršem,
ki so in ki še vedno pošiljajo ali
prinašajo denar za to, da bi njihovim
otrokom, njihovim šolarjem pri delu
in učenju bilo prijetno toplo, kar se
bo prav gotovo obrestovalo z
boljšim učnim uspehom.
-nak
Mladi trgovci Panonije v Arandželovcu
Kot je znano, sta ptujska in
arandželovska občina že nekaj časa
pobrateni. To prijateljstvo postaja
vse bolj koiištno za obe, sicer med
seboj precej oddaljeni občini, ven-
dar prijateljstvo ne ppzna meja.
Ni še dolgo tega, kar so mladi
trgovci iz Arandželovca, ki se šele
pripravljajo za ta poklic, obiskah
svo|je trgovske prijatelje v Ptuju in že
so jim obisk vrnili vajenci trgovskega
podjetja Merkator, poslovne enote
Panonija iz Ptuja.
O tem prijateljskem obisku nam je
pripovedoval Marjan Pišek, iz Pano-
nije, ki nam je med drugim dejal:
„Pred dnevi . se je vrnila iz
Arandželovca sedemčlanska dele-
gacija mladih trgovcev, kjer so bili
nad vse prisrčno sprejeti. Vrnili so
se z nepozabnimi vtisi. Med drugim
so si ogledali kulturne znamenitosti
mesta in okolice, zlasti pa še njihove
trgovine ter se tako seznanili z
njihovo organizacijo, načinom in
poslovnimi uspehi.
Predstavniki 'ptujske „Panonije"
in trgovskega podjetja ,,Kolektiv" sp
se med drgim dogovorili, da bodo ta
srečanja mladih trgovcev vsako leto,
kar pomeni, da bodo mladi sledili že
tradicionalni poti bratstva in prija-
teljstva med Srbi in Slovenci. To
bratstvo se je skovalo v najtežjih
dneh naše ljudske revolucije, v času,
ko je okupator pregnal številne
slovenske družine daleč v Srbijo.
F. H.
Pravočasne
priprave
v sredo, 18. oktobra je radio Ptuj
skhcal sestanek vseh organizacij sko-
sodelujočih na ptujskem festivalu
narodnozabavne glasbe.
Sklenili so, da bo letošnji razpis za
5. festival razglašen že v decembru
1972, tako da bodo imeh ansambh
dovolj časa za priprave. Direktor
radia je osebno obvestil o Ijubilej-
nem 5. festivalu vse ansamble, ki so
sodelovah na 4. festivalu, oz. na
njegovih pripravah. Ansamble je
pozval k nadaljnjemu sodelovanju.
V vsem tem pa niso najbolj važni
sklepi sestnaka med radio Ptujem
RTV Ljubljani, Kasetno produkcijo
RTV Ljubljana in RTB temveč je
pomembno to, da se organizator 5.
festivala zaveda, da po končani
prireditvi ne sme držati križem rok,
temveč da se je potrebno takoj
pripraviti za naslednjo, čeravno je še
dovolj časa. Takšen pristop k
organizaciji prireditve je garancija
uspeha in lahko marsikaterim ptiy-
skim prirediteljem in organizatorjem
podobnih prireditev služi za zgled.
Maturantje ESS
v alccijo!
To šolsko leto je na ptujski
ekonomski šoh 38 četrtošolcev, 38
bodočih ekonomskih tehnikov. Te-
žave imajo z zbiranjem denarja za
končni izlet, ki jih bo za 10 dni
popeljal v francosko prestolnico -
Pariz. Svoj delež bo dal izkupiček
od letos' že 10 tradicionalnega
maturantskega plesa, precej bo pri-
speval srečolov, za katerega že
pridno zbirajo dobitke, nekaj bo
^.;.primaknila tudi šola, ostalo pa
maturantje sami.
Prejšnji petek so odšli takoj po
pouku na Breg, kjer ima KK Ptuj
večjo koruzno polje. Domenili so se,
da si bodo s trganjem kortlze
povečali svoj fond za izlet. Vreme je
bilo sicer oblačno, a to je delovno
■ storilnost le še povečalo, in zrelo
latje je hitro padalo na kupe. Pridno
so trgali vse do mraka. In ko smo
povprašali enega izmed njih, zakaj
so se odločili prav za trganje koruze,
nam je dejal: ,,Hočemo dokazati, da
smo tudi sami voljni z delom
prislužiti denar in pri tem ne
izbiramo načina. Kjer je volja, tam
je pot!"
Ozmec M.
— Četrtek, 2. novembra 1972
STRAN 9
tujski srednješolci - krvodajalci
v torek, 10. oktobra je bila v
plošni bolnišnici Ptuj krvodajalska
ikcija za mladino ptujskih srednjih
iol. Krožki rdečega križa na eko-
jomski srednji šoh in na gimnaziji
C zbrali kandidate, ki so dopolnili
18 let in so voljni darovati kri. Mladi
B se akciji množično odzvali, saj je
kilo prijavljenih skupaj 49 dijakov,
od tega 18 iz ekonomske šole in 31
i gimnazije. Po pregledu in grupaci-
^jih je lahko darovalo kri 41. Iz
ESS 13, iz gimnazije pa 28. Odklo-
jjenih je bilo le 8, iz ESS 5 ih 3 iz
pmnazge.
Dr. Jožica Vrečko - vodja oddel-
^ za transfuzijo, je izrazila zado-
»oljstvo in poudarila, da je med
srednješolsko mladino iz leta v leto
več razumevanja za to humano akci-
jo. Dijaki zaslužijo vso pohvalo za
dragoceno kri, ki so jo darovaU. Prav
gotovo bo rešila marsikatero življe-
nje, lahko se zgodi, da bo kdo izmed
njih kdaj sam potreboval to življenj-
sko tekočino in šele takrat se bodo
lahko prav zavedali, kako pomemb-
no dejanje so opravili.
Naj bodo ti srednješolci vzgled
vsej ostali ptujski mladini in obča-
nom, ki so dopolnili 18 let. Naj se v.
čimvečjem številu udeležujejo krvo-
dajalskih akcij in s tem dokažejo
svojo humanost.
Test in foto: M. Ozmec
En popoldan v otroški
posvetovalnici
Prejšnji četrtek, bilje lep jesenski
popoldan, se mi je ponudila
priložnost, ki sem jo takoj izkoristi-
la. Obetal se mi je lep izlet v
prekrasne Slovenske gorice, kjer je
shkarka Jesen s svojim čudežnim
čopičem že nadela naravi novo
zlatorumeno obleko.
Dr. Potočnikova in njeni sodelav-
ki, sestri Anja Silak in Jožica Kovač,
so se odpravljale v Vitomarce, kjer
je bila tisti dan otroška posvetoval-
nica. Sklenila sem združiti prijetno s
koristnim in se jim pridružiti.
Mishm, da ni potrebno posebfej
pripovedovati, kako taka stvar
izgleda. Namreč, v vseh večjih krajih
ptujske občine so enkrat mesečno
otroške posvetovalnice, ki jih razen
v nekaj primerih, ko to dela terenski
zdravnik, opravlja otroški dispanzer
iz Ptuja.
Po nič kaj lepem slovenskogori-
škem makadamu smo srečno pri-
speU do vitomarške osnovne šole, ki
bi bila prav tako kot šola v Hajdini
in druge tej podobne, že presneto
potrebna nadomestila v podobi nove
stavbe.
V enem izmed razredov nas je v
pritličju že čakalo nekaj mater z
otroci. Hitro smo izpraznili kovček,
v katerem je vse, kar v posvetoval-
nici potrebujejo in že se je začelo.
Sestra Anja se je spoprijela z
medicinsko administracijo in je v
otrokov karton vpisovala vse potrej;^
ne podatke. Sestra Jožica pa je vse
malčke stehtala in materam svetova-
la o pravihii prehrani in negi otroka.
Dr. Potočnikova je vsakega dojenč-
ka temeljito pregledala in napisala
recepte ter dehla razne nasvete.
Ko smo se" vračah nazaj v Ptuj,
smo se ustavih še v Trnovski vasi,
kjer sta čakaU dve materi s svojima
malčkoma. Malo sem bila presene-
čena, ker je tako malo mater
prineslo svoje otroke na pregled, pa
so mi povedale, da je bil odziv
prejšnji mesec precej večji in jih
zato ni, ker so prepričane, da ni
treba vedno prihajati, kar pa seveda
ni prav, ker je treba otrokov razvoj
vedno sproti spremljati in odpravlja-
ti napake, ki se venomer pojavljajo
i/l ki jih lahko ugotovi le zdravnik.
Zvedela sem, da so pregledi v
posvetovalnicah vsak teden po 3
krat in to vedno v drugem kraju.
Da matere ne bi pozabile, kdaj
pride v njihov kraj zdravnik, dobi
dojenček že ob prvem obisku na
dispanzerju ali v posvetovalnici
poseben karton, na katerem mu
označijo, kdaj je posvetovalnica v
njegovem kraja Vsak kraj pride v
mesecu enkrat na vrsto in to vedno
ob določenih dnevih. V ptujski
občini je 10 posvetovalnic (v
Slovenskih goricah sta v Vitomarcih
in Trnovski vasi) ter v Desterniku in
Janežovcih, potem pa si sledijo še v
Markovcih, Gorišnici, Leskovcu,
Vidmu, Podlehniku, Žetalah, Stano-
šini, Grajeni in v Šelah. Vsak
ponedeljek popoldne pa je posveto-
valnica v otroškem dispanzeiju v
Ptuju.
Na sploh so posvetovalnice dobro
obiskane. Sicer pa hodijo matere na
posvet k zdravniku največ v prvem
letu otrokove starosti, pozneje pa v
glavnem le takrat, ko je otrok bolan.
V posvetovalnici natančno pregleda-
jo otroka in ugotovijo njegov telesni
(teža, i-ast), pa tudi duševni razvoj,
morebitne znake nerazvitosti, slabo-
krvnosti in podobno. Marsikdaj pa
ugotovijo tudi, da je malček bolan,
čeprav starši tega niso opažih.
Večkrat prinesejo tudi sami na
pregled bolnega otroka, kar pa ni
zaželjeno, ker se od njega lahko
okužijo še drugi.
V četrtem mesecu otrokove
starosti pošiljajo otroka na rhoent-
gensko slikanje kolkov, pa tudi prej
že s preiskavo poskušajo ugotoviti
morebitne nepravilnosti. V prime-
rih, kjer gre za večjo ah manjšo
okvaro kolka, napotijo mater z
otrokom k ortopedu, kontrolirajo
abdukcijsko povijanje ali šince in
podobno.
Marsikje so še težave s prostorom
za posvetovalnice. Lažje je v krajih,
kjer imajo ambulante, kot npr.
Janežovci, Gorišnica, Leskovec in
Podlehnik. Kjer pa ni ambulant,
najdejo prostor v šolah (Vitomarci,
Grajena, Sela). V Markovcih se jim
je že tudi zgodilo, da so pregledovali
v poročni dvorani. V Stanošini
imajo posvetovalnico v privatni hiši,
kjer jim prostor vedno lepo
pripravijo in zakurijo.
