Itev. 326 TRST, v petek 24. novembra 191! TeCaJ XXXVI IZHAJA VSAK DAN Ml eb nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poff*mlČL'e Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele JSter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka smd&ljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-nuij pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo ,JE*!inostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo \» Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč t* NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Itroonlot na nedeljsko lsttaja „EUIICOSTI" (Un*: it oelo leto Kron 5'30, M pol lota Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulica Giorgi t Galattl 20 (Naredni do*). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T:skarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnKnl račun Jtev. 841-652. TELFFOM St. 11-57 DRŽAVNI ZBOR (Izvirno telefonično poročilo.) in morda celo tudi češka agrarna .Silvestrov večer". pešpolk št. 97 namestiti iz Trsta v Brod na število pristašev v češkem agrarskem klubu Hrvatskem, in je izjavil, da te vesti od- in danes je večina kluba na njegovi strani, govarjajo resnici, da pa se vrše Danes se poudarja, da so za celo stvar bolj take izpremembe stabilnih mirovnih dislo- merodajni osebni, kakor pa stvarni razlogi, kacij perijodično iz vojaško potrebnih vz- Proti Prašku je namreč pred vsemi skupina DUNAJ 23. Zbornica je danes po kratki obstoje predpisi, potem se sploh ne more' ^ Nipa ^^^ vzrokai aU po- pristaš«^ posl Udrzala razpravi izročila predlogo osocijalnem govoriti o kaki navadi, čepa o kaki zadevi *oaa> aa b! se smatrale take premestitve za moral ukloniti Prašku s predsedniškega me- zavarovanju soc.-pol. odseku in tako ni zakona, potem ne more biti odločilna ni-, KazeiJ- . . ,sta k,"ba- . XM . . pride zopet v tek to veliko delo, katero je kaka navada, zlasti pa taka ne, ki bi bila v'. J^tični minister dr Hochenburger V klubovi seji se je vršila burnai de-bilo pod Bienerthovo vlado že skoraj do- nasprotju z državnimi temeljnimi zakoni. j g odgovarjal nato na interpelac.jo posl dr. bata k, ni prišla do nikakegai stvarnega zagotovljeno, pa je zaspalo vsled neugidnih ' To je predobro čutil tudi justični m|.; Ra v n i h a r j a zaradi odtokov ljubljanskega kljuka, ki pa daje trezne,šim strankinim razmer v prvi ljudski zbornici. nistr dr. Hochenburger sam in lato je tudi def Prednika °uuPorab nemščine za politikom povod, da se boje, da se razbije Vlada je v svoji sedanji predlogi pora- skušal to svojo trditev utemeljevati s poseb-. notranl* uradni jezik Izjavil je, da temelji R ub bila izkušnje, ki si jih je pridobil! tekom nim tolmačenjem člena XIX. državnih femelj-' uP°raba nemščine kakor uradnega jezika pri stranka sama. razprav v starem parlamentu, in znatno nih zakonov, trdeč, da določba člena XIX. ^iščih v območju graškega višjega de- - ... zboljšala svojo prejšnjo predlogo, ki jo je ne velja za določitev notranjega uradnega\zflJ}e^A S0Ai^a na stoletja stan, na zakon- Današnji sedaj predložila parlamentu zntitno Lizpre- jezika. Rekel je, da je člen XIX. državnih |sklh odredbah se osnivajoči navadi, na če- (izvirno.) menjeno. Umeljnih zakonov le nekako navodilo, ki .mer v zafevl nfan"efYa uradnega jezika ni, DUNAJ 23. Pri današnjemu „Silvestro- Treba pa bo v odseku mnogo dela, priznava publiki uporabo njenega jezika pred, spremenil nic člen XIX. državnega zakona. vem