Ste v. 205.
Izhaja vsak dan, fudi ob nedeHah hi praznikih, cb 5 zjutraj.
l'f«j- ;*tvo: Uica Sy. FnuifiHfci A?iškega št 20, L nadstr. — Vsi iJ«pisi naj s« pož:ijajo trti: ;5tvu lista. Nefrankiraaa pisma se nt
fprcjctr.ajo in rokopisi se re \r=čajo. fuitjaler. in ctfgcronii trecn-k Štefan Godina. Lastnik konsorcij lifta .Ecircsti*. — lisk tiskarne Edinosti", vpisane zadruge z rr rjfr:a jcroitvoin y Trstu, sJJca Sv. frančlSka Astfkega šu 20.
Telefcn U':dni?rva in tprstve ?tev. 11-57. Naročnina 2 naša: Za celo leto ........ K 24.—
Za pol leta.................—
za tri ir.eseee........... -
21 nedeljsko izdajo za celo leto........5.20
;j pol leta.....................
V Trste, w ppnmMm fl* !«»»!•
Letnik XI.
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov . . . . . . . .7......mm po "0 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „ 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Is upravi .Edinosti*. — Plača in toži ss v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulic'. Sv. Frančiški Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
fo rustem Uejišču razmeroma mirno. - Odbiti ruski napadi pn ivaniorodu m Kryloou. - Miti uspehi pri Keonu, južno PultusKa in pred mm. Deta? fra? :o$ki uspehi pri Lauvtols In Ban de Saptu. Letalski napad na Dilnklrchiii
l mm-Hira.
DUNAJ. 25. (Kcr.J Uradno se objavlja; 23. julija 1915. opoklne.
Pri Gorici se ie omeji! sovražnik vče-r®KnJe?:a dneva na močen artiljerijski o-Hal.
Obupni ponoćni nai>adi proti našim postojankam ob robu doberdobske planote, po se zopet razbili ob težkih Izgubah za Italilane in niso mogli ničesar izpremeniti t:a dejstvu, da ie napadarie primorske o-b-ambne postojanke brezuspešno.
Namestnik šefa generalnega štaba: j pl. Hofer, fml.
Komunike Cntiorne.
DLNAJ. 24. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana so noioča: Poročila sovražnih generalnih, štabov.
Italija. 22. julija. — Na Tirolskem, v Trenti in na Koroškem je položaj ne-izpremenjen.
Na fronti ob Soči se je razvoj naše o-fenzive v oddelku Krna in kraške planote nadaljeval. !Ne oziraje se na načrt sovražnika. da bi s protinapadi odrezal nase levo krilo od soških mostov, smo obdržali vse prvotne postojanke in na nekaterih točkah zna' io napredovali. Ujeli smo vnovič 500 mož in uplenili mnogo orožja in municije.
Zrakoplovci in ujetniki so naznanili prihod sovražnih oiačenj, ki so bila po teh ižpovedbah posiana na fronto v nadomestilo zelo težkih izgub v največji naglici in neredu.
Italijansko mornariško poročilo t Hna i m 1 i i a. — V no4i 22. julija je eden naših zrakoplovov vrgel bombe na Scmpolaj in na železnico v Na-brežinl. Vse bombe so eksplodirale z najboljšim uspehom. Enak napad na železnico v Nabrežini je bil ponovljen v pretekli noči. pri čemer smo veliko težo eksplozivnih snovi vrgli zelo uspešno na cil#. Oba zrakoplova sta se vrnila nepoškodo->ana, kljub temu, da se je streljalo nanju s puškami in opovi.
Danes zjutraj je bombardiral sovražnik 3 petimi lahkimi vojnimi ladjami otok Termiti. Ubita sta bila le v Ortoni en starček in en 14 letni deček. Materijalna škoda je iicznatna.
Varstvo spomenikov, cerkva in svetišč.
DLNAJ. 24. (Kor.) »Politische Korres-pondenz» poroča:
Aoostolski nuncij je po nalogu papeža dne 27. junija sporočil avstro-ogrski vla-ii skrbi, ki navdajajo svetega očeta radi nevarnosti, kateri so vsled vojne izpostavljeni spomeniki, cerkve in svetišča Italije, zlasti v Jadranskih obrežnih me-St.,i. kakor n. pr. slavna loretska božja pot.
Minister vnanjih zadev je po posvetovanju z arinadnini vodstvom dal dne 13. iulija nunciju ScapineLliju sledeči odgovor: »Dokler loretsko svetišče in njega okolica od italijanske strani ne bosta u-porabljena v vojaške svrhe, bosta varna -ne samo pred napadi,temveč ■ udi pred poškodbo po vojnih činih avstro-ogrskih čet. Pod enakimi predpostavkami tudi druga, božji službi posvečena mesta ne bodo nikdar izpostavljena napadom av-
PODLISTEK
GREŠNICE.
Roma«. — Francoski spisal Xavier d« Montepia
XI.
Poizvedovanje po Latinskem okraju.
3oštjan Crochard je odšel z Mignonno od doma in začela sta svoja poizvedovanja v ulici sv. Jakoba.
Kakor hitro sta zagledala kak hotel garni. je Mignonne izpustila roko svojega spremljevalca, stopila v hišo ter bojazljivo in z močno utripajočim srcem vprašala, ali ne stanuje morda v hiši Karel de Saint Andrč.
Dobivala pa je povsod isti odgovor, sedaj prijazno, a sedaj čemerno:
—	Ne poznam ga, draga inoja, tu ne stanuje nihče s takim imenom.
Ko sta tako cele tri ure zastonj romala po mestu, je Mignonni upadel pogum in bila je že tako utrujena, da se ni mogla več vzdržati na nogah.