Glavni namen terenskih otroških
posvetovalnic je, \j»livati na pravilen
razvoj in pravočasno zdravljenje
tudi tistih otrok, ki živijo daleč od
mesta, in kjer so slabe prometne
zveze. Da delo ni zaman, kažejo
rezultati, da so odpiavih dosti
(Nadaljevanje na 12. strani)
Tako je bilo v četrtek v Vitomarcih
6or in dol po Slov. Bistrici
Tujec, ki pride v Slov. Bistrico,
takoj opazi „nekaj" malenkosti, ki
.bodejo v oči in bi jih bilo potrebno
odpraviti, ker bi se s tem izgled
mesta izboljšal.
j Ljubljanska cesta, od centra do
obrata Steklarna, potrebuje pločnik.
Ko so tla v jeseni in zimi
razmočena, je tu prav težko, oz.
nemogoče hoditi. Na isti uhci bi
bilo potrebno obnoviti pročelje hiše
št. 3, ki lepo kaže, da je že stara, še
bolj pa, da jo hišna skupnost
zanemarja, tako da že kaže zidake in
malto med njimi. Nasproti ceste pri
blagovnici Market je cerkveni zvo-
nik, na katerem,se lepo lušči omet
in čaka popravila.
Na tr^ Svobode imajo probleme
s pločniki, predvsem je ta slab od
postaje LM do blagovnice in kdor ni
pazljiv, lahko hitro preskusi trdoto
Med tem je asfaltni pločnik na
'"Ugi strani kotanjast in se na njem
" času dežja zadržujejo prava mala
jezera, tako da je najbolj pametno
iioditi po cesti.
Bistriška vojašnica v teh dneh
prejema nove vojake in je lepo
''rejena, pred vhodom stoji velik
pano, ki pozdravlja novince, ki
prihajajo v JLA.
Nasproti poslopja SO - Slov.
"'Strica ima razstavljene svoje
"^alne avtomate manjša lunapark
Skupina iz Kranja, ki skuša tik pred
^imo pobrati zadnje dinarje Bistri-
••anom, kajti takšne skupine pozimi
""najo dela.
Opaziti je, da fanajo Bistričani
Poleg svetovno znanih judoistov
'•Idi dobre boksarje in nogometaše,
komunalnih košev za odpadke
kjer pa so, so hudo zmaličeni in
^■^orajda neuporabni.
V Bistrici se zelo dobro godi
P®sjim mrcinam, ker so posamezniki
^ društvo, ki ljubijo četveronožce.
zelo aktivni. Njihovi ljubimci so na
raznih tekmovanjih po Sloveniji in
tujini osvojili precej nagrad. Nekaj
impozantnejših četveronožcev si
lahko ogledamo v klubski omarici
na avtobusni postaji, kjer so
razstavljene njihove slike in mnogi
izmed njih so slikani s klobučkom
na glavi in fajfo v gobcu.
Da bi Bistričani pozabili na svoje
probleme, večkrat poskrbi mestni
kino, kije to nedeljo vrtel francosko
komedijo „Oscar je kriv za vse" s
Louis de Funesom v glavni vlogi.
Marsikaterega gledalca je po predsta-
vi zaradi smeha bolel trebuh in neki
prileten možak je v bifeju na trgu
rekel: ,,Tako se nisem nasmejal že 7
laških let". Morda se bo ta človek
smejal tudi takrat, ko bodo v
Bistrici uredili stanovanjske in
cestno-komunalne probleme. Scena-
rij za ta film je že napisan, vendar
bistriška občina še nima sposobnega
režiserja, ki bi to učinkovito izvedel.
Igralcev za negativne vloge in kršitve
je dovolj, manjka pa tisti za
pozitivna dejanja.
Na mizi je polna košarica banan.
Za mizo sedi Miško in poželjivo
streže z očmi po njih.
»Koliko bi jih snedel. Miško, eno
ah dve? " ga vpraša mamica.
„Th," odgovori mah Miško.
„Ne reče se tli, ampak tri," ga
popravi mamica. „ Dokler ne boš
prav povedal, sploh ne dobiš
banane. .No, še enkrat povej koliko
bi jih rad? "
„Pet," si premish Miško.
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 2. novembra I9]j
Združenje slikarskih kolonij
Slovenije
Po zgledu umetniških združenj, ki
so začela nastajati v Evropi v 2.
polovici 19. stoletja, pri nas pa
posebno po zadnji vojni v Slavoniji
in Vojvodini, so v zadnjih 15 letih
vzniknile tudi v Sloveniji razno-
vrstne umetniške organizacije oziro-
ma srečanja, kot na primer kiparski
simpozij Forma viva z izmeničnimi
delovišči v Kostanjevici na Krki,
Seči pri Portorožu, na Ravnah in v
Mariboru, Ex tempore v Piranu ali
pa slikaraske kolonije v ŠkoQi Loki,
Izlakah, Idriji, Novem mestu,
Trebnjah, Ravnah in Ptuju. Ta
obhka organiziranega srečevanja
umetnikov ima za svoj glavni cilj,
razbiti izohranost sodobnega umet-
niškega ustvarjanja, ki je ponavadi
omejeno le na večja kulturna
središča, ga razširiti na vse nacional-
no ozernlje in tako zopet približati
širšim ljudskim plastem ter ga
končno popularizirati tudi s tem, da
ob tem nastajajo lokalna razstavišča
in galerijske zbirke v krajih, kamor
umetniško ustvaijanje sicer ne bi
nikoh zašlo. Istočasno pa se vsaj
načeloma stremi tudi za tem, da se
hkovna umetnost naredi razumljivej-
ša in s tem ljudskemu čustvovanju
dostopnejša. To se doseza s tem, da
si taka združenja postavljajo za cilj
obvezujoče pogoje delovanja, bodisi
da gre pri Formi vivi za material (v
Kostanjevici se kipari v lesu, v Seči v
kamnu, na Ravnah v železu in v
Mariboru v betonu), v Piranu za
omejen čas, pri slikarskih kolonijah
pa za določeno tematiko, prek
katere naj bi umetnik doživalj^ in
upodabljal pokrajino in njenega
človeka.
Form4 viva ima svojo trdno
organizacijo (sekretariat) in trajni
razstavišči (v Kostanjevici in na
Seči), medtem ko slikarske kolonije
ne premorejo svoje lastne galerije ii
vsaj stalne zbirke, ampak po vsaki
kampanji vsaka za sebe pripravi
svoje razstave, med katerimi pogo-
sto ni niti trdnejše povezave niti
trajnejše kontinuitete. Zato se je
porodila misel, da bi slovenske
kolonije med seboj nekoliko črvste-
je sodelovale v okviru Zveze
kulutmo prosvetnih organizacij Slo-
venije s samostojno organizacijo z
uradnim nazivom Združenje slikar-
skih kolonij Slovenije. In da bi te
kolonije lahko prikazale rezultate
ustvarjalnosti slovenskih slikarjev,
delujočih v posameznih kolonijah
širom Slovenije ter tako položile
obračun svojega dela pred domačo
javnostjo, so lansko leto organizirale
likovno razstavo, ki potuje po
Sloveniji in bo med pomembnejšimi
mesti, ki imajo razstavne možnosti,
obiskala tudi vse matične kraje
kolonij, med njimi Ptuj. Zato bomo
v 1. polovici novembra imeh v
gosteh to zanimivo razstavo, o
kateri pa bomo kaj več povedah, ko
bomo dobih njeno gradivo in nam
bo s tem omogočen vpogled v
ustvarjalne specifičnosti področij, iz
katerih posamezni shkaiji zajemajo
tematiko in navdih za svoja
umetniška dela. Razstava je vse-
kakor kvalitetna, saj je žirijsko
selektivno prebrana, tako da dostoj-
no prezentira umetniške napore
vseh slovenskih sUkarskih kolonij.
Spomladi prihodnjega^ leta bo kot
repubhška razstava 'gostovala v
Vojvodini na vehkih razstavah v
Novem Sadu in Subotici, ko bo ob
proslavljanju 20Ietnice delovanja
umetniških kolonij v Jugoslaviji izšel
tudi reprezentančen almanah, ki bo
prikazi delo slikarskih kolonij iz
vse Jugoslavije.
JOŽE CURK
Ormož: večerna
osnovna šola
Delavska univerza in osnovna šola
Ormož bosta v začetku novembra
organizirali večerno osnovno šolo za
7. in 8. razred. Zaradi intenzivnosti
dela bodo slušatelji končali oba
razreda v enem letu. Šolnina za en
razred zna^s 750 dinarjev, poravnajo
pa jo lahko podjetja za svoje delavce
ali posarrtezniki sami. Pouk bo v
prostorih osnovne šole Ormož 4 do
5-krat tedensko po 4 ure.
Po končani osnovni šoli bodo
prejeli slušatelji javno veljavno
spričevalo, ki omogoča nadaljnje
šolanje v strokovnih in srednjih
šolah. Tistim slušateljem, ki še niso
dopolnih 18. leta starosti, bo
delavska univerza po končani šoh
priskrbela tudi prosto mesto vajenca
v eni izmed delovnih organizacij
ormoške občine.
Tako se je Ormožanom uresničila
dolgoletna želja po večerni osnovni
šoli, saj je znano, da kjjub velikemu
napredku, ki ga je občina dosegla na
področju šolstva, še vedno ostaja
vehk odstotek ljudi, ki ne dokonča-
jo osemletnega šolanja. Mladina4n
odrash pa so s tem pridobili
možnost, da nadoknadijo zamujeno.
jr
Srečanje z nemimi vesoljci
seveda ne na Luni, ampak v galeriji voščenih figur „Madame Tussaud"
Londonu, kamor je pred dnevi odpotoval sodelavec Tednika Viktor Honi
Obisk v tej galeriji je tako prepričljiv in poln originalnih podob najvidneji
„zemljanov" zadnjih nekaj stoletij, da postane tudi obiskovalec ob srečai
z njimi človek, ki je samo v nekaj minutah (lahko tudi urah) preha
življenje več stoletij, od časov suženjstva do vesoljskih poletov.
Iz Finske v Ptuju na praksi
v okviru mednarodne zamenjave
študentov je prišel v Slovenijo, v
Ljubljano h Kompasu in v hotel Lev
ter v Ptuj v kletarstvo ,,Slovenske
gorice" pri Kmetijskem kombinatu
na skupno 4-mesečno prakso, v Ptuj
za 1 mesec, študent J uhani
KARTTUNEN iz Haemeenlina, ki
sodeluje z Institutom za hotelsko in
zanimivosti, prirodo in ljudi. 1
zadovoljen, da mu gredo povsod i
roko in da bo lahko mimo napis
tudi študijo o tem, kaj in kai
pijemo v Jugoslaviji.