konferenci pri zborničnem ako bo odsek hotel ugoditi raznovrstnim sodiščem, ki pa ne velja za notranje pošlo-1 .11 odIofel niso niti najmanj omejili ne-, predsedniku dr. S y 1 v e s t r u, katere so se najupravičenejšim željam in zahtevam, predno vanje uradnikov. j 0I?ei.ene uporabe slovenskega jezika v med- udeiežiii tudi Jugoslovani, je bil s pridržkom, pride do razprave o predlogi v drugem j S temi svojimi izvajanji je justični mi-; seoojnem tovariSkem oDCevanju uradnisov, ako v tQ prjV0ijj0 stranke, sprejet predlog, branju. Nekateri sloji prebivalstva so namreč nister dr. Hochenburger proglasil pravcato Pa najMt0 obi;eva?le tudi zadeva uradne za- da se sestavi neicak „konvent seniorjev, v vladni predlogi popolnoma prezrti, in po-;izjemno stanje nad sodnimi uradniki, saj je|?eve/ vsebujejo nikakih novotarij,namen starejših parlamentarcev, ki bi skrbel spo-polnoma prav je imel posl. dr. Tresić-Pa-! popolnoma odobraval ukaz deželnosodnega, lim je le> da vzdrzujejo od nekdaj obstoječe razumno z zborničnim predsednikom za to, vičić, ki je zahteval v imenu jugoslovanskih: predsednika dr. Elsnerja, ki smatra celo take j*tanl? nasproti stremljenju posameznikov, Ki da b} se gjacjko rešilo vprašanje zborničnega poslancev, da naj se raztegnejo ugodnosti, stvari, kakor osebno predstavitev pri sodnih "oCel° samovoljno omajati to stanje. delavnega programa. socialnega zavarovanja tudi na mornarje in1 uradnikih za notranjo uradno zadevo, v ka- j PrnranuncUi Kakor se zatrjuje, se stranke potegujejo pomorske ribiče. ! teri se mora uporabljati nemščina kot no-! rroracunsKi oaseK. : za da bi se nova v\a^na uradniška Zbornica pa je danes razpravljala tudijtranji uradni jezik. ! (izvirno.) predloga, ki jo predloži vlada zbornici o drugi soc.-pol. predlogi, namreč opre-; S svojimi izvajanji o članu XIX. držav- j DUNAJ 23. V današnji seji se je na-1 prihodnji teden, izročila odseku za državne povedi nočnega dela žensk in j nega temeljnega zakona je postal justični; daljev^la razprava o proračunskem provizo- • nameščence brez prvega branja. Na ta način otrok v rudnikih. j minister dr. Hochenburger pravcati atentator riju. C i n g r i j a in D u 1 i b i Ć, sta izjavila,' bi bilo mogoče, da bi se to vprašanje rešilo Tudi ta predloga je bila po kratkem!na temelje avstrijske države. i da dalmatinskih poslancev nikakor niso za-j§e pred Božičem, prvem branju izročena soc.-pol. odseku. i V slovanskih krogih so vzbudila dr.; dovoljila izvajanja ministrskega predsednika Volitve v delegacije, ki bi se bile mo-Treba Je poudarjati, da se je vršilo; Hochenburgerjeva izvajanja največje ogorče- i grofa Stiirgkha o dalmatinskih železnicah in ra!e po prejšnjem načrtu vršiti že včerajšnji prvo branje nekaterih socialno političnih za- \ nje, ki ne bo ostalo brez posledic. Ravno-i reciprocitete zagrebškega vseučilišča. Pou- dan, se bodo vršile najbrž šele 10. ali 12. konskih predlog kakor o določitvi delavnega' kar se razoravlja pred parlamentom predlog darjala sta, da vlada silno zanemarja Dal- i decembra, rudarjev in zavarovanju! posl. Kornerja o zapostavljanju čeških sed- j macijo, in sta navedla celo vrsto želja in časa, o varstvu stavbenih delavcev, samo vsled jusiamint-j nikov, in to" priliko bodo porabili naši po-!zahtev v svrho gospodarske povzdige nega stališča poslancev „Slovenske ljudske j slanci, da povedo justičnemu ministru dr. t maclje. _ stranke", ki se protivijo temu, da bi se tudi | Hochenburgerju, kar je zaslužil, take predloge izročilo brez prvega branja' Odkrila zadnjega tržaškega protidra-j soc.