—	Pojdiva domov, — jej je rekel Cro-cliard; — morda boVa jutri srečnejša.
stro-ogr*kih čet in bodo varna tudi pred slučajnimi poškodbami, ako ne bodo po okolnosti, da so v njihovi bližini od strani itaiijanske armade ukrenjene vojaške odredbe ali pa se vrše tamkaj operacije, padla v področje vojnih podjetij, ki bi jih bilo treba proti temu pričeti z naše strani.
Z fl*s!rli$o-nM MjlifL
DUNAJ. 25. (Kor.) Uradno se objavlja: 25. julija 1915, opoldne.
Na ruskem bojišču je bil včerajšnji dan razmeroma miren. Pri Ivangorodu so odbile naše čete par slabih napadov nasprotnika.
Južno Krylowa se je poizkus Rusov, da bi prekoračili Bug, ponesrečil.
V ostalem je položaj neizpremenjen.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Podružnici avstro-ogrske banke v Tar-nowu in v Novem Sandecu.
DUNAJ, 24. (Kor.) Podružnica avstro-ogrske banke v Tarnovvu bo pričela 2. avgusta, podružnica v Novem Sandecu pa 9. avgusta t. 1. zopet delovati.
Z nemško-rusRegii bojišča.
BERLIN. 25. (Kor.) Uradno se objavlja: 25. julija 1915:
Vzhodno bojišče.
Pri armadi generala Belowa so se vršili boji z ruskimi zadnjimi oddelki. Včeraj je bilo privedenih nadaljnh 6000 ujetnikov.
Pri napadih ob Jesiji, južno Kovna, in v ozeniim Dembova, 10 km severovzhodno Suvvaikov, so bili ruski jarki zavzeti z naskokom.
Reka Narew je prekoračena na vsej fronti od južno Ostrolenke do Pultuska.
Jugovzhodno Pultuska se bližajo naše čete Bugu. Jugozapadno te trdnjave je bila kljub žilavemu odporu sovražnika dosežena linija Nasielsk—Gzowo (10 km južno Pultuska).
Zapadno mesta Blonje je bilo zavzetih več postojank sovražnika, južno Varšave pa so bili zavzeti z naskokom približno 25 km južno središča Varšave se nahajajoči kraji Uslanov, Lbiska in Jazgarew.
Jugovzhodno bojišče.
Na jugovzhodnem bojišču je položaj pri nemških četah neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ruska duma.
KOPENHAGEN, 23. (Kor.) »Ruskoje Slovo« poroča: V prvi seji dume dne 1. avgusta bodo razen Sazonova govorili tudi ministrski predsednik Goremykin, finančni minister Bark. vojni minister Po-livanov in mornariški minister Grigoro-vič. V prihodnjih dneh po otvoritvi dume se ima vršiti skupna seja vlade in klubo-vih načelnikov. Sklenila se bo med drugim potom zakona popolna militarizacija municijskih tovarn. Tehniki in izvežbani delavci so bili poklicani s fronte, da bodo, izvršuje svojo vojaško službo, delali v tovarnah. Proti podraževanju najemnin v glavnih mestih se bo sklenil zakon.
Mignonne je neverjetno zmajala z glavo.
Sedaj, ko je človeški panj, ogromno mravljišče, ki se imenuje Pariz, videla na svoje lastne oči, je smatrala za popolnoma nemogoče, da bi v tem morju hiš, v tem labirintu cest, čigar zamotana mreža se je prekriževala v vseh mogočih smereh, našla onega, ki ga je iskala.
Vkljub temu pa je prihodnji dan, ko jej je gostilničar, kolikor je pač mogel ter vedel in znal, podal svoja navodila, zopet odšla v Latinski okraj.
Ko je že večkrat zašla in več kot dvajsetkrat vprašala po pravi poti, je prišla preko trga sv. Mihaela, v rue de la Har-pe. Tu so zopet pričela njena povpraševanja in razočaranja, kakor prejšnji dan. Povsod je dobivala isti stereotipni odgovori
—• Ne poznam ga, draga moja; iti morate drugam.
Končno je mislila, da je dosegla tako vroče zaželjeni cilj svojega poizvedovanja. Stopila je v okolici Pantheonskega trga v hotel ubožne vnanjosti, ki je, ne vemo, zakaj, nosil pompozno imel »Grand hotel de Brusvvick, meuble«.
Mignonne se ni mogla odloČiti,, ali naj bi
Z zpfldneH toJttfiL
BERLIN, 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. julija 1915:
Zapadno bojišče.
Pri Launois, južno Ban de Sapta, so se Francozi v gnezdili v majhnem delu naših najsprednejšlh jarkov.
Trdnjava Diiukirchen je bila obmetana z bombami.
Vrhovno armadno vodstvo.
STRASSBURG. 24. (Kor.)Wolifov urad poroča: Po uradnem francoskem vojnem poročilu z dne 22. t. m. popoldne znaša število pri Miinstru ujetih nemških vojakov 107 in ne 700. kafcor je bilo poročano pomotoma. S pristojne strani se opozarja nato, da so bili po izpovedbah francoskih uietnikov I^inci, ki so bili ujeti, tako težko ranjeni, da jih je bilo treba večji-del i renesti v francoske linije.
Zavraten napad na morju.