Kot je pojasnil, je irriel pri n
možnosti spoznati posebnosti sli
venskih vin, ni pa imel možno!
okusiti vseh slovenskih jestvin, kis
tukajšnja specialiteta, ker se hrani
hotelu, kjer je hrana pripravljena i
različno razvajene turiste. Zanj j
važno odkritje, da se pri nas ve
pijejo vina kot ostale alkohol«
pijače, med tem ko je maral?
obratno. V domovini Finski pije)
poleg španskih in francoskih žgani
jijač tudi jugoslovanska vi«
cupljena pri grosistih v SrbiJ
Hrvatski in v Sloveniji. Pri njih t^
postrežejo mnogim turistom, pR«
vsem pa zdomcem iz Finske, >
prihajajo domov na obiske '
dopuste, z vini iz Jugoslavije, ki i*
zelo kvahtetna.
, Hoelkyn koelkyn" nazdravlja)"
pri njih <?b dobrem vinu, kar pome'
pri nas „Na zdravje". O spoznan]"
vin in izkušnjaii pri njihove'
uživanju bo lahko napisal mno?
koristnega tudi v finski strokoV
gostinski tisk in je vesel, da je ii^
možnost spoznati vinorodne kr«f
okoh Ptuja in vesele ljudi, ki so?
povsod lepo sprejeli in bo ostal za"
z njimi tudi v stikih.
Koncem oktobra se bo Juhani 9
poti domov zadržal za kratek čas'
v Franciji, kamor ga vabijo sošolci'
mu bo kar težko zapustiti Slovenif
in Jugoslavijo, ker ga je 4 mesece'
grelo toplo južno sonce.	J'
Juhani poskuša kapljico »Slovenskih
goric" iz Ptuja
restavracijsko dejavnost v Helsinkih.
Kot absolvent je odšel v svet, v
Jugoslavijo, kjer si pomaga z
angleščino, francoščino in nemščino
na delu in v družbi. Pri Kompasu je
imel možnosti za razna potovanja
po Jugoslaviji, ki jo je dobro
spoznal, videl njene lepote in
Trgovsko podjetje »IZBIRAu Ptuj
l)o prodalo na javni licitaciji, dne 4. 11. 1972
tovorni avtomobil TAM 2001,
leto izdelave december 1971 z 20.000 prevoženimi km.
Tovornjak je kairamboliran.
Izklicna cena je 34.000,00 din.
Pričetek licitacije je ob 8. uri za družbeni sektor in
ob 9. uri za privatni sektor.
Privatni interesenti morajo pred pričetkom
licitacije položiti garantni polog v vi.šini 10®/o,
fjpNIK — ČETRTEK, 2. novembra^ 1972
STRAN 11
pr. Fran Brumen:
Srčni infarkt
(1. nadaljevanje)
Tako, v klinični sliki nejasne
primere, je seveda možno razpoznati
le z omenjenimi laboratorijskimi
pripomočki, Ekg-jem in krvnimi
jnalizami. Ker opažamo iste ali
podobne krvne spremembe tudi še
pri nekaterih drugih obolenjih
(posebno pri jetrnih), je za
diferencijalno razpoznavo Ekg. nuj-
no potrebna preiskava, ki je
inerodajno značilna.
KOMPLIKAaJE. Pri vseh te^ih,
razsežnejših infarktih je seveda
nsgvažnejša komphkacija opešanje
lavnega obtoka, kar je posledica
uničenja bolj ali manj razsežnega
dela srčne mišice, ki je tisti motor,
ki pehanja kri po žilah. Pojavljajo se
arterialne embohje, ki jih povzroča-
'jo odluščeni in odplavljeni krvi
strdki, ki reaktivno nastajajo na
notranji steni infarciranega dela
srčne mišice. Kadar infarkt priza-
dene desno polovico srca, se
pojavljajo značilne pljučne embolije
s krvavkastimi izpljunki. Kasnejše
infarktne komphkacije so srčne
aneurizme, to so bolezenske izbokh-
ne srčne stene na predelu, ki je bil
prizadet po infarciranju. Te so
posebno nevarne, ker povzročajo
razpoke v srčni steni, ki vodijo v
trenutno smrt.
Kaj pa je pravzaprav srčni
infarkt? Zakaj, kje in kako
nastane? Srčni infarkt povzroča
akutna anoksija gotovega predela
srčne mišice, oz. stene. To je,
nastane trenutna situacija, ko,
prestane zadostno dovajanje kisika
aktivnemu tkivu. Torej takrat, ko
lokalno preneha zadosten krvni
arterialni obtok. Infarkt je tedaj v
prvem hipu po svojem efektu
funkcionalna napaka, ki pa se hitro
spremeni v anatomsko okvaro srčne
stene.
Kakor vsak drug organ, ima tudi
srce svoj poseben krvni obtok, svoje
lastne žile. Srčne arterije, žile
utripnice se imenujejo koronarne
žile, ker v obliki nekakšnega venca
potekajo po srčnem obodu. Stene
teh žil rade obolevajo tako, da
sčasomapoapnijo, postanejo manj
elastične, zadebeljene in končno se
njihova votlost utesni. Tako stanje
čedalje bolj ovira pretok krvi.
Nezadostna prekrvljenost povzroča
pomanjkanje kisika in to je tisto,
čemur pripisujemo anginozne prsne
napade. Pogosto vodi tako stanje do
trombotičnega procesa v venčni
arteriji in do njene zamašitve. Do
podobne zamašitve pa pride tudi
tedaj, če je stena koronarke vnetno
obolela. Nadaljnji vzrok zamašitve
so naplavljeni krvni strdki od
drugod. Zadnja dva vzroka prišteva-
mo med redkejše povzročitelje.
Trenutna zamašitev koronarne
arterije je v ca. 90 % posledica
poapnitve. Tako kažejo obdukcijski
izvidi. Najpogosteje je prizadeta leva
polovica srca. V starosti 40-65 let so
srčjni infarkti bolj pogosti, kot pa
izven te dobe. Opazovanja kažejo,
da moramo tudi dednostne nagibe
prišteti med vzročnike. Bolezen
pospešujejo še pretežno sedeč način
življenja, kalorično čezmerna hrana,
čezmerna odebelitev, sladkorna
bolezen, bolezni z zvišanim krvnim
tlakom, čezmerno kajenje in konč-
no menažerstvo, hlastajoče stremu-
štvo moderne dobe. Med neposred-
ne sprožilne momente prištevamo
razkošno čezmerno uživanje mastne
hrane, ki kri prehitro preveč zgosti,
nikotinske in hiperseksualne eksce-
se, prav tako pa tudi velike duševne
napore povezane z razburjanjem.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Da se sol v posodi, v kateri jo
dajemo na mizo, ne bi ovlažila, jo je
treba nasuti na kos papirja, ki vsrka
vlago. Papir moramo večkrat menja-
ti.
Star fižol bo hitreje kuhan in tudi
ne bo povzročil napenjanja v
želodcu, če ga bomo, ko odlijemo
prvo v(^o, prehh z žlico olja. Po
petih minuti dodamo novo vodo
in postavimo posodo na ogenj. Ne
pozabite, da privarčujemo tretjino
goriva, če kuhamo jed v pokriti
posodi.
Ce ste opazile, da imate trde in
razpokane komolce; jih vsak večer
natrite z limoninim sokom. Po enem
tednu bo koža na njih mehka in
gladka.
Blago, ki ni obstojnih barv,
potopimo. zvečer pred pranjem v
neprekuhano mleko. Drugi dan
operemo blago kot navadno v topli
vodi z dodatkom detergentov.
Nekaj zrnc soh očisti skaljeno
olje.
Neprijeten duh po česnu in čebuli
odstrani iz ust kozarec mleka.
Goveja juha iz škatlice je mnogo
okusnejša s kančkom paradižnikove
mezge.
Zbiraj čiste, sveže,- nekuhane in
nevložene jajčne lupine, posuši jih
na zraku in zmelji v prah. Uživaj jih
za noževo konico v medu ali gostih
jedeh: pretlačenemu krompiiju,
polenti itd. Idealno se ta prah, ki ti
imenitno očuva zobe, raztopi v
limoninem soku.
ZAVARUJTE SEBE IN VASE PREMOŽENJE PRI
ZAVAROVALNICI „SAVA"!
Zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije.
Pisairna v Ptuju: Krempljeva ul. 8, tel. 77-028.
- Mama, ata, zbudita se, gremo spat!
PREUREDITVE V PTUJSKEM
ZDRAVSTVENEM DOMU
V zadnjem času je zdravstveni
dom Ptuj v svoji glavni zgradbi v
Cučkovi uhci napravil več gradbe-
nih in prostorskih sprememb,
mnoge ambulante in zdravnike pa so
premestih v druge prostore. V
vhodnem prostoru zdravstvenega
doma so na steni označene
ambulante in številke sob, kjer se
nahajajo. Vendar se prične, ko jih je
potrebno poiskati, problem, ker nad
večino vrat v poslopju ni številk,
pravtako mnoge ambulante nimajo
napisov zdravnikov. Za stalne
paciente to ne pomeni problema,
drugače pa je s podeželani, ki k
zdravniku prihajajo poredkoma.
Mogoče bi zdravstveni dom
razmislil o bolnikih starčkih (naj-
večkrat slabih src, z astmo, itd.), ki
dan za dnem s zadnjimi močmi bolj
lezejo kot gredo v zgornja nadstrop-
ja, kjer je največ ambulant. Šolsko
ambulanto, nekatere pisarne ah ,pa
še kaj drugega bi bilo dobro preseliti
v višja nadstropja, splošno ambulan-
to pa v pritUčje in prvo nadstropje.
Res je, da bi bila ta zamenjava sedaj
zelo težka, ker so mnogi prostori
predelani po potrebi in uporabi,
vendar bi lahko na to mislili že prej,
preden so se lotih obnove in
adaptacije zgradbe. Kar pa se tičy
napisov na ambulantah, je to takšna
malenkost, ki se da popraviti in
urediti v enem tednu.
Ptujski zdravstveni dom je eden
najvigih, kajti v povojnih časih se
visokih zgradŠ za zdravstveno
službo izogibajo povsod, ker te
nelagodno vphvajo na paciente,
pomenijo pa pravi problem, kjer ni
dvigal in če so zgradbe višje. Skoraj
vsi novejši zdravstveni domovi v
sosednjih njgstih ne segajo višje od
prvega nadstropja, kjer pa že imajo
enak problem, kot pri nas, so ga
prav gotovo bolje reših.
IN ŠE KUHINJSKI NASVE.TI
RAZNI SIROVI NAMAZI
- Sir, malenkost masla, žlica kisle
smetane, olje, eno naribano jabolko,
pokapljamo z limoninim sokom,
žlica naribanega hrena, sol, sesekljan
drobnjak in zelen peteršilj.
Sesekljani ostanki pečenke ali
klobase, kisle kumare, kisla smeta-
na, sesekljane kapre, rdeča paprika. "
Surova sesekljana šunka, gorčica,
malo paradižnikove mezge in olje.
Razne zelenjave: drobnjak, zelen
peteršilj, koper, listi zelene — vse
drobno sesekljamo in pomešamo
med majonezo, sol.
Naribana osoljena redkev, sesek-
ljane kumarice, olje in poper.
Enaka količina masla in sira, sol,
kumina, drobnjak.
Tako lahko skuto uporabimo brez
večjih priprav in izgube časa.