-pol. odseku, kar se je tudi želelo j ginjskega shoda o zlorabljanju znižanja že-skoraj od cele zbornice. jlezniŠkih tarifov za prevoz živil so dala po- Ta nepotrebna zavlačevanja so izvala I vod posl. B a e c h 1 e j u, da je vložil danes z raznih strani očitanja, ki so jih posebno S tozadevno interpelacijo, soc.-dem. naperi!i proti poslancu dr. Ben-! Jutri je odpovedana plenarna seja zbor-koviču, kateremu so kiicali, da je v j niče, ker bo celi dan zboroval proračunski službi velekapitalizma. Posl. dr. Benkovič je j odsek. Zbornica se snide zopet šele v torek Dal- Nemški „Nationalverband". (Izvirno.) DUNAJ 23. Nemški „Nationalverband" je imel danes sejo, v kateri so bili izvoljeni v izvrševalni odbor, ki naj vodi pogajanja med „ National verbandom" in vlado, sledeči dr. Stein- Češke zahteve. (Izvirno.) DUNAJ 23. Danes je ministrski predsednik grof Sturgkh konferiral s predsed- poslanci: dr. Damm, dr. Gross, stvom enotnega češkega kluba. Predmet tej vvender in Wolf. konferenci so bile razne narodnogospodarske zahteve Čehov. i Ogrsko-hrvatski državni zbor. Čehi zahtevajo, da se v vodocestni BUDIMPEŠTA 23. Zbornica je nadalje- zavrni! ta očitanja stem, da je umaknil svoj j in ta dan pride na vrsto najbrž že razprava predlogi uzakoni tudi kanalizacija reke Labe, vaja razpravo proračuna ministerstva za ----1> ---------------s Q p0daij§anju sedanjega provizoričnega zbor- j potem regulacija Vitave in regulacija raznih notranje stvari. ničnega poslovnika. ; moravskih rek. Zahtevajo tudi nadalje več Afera nadVoivode Karla Franca Josipa. • »frrif 2 mm A O rt itrarla » predlog, da naj se za razpravo o predlogi v zadevi nočnega dela žensk in otrok izvoli poseben montanistični odsek, s čimer bi se bila stvar zavlekla še bolj. Justični minister dr. Hochenburger za Elsnerjeve ukaze. Senzacijonalni dogodek današnje seje je bil odgovor justičnega ministra dr. Hochen-burgerja na interpelacijo posl. dr. Ravnili a r j a v zadevi znanih jezikovnih ukazov predsednika ljubljanskega deželnega sodišča dr. Elsnerja. Cinizem, s katerim je justični minister zagovarjal upravičenost teh ukazov, je izzvala splošno ogorčenje, ki se je izražalo mestoma v zelo ostrih medklicih. Zavijanja justičnega ministra, s katerimi je hotel utemeljiti te ukaze, so izzvala splošno nevoljo. Navzlic poznani resnici, da ne eksistira noben zakon in tudi nikaka naredba, ki bi uveljavljala nemščino kot notranji uradni jezik, je trdil justični minister dr. Hochenburger, da je ta nemščina uradni jezik, katerega morajo uporabljati sodni uradniki z ozlrom na stoletno navado, ki temelji na zakonskih predpisih. Justični minister dr. Hochenburger je izrekel s to trditvijo nekaj, česar bi se moral sramovati vsak stuđiosus juris. Kajti če PODLISTEK. Jug. Historičen roman. — Spisal Prokop Chocholonšek. Poslovenil H. V. Zadnji bosanski kralj. Saj je jvsakateri izmed njih tako često s kraljem Štefanom pridobival vojno slavo, saj je tako često čul, kako je njegov glas nadvladoval vrišč boja in klical k zmagi, in da-si tudi je plačeval odkupnino Turku, je vendar-le v vsem ostalem ohranil neodvisnost svojega naroda, da se niti Madjar, niti Turek nista smela mešati v stvari Bosne, dočim so okolne države, tudi mogočna Srbija, že vse omahnile v bisurmansko področje. Samo kralj Štefan je branil do sedaj