BERLIN, 24. (Kor.) (Wolffov urad). Kakor doznavamo s pristojne strani, le zagledal nemški podmorski čoln 20. julija ob 11. uri dopoldne kakih 180 morskih milj vzhodno Firtha of Forth neki približno 800 ton velik parnik, ki je imel dansko zastavo. Parnik je takoj otvoril iz dveh topov ogenj na podmorski čoln, je po prvi salvi snel dansko zastavo, streljal brez zastave naprej ter je šele po peti ali šesti salvi razobesil angleški vojni prapor. Pripisati je srečnemu slučaju, da podmorski čoln ni postal žrtev zavrtanega napada.
Angleške izgube.
LONDON, 24. (Kor.) Zadnji seznam o izgubah izkazuje 80 oficirjev in 660 mož.
LONDON. 23. (l^or.) Današnji seznam izkazuje 64 oficirjev in 831 mož.
S turških bojišč.
CARiGRAD. 24. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja:
Darda ne Iska fronta. V noči od
22.	na 23. t m. se je vršU prt Ari Burnu od časa do časa artiljerijski ogenj. Dne
23.	julija je imela protimina, ki smo jo pripravili do eksplozije, da uničimo ob našem središču se nahajajočo sovražno mino, dobre uspehe.
Naša artiljerija je popoldne tekom brezuspešnega obstreljevanja naših postojank na levem krilu zadela dva monitorja, nakar sta se oba takoj oddaljila.
V oddelku Seddil Bahra je bil dne 23. julija dopoldne napad na naše strelske jarke desnega krila, odbit. Naša artiljerija je sovražne topove, ki so obstreljevali naše jarke, prisilila k molku.
Anatolske baterije so razpršile sovražne čete, ki so gradile utrdbe pri Seddil Bahru.
CARIGAD, 24. (Kor.) Prestolonaslednik Jusuf Izzedin se je vrnil s svojega poseta v Dardanelah in Drinopoliu v Carigrad.
Amnestija povodom okrevanja sultana.
CARiGRAD, 23. (Kor.) Povodom okrevanja sultana so bili vsi, radi političnih deliktov v Sinope izgnani zločinci pomilo-Ščeni in izpuščeni.
stopila v hotel, ali ne, končno se je pa le odločila.
V hišnikovi lopici se je nahajal dolg, mršav, bled, mlad človek z dolgimi lasmi in velikimi črnimi brkami, ki so mu visele preko čeljusti.
Na glavi je imel rdečo, baržunasto čepico, oblečen pa je bil v staro, ponošeno suknjo ter je kadil pipo in obenem poti-homa prepeval marseljezo.
Boječe ga je povprašala Mignonne, kakor je povpraševala povsod:
—	Ali stanuje tu gospod Karel de Saint Andrć, če smem vprašati/
Mladi človek je nekaj časa motril Mignonno, ne da bi ji odgovoril kaj. Končno pa je le izrekel besede, za katere ni upala več. da bi jih slišala:
—	Da, draga moja, stanuje tukaj!
—	Ali res? — je vzkliknila Mignonne in skoraj bi se bila zgrudila na tla, da je ni ujel oni mladi človek.
—	Kaj pa vam Je? — jo je vprašal.
—	O, nič nič mi ni... radi bi ... želela bi... govoriti z gospodom de Saint An-drćjem....
—	Sedaj ga ravno nj doma, a pride kmalu domov.... Ako Želite, vas popeljem v njegovo SQbo, kjer lahko počakate, dokler se ne vrne. . _____
ilakki paša — poslanik v Berlinu.
CARIGRAD, 24. (Kor.) Bivši veliki vezir Hakki paša je bil imenovan za poslanika v Berlinu.
Sprejem nemškega poslanika na rumun-skem dvOru v Sofiji.
SOFIJA, 24, (Kor.) Nemški poslanik baron \Vangenheim je prispel včeraj semkaj in je bil pozdravljen na kolodvoru po generalnem tajniku ministrstva za zunanje zadeve, Koševu. Tekom dneva je bil sprejet poslanik od kralja v avdijenci, nakar je konferiral z ministrskim predsednikom Radoslavovim.
Nemško poslaništvo je priredilo na čast baronu Vv'angenheimu intimen diner.
Poslanik je nadaljeval v pripravljenem dvornem vozu svoje potovanje v Buka-rešt.
Zdravstveno stanje grškega kralja.
ATEN£, 24. (Kor.) Kralj se ie podal v svrho popolnega okrevanja na grad Ta-toi.
Boji v Tripolitaniji.
RIM, 23. (Kor.) Kakor poroča »Messag-gero«, so se italijanske čete v bližini Hom-sa ob triDoIitanskem obrežju bojevale z neko vstasko bandov pri kateri se nahaja frudi mnogo, začetkom junija dezertiranih kolonijalnih vojakov. Vstašl da so bili po-tolčeni.
Razširjenje vojaške službe na Nizozemskem.
HAAG, 24. (Kor.) Druga zbornica je sprejela včeraj s 55 proti 13 glasovom zakon o razširjenju črnovojniške službe. Socijalni demokratje_so glasovali proti.
Zaplenitev sočivja.
DUNAJ, 23. (Kor.) Povsem neopravičeno podraženje sočivja v preteklem žetvenem letu le dala vladi povod, da odtegne tudi sočivje špekulaciji ter jih uvrsti v vrsto onih živil, kojih prodaja in poraba ste postavljeni pod državno kontrolo.