PARADIŽNIKOV NAMAZ
Potrebujete: 10 dkg margarine, 2
žlici paradižnikove mezge, 1 žlico
drobnjaka, 5 dkg skute, 1 trdo
kuhano jajce, sol in zeleni peteršilj. ,
Dobro premešani margarini dodaj-
te pretlačeno skuto, sesekljano
jajce, paradižnikovo mezgo in druge
dodatke.
MESNI NAMAZ^
Vzemite: 15 dkg safalade, 1 slano
sardelo, 1 trdo kuhano jajce in 10
dkg margarine.
Jajce, sardelo in safalado drobno
sesekljajte, dodajte dobro premeša-
no. margarino, posolite, okrasite z
zelenim peteršiljem in ' s kislimi
kumaricami.
JAJČNI NAMAZ
Potrebujete: 10 dkg margarine, 3
trdo kuhana jajca, 1 veliko žlico
peteršilja, 10 dkg rastlinske masti, 1
veliko žlico drobnjaka, sol in poper. ^
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 2. novembra I9]j
Starši in učitelji
Starši lahko mnogo pomorejo svo-
jemu otroku, da se lažje prilagodi
spremembi, ki jo prinašata šola in
življenje v razredu. Se ko šteje otrok
štiri aU pet let, je treba v njem priče-
ti ustvarjati željo po šoh. Otrok bi
moral z radostjo pričakati dan, ko
pojde prvikrat v šolo. Starši naj bi
otroka še pred pričetkom njegovega
šolanja peljali na sprehod do šolske-
ga poslopja, da bi mu le-to postalo
bližje. To je tudi i^iložnost za pogo-
vor, ki naj v otroku vzbudi voljo za
šolo in življenje v razredni skupno-
sti.
Starši bodo štorih veliko uslugo
svojemu otroku, če mu bodo prihra-
nili izjave, kot sta na primer tile:
,,Šola te bo že naučila reda!" ah pa:
„Boš že videl, kaj bodo štorih s te-
boj v šoh, če ne boš imel nalog!"
Posledice takšnih groženj so lahko
zelo resne. Najmanj, kar povzroče,
je strah pred šolo. Lahko se celo
zgodi, da se otrok nikoli več ne bo
mogel osvoboditi takšnega strahu,
to pa se bo kazalo v njegovem uspe-
hu in zadovoljstvu pri učenju. Tega
prav gotovo noče noben roditelj.
Starši lahko v mnogočem pom^a-
jo učiteljici pri delu z njihovimi
otroki, lahko pa ji to delo tudi ote-
žijo. Hitro morejo nastopiti nespora-
zumi. Doslej so se starši sami ukvar-
jali s svojim otrokom in ga učili raz-
ličnih stvari. Odslej bo to počenjala
tudi učiteljica in morda bo to storila
malce drugače. Starši bodo opazili
razliko, čutih se bodo prizadete in
morda bodo tudi izrekli kakšno
omalovaževalno pripombo na njen
račun. T9 seveda ne koristi otroku.
Učiteljica ima liamreč priložnost
spoznati otroka z druge plati, kot so
ga doslej spoznali starši. To je zato,
ker ga gleda s popolnoma drugačni-
mi očmi, kot oni. Vidi ga v skupini
z drugimi otroki, vidi, kako mu je
uspelo prilagoditi se, koliko je spo-
soljen sodelovati z drugimi otroki,
ali je vztrajen in podobno. Tako ima
ona mnogo več možnosti, da razu-
me otroka, da ga spozna.
Otrok pogosto zelo vzljubi svojo '
učiteljico in tega tudi ne skriva pred
starši. Nekateri starši pa ob tem
prično kazati znake ljubosumja. Ne-
nadoma prično gledati na učiteljico
kot na sovražnico in podzavestno
govore slabo o njej. To je velika.na-
paka.
Otrok mora čutiti, da starši spo-
štujejo in imajo radi njegovo učite-
ljico. Zato naj starši ne varčujejo z
lepimi izjavami o njej. Tako ji bodo
pomagali pri delu z njihovim otro-
kom. Koristih bodo samo slednjim.
PADCA S KOLESA
Na cesti H. reda v Ormožu se je
pripetila prometna ne'sreča iz do
sedaj še nepojasnjenega razloga.
Kolesar Rudolf Torič, posestnik
iz Frankovec 38, star 65 let, se je
peljal iz Ormoža proti domu. V
bližini hiše Jožeta Kečka na Ljuto-
merski cesti v Ormožu ga je iz
neznanega vzroka začelo zanašati in
je iznenada padel na desno stran
vozišča.
Pri nesreči je dobil večje poškod-
be po glavi in pretres možganov ter
so ga odpeljali v ptujsko bolnišnico.
Materialne škode ni. Kolesar je bil
trezen.
Na približno enak način se je
ponesrečila tudi Frančiška Pevec,
trgovska vajenka iz Spodnjih Klju-
čarovec 3, stara 18 let. Imenovana
se je peljala s kolesom iz Mestnega
trga v Ormož ter iz nepojasnjenega
razloga nenadoma padla pred zgrad-
bo, kjer je postaja milice. Dobila je
hudo telesno poškodbo: zlom loba-
nje. Takoj po nesreči ^so jo z
rešilcem odpeljali v ptujsko bolnišni-
co.
jr
OTROK MORA V BOLNIŠNICO
Solze v očeh - pri otroku in
materi - tak je navadno začetek
težke poti med bele posteljice.
Ali ni načina, ki bi ublažil slovo
od doma in odvzel preplašenemu
otroku vsaj del strahu pced
neznanim laajem, pred tujimi
ljudmi, pred ,,groznimi" zdravniki,
Id ga bodo zbadali in režah?
„Saj vendar ne morem otroku
povechti, kaj vse ga čaka v
tx)lnišni(ii," je rekla popolnoma
živčna mamica petletne i^etke, kije
krčevito jokala in se je tiščala kot
klop.
„Saj nič ne boh, Peter, bodi
pameten, ko se boš vrnil, ti kupim
nov avtomobilček," je tolažila
otroka druga mati.
„Jutri že pridem pote, potem pa
ne boš nikoli več šel v bolnišnico, pa
tudi k zdravniku ne!" je zatrjevala
Jurčkova mama.
Zakaj tako govorenje? Ah se vam
ne zdi, da k otrokovemu nemiru in
živčnosti prispevamo precejšnji de-
lež tudi sami?
Otrok je v svoji nepokvarj'eno$ti
resnicoljuben in silno pravičen.
Zakaj torej zavijanje dejstev, zakaj
izjave, ki se potem izkažejo b,
laži?
Mihec se -še danes spominja svojj
operacije mandeljnov, čeprav je oj
takrat že preteklo pet let. Mamica ij
bolniška sestra, obe sta mu lagali, dj
g3 ne bo nič bolelo, to še danei
očita mamici, kadar ga uči: „Mihec,
bodi priden, ubogljiv, ne laži."
ona?
Tudi občutek za čas ima otrok
dobro razvit. Rels, da ne ve, kaj
pomeni danes in jutri, vendar pa
spet spozna neresnico, če
mamičin „jutri" zavleče na 14 dni I
ah morda še več.
In še zadnja napaka staršev.
Predvsem morajo ostati mirni Starši,
saj nervoza prehaja od staršev na
otroka, ko otrok podzavestno čuti,
da je njegova mamica danes čisto
drugačna, kot je bila včeraj.
Zato starši, obvladajte se! Otroku
povejte resnico! Razložite mu, zakaj
mora v bolnišnico, zakaj ga bo
zdravnik operiral. Vse se pomenite z
njim, zdravnika mU prikažite kot
dobrotnika, kot rešitelja, kot
prijatelja, ki mu hoče samo
pomagati. Vendar ne premlevajte
tega vsak dan, ne pogovarjajte se
skrivnostno z znanci vpričo otroka,
ki bo kmalu spoznal, da se zanj
nekaj neprijetnega pripravlja.
Skratka, na starših je glavni delež,
da ;se bo otrok znal spoprijeti tudi z
neprijetnostnimi, ki se jim v
življenju ne bo mogel ogniti.
KUHINJA VČERAJ IN DANES
S kuhinjami se dogajajo čudne
stvari. Doživele so že toliko
sprememb, kot .le redkokateri
stanovanjski prostor. V obdobju
med obema vojnaiha je družina
obedovala ponavadi kar v kuhinji.
Le ob nedeljah, praznikih, ali pa ob
priložnostih, ko so v hišo prišh
gostje, so pogrnih v jedilnici, ki je
bila posebna, na ustrezen način
opremljena soba. Ta prostor je bil
torej redkokdaj izkoriščen, saj so
člani družine preživeh večji del
časa, ko so bili doma, v kuhinji.
Mnogo kasneje je nastopila doba
delovnih kuhinj. Jedilna miza je
odromala v jedilnico, v kuhinji pa je
ostalo samo tisto, kar je gospodinja
potrebovala za čimbolj nemoteno
pripravljene hrane. S tem načinom
projektiranja so arhitekti svoje
stranke počasi navajali na nov
dnevni prostor, na tako imenovane
dnevne sobe. Te so morale biti
seveda dovolj vehke, saj je poleg
običajne omare, morebitnega leži-
šča, čajne- mizice in Udobnih
foteljev, morala v njej najti prostor
še jedilna miza z nekaj stoli.
Stanovanjska kuhinja je nekakšen
kompromis med eno in drugo
skrajnostjo. Ta prostor je dovolj
velik, da je v njem mogoče urediti
delovni - kuhinjski kot (ki ga po
navadi rešijo z nišo) in jedilni
prostor, ki pa lahko le delno
nadomesti dnevni prostor. In prav ta
pogoj - velikost, pa razmeroma
majhna funkcionalnost - je vzrok
za to, da se arhitekti čedalje redkeje
odločajo za niše in jedilni kot.
Kaj pa zdaj? Ekonomski razlogi
nam narekujejo, da gradimo stano-
vanja z relativno majhno kvadra-
turo. Ta okoliščina nam praktično
onemogoča, da bi si privoščih
dnevno sobo, v kateri bi našla svoj
prostor tudi jedilna miza. Tako je v
naših stanovanjih vse več kuhinj, ki
so sicer relativno majhne, vendar
dovolj vehke, da lahko vanjo
postavimo tudi jedilno mizo za vsaj
štiri ljudi. No, bi rekh zlobneži, pa
smo tam, kot pred štiridesetimi leti.
In vendar to ni res. Družina zdaj
svojega prostega časa ne preživi več
v kuhinji, temveč v dnevni sobi, v
kuhinjo pridejo ^e v toliko, da
pripravijo hrano in jo v miru pojedo.
Srečamo se torej z novim
vprašanjem. Kam naj postavimo
jedilno mizo v tej majhni kuhinji?
Na sredo verjetno ne, ker bi s tem
izgubih'prevehko dragocenega pro-
stora. Predvidevamo, da je arhitekt
eno od vzdolžnih sten v kuhinji
predvidel za delovni prostor -
pomivalno korito, itd., drugo podol-
žno steno pa je pustil prosto. Ce
bomo ob njo prislonih mizo, bomo
najbolje izkoristih prostor in tako
morda pridobih sedišča celo za pet,
šest ljudi.