samostojnost bosanske države. „Kako neki bo sedaj? Ali omahnemo tudi mi v turško robstvo, in ali bodo naši bratje, naše žene, naši sinovi in hčere romali na bazare v tuje kraje, kakor črede V sledečem poročilo o današnji seji. novih telefonskih zvez in pa da se urede nilMAl (Izvirno > M n ki se ie V današnji seji se je začelo prvo branje j ^^ V0ZI,ega p3rka prigodila nadvojvodi Karlu Francu Josipli, dlogeo socialnem zavarovanju. V debati |"a tešKhzetezmca^ .... . < se kakor mlado poročenec nahaja s svojo seC je^ogiasif ~k" besedT posl. "dr." T r e sič- j . v čeških k™gih se z zadovoljstvom kon-Pa vičić, ki je opozarjal nato, da so!stftira». . mornarji in pomorski ribiči izključeni iz sta-|nika ni bil popolnoma nesprejemljiv senzaciio ' ' Mladočehi priporočajo vladi prijaznejšo sen^F- . cto taktiko Nadvojvoda in njegova soproga sta se nameravala iz Pule odpeljati v Dalmacijo. da odgoiror ministerskega predsed- splošno ve?Utansko rostnega in onemoglostnega zavarovanja, kar pomenja zanje veliko krivico. Vlada ni navzlic tozadevnemu oasekovemu sklepu, za katerega je govornik podal inicijativo, sprejela teh poklicnih kategorij v socialno zavarovanje. Poslanci iz Istre in Dalmacije polagajo največjo važnost v to, da se stori to, in uporabili bodo vsa parlamentarna sredstva, da odbijejo to neverjetno krivico. (Odobravanje!) Predloga je bila nato po kratki debati izrečena socialno političnemu odseku, nakar se je vršilo prvo branje vladne predloge v zadevi nočnega dela žensk in otrok v rudnikih. Tudi ta predloga se izroči po kratki razpravi istemu odseku. Nato je utemeljeval posl. Korner svoj nujni predlog v zadevi poviševanja sodnih uradnikov na Češkem. Na koncu seje je odgovarjal domobranski minister G e o r g i na interpelacijo posl. P i t a c c a v zadevi vesti, da se namerava goved ? Zlo je, bratje ! Kralj Štefan je mrtev, on, dobri in hrabri kralj, ki je ljubil svoj narod 1 Toda, kako je možno, da tako hitro, tako nepričakovano?" so vršala vprašanja in dvemi skozi tolpe vojščakov in so jih razburjali vedno bolj. „Morda pa je pomota so se oglašali glasovi; „pokaži nam kralja, da ga sami vidimo in se prepričamo!" so divjali. Tomašević se je vrnil k šotoru in je, razgnivši njegove zastore — tako, da je bilo dobro videti kraljevo truplo, ki je ležalo zavito v plašč, kakor bi počivalo v tihem spanju — spregovoril k množici z navidezno ginjenim glasom: „Tu glejte! Pristopite bližje in delite z menoj bolečino nad izgubo svojega kralja, ki je umrl, ko so njegovi perjanlki slavili novo zmago; v zmagoslavju je zapustila njegova hrabra duša svoje telo!" je dostavil navdušeno. Prvi je bil pri Šotoru vojvoda Radić; skrbno je zri notri, kakor bi se hotel prepričati o njegovi smrti; v resnici pa je zrl na sence kraljevskega mrliča. „Dobro 1* je namignil mirno z glavo. Šepetajoč s seboj, „plašč zakriva njegovi senci, da se ne vidi, ali ima prstenec las V torek ima enotni češki klub plenarno sejo, v kateri se bo razpravljalo o teh stvareh in odločilo nadaljno stališče kluba napram vladnim ponudbam. Kriza v češkem agrarskem klubu. (Izvirno.) i^ttmai i o Jxxi ^ • • . avstrijskega salonskega voza, DUNAJ 13. V češkem agrarskem klubu t - 1 vs žnjo 0 boSenskih žel Ker pa je bilo morje precej nemirno, sta hotela v Dalmacijo po suhem, preko Bosna. Odpeljati sta se hotela torej preko Hrvatske, Bosanskega Broda in Sarajevega v Gruž. Kar nepričakovano izjavi ogrska vlada, da ne more