Po neki naredbi celokupnega ministrstva se glede žita veljavne odredbe v splošnem raztegnejo tudi na sočivje, in sicer na grah, lečo in bob vseh vrst, da se pride v okom vsem enostranskim odredbam o domačih zalogah sočivja. Sočivje pridelka leta 1915. se zapleni. Takisto so zaplenjene tudi 1. avgusta še obstoječe zaloge sočivja te vrste prejšnjih pridelkov. Dokler se glede uporabe sočivja nič drugega ne ukrene, smejo posestniki sočivja te pridelke rabiti za prehrano svojcev v poljubnih množinah ter jih uporabljati tudi za saditev. Tudi smejo trgovci, ki razpolagajo z zalogami sočivja iz prejšnjih let, te pridelke brez ozira na zaplenitev do nadaljnega prodajati. Preko teh določb je prepovedana vsaka kupčija s sočivjem in uporaba teh pridelkov in se smejo letošnji pridelki prodajati samo vojni žitnici.
f&zne politične vesti.
Vprašanje gospodarskega zbližanja z Nemčijo. O tem predmetu je predaval
—	Da, prosim vas.
—	Potem pa pojdite z menoj.
Mladi človek je hotel z Mignonno zapustiti vratarjevo lopico. Tedaj pa je vstopil vratar, majhen, sključen, star moži-ček.
—	Tu je tobak, — je dejal in izročil mlademu človeku zavoj. — Hvala vam, gospod Julij, da ste toliko časa varoval mojo lopico. Glej, glej, — je dostavil, ko je zagledal Mignonno, — kdo pa je ta ljubka deklica?
—	2eli k svojemu prijatelju Karlu, — je odgovoril mladi človek; — popeljem jo v njegovo sobo.
—	Tako, tako, — je odgovoril hišnik.
—	Pojdite, draga moja, — je rekel gospod Julij še enkrat Mignonni in je odšel nato žnjo navzgor po stopnjicah.
Srce jej je, ko je stopala po stopnjicah navzgor, bilo tako močno, da ni mogla izpregovoriti niti besedice. Končno je njen spremljevalec obstal pred vrati, ki jih je odprl, nakar je prosil Mignonno, naj vstopi.
Mignonne je stopila t sobo in se takoj zgrudila na bližnji stol.
—	Kje sem? — je vprašali.
—	V Karlovi sobi — je odgovoril Julij.
predsednik »Češke narodno gospodarske zveze« vseučiliščni profesor dr. Gruber v zadnji seji te družbe. Najprej je podal izčrpen zgodovinski pregled o prizadevanjih za carinsko ujedinjenje monarhije z Nemčijo od Marije Terezije sem, o carinskih odnošajih z Nemčijo do leta 1866. hi o p/edipgih stavljenih v tem pogledu.
Minister grof Pejačevlč ostane interniran na Francoskem. Kakor trde hrvatski listi, so se pogajanja med našo in francosko vlado radi izmenjave ministra za Hrvatsko, grofa Pejačeviča z nekoliko francoskih civilnih ujetnikov, razbila. Potemtakem se bo mogel grof Pejačević vrniti v domovino šele po zvršetku vojne. Nedavno je minister pisal svoji rodbini, da ie po operaciji zopet popolnoma zdrav in dci se ne inore več pritoževati radi postopanja proti njemu. V mestu, kjer je interniran, uživa popolno svobodo.
Domite uesti.
Promet blagovnih uzorcev s Četami n i bojiščih. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Vsled odloka trgovinskega ministrstva z dne 17. julija 1915 št. Ž1720/P bode začenši z dnem 22. julija 1915 spet deloma pripuščen promet blagovnih vzorcev s c. in kr. četami na bojišču, in sicer začasno z vojnopoštnimi u-radi 9, 10,11,14,16,34, 39,45,51, 53. 5l 61, 69, 76, 78, 81, 85, 88, 91, 93, 95, 99, 106, 109, 113, 119, 129, 136, 145, 149, 151, 168, 169, 170, 176, 186, 187, 188, 189, 191, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 251, 254, 300, 301, 302, 303. 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318, 31>, 320, 321, 322, 323, 324, 325, 326, 600, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609. 610, 611, 612, 613, 614, 615, 630, Sarajevo. K temu se pripominja sledeče: 1. Blagovni vzorci, ki presegaj'o težo 350 gramov, so nedopustni. 2. Pošiljke s kvarljivo vsebino kakor sveže klobase, slanina in podobno, laljko upaljivi predmeti kakor vojaške patrone, vsakovrstne užigalice bencinove užigalne priprave, bencin ali druge vnemajoče se tekočine se ne sprejmejo in ne odpremijo. Predajni uradi bodo nuj-natančneje pregledovali predane pošiiike glede njih vsebine.
3. Vse pošiljke, katerih omot z ozirom na vojni transport ni primerno trpežen, se ne odpošljejo. Predpisi pisemskopo-štnega cenovnika stran 9, § 12 c glede omotanja steklenic in steklerr :ič s tekočinami se bodo izvrševali i rožje. (O-mot iz lepenke je nedopub.. poštnobr-zojavni naredbenik Št. 62/1915). 4. Vsi na
—	V njegovi sobi? — je vzkliknila Mignonne z izrazom blaženosti.
—	Da, lepo moje dete, v njegovi sobi.
—	Vi ga torej poznate? — ie vprašala dalje.
—	Koga? Karla?	* * .
—	Da.
—	Moj najboljši prijatelj je.
—	Ali res? — je odgovorila Mignonne in prijazno pogledala mladega človeka.
—	Da, vedno sva skupaj, — je nada-, ljeval gospod Julij, — splošno naju imenujejo v vsem sosedstvu nerazdružljiva.
—	Ali je zdrav? — je vprašala Mignonne.
—	Zdrav, kakor riba v vodi.
—	In, — je dostavila potlhoma in boječe, — ali je ... katerikrat govoril z varal o meni?
—	Mogoče, da je, — je odgovoril gospod Julij; — toda da bi vam mogel odgovoriti na to vprašanje, mi morate pred* vsem povedati, kdo ste.