-^-J-
Delo mladih bo
zaživelo
Pred tednom' dni se je v osnovni
šoh Središče ob Dravi zbralo približ-
no 40 mladincev in mladink s
področja tamkajšnje krajevne skup-
nosti. Sestanka sta se udeležili tudi
sekretarka komiteja občinske konfe-
rence ZK Ormož Terezija Štefančič,
dipl. inž., in Gordana Ožbolt-Korba-
nova, predsednica predsedstva ob-
činske konference ZMS Ormož.
Mladi so se skupaj s' člani
sekretariata osnovne organizacije
ZK Središče ob Dravi pogovorih o
svojih nalogah v smislu sprejetih
načelnih izhodišč o pomoči in
sodelovanju članov ZK in mladine
ter sprejeli sklep o ponovnem
formiranju mladinskega aktiva Sre-
dišče, ki že nekaj let ne dela. Bil je
ustanovljen tričlanski pripravljalni
odbor, ici je dolžan najpozneje do
15. novembra letos skhcati konfe-
renco aktiva in pripraviti osnutek
programa dela.	.
Omeniti velja pri tem, da na
področju krajevne skupnosti Sredi-
šče ob Dravi že vsa leta nazaj dela
aktiv ZMS Obrež, ki zajema vasi
Obrež, Grabe in Šalovci, medtem ko
bi središki aktiv moral vključiti tudi
mladino iz vasi Godeninci. Tako bi
bilo središče področje, kaj se
mladinskih vprašanj tiče, končno
rešeno. Kako se bo mlada generacija
Središča znašla v vsakodnevnih
problemih, je v mnogočem odvisno
od Starejših.
jr
V šoh so se učih o zobeh.
Učiteljica se hoče prepričati, če so
si otroci zapomnih razlago. In
vprašala je Mihca:
„No, katere zobe dobi človek
nazadnje? "
„Zlate, gospodična!"
EN POPOLDAN
V OTROŠKI
POSVETOVALNICI
(Nadaljevanje z 9. strani)
znakov rahitisa, slabokrvnosti, iz-
pahnjenih kolkov in podobno.
Iž vsega je torej razvidno,, da je
obisk zdravnika v rednih časovnih
presledkih nujno potreben, če
hočemo, da bodo imeh naši malčki
zagotovljeno pravilno nego in
prehrano, ki sta prvi in najvažnejši
i pogoj za rast in razvoj otrokovega
organizma.
S. Spolenak
»LES«, lesno industrijsko in trgov-
sko podjetje Ptuj, Rogozniška c. 4
razglaša
3 prosta učna mesta
za pridobitev kvalifikacije prodajalca v trgovini z
gradbenim pohištvom.
Kandidati morajo prinesti prošnjo, zadnje šolsko
spričevalo in zdravniško spričevalo.
V''-
Pirijave sprejema kadrovska služba do 9. novem-
bra 1972.
fjpNIK — ČETRTEK, 2. novembra^ 1972
stran 13
potoamaterji pri delu
M. OZMEC:	DRUŽINSKA MALICA
1
Da znajo mačke jesti tudi iz ene sklede, čeprav jih je več, nam
lepo kaže zgornja slika. Predstavo, kako bi izgledala slika, če bi
namesto mleka bilo v skledi meso, pa prepuščamo vsakemu bralcu
posebej, verjetno pa ne bi bilo mogoče napraviti skupnega
posnetka.
Zmaga Ptuja v strelstvu
Na novem malokalibrskem streli-
šču v Varaždinu je bil strelski troboj
med ekipami Varaždin, Ptuj in
.Maribor. Ptujski strelci so po lanski
zmagi v Ptuju ponovno osvojili prvo
mesto s 3680 krogi pred Mariborom
s 3650 in Varaždinom s 3375 krogi.
Ekipno so Ptujčani zasedli prva
mesta v streljanju z mk pištolo in
dosegli 935, mladinci pa z mk puško
860 krogov. Seniorji so z mk pištolo
dosegli 931 krogov, ženske pa 954
in zasedli druga mesta.
Rezultati:
mk pištola „Drulov": ekipno 1.
Ptuj (935); 2. Varaždin (912); 3.
Maribor (908), posamezno: 1.
Stanko Pulko (247); 2. Mašanovič,
Varaždin (246); 3. Župančič,
Maribor (238);
mk puška, senioiji: (v treh stavih);
ekipno 1. Maribor ,(942); 2. Ptuj
(931); 3. Varaždin (817); posamez-
no: 1. Belec (245); 2. Strah (242);
3. Senekar (239) - vsi Maribor;
mk puška juniorji (v treh stavih):
ekipno: 1. Ptuj (860); 2. Maribor
(834); 3. Varaždin (793); posamez-
no: 1. Stanko Gole, Ptuj (234); 2.
•Ferencek, Maribor (222); 3. Nova-
kovič, Ptuj (218);
mk puška, ženske (v ležečem
položaju) ekipno: 1. Maribor (966);
2. Ptuj (954); 3. Varaždin (835);
posamezno: 1. Zdenka Skok, Ptuj
(255); 2. Anica Trup, Maribor
(255); 3. Marija Bojčic, Varaždin
a50).	_
En kozarec
»Moram biti %elo previden," pravi
stric Tone, igralec, gostitelju, ki ga
je povabil na večerjo. En sam
kozarec vina me opijani.
„Kdo bi to rekel!" mu pravi
gostitelj, ki ga dobro pozna.
„Tako je. Navadno dvajseti po
Vrstnem redu, mu resno odgovori
stric Tone.
Skupni imenovalec
»Obleke vaše žene me drago
stanejo."
»Kaj mishte s tem? Obleke svoje
žene plačujem vendar jaz!"
»Seveda, dragi človek, ampak
vsakikrat, kadar vaša žena kupi novo
obleko, hoče imeti moja prav
takšno.	^
Organizacija tekmovanja je bila
odhčna. Najboljši tekmovalci so
prejeh nagrade.
S. IVANOVIC
NA MARSU SI BOM POSTA-
VILA PRAVLJIČNO HIŠICO
(Prosti spis)
Imam navado, da preden zaspim,
pogledam skozi okno. Pogled se mi
ustavi na daljnih zvezdah. Med njimi
je tudi majhna rdeča pika - Mars.
Zaželela sem si, da bi gledala Zemljo
z Marsa, kot sedaj ^edam obratno.
Zakaj pa se bi mi ne moglo to
uresničiti? Ce si lahko ljudje
postavljajo vikende na moiju, v
planinih v goricah, bi si lahko tudi
jaz postavila pravljično hišico na
Marsu. Zakaj bi ne bila nekaj
posebnega?
Moja pravljična hišica na Marsu
bo stala v samem zelenju. Bo
prithčna in bo labirint. Zidovi bodo
neprebojni, na stenah bodo visele
slike. Opremljena bo z najnovejšim
pohištvom Vrata bodo avtomatič-
na. Hišico bo ogrevala in osvetljevala
atomska energija, na atomski pogon
bodo tudi roboti. V hišici bom
. živela kar se da razkošno. Gospo-
dinjski stroji bodo reagirali na mojo
misel. Ker bo hiša velika, bodo v
njej tudi vozeči stoh. Z njim se
lahiko voziš, kjerkph hočeš. V
knjigah sem prebrala, da na Marsu
uspevajo užitne rasthne. Roboti mi
jih bodo pripravljali na razhčne
načine. Pripravljena hrana bo tako
slastna, da cc bi jo poskusil kak i
Zemljan^ bi se mu kar sline cedile.
Tkanine za obleko bom dobivala iz
posebnih vlaknastih dreves. Roboti
jih bodo pomešali z raznimi,
kemikalijami in nastalo bo blago.
Razen tega bo v hišici preskrbljeno
tudi za zabavo. Knjižnice, izleti po
vesolju, ^asba in razni poskusi.
»Bronja, kaj pa delaš? " zaslišim
za hrbtom. Posedam okrog sebe.
„Kaj pa je? " vprašam. „Pojdi spat!"
spet zashšim. Hitro zlezem v
posteljo, žehm lahko noč in zaspim.
Bronja Mere,
7. razr. osnovne šole,
Podlehnik
KAJ MI TA KNJIGA POVE .. .
Oh, ko bi lahko samo brala! Toda
treba je hoditi v šolo, pisati naloge,
se učiti, pomagati staršem in tako
ostane za branje prav malo časa.
Včasih si zaželim, da bi prebrala vse
knjige, ali vsaj tiste, ki so tiskane v
slovenskem jeziku. Tako rada bi
razkrila skrivnostne zgodbe, ki se
skrivajo za temi trdimi platnicami.
A uspeva mi le delček te moje želje.
Nasa dnevna soba je zame pravi
raj. Knjižne police so prenapolnjene
s knjigami. Vsako nedeljo rada
smuknem v sobo in berem.
Prejšnji teden sem prebrala bolj
drobno knjigo, vendar za nekatere
prenapolnjeno z resničnimi dogaja-
nji,današnjega življenja.
Že prvi lisfi so me navdušili s
svojo preprosto, vendar zanimivo
obliko pripovedovanja. Knjiga go-
vori o slovenskem narodu. Prav
gotovo je izjema, kajti v njeje se ne
hvali hrabrost, požrtvovalnost in
samozavest slovenskega naroda. V
njej je ostra kritika, ki pa je še kako
potrebna. Tudi slike so . . .
. . . Starec sam sede k mizi. Hiša je
ostala prazna. Le petrolejka s svojo
topo svetlobo osvetljuje mračen
prostor. Počasi pospravlja svojo
običajno večarjo in gre spat. Tako
se ponavlja iz dneva v dan. Nihče
mu ne pomaga in tudi ničesar več
ne pričakuje.
Kmet dobi za svoj pridelek toliko,
da lahko komaj živi, ali pa se s
tistim denarjem sploh ne more
prebijati naprej ...
Tu ljudje živijo v revščini, tam se
kopljejo v bogastvu, ki prav gotovo
ni pridobljeno na pravičen način.
Dobro bi bilo, ce bi vsi Slovenci,
ki še imajo občutek za krivico,
prebrali to knjigo. Imenuje se SITI
IN LAČNfSLOVENCI.
Ivica Pučnik,
7. d OŠ, Pohorski odred
Slov. Bistrica
i
BILO MI JE HUDO
Bilo je nekaj dni pred mojim rojst-
nim dnem. Atek in mamica sta mi
obljubila, da prideta domov. Napo-
čil je ta dan, a še ju ni bilo. Bila sem
zelo razočarana. Zaprla sem se v
spalnico in jokala in zaspala. Zbudi-
la sem se šele ob 7. uri zvečer. Ko
sem prišla v kuhinjo, mi je stara ma-
ma dala na mizo večerjo in dejala:
»No vidiš, jaz sem ti rekla, da se ne
veseli preveč. Zdaj pa imaš." Pogle-
dala sem z objokanim obrazom in
dejala: ,,Tudi tako sem starejša za
leto, ali ne? Vendar si bom to za-
pomnila." Jezno sem vstala in odšla
iz kuhinje v splanico. Tam je spala
že teta. Legla sem k njej in z jezo na
ateka in mamico zaspala.