pripustiti na bosenske železnice da se mora torej za vožnjo po DosensKin železnicah upo-je nastala kriza, ki posta|a čim dalje tem rabiJti ,e ski saionski voz. resnejša. Gre namreč za zopetni vstop po-, * ogrska vlada izdala slanca in bivšega ministra Praška, kate- " ' s. r nahflin na rp<™ i*p iVSki aprarski klub irkliučil za časa ta ukreP edin0 le zat0' ker Se nahala n? rega je cesiu agrarssi kiud izključil za časa salonskem vozu avstrijski orel, volitev iz svoje srede, ki si pa je vzlic temu dvsuij»cui j , priboril državnozborski mandat in prav tako ne Pa °SrsKI tudi zopet precejšen ugled v državnem zboru ; Globoko užaljen radi tega pos opanja med češkimi agrarci. ogrske vlade se je nadvojvoda Karol Franc Agiarski klub je odklonil Praškov vstop Josip rajši odrekel vožnji preko Bosne in se in je deioval tudi na to, da bi posl. Prašek je vrnil s svojo soprogo, ne bil sprejet za člana v enotni češki klub. j Umljivo je, da ta dogodek vzbuja pov-Posl. Prašek pa si je kmalu pridobil veliko sod, zlasti pa v političnih krogih velikansko ali ne l" In obrnivši se k vojščakom, ki so se drenjali za niim, je dejal glasno z izrazom najglobje žalosti: „Mrtev je Kfmajoč z glavami so pritrjevali voj-ščaki; vsled velike žalosti niso mogli govoriti, in potem so se tudi bali, motiti z eno edino besedo sveto tišino v bližini kraljevskega trupla. Tiho so se bližali eden za drugim; molče, z izrazom gloke bolesti v očesu in licu, so zopet odhajali; in mnogo ur je trajalo, predno so vsi videli truplo svojega kralja. „Kaj pa ti, Ilija?" so spraševali tovariši starega vojščaka, ki se niti s prostora ganil ni, „mari ti ne pogledaš še zadnjikrat lica svojega gospoda! Bil si mu najljubši izmed nas, njegov večni spremljevalec že od mladih nog." Ilija je zmajeval z glavo in ni dal ni-kakega odgovora, ampak od časa do časa si je brisal solze, ki so mu drle iz oči. Velika zmedenost je vladala sedaj v taboru; ljudstvo se je drenjalo v gručah, živo se pomenkujoč o tem, kaka nesreča je zadela bosansko kronovino, in kaj storiti sedaj? „Kaj začeti ?* je razglašal vojvoda Rad ć, hodeč od tolpe k tolpi. „Ne smemo obtičati v taki zmešnjavi, da nas ne bo naš sovražnik vrhu te izgube še zasramoval ; tudi dežela ne sme ostati kakor kaka sirota! Prokleti Turek samo čaka prilike, da jo vrže v svojo sužnost; izberimo si vojskovodjo in osamelemu prestolu novega lastnika „Pametno govori vojvoda Radić," so hvalili vsi ta nasvet. „In kdo bo boljši vojskovodja," so govorili drugi, „komu drugemu bi tudi pripadala krona, nego rodnemu sinu kralja Štefana ?u „Tako, da tako \u so ploskali drugi, „kralj Štefan sam je določil svojega sinu Tomaševića za svojega naslednika; in kje bi mi tudi našli boljšega kralja, slavnejšega vojskovodjo ?" „Nikjer 1 To je božja resnica, da nikjer!" se je obče glasilo. „In čemu se obotavljamo ? Pozdravimo ga kar takoj na mestu kakor svojega kralja." „Kar storimo tako, dobro bol- so pritrjevali vsi, toliko perjaniki, kolikor tudi ostali vojaški zbori. (Pride še.) Snazi II. »EDINOSTc št. 326 zanimanje in da se tudi povsod komentira kar najživahnejše. Ta vest se nam ne zdi prav umljiva, ker so, kakor znano, bosenske železnice ozkotirne in ne morejo vozovi z normalno-tirnih železnic prehajati nanje. — Opomba uredništva. Srbska skupščina. BELIGRAD 23. Skupščina se je danes zopet sestala. Finančni odsek je predložil poročilo o državnem proračunu za I. 1912, katerega dohodki in stroški so