—	Jaz sem Mignonne, — je odgovorila' hitro.
—	Aj, torej vi ste Mignonne? ... potem vam lahko zagotovim, da je več kot sto-« krat govoril o vas.
—	Ali je mogoče! — je vzkliknila nafy>» na deklica, presrečna.
Stran II.
»EDiNOST« št 205.
podlagi gori navedenega nedopustni blagovni vzorci, kakor tudi docela ali deloma prazni ovoji, ki se morda najdejo pri na-riraJnicah ali razbirainicah, sc bodo z navedbo razloga vračali pošiljatelju. Oni blagovni vzorci, katerih pošiiatelj se ne da z gotovostjo dognati, se v smislu točke II. in III. trgovinsko-ministrske naredbe z 18. februarja 1915. št. 3822 P (poštnobrzo-javni naredbenik št. 25/1915) uporabijo na ta način, da se njih vsebina odda bližnjim bolnišnicm za ranjene ali bolne vojake.
Padel je na cesti in si skoraj odtrgal
uho. — 53 ietni Fran Piioto, ki stanuje v ulici della Ferriera št. 35, je snoči ob pc-lidevetih padel na ulici Stadion in se močno poškodoval na glavi za desnim u-šesom. Sel je na zdravniško postajo, kjer je zdravnik konstatira!, da si je revež skoraj odtrgat uho, nakar mu je zdravnik desinfeciral zijaiočo rano in mu potem povil uho._______
BniKnnsKo vprcianje in vojna.
(Razgovor z nekim bolgarskim politikom)
Zastopnik nizozemskega »Courier-Bu-reaus-Haag« je imel daljši razgovor z nekim bolgarskim politikom, ki je na takem mestu, da more avtentično presojati o politiki Balkana.
Na vprašanje, kaj nameruje bolgarska vlada, je bil odgovor, da tudi najvišji bolgarski uradniki niso poučeni o poteku razprav, marveč bodo postavljeni pred gotova dejstva! Pogajanja s Turčijo trajajo dalje, a vsi sodijo, da se z vrše v splošno zadovoljstvo obeh držav. Vsekako ne bi bila vojna s Turčijo v skiadu z mišljenjem naroda. Ali pred 15. avgustom, to je, pred žetvijo, ne misli Bolgarska na nikako politično akcijo; a tudi, če bi Bolgarska poprej stopila v vojno, ne bi trajala ta nad dva meseca.
Isto velja za Rumunsko, ker ne gre, da bi male balkanske države vzporejali z velikimi vlast mi, kakršni ste Nemčija in Avstrija. Brez ozira na splošno odporno moč, ki jo imajo narodi centralnih vlasti in kakršnje ne bi bilo sedaj pri balkanskem prebivalstvu, treba misliti na municijo. Tudi ko bi imele balkanske države dovoli denarja, vendar ne bi se moglo vprašanje municije povoljno rešiti, ker te države niso urejene tako. da bi si mogle zagotoviti municijo, kakrsnjo žele in v tisti meri. ki jo zahteva sedanja vojna. Romunska sploh ni še dovolj militarično pripravlena za vojno. Ako se da Romunska < d Rusije zavesti v vojno, najde v taboru z entento — svojo smrt. Vedenje Bolgarske in Romunske je odvisno od sedanjih dogodkov; zato se tudi cilji in želje obeh dežel menjajo.
Posebno je odvisno vse od vprašanja Dardanel.
Oardanel ne bo lahko osvoboditi — tako sodijo vojaški strokovnjaki Bolgarske — a ravno sem je obrnjena pozornost balkanskih držav. A pazno se zasleduje tudi, kako stoje vojske na drugih bojiščih, pak je verjetnio, da čini Hinden-burga, Mackensena. Linsingena poprej rešijo vprašanje nevtralnosti ali vojne Balkana, nego vsi diplomatski sporazumi.
Italija — ta v resnici nima prijateljev na Balkanu. To, da se je Italija izneverila svojemu zavezniku in da je zahrtbno napadla Avstrijo, ko je mislila, da je poslednja popolnoma oslabljena -— mora biti gnusno vsakomur. Tako postopanje je nizko hinavstvo, ki je bodo morali v bodočnosti obsojati tudi sedanji zavezniki Italije. Ta se je prevarila, začenši nevarno igro, pak jej »nagrada« ne izostane.
Kako dolgo bo trajala vojna? O tem fc ne da seveda nič zanesljivega reči. Razni francoski diplomati se boje. da njihova vojska ne bi mogla vzdržati druge zimske vojne. Ravno to vprašanje najbolj muči francosko vlado, kajti, naj je francoski vojak Še tako patrijotičen, fizično je slabeji od Prusov._
Bell In rumeni kapitalizem.
Zgodovinska perspektiva.
Pod tem naslovom prinaša berolinski »Vor\vacrts« razmotrivanja socijalista Sha\v-Desmonda, člana angleške delavske stranke, o borbi, ki se bije med starim evropskim kapitalizmom in naglo razcvetelim kapitalizmom Aziie, kjer se problem borbe med Evropo in Azijo razvija na zanimiv način in odpira perspektive v bodočo zgodovino sveta.
Po nazoru Shaw - Desmonda ni sedanja svetovna vojna obenem zadnja.V spopadih med evropskim in azijatskim kapitalizmom doživi človeštvo vrsto novih konfliktov, ki bodo z obsegom svojih žrtev in s svojo strahoto puščali sedanjo vojno daleč za seboi.