Dragica Štrucl.
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 2. novembra I9]j
ZDENKA IN IDA ŠIROVNIK
Prejšnji teden smo se napotili v
Njiverce pri Kidričevem;. Sonce je
sijalo kot nalašč in kmalu smo našli
v skupini hiš ob živopisanem
gozdičku na robu vasi hišno številko
27-b, kjer stanujeta naši dvojčici
Zdenka in Ida Širovnik. Pošteno nas
je prestrašil velik bel pes, ki je bil
spuščen z verige. Ne vem, kaj bi bilo
z nami, če ne bi prišel pravočasno •
na dvorišče gospodar. Ko se je vse
pomirilo, sta se nam predstavila oče
Janez in mati Katarina Širovnik.
Kot je to v navadi, sta nam ponudila
sladkega mošta, nedavno prešanega
kvintona. Tako je lahko lažje stekel
pogogor.
Oče je delavec v TGA Kidričevo,
doma iz Dolene, mati gospodinja
doma iz Že tal. V Njivercah stanu-
jejo že 15. let. Rodili so se štirje
otroci. Najstarejši je Franci, ki sedaj
stanuje v Ljubljani, za njim se je
rodil Anton, ki je sedaj dijak 2.
letnika ŽIŠ v Mariboru-Studenci;
24. septembra 1958 pa sta se rodili
v ptujski bolnišnici Zdenka in Ida.
Sedaj sta to že veliki dekleti in
obiskujeta 7. razred Osnovne šole
„Boris Kidrič" v Kidričevem, kjer ju
imajo radi. Obe imata svetle lase in
plave oči. Mati z oblačili nima skrbi,
saj se obe enako oblačita in med
njima ne pride do prepira skoraj
nikdar, pa naj gre za karkoli že.
Tudi kadar je treba pomagati mami
pri delu na vrtu radi priskočita na
pomoč. Ko pa je treba pomiti
posodo'^ se domenita da' to opravi
vsaka enkrat, pa tudi skuhati že
znata kaj. Kadar sta osamljeni, radi
pleteta in poslušata pesmi. Idi je
posebno pri srcu Ivica Šerfezi,
Zdenki pa so najbolj všeč domače
viže ansambla Lojzeta Slaka. Skupaj
tehtata 85 kg. Zdenka ima 42, Ida
pa 43. Ta kilogram razlike je
veijetno zaradi tega, ker ima Ida
zelo rada potice, štruklje in na sploh
so ji všeč sladke stvari, medtem ko
so Zdenkine speciahtete predvsem
solate, a ni vegetarijanec, saj ima
precej rada tudi pečenega piščanca.
Ko bosta veliki, še večji kot sedaj,
bo šla Zdenka v uk za trgovko, Ida
pa za frizerko. Obe zelo radi pojeta,
a le takrat, ko sta prepripani da sta
čisto sami, in da ju nihče ne sliši. V
šoh sedita sedaj skupaj, a ker si nista
podobni kot jajce jajcu, ne moreta
„švinglati" pri domačih nalogah,
ipd., kot tp delajo drugi dvojčki in
dvojčice.
MO
JOŽE IN DARKO OČKO
Jože in Darko sta prva Bistričana,
ki st'a se javila na naš razpis in to že
-pred dobrim mesecem.
Prijavila ju je mama in ker se iz
prejetega pisma ni dalo razbrati ah
je njun priimek Očko ah Ačko, nam
ni preostalo drugega, kakor da
pokličemo TNZ pri SO Slovenska
Bistrica, kjer so nam povedah pravi
priimek. Uradnico, s katero smo se
pogovarjali, je zanimalo, koliko
morajo biti stari prijavljenci za naš
razpis, oziroma če to velja jamo za
otroke. Povedali srpo ji, da je razpis
namenjen vsem, ki želijo sodelovati
in to v starosti od rojstva do smrti.
Ko smo sogovornici na telefonu
povedali naslednje, se je v slušalki
oglasil še en nežen glas, ki je rekel:
,,Torej pridem v poštev tudi jaz."
Tudi v nedeljo, ko smo v Bistrici
iskali dvojčke Jožeta in Darka, nam
je pomagala milica, kajti nismo
mogli najti ulice Borisa Vinterja.
Nek miličnik nam je povedal, da je
dobro, če obiščemo bistriške dvoj-
čke, ker večina njih živi v težjiJi
socialnih pogojih največkrat zaradi
pomanjkanja stanovanj, zato ker so
to večinoma vehke družine, ki imajo
običajno enega hranitelja, imajo pa
tudi takšne dvojčke, ki živijo v
tujem oskrbništvu in ne pri svojim
starših.
Jožeta in Darka smo našli doma,
pred blokom, kjer sta se z vrstnikom
in najboljšim prijateljem Bobijem
(veijetno Robertom) igrala kavboj-
ce. Vsi so v roki imeh doma
narejene pištole iz škatljice vžigalic,
svinčnika, kljukice za perilo in nekaj
gumic. Ker sta bila oba oblečena v
trenirke, ker sta si podobna in ker
smo že imeli njuno sliko, nam ni
bilo potrebno spraševati, če sta
prava. Edino nerešeno vprašanje je
bilo, kdo je kdo. Obisk ju je zmedel
in prvi trenutek nam je največ
povedal njun prijatelj Robert. Nato
se je jezik razvozlal Darku, takoj
zatem pa še Jožetu. V igri se najraje
igrata. s fanti ah sama, ker punce
niso za streljanje in drugo, ter se
najraje igrajo s punčkami. Darko je
od brata nekoliko manjši in je že pri
To melodijo že dobra tri leta
predvajajo v naših in tujih radijskih
postaji v raznih izvedbah od
vokalnih do instrumentalnih. Pesem
rojstvu imel 20 dkg manj. Oblačit^
se enako, značajev sta istih ter stj '
zelo temperamentna in razigrana
Ker se njun oče ukvarja z glasbo, jj
imata tudi sina rada in včasih sežetj
po instrumentih, čeravno sta Je
premajhna. Rojena sta 15. novem-
bra 1967 v mariborski bolnišnici
sta do preteklega leta stanovala v
Velikem Tinju na Pohorju. Njunj
mama in oče sta zaposlena v Bistrici
in sta komaj preteklo leto dobilj
večje stanovanje za svojo 6-člansko
družino v Bistrici. Jože in Darko
imata dve sestri, ki sta starejši. Prva,
Danica je že končala 8-letko in je v
uku v mariborskem INTES-u. Dru-
ga, Lidija pa obiskuje 1. razred
osemletke v Bistrici.
Naša dva junaka praznujeta v
novembru svoj 5. rojstni dan in
najraje bi imela puške, da bi se igrala
kavbojce. Ce ju vprašate čigava sta,
pove Jože, daje atov in Darko, daje
mamin. Tožita se ne rada m še to le
takrat, kadar sta sprta. Takrat kateri
reče: „Vse bom povedal." Nič ne
boš povedal", reče drugi. „Ja, da
veš, da bom povedal," in med tem,
ko se kregata ah bo kateri povedal
ah ne, pozabita, zakaj sta se sprla in
kaj bi morala za toži ti.
V šolo še ne hodita, zato preživita
večino prostega časa v igri pred
blokom in ko smo se od njiju'
poslovih, sta rekla, naj ju še
obiščemo.
Dvojčki, ki berete naš Tedniki
Trenutno vas vodimo v seznamu
106 in od tega ima najmlajši par 4
leta, najstarejši par pa 66 let. Največ
vas je prijavljenih v starosti od 13 do
25 leta. Trenutno je največ prijav-
Ijencev iz okolice Ptuja, nato sledi
Ormož, najmanj pa se jih je do sedaj
prijavilo iz Slov. Bistrice, kjer pa je
na matičnem uradu registriranih
največ izmed teh treh občin.
je bila prevedena skoraj v vse
svetovne jezike, njen naslov pa v
prevodu glasi: Ljubezen je žalostna.
fjpNIK — ČETRTEK, 2. novembra^ 1972
stran 15
)ober den fsen fkup!
jnes, gdo van jas toti rezervirani
I pisen, je glih nedela. Sedin v
[i za pečjoj no tuhtan pa tuhtan,
van naj napisen, da bi bilo malo
($no, resnično pa še žalostno
men. Gledan skos okno no glih
vidin, kak Mica z burkloj za
|lon stoji no čoka na kokota, da
ga po glovi kresnola no za
leljski obed spohala. No, kaj me
tak poslušate? Kaj te mislite, ke
nas ne vemo pohane kure
jesti? Naj van malo opisen, kak
I zadeva no jaga smešno zgleda:
ca čoka na eno stroni vogla,
kot pa se s svojimi nevestami no
umi sprehoja na drugi stroni.
■h, kok, kok . . . jin poje zaljub-
le pesmice, putke pa skocejo
sli jega kak tote dni dikline okoli
Jjjanskih j^rof, ki v naših
jtofskiH revirUi strelajo dvo no
nnožno divjačino .,. . No o ten
Bvan malo več opisa v nadaljevoji
lerviranega kota, zaj pa pocokaj-
0	no poglednimo, kak de Mica
ikota po ^lovi henksnola. Aha,
macija gracuvle_ joko napeta. Zaj
1	zaj de Miča zasukala svoj
irklasti tomahavk no kokot de se
(gna no v pisker skoča. Reeesk,
Aička burkla po lufti, se razleti na
i male štikle, kokot pa s svojim
ikami veselo zakokodoka po
loriši. Mica pobira burkline treske
I poleg frdamovle na fse mile viže.
lujs, Lujs," se dere kak, da bi jo
m lintvorst za dušo graba. Jas ne
ijen nič no sedin dale za pečjoj.
benkrat se odperejo hišne dveri,
lica stoji med tirštoki z burklinin
Ion no vrag jemle šolo. Na ves glos
riči: „Če mi ne boš za deset minut
Bkota skalpira, mo tebe oskubla."
tamer sen ji dopoveda, da naj
lokota pri miri pisti, saj naše
[itkice nucajo moško tolažbo, una
Izoli dale: ,,Saj jo tudi jas nucan
p od tebe nibenega haska ne-
[Nedeljske predge blo je kunec,
Pica pa mi je namesto puhanega
okota kislo zelje na mizo postovla.
tbi no fsen van sen zaželeja dober
tek no sen zavolo božjega mira pri
hiši vejko skledo zelja popapca.
Kokot je na dvoriši veselo zakikiri-
ka, jas pa sen moga tiho biti, saj bi
mi Mica drgačik se skledo na glavo
poveznola.
Pret sen van začeja pisati, da zaj v
naših krajih italijanski jagri jagajo.