določeni po 130 mil. dinarjev. Iz Portugalske. PARIZ 23. „Ag. Havas" poroča iz Viga : V Chavesu so odkrili monarhistično zaroto. Vsi podčastniki posadke so se zarotili, da bodo umorili častnike v trenotku, ko se pojavijo monarhisti v luki. Eden podčastnikov bi potem prevzel poveljstvo posadke. Proti preganjanju Poljakov na Pruskem. DUNAJ 23. (Izv) Poljski klub je sklenil vložiti interpelacijo zaradi nasilnosti nemške vlade nasproti Poljakom v pruskih provincijali. Dva otroka zastrupila. (Izvirno.) OLOMUC 23. Tukaj se je prigodila strašna zastrupljevalna afera, v kateri sta padla kot žrtvi dva mlada, nedolžna otroka. Snoči zvečer je ustavila neka mlada dama v neki ozki ulici dva dečka, jima izročila omot in jima naročila, naj neseta ta omot v stanovanje učitelja Zauraleka in ga tamkaj izročita gospodični kuharici Mariji Bernischke. Ko jima je izročila omot, je dama izginila takoj. Dečka sta šla v učiteljevo stanovanje, potrkala na vrata, in odpirat jim i je prišla učiteljeva soproga. Izročila sta ji omot in sporočila, kakor jima je naročila dama. Pozneje je prišla kuharica domov in gospa ji je izročila oni omot ter ji povedala, kakor sta njej povedala dečka po naročilu one dame, da ji pošilja ta omot neki gospod, ki jo je tudi dal pozdraviti. Kuharica je razvila omot. Navzoča sta bila pri tem učiteljeva otroka, petletni Fric in triinpolletni Oton. Ko sta videla otroka, da so v omotu sladščice, sta prosila kuharico zanje, ki je tudi dala vsakemu košček. Otroka sta pojedla vsak svoj košček in tudi kuharica je zavžila nekaj, toda le malo. Komaj sta otroka pojedla sladščice, že so ju začele napadati hude bolečine. Poslali so nemudoma po zdravnika in ta je izpo-znal takoj, da sta otroka zastrupljena. Prepeljali so ubožčka v bolnišnico, kjer sta pa še tekom noči umrla ob neznanskih bolečinah. Stvar so seveda takoj naznanili policiji, ki je pred vsemi takoj zaprla kuharico in tudi takoj začela poizvedovati po neznani dami. Pokazalo se je kmalu, da je ta dama kuharičina sestra Frančiška Benischke. Obdukcija obeh zastrupljencev je dokazala, da sta bila zastrupljena z arzenikom. Nadalje pa je dognala preiskava, da je Frančiška Benischke hotela zastrupiti svojo sestro Marijo, kuharico pri Zauralkovin, ker sta obe skupaj podedovali po svojih stariših 1800 kron, pa je Frančiška hotela imeti ves ta denar sama zase. Kuharico so izpustili, ker so se prepričali, da je popolnoma nedolžna. Frančiška Benischke odločno taji svoj čin, toda preiskava je dognala popolnoma jasno, da je ona poslala sestri zastrupljene sladščice. Zadeva vzbuja v mestu veliko senzacijo. Velika železniška nesreča. SAUMUR (Francoska) 23. Danes ob 7. uri zjutraj se je na postaji Montreuil-Bel-Iay pripetila velika železniška nesreča. Vsled poplave se je železniški nasip usul prav v trenotku, ko je vlak Šel čez most reke Thouet. Most se je z vlakom, ki je bil gosto zaseden s potniki, prevrnil v valovje. Več potnikov se je skušalo rešiti plavaje in so se oprijemali za drevje, ki je molelo iz „Živi mrtvec". Drama v 6 dejanjih (12 slikah). Spisal grof Lev Nikolajevič Tolstoj. Prevel R. K. Torkova predstava v našem gledališču znači, odkrito rečeno, višek dosedaj pri nas doseženega. Imeli smo relativno dobrih uprizoritev, odkar vodi režijo g. Dragutinovič, celo prav dobrih, a dosedaj še nismo videli komada, ki bi bil šel vsaj glede na igro tako zaokrožen preko našega odra, kakor v torek zvečer Tolstega „Živi mrtvec*. Seveda