Ti konflikti, ki bodo nastajali na temelju trgovske konkurence in borbe med a-zijaiskim in evropskim kapitalom, izzovejo tudi boibo med »rumeno« in »belo« kulturo. 2e sedaj je jasno, da Japonska in Kitaj ka hočeta izkoristiti oslabljenje E-vroi c v sedanji vojni. Ni smeti prieako-\ati od azijatskega kapitalista, da bi kritični položaj Evrope pustil na miru in da ne bi poizkušal, da vsaj ojači svoje vplive kjer je to le možno. Azijatski kapitalizem se širi že sedaj na otokih Južnega morja, se utrjuje v Indiji, steza roko po obalih Afrike, dočim mu je sedaj glavno oporišče Azija. »Azija Azijatom«! — to je geslo napredovalnega azijatskega kapitalizma, ki hoče neskrčcno gospodstvo nad 60 milijoni Japoncev in 300 milijoni Indijskega prebivalstva.
V borbi med evropskim in azijatskim kapitalizmom za gospodstvo, in to ne samo v Aziji, marveč tudi na svetovnem tržišču, ima azijatski kapitalizem vse nade
do zmage. Kopičenje kapitala v Kitaju in v Japonski se vrši s siino hitrostjo. Delavske mezde so v Aziji, posebno v Kitaju. neverjetno nizke. Povprečno plačilo industrijskega delavca iznaša po priliki okolo 50 vinarjev na dan. Otroci dobivajo kakih 10 vinarjev. V neki veliki tovarni, ki deluje s stroji, služi kvalificiran delavec v Shangaiu kakih 100 vinarjev na dan. Kapitalizem je namreč v Kitaju zadnja leta siino napredoval. Kitajska trgovina se utrjuje na Južnem morju, v Indiji, v Singapore-u. Dočim angleškega trgovca odtiska s svetovnega tržišča bolje or-ganizovani nemški trgovec, pa tega poslednjega odganja kitajski.
No, kolikor bolj se vrši kapitalistični razvoj drŽav v Aziji, tem neizogibneji je njihov v agresivno imperialistično politiki in tem neizogibneja postaja borba med Evropo in Azijo za gospodstvo na svetovnem tržišču. Četudi sta Kitaj in Japonska sedaj tu začasno razprta po začasnih konfliktih, je pa na drugi strani vendar zveza med tema dvema državama veliko naravneja in zgodovinski opra-vičeneja, nego pa prehodna zveza med Japonsko m Evropo. Ciin evropske države kličejo Japonsko na pomoč, priznavajo nje pomembnost med velevlastmi in Japonska gotovo ne pozabi tega dejstva. Odslej se bo glas Japonske jasno čul v diplomatskem zboru in morda bo ta glas v nedolgem času svojo voljo tudi energično diktiral. Japonska je že sedaj pridobila velike koristi iz evropske vojne. Ali s tem se ne bo zadovoljevala. Cilj njenih želja je Avstralija. Pa tudi na stepe Sibirije škili Japonska s poželjivimi očmi.
Borba med belim in rmenim kapitalizmom, ki ima za sedaj obliko »mirnem vojne za svetovna tržišča, dovede neizogibno do oboroženega spopada med starim evropskim in mladim azijatskim kapitalizmom. Celo na vojnem polju ima Azija vse prednosti na svoji trani. Ne samo. da bo mogel Kitaj postaviti vojsko 30 milijonov ljudi, ampak jih bo mogel tudi prehra-njati brez posebnega truda. Na strani Ki-taja pa ne stoji samo »rmena« Japonska, ampak tudi »rjava« Indija. Ob prvem resnem vojnem konfliktu med belim in rmenim kapitalizmom ne ostane Indija na strani kakor miren gledalec, ker simpatije Indije ne gredo v Evropo, ki jej je prinesla samo nasilja, eksploatacijo, uničevanje in glad. Ne mine niti petdeset let,-ko angleško gospodstvo izgine iz Indije. Ali, nacijonalna in politična zavednost ne naraščata samo v Indiji. Zajemlje tudi Kitaj in Japonsko. Azija se učvršćuje gospodarsko in politično!
Take so perspektive, ki jih riše Shaw-Desmond! Take so, da mora Evropa s strahom gledati v bodočnost! Te perspektive bi morale jasno predočiti, kako stra-§no greši Evropa proti sami sebe, ko se kolje in slabi med seboj. Shaw - Desmond se sicer tolaži s tem. da se je v Aziji začelo razvijati — socijalistično gibanje, ter vidi rešitev »bele« evropske kulture v čvrstem razvoju delavskega gibanja v Evropi. Po našem mneniu je to le šibka tolažba. Ravno vzgledi Evrope ne oživljajo te tolažbe in vere v čudotvorno moč socialističnega gibanja. Evropa je mati, je početnica tega gibanja. Tu se ideje socijalizma propagirajo že desetletja, z veliko vnemo, po veliki in izvrstni organizaciji, ki ustvarja obilna sredstva: inte-lektuvalna, moralična in materijalna. A kaj gledamo danes! Jeli mogel socijaiizem paržuizirati silo nacijonalne ideje? Ne; prilagodjati se jej mora! Je-li mogel preprečiti imperialistične pohlepnosti, bodi politične, bodi gospodarske? Odgovor da-ja današnja svetovna vojna. Ne le. da socijaiizem — po tolikih letih čvrsto po-vspeševanega razvoja — ni mogel preprečiti te gigantske borbe z nje državnopo-litičnimi, narodnimi in gospodarskimi cilji, marveč se bore danes socijalisti v raznih državnih in narodnih taborih drug proti drugemu. Še več: razdeljeni so celo ob vprašanju opravičenosti te vojne, oziroma ob vprašanju: na kateri strani je zločinski napad, in na kateri opravičena bratnba vtemeljenih interesov in velikih človeških idealov?! Shaw-Desmond sam predvideva veliko borbo med Azijo in Evropo morda že v kakih 50 letih! Vprašamo: kako naj se socijaiizem v Aziji v tako kratkem času in (— danes niti še prav v povojih —) toliko razvije in pride do tolike moči, da bi mogel preprečiti take gi-
gantske erupcij« med ogromnimi mamami j človeštva in takimi ogromnimi cilji? Perspektive, ki jih riše angleški socijalist, bi morale siliti Evropo, da bi se že sedaj pripravljala na prihodnjo veliko borbo proti >rmeni nevarnosti*f
Rdzne vesti.