Jas van rečen, to poka kak na
fronti Niti krave na paši ne so varne
pred totimi ostrostrelci. Jas sen to
en*den posa svojo šeko na vrateh
poleg repe. Vun s šume je polukna
en toti italijanski jagrofski eost no
se začeja na ves glos dreti: ,,Sinjori,
ke bela sernjak . . ." Če se ne bi
hitro pred kravo postava no se
začeja na ves glos dreti, bi moja
krava resen srnjak grotala no bi mi
|o čista zagvišno fstrelili. Ob mojen
zivalsken dretji pa je vun z repe
resen en dugorepi fazon zleta. Da bi
vida kak toti italjanski jagri strelajo,
sen se začeja dreti: ,,Fažano,
fažano . . ." Ježeš na, da bi vi vidli,
kokšni hec je te grota. Italjani so
zmetali svoje gvere v šumo no leteli,
kejko so jih noge nesle. Naši domoči
jagri so mi potli povedali, da so
tistega fazana za partizana zamejali
no so tak bejžali, ke so fse svoje
lovske potrebščine pozgubili. . .
Zaj pa van naj še tak na vuho
nekaj drugega pove n. Sosidova Jula
je to en den v šumi listje grobla pa je
priša k joj en toti italjanski
sicmaher. Za en dober strel v
„črno" ji je obečova dva taužnt lir.
Jula ga neje dobro razmila no neje
vedla, zakaj ji je obečova tiste gnare.
Vedla je pac, da bi rad neke
„vstrela" no mu je zato pokozala
svojo kozo, ki se je v bližjen grmovji
posla. Mislila si je pač, koza je že
itak štora no jo te naj za 2.000
„fstreli", če da še nekaj primekna za
meso, si jo lehko nese v Italijo za
trofejo. Jager je vida, da ga Jula neje
razmila no ji je hteja pokozati kaj bi
rad .,. . Jula je preštimala zakaj se
gre no mu je z veseljon povedala:
Sinjor, glih provi cajt ste prišli, saj se
koza glUi tote dni goni. . .
Te pa srečno no dobro se mejte.
Vaš Lujzek
JladMski prcaram
NEDELJA, 5. novembra:
6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob
6.05 Poročila; 6.30 EP; 6.50 Danes
za vas; 7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30
Za kmetijske proizv^alce; 7.50 EP;
8.00 Poročila - Radijski in T V
spored; <^.05 Radijska igra za
otroke; 8.44 Skladbe za mladino;
9.00 Poročila; 9.05 Iz naših krajev;
9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še
pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi
^rbe in dela; 10.45-13.00 Poslu-
šalci čestitajo — vmes ob
11.00-11.15	Poročila;
11.50—12.00 Pogovor s poslušalci;
12.00-12.10 PoročUa; 13.00 Poro-
čila; 13.15 Obvestila in zabavna
glasbaj^ 13.30 Reportača; 13.50,
Domači 'ansambli; 14.00 Poročila;
14.05 EP; 14.15-16.15 Športno
popoldne — vmes ob 15.00
Poročila; 16.15 Humoreska; 16.35
Popularne melodije; 17.00 Poročila;
17.05 Radijska igra; 17.36 Zabavni
akordi; 18.00 Letite z nami; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Glasbene razglednice; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila;
22.20 Zaplešite z nami; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Jazz; 24.00 Poročila.
VSAK DELAVNIK je zjutraj
naslednji program: 4.30—8.00 Do-
bro jutro; Poročila — vmes ob 5.00
PoročUa; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00
Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50
Rekreacija; 7.00 Poročila; 7.15 EP;
7.25 Radijski in TV spored; 7.45
EP; 8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 6. novembra:
14.00 Poročila; 14.10 Slovenski
zbori pojo; 14.30 Poslušalci česti-
tko; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester Moron Gould; 17.00
Poročila; 17.10 Glasbeno p(woldne;
18.00 Poročila; 18.15 Zabavna
glasba; 18.35 Interna 469; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel Toneta Žagarja;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Ti in opera; 22.00 Poročila;
22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Popevke;
24.00 Poročila.
TOREK, 7. novembra: 14.00
Poročila; 14.10 Glasba mladih;
14.30 Z ansamblom Claude Luter;
14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Orke-
ster Andre Previn; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Naš podlistek; ^17.00 Poro-
čila; 17.10 Simfonični koncert;
18.00 Poročila; 18.15 V torek
nasvidenje; 18.45 Poti sodobne
medicine; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Trio Avgusta
Stanka; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20:00 Prodajalna melodij;
20.30 Radijska igra; 21.17 Lahka
glasba; 22.00 Poročila; 22.15
Popevke; 23.00 Poročila. 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Violinske
skladbe; 24.00 Poročila.
SREDA, 8. novembra: 14.00
Poročila; 14.10 Slovenske narodne;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Odsko-
čna deska; 16.00 Vrtiljak; 16.40
Operetni orkester Raphaele; 17.00
Poročila; 17.10 Glasbena galerija —
opera in radio; 17.45 Jezikovni
pogovori; 18.00 Poročila;^ 18.15
Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgo-
vor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Glasbene razgle-
^dnice; 19.25 EP; 19.30 Radijski
"dnevnik; 20.00 Simfonični orkester;
vmes: Kulturni globus; 22.00
Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poro-
čila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poroči-
la.
ČETRTEK, 9. novembra: 14.00
Poročila; 14,10 Mladina poje; 14.30
Sestanek instrumentov; 14.40 Me-
hurčki; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 V rapsodičnem tonu; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00
Poročila; 17.10 Po željah posluš-
alcev; 18.10 Poročila; 18.15 Zabav-
ni orkester RTV Ljubljanja; 18.30
Iz kasetne produkcije; 18.45 Kultur-
na kronika; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Trio
Silva Štingla; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Domače
pesmi; 21.00 Literarni večer -
slovaški pesnik Janko Kral; 21.40
Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila;
22.15 Popevke; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Večer Huga VVolfa; 24.00 Poročila.
PETEK, 10. novembra: 14.00
Poročila; 14.10^ Otroške pesmi;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; '5.30
Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Trije pozavnisti;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
Alfonso D'Artega; 17.00 Poročila;
17.10 Operni koncert; 17.50 Človek
in zdravje; 18.00 Poročila; 18.15
Signali; 18.50 Ogledalo časa; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel Franca Flereta;
19.25 EP^ 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Srečko Kumar in pevski zbor
Učiteljske zveze; 20.30 Top-pops
13; 21.15 Oddaja o pomorščakih;
22.00 Poročila; 22.15 Iz logov
domačih; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Jazz;
24.00 Poročila.
SOBOTA, 11. novembra: 14.00
Poročila; 14.10 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Pojo naši operni
pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 S
knjižnega trga; 16.55 Klavir v ritmu;
17.00 Poročila; 17.10 Ansambel
Svvinging Swedes; 17.20 Gremo v
kino; 18.00 Poročila; 18.15 Dobimo
se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel bratov Avsenik;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Spoznavajmo svet in domovi-
no; 21.15 Za prijetno razvedrilo;
22.00 PoročUa; 22.20 Oddaja za
izseljence; 23.00 PoročUa;
23.05-01.00 S pesmijo in plesom v
novi teden — vnies ob 24.00
Poročila; 01.00 Poročila.
VARČEVALCU
JAVNO NAGRADNO ŽREBANJE VEZANIH DINARSKIH
IN DEVIZNIH VLOG BO V DVORANI KINA PTUJ^
13. NOVEMBRA 1972 OB 18. URI
VABIMO VAS, DA PRISOSTVUJETE ŽREBANJU
jj^pl KREDITNA BANKA
!f°|	PTUJ
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 2. novembra I9]j
NEDELJA, 5. novembra: 9.40 Pet
minut po domače; 9.45 Kmetijski
razgledi; 10.12 Kmetijska oddaja;
10.55 Mozaik; 11.00 Otroška mati-
neja; 11.50 Pojočila; 11.55 Mestece
Peyton; 12.45 TV kažipot.
NEDELJSKO POPOLDNE: 18.25
Poročila; 18.30 Kritje za umor;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.30 Zabavna
oddaja. 21.15 Stih in pesem; 21.30
Športni pregled; 22.00 Poročila.
PONEDELJEK, 6. novembra:
9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v
šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angle-
ščina; 11.00 0<nove splošne izo-
brazbe^ 14.45 TV v soli; 19.40
Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10
Francoščina; 16.40 Madžarski TV
pregled; 17.50 Gori, doli, naokoli;
18.10 Risanka; 18.15 Obzornik;
18.30 Kremenčkovi; 18.55 Mozaik;
19.00 Zdravo mladi; 19.45 Risanka;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.35 Mala antolo-
gija jugoslovanske TV drame; 21.45
Kulturne diagonale; 22.25 Poročila.
TOREK, 7. novembra: 9.35 TVv
šoli; 10.40 Ruščina; 11,00 Osnove
splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli;
15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec;
16.10 Angleščina; 17.15 Madžarski
TV pregled; 17.50 V.Albreht: Mala
lupinica; 18.05 Risanka; 18.20
Obzornik; 18.35 Pevski zbor KUD
Vinko Žganec; 19.05 Mozaik; 19.10
Iz sveta oblikovanj; 19.30 Dosežki
medicine; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 Reportaža; 20.30
3-2-1; 20.40 Mi iz Kronstadta;
22.10 Poeipa o plesu; 23.15
Poročila.	i
SREDA, 8. nofrembra: 8.20 TV v
šoli; 11.00 Osnove splošne izobraz-
be; 16.45 Madžarski TV pregled;
17.50 Vitez vihar; 18.15 Obzornik;
18.30 Po domače s Koroškim
akademskim oktetom; 19.05 Mo-
zaik; 19.10 Od filma do filma;
19.30 S kamero po svetu; 19.50
Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.35 Mi med seboj; 21.35
Eliott-Mlin na reki Floss; 22.25
Poročila.
ČETRTEK, 9. novembra: 9.35
TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45
Nemščina; 11.00 Fiancoščina;
14.45 TV v šoli; 15.40 Angleščina;
15.55 Nemščina; 16.10 Osnbve
splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski
TV pregled; 17.15 Vsi vse vemo
(Pionirski kviz) - I. oddaja. 18.15
Obzornik; 18.30 Vsi vlaki sveta;
18.55 Mozaik; 19.00 Mestece Pey-
tori; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35
Četrtkovi razgledi; 21.35 A. P.
Čehov: Živa roba; 20.30 K. Cipci -
Concertino za orkester; 22.45
Poročila.
PETEK, 10. novembra: 9.30 TV v
šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v
šoli; 16.10 Osnove splošne izobraz-
be; 16.45 Madžarski TV pregled;
17.30 Veseli tobogan: Lendava;
18.05 Obzornik; 18.20 Ritmične
vaje; 18.30 Ekonomsko izrazoslovje;
18.35 Glasba za oči; 18.55 Mozaik;
19.00 Sodobniki; 19.50 Cikcak;
20.00 TV dnevnik; 20.25 Reporta-
ža; 20.30 3-2-1; 20.40 Steze slave;
22.10 Sedem mprij; 23.00 Poročila.
SOBOTA, 11. novembra: 9.35 TV
v šoli (do 11.00); 16.30 Košarka;
18.05 Obzornik; 18.20 V deželi
klobukov; 18.45 Gospod Piger;
19.10 Mozaik; 19.15 Humoristicna
oddaja; 19.45 Risankar 19.50 Cik-
cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.30 Skopje 72; 21.40 Na
poti k zvezdam; 22.05 Medicinski
center; 22.55 TV kažipot; 23.15
Poročila.