Poljubi za vojaške novince. Da tudi naši novinci, ko odhajajo v vojno, ne ostanejo brez poljubov svojih dragih in milih, to je znano. Toda da se s pomočjo poljubov nabavljajo vojaki, to zamore storiti le »hladna« Angležinja. Ker na Angleškem, kakor je znano, ne obstoja vojaška obveznost, sestoji vsa angleška vojska — sedaj šteje okoli 700.000 mož — iz samih prostovoljcev, ki so izvrstno o-premljeni in dobro plačani. Tudi njihove družine so dobro preskrbljene. Bogata Anglija se lahko dobro pobriga za razmeroma majhno število onih, ki hočejo prostovoljno prelivati za njo kri in žrtvovati tudi življenje. Toda kljub temu je naravno, da ima Anglija več denarja in več sredstev, kakor pa onih, ki gredo prostovoljno na vojno, v tako težko, krvavo in dolgotrajno vojno. Zato imajo sedaj na vseh krajih vsa mogoča mamila, da jih spravljajo v vojaško obleko. Angleži so mojstri v reklami. Lepaki v raznih oblikah in na vseh mogočih mestih s kratkim pozivom »Narod te potrebuje!« kličejo in vabijo pod zastave. Če si v gledališču, da se nekoliko pozabavaš, zagledaš takoj na Železnem zastoru ogromne besede: »To je sigurni zastor gledališča. Pripadaš li sigurnemu zastoru zemlje?« Taki incidenti so se že ponovno zgodili v angleških gledališčih in posebno pa še v trenutku, ko so se hoteli mladeniči zabavati. mesto da bi v jarkih branili svojo domovino. Posebno društvo, ki izdaje take reklame, je razposlalo dosedaj 100 vrst in 2,500.000 komadov takih plakatov. Vrh tega se vrše na vseh straneh skupščine, zabave, ki imajo edini namen, da nabirajo novince. Na neko slično zabavo, kakor se poroča, je prišla pred kratkim glasovita umetnica Gaby Deslv in obljubljala javno vsakemu poljub, kdor se prijavi za vojaka. In faktično je obljubo tudi izpolnila in baje 16 krat poljubila. Govori pa se, da je šlo tega dne nenavadno mnogo mladeničev pod zastavo Velike Britanije. Treba je vedeti, da poljubi te umetnice poprej njso bili baš poceni. Ona je bila ljubljenka portugalskega kralja Manue-la. Vsled njenih poljubov je zgubil Ma-nuel svoj prestol, drugi pa zgubljajo sedaj svoje glave.
Osel brez ušes. Turški časopisi poročajo. da se je o priliki bombardiranja Cešme po Angležih, dogodil tamkaj smešen in jako čuden slučaj. Razven tega, da je bila ubita ena ženska in ena ranjena, je projektil še z izredno spretnostjo odbil obe ušesi oslu davčnega eksekutorja Ha-lil efendija. A lokavi Halil hoče sedaj to nezgodo svojega osla izkoristiti in ga kaže proti vstopnini.
• Pros tržaška touarna 0
Mm Raov, siiiirRo In „coran^m"
G. Piiotti-Trst
I Pisaioa: M l»l 14, Te!. 15-25 1
I "iSE C:C lili II'
• Ztsioga đainMlnskeša uina ^
lastnega pridelka iz Jesenic pri Otnišu
Filip Ivanišević |
ulico Torrs bionca 10, Telefon 14-05 |
Prodaja na drobno in na debelo.
Gostilna-Biiffet \ ul. Nuova št. 9, v ka- g m	teri toči svoja vina prve vrste.
b s cgffig ssggsssga ag^
SttisL:. eirŽIi
Trst, Piazsa S. Giovanni 1
TACAMA kuhinjskih in klečarafeih potreb* MlvS« flSin od lesa in p!e?«aia, Škafov vrent, iebrov in kad, fodčekov, lopa£, reiet, sit In bsikoroteih koiev, jerba»sr in met«I ter mnogo drugih t to btroko speAajotih predmetov. bvo$o trgovko a kubJpjalio posodo ođ porcelana, sem\je fsnailm, koeitaiji ali cinka, cadatie paaamantoge, (letka itd. Za gostllničaijo pipe, zrcgtye, ses.Mje in stekleno poeedo za Tino,
■sv in metei cer mnogo
Prlperota
o posodo vsake vrste bodi
»Tu' ra u k »ž.^raiiii g« fflaaBBg yai
Tefee u?@ prodala i
|Eimlllo M(iHar*
Umetni zobje
z In brez čeljusti, zlate krone in o&robkl
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
TRST, ul. Caserma št. 13,11. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
o
-s-♦
O ♦
♦
e-♦
IBL ^Sša^aa fig
JOSIP STRUCKEL
najuglednejša in nafsta rejia prodajalnka nr v *
Trsti:, ulica S. Antonio « (vogal uHce S. Nicolo) a
Velika izbera
verižic, zlatih, srebniih, _ kakor tudi sieasxih ur « vsake vrste I. L d.
Ustanovljena f. 1GSD,
w: -iifi J SB6CS2eE3BB
m
I
i
^^^Hn _ r4 . .:

Trst, ui. Csr&ucel 14 Vcrrenlo)
VeHka izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moške, in žen?ke, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velHi izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah.
gg »-smgflEsitogias o s
UmlUm
Trst	S.	2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo)
triom pMfkffi in šsfsMh psMfin
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst*
Prc^aJsje se M n^liveniki v sl§y. jezika
-......Lu

Cene raznih žlull v Trstu.
(Dne 25. julija 1915.)
Moka (pšenično, mešana z rženo) . • . £ 2'— kg
Moka (za kuhinjsko rabo)...... K —% kg
Sladkor..............K 1— kg
Meso (goveje) sprednji deli ... K 3*«8, 4 08 kg zadnji „K . . . 4*82, 472 kg
Meto telečje ...........K 8— kg
Meso koitrunovo.....K 2 40 do 2 60 kg
Sl«nina (solj en«) .......4.40 do 5.40 kg
On jat, kobaca ............E 12.— kg
Maslo sirovo............K 6*— kg
Kokoši . .........K 7 — do 8*50 ena
Piščanci ...... • • . K 2*50 do 3.50 eden
Folenorka suba.........K 2-80, 2 40 kg
„	namočena ......... 1*28 kg
Fižol ............K 1*44 1 50. 160 kg
Bob.................K L80 kg
Ječmen.................K 2 SO
Fliol (strožji) Tinaijev ...... 32, 36, 40, kg
Grah	,	........ 60, 64 kg
Kromp'r	„ ..........20, 28, kg
Paradiiniki	, »••••« .24 do 32 kg
Radič	„ •••••6 do 8 merica
Salata	„	6, 8 glava
Česen	»	»8,12 glava
Čebula	» ....... K 1.40 kg
Jajca	m • • • • 18 do 20 komad
Suče	m «••*.. 6, 8 komad
Pesa	. t « i . , 2 do 3 komad
Malancane	. ...... 8, 10 komad
Kumare	m •••• 6 do 8 komad
Koleraba	„	•••».4 do 5 komad
Mleko	„ ....... 68, 60 lifcor
Olj® f najceneje)	....... K 260 liter
Sardele (sveže)	.......K —•— kg
Sar do ni (»veži)	.......K —— kg
|fp Serravallo |
za bolehne hi rekonvalescente, M
Provjeroča voljo do jedi, utrjuje i^Iaiffi^i želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno oti najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačltl. — Odlikovano z 22 kolajnami na razni?: razstavah in z nad 6*)G0 zdravniškimi IZBORNI OKUS.	spričevali.	iZBORNI OKUS.
f;
		
		
ASS3CUHAZ1GNI GEHERkU m TFžfHSTSE
(Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1914. K 480,984,656.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1914: K 1,295,816,563. Plačana podvračila od leta 1881 do 31. decembra 1914
K 1.212,012,598.55.
S 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za življenski oddelek nove davne pogoje polic? udarjene največjo kuiantnostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti police: I. Veljavnih takoj od izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za ceio vlogo, kadar mora zavarovanec vriii■ voj. službo, ako je vpisan v polali črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec l*/«w od zavarovane svote, lahko obnovi polico. ! i je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 0 mesecev po preteku roka.
H. Veljavnih po preteku 6 mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitctc — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, Oc pade z..varov v dvoboju, lil. Veljavnih po preteku enega leta po izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju mešana zavarovanja v slučaju, da poslane nesposoben za delo.
IV Veljavnih po preteku treb let od izdanja:
a)	Absolutna neizpodbftnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, al) poskušenega samomora.
c)	Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju
Društvo sprejema zavarovanje tudi za
- --^crr r:- življenje, požar, prevažanje In ulom.
KrsnilM
t sprejem* od vsakega tudi če ni ud ndrticv, + in jih obre- A II O j večje zneske pc do-♦ staje po ^ |2 [O govora.TrfiOVC«m
♦	otv*rja čekovne račace \ dnevnim-obreeto-
^	varjem.
Z	Rentre davek pšačuj« zadrug« sem«
+	Vlaga se lahko po eno krono.
♦	-- ------------ ----------TtlFfOI 1H4.
-t ♦
♦ fefte-tes&aii nfcre 75.179. Wm 1H4. ♦

S ...............
resistrovaaa	i neoraejantaa Jamstvom	%
t ulica S. Francesco štev. 2, I. nadst. |
♦	Poscjiia	t
♦	, . ♦
♦	d«je na osebni kredit in na zastave o
♦	^
+	proti plačilu po dogovoru.	^
♦	--4
♦	Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 J
+ dopoldne jn od 3 do 5 popoldne.
♦	<
♦	Priporoča male hranilne skrinjice, ki ♦
♦	so posebno primerne za družine, j
■M
Trst, Via Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pift.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
i!
♦♦♦m
MENJALNICA

VLOGE NA KNJIŽICE %
od dneva vloge do dneva vsdif a. Kentni dav«fc ^lačoje Danka is
OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in iiro-radmnn po
dogovom ___
FILIJALKE:
DUBROVNIK
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NA KAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna zveza ^ AJKERIKO.
REMBOURSNI KREDITL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
• do 127, pop. in od 27, do 5 po p-
ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KRED1TI
Krediu proti dokumentom ukrcan a. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
♦♦♦♦
ESKOMPT MENIC
♦ ♦♦♦i