,,0d kod pa imate tako čuden
vrat? "
„Skušal sem prebrati naslov
gramofonske plošče, ko se je
vrtela."
Občinska nogo-
metna liga Ptuj
VZHOD;
ZAVRC:V1CANCI 3:2
GRAJENA:PRVENCI 3:0
GORI SNICA: PARTIZAN 1:5
DORNAVA:STOJNCI 7:3
ROGOZNICA:MARKOVCI 6:4
ZAHOD: rezultati 9. kola -
KIDRIČEVO: PREPOLJE 2:2
GERECJA VAS: DRAVINJA 1:3
ZLAT0LICJE:SK0RBA 1:1
VIDEM:HAJDINA 2:2
LOVRENC: MAKOLE 7:4
Vzhod:
1.	Par. Ptuj	8 6 1 1 35:13 13
2.	Zavrč	844 0 25:18 12
3.	Domava	8 5 1 2 30:21 11
4.	Rogoznica	8 3 3 2 23:19 9
5.	Gorišnica	8 4 1 3 20:21 9
6.	Grajena	8 3 2 3 23:17 8
7.	Stojnci	8 4 04 29:28 8
8.	Markovci	8 4 04 28:31 8
9.	Vičanci	8 1 0 7 11:32 2
10.	Prvenci	8 00 8 0:24 O
Zahod:
1.	Skorba	8 5 3 0 34:12 13
2.	Videm	8 5 3 0 29:17 13
3.	Dravinja	8 6 1 1 23:16 13
4.	Lovrenc	8 6 0 2 28:21 12
5.	Zlatol.	8 5 1 2 20:10 11
6: Hajdina	8 3 2 3.28:14 9
7.	Makole	9 3 1 5 29:37 7
8.	Prepolje	.8 1 4 3 20:23 6
9.	Ger. vas	8 20 6 12:26 4
OSEBNA KRONIKA d
Rodile so:
Marija Strnad, Loka 23 -
Klavdijo; Marija Bogan, Golobova 4
-	Dragico; Dragica Arbeiter, Meje
25 - Borisa; Marija Cvetko,
Trgovišče 26 - deklico; Marija
^liklič, Bratonečice 4 - Zvonka;
Terezija Svenšeki, Pacinje 36 -
dečka; Marija Žuran, Vel. Nedelja
76 - deklico; Marija Štebih,
Prešernova 22 - deklico, Marija
Krajnc, Vel. Varnica 62 - dečka;
Slavica Mikolič, Miklavž 31 -
deklico; Ivanka Baušl, Središče 196
-	deklico; Alojzija Toš, Trnovski
vrh 9 - dečka; Ana Bfatkovič,
Crešnjica 20 - deklico; Nada
Drevenšek, 2avrč 2 - Danila; Nada
Golubič, Virje-otok 6 - Majo;
Katica Božičko, Pobrežje 40 -
dekhco; Angela Peklič, Kidričevo
39 - deklico;.
POROKE:
Jožef Božičko, Dolena 36 in
Ivanka Vukoje, Vel. Bukovica 146;
Mirko Planinšek, Rače 315 in
Terezija Medved, Pleterje 35; Štefan
Berden, Filovci 56 in Zofija
Mohorko, Župečja vas 26; Jožef
Vindiš, Vareja 63 in Silva Vidovič,
Hajdoše 12; Jožef Mere, Repišče 42
in Slavica Lončarič, Za^ebška 80;
Peter Tasovac, Zupančičeva 4 ins
Milenka Gole, Zupančičeva 4; Franc
-Gostičar, Virje 27 in Danica
Medved, Cesta Olge Meglič 30;
Ignac Simonič, Krčevina 31 in
Marjana Bremež, Grajena 25; Janez
Topolovec, Prepolje 48 in Majda
Bibič, Reševe 17; Anton Planinšek,
Kidričevo 10 in Mihaela Kopušar,
Apače 42.
UMRLI SO:
Kamilo Ovčar, Macelj 56, roj.
1921, umrl 23. 10. 1972.; Ivan
Greškovič, Trg svobode 1, roj.
1904, umrl 26. 10. 1972.;.
10.	Kidričevo 9 O 3 6 19:38 3
11.	Leskovec 8 0 0 8 13:41 O
Na 8. seji tekmovalne komisije
občinske nogometne hge Ptuj so
sklenih, da bosta v času tekmovanja
samo dva veljavna in upoštevana
prestopna roka za aktivne igrclce.
Jesenski prestopni rok je v času od
1. do 15. januarja 1973, letni
prestopni Tok pa je od 1. julija do
31. avgusta 1973 leta.
ROKOMET
Člani:
BRANIK:VELIKA NEDELJA
(10:2)21:7
V soboto popoldne je Vehko
Nedeljo katastrofalno porazil mari-
borski Branik. V prvem polčasu jim
je uspelo doseči le dva zadetka.
Zadnji čas je, da Velika Nedelja
dobi svoje lastno igrišče, kajti le
tako je možno računati na uspeh.
DRAVA:KOVINAR (14:4) 22:15
Za nedeljo je bil v Ptuju
napovedan rokometni derbi med
maribotskim Kovinarjem in domačo
Dravo. Branik, Drava in Kovinar so
vodeče ekipe v coni in ravno
medsebojna srečanja nam bi odlo-
čila o prvaku. Vendar derbija v
Ptuju ni bilo, kajti gostujoča ekipa
^Kovinajra je kapitulirala že v prvih
treh minutah igre in domači so
dosezah zadetek za zadetkom ob
nemočni obrambi Kovinarja. Kljub
visoki zmagi domačinov je bila
publika razočarana, ker je pričako-
vala resne borbe, ki pa je zaradi
slabih gostov ni bilo. Srečanje so si
ogledah tudi predstavniki maribor-
skega Branika, vendar niso imeh kaj
videti. Srečanje sta dobro vodila
sodniški par Jug in Dom iz Celja..
PRODAM ostrešje za hišo 9 x 10.
Franc Brlek, Grajena 20.
25. OKTOBRA 72. sem na poti
Ptuj-Hajdina zgubil rumeno usnje-
no aktovko. Najditelja prosim, naj
proti^ nagradi sporoči Trstenjaku,
Kidričevo 6.
ODDAM opremljeno sobo ženski, ki
bi pospravljala celo stanovanje.
Naslov v upravi.
K ŠTIRIČLANSKI odrasli družini
sprejmemo gospodinjsko pomočni-
co. Plača dobra.\ Erika Štahdekar,
Stari trg 28, p. Ljubljana.
PRODAM 37 arov travnika y
Šturmovcu. Jože Kmetec, Trg
revolucije 2, Maribor.
SPAČKA v voznem stanju in dele
(stroj, kolesa itd.) prodam. Franc
Šeruga, Zupančičeva 10, Ptuj.
PRODAM ali dam v najem 1,5 ha
zemlje (vinograd,^ sadovnjak, gozd)
in hišo v Gradišču pri Cirkulanah.
Ivan Puž, Vošnjakova 7, Ptuj.
KUPIM HIŠO v Ptuju ali do 3 km v
okolici. Delno plačam tudi v
devizah. Krajnc, Na gradu 1, Ptuj.
NAPROŠAM najditelja kasetnega
tranzistorja, ki je bil izgubljen 28.
oktobra 1972 na relaciji Podleh-
nik-Ptuj, ga proti nagradi vrne,
ker mi je drag spomin. Naslov v
upravi lista.
PRODAM malo rabljeni gramofon
znamke Suprafon za 200 din in
električno solo kitaro za 500 din.
Naslov v upravi.
PRODAM nov magnetofon Crovvn-
corder in gramofon brez ojačevalca.
Naslov v upravi.
HOROSKOP
OVEN: Verjeli boste, ko k
zvedeli drugič. Motorizirana n
bo nekaj poskusila. Hlad pre.
podaUšai^e veselja. Obisk prl^,
večerom^ Otrok pride.	'
BIK: Navezanost raste hitreje;
bi bilo .prav. V soboto
dogovarjanje, ki prinese uspeh
nedeljo. Sorodnico je strah in
laže. Nepričakovan poklon, ve^
ne preglobok!
DVOJČKA: Postregli vam b,
lepo, svetovali pa neumno. Vedj]
prinese mladi sorodnik. Zamenji
oba obrtnika, pa boste bolj mj
spali. Suha oseba je zvesta, zato
bo treba odločiti.
RAK: VideU boste dvoje; dti
ostane pri vas. Veliki dogodek
končno bliža, vse teče normalno,
denarjem založena oseba bo v ti
tednu pomenila več kot običaji
Prekinitev sovražnosti.
, LEV: Nakupovanje s svetovalo
in pospravljanje v kleti brez nje
Zgodbica, ki se bo začela v i
tednu, vodi v lepšo in toplejšo zli
Objemanje brez prič. Motili i
bodo redki zobje.
DEVICA: Iz dolge hiše prihi
počasi vendar vztrajno in neopaj
nova ljubezen. Tista oseba,
zagotavlja pomoč, je goflja I
pokažite navdušenja za drugo ose)
ker bo v bližini prva.
TEHTNICA: Pretrgali boste
potrpežljivostjo, ki izvira iz Ijubei
Omislili si boste večji red in pre^
nad izdatki. V torek prvi sesta«
odkar ste se spoznali. Setev čaka.
ŠKORPIJON: Za vas se zavzai
znanec, ki kljub vsemu, še nel
pomeni. Doslej zadržano vedenje
sprosti. Kar boste slišali, v torek
obvelja. Rojstva ne pričakuje
lahko se pa zgodi . . .
STRELEC: Osebo, ki vas občui
je, preusmerite in slavite zmago n
svojimi. Zabavnost v hiši popu
prismojeni pogovori bodo še traj
Oglasite se na klice, sicer bo
sokrivi.
KOZOROG: Plodovi delov
naporov se že kažejo. Potovanje
pride v poštev, ker imate prc
dela v družini. Sprehod bo koris
in zabaven. Obiskovalci odid<
pustijo pa mučen vtis.
VODNAR: Simpatija, ki vas v
od de^a, ni perspektivna. Nadrej
se prične dobrikati, pa mu ne k
nasesti. Velik finančni efekt
sledil po podpisu. Poroka bi 1
rešitev.
RIBI: Učili se boste n
spretnosti ter dobili že pozablji
in obljubljeno. Lepo napravlj
oseba bo potrkala in spoznala, di
ni zastonj napravila. Pobotanje
dolgotrajno.
RADIO ORMOŽ
1546 Khz - 194 m
Četrtek, 2. novembra
14.30 Napoved programa in por<
čila- 14.40 Obvestila in reklan*
15.()0 Od melodije do melodije P
vaši izbiri.
NEDELJA, 5. NOVEMBRA: 9.C
Napoved programa in poročila; 9.1'
Cas in preteklost; 9.15 Svet pravi
in bajk; 9.30 Glasbeni mozd
11.15 Za naše kmetovalce; ll-J'
Obvestila in reklame med zabavn
glasbo; 12.00 Poročila; 12.10 0
stitke poslušalcev - sledi oddaja 2
vaš nedeljski odmOT.