pa naj se ne misli morda, da vidimo v tej zaokroženosti popolnost, ne, četudi morda merimo z nekoliko krajšim merilom, kakor pa drugje, kjer je gledališče že odrastlo otroškim boleznim. Za naše ozke razmere, za naša majhna sredstva je uprizoritev „Živega mrtveca" uspela res nad vse pričakovanje. O drami sami se je pisalo že toliko, tudi v našem časopisju, da se nam nikakor ne zdi potrebno govoriti obširnejše o njeni vsebini, zgradbi, nastopajočih značajih, morda celo o njeni tendenci: vse to se je že obdelalo do najmanjih potankosti; omeniti hočemo le eno, kar je za uprizoritev najpo-menljivejše, da nudi ta drama, ki bi jo naj- vode. Na nesrečo je povodenj odnesla vse vozove. SAUMUR 23. Glasom dospele vesti o železniški nesreči pri Montreuil-BelIayu sta se prevrnili v reko Thouet dve lokomotivi, dva tenderja, trije vagoni in dva tovorna voza in so vsi izginili v valovih, razun enega voza, na katerega streho je splezalo kakih deset oseb. Utonilo je baje trideset ljudi. Opoludne so našli deset trupel, ena oseba je utonila pri reševanju. Dunaj 23. „Prager Abendblatt" poroča iz Pizna: V Blovicu je zletela v zrak zaloga smodnika, ki je bila tam shranjena. Požar je upepelil del hiše. Mnogo hiš je bilo poškodovanih. Škoda je velika, vendar ni ponesrečil noben človek. Kako je eksplozija nastala, ni znano, bržkone je to provzročila zlobna roka. London 23. Iz Pekinga poročajo, da je bil nameravan na Juanšikaja od revolucionarjev atentat, katerega pa se je posrečilo še pravočasno preprečiti. Italijansko-turška vojna Banket časnikarjev in italijanski strahovi. FRANKOBROD na M. 23. Kakor javlja „Frankfurter Zeitung", je v Tripolisu med italijanskimi in francozkimi časnikarji na eni, ter nemškimi na drugi strani, prišlo do živahnega razpora. Poročevalec „Frankfurter Zeitung" je dobil grozilno pismo. Francozki časnikarji so na to svojim italijanskim tovarišem v edini restavraciji v Tripolisu priredili veliko slavnost. Pri tem je bilo tako upitje, da je vojna ladija, ki je oskrbovala stražo v luki, sumila, da gre v restavraciji za arabsko zaroto, zato je dala na postajo karabinerjev signale z lučjo. Straža je obkolila hiše in udrla notri. Veselica je morala takoj prenehati. Kdaj zasedejo Italijani vso Tripolitanijo ? Dosedaj traja vojna med Italijo in Turčijo okroglo 50 dni. V teh 50 dneh je Italija zasedla Tripolis, Benghasi, Derno in Tobruk in okoli vsakega teh mest nadvla-dujejo Italijani, na veliko računjeno, pet kvadratnih metrov zemlje, to je, Štirikrat po 25 km, torej 100 km. Dosedaj so torej Italijani osvojili poprečno po dva kilometra dežele na dan. Ker pa obsegata Tripolitanija in Cirenaika skupno en milijon in petstotisoč kvadratnih kilometrov, bo torej trajalo se-demstopetdesettisoč dni, to je, okroglo dva tisoč let, predno Italijani zasedejo celo deželo ! Vendar, recimo, da je to šala in vzemimo drugo število, ki je pa najugodneje, ki se je more za Italijane sploh vzeti. Po tem številu, da so Italijani — vzemimo — v posesti vsega, dvatisoč kilometrov dolgega obrežja v širini petih kilometrov in imajo torej v rokah deset tisoč kilometrov dežele, kar bi značilo, da so Italijani dosedaj osvojili po dvesto kilometrov dežele na dan ; po tem načinu bi torej Italijani potrebovali se-demtisočpetsto dni ali dvajset let, da osvoje deželo! Ali — kakor rečeno — bi veljal ta račun le tedaj, če bi imeli Italijani res že vse obrežje v rokah, česar pa ne bo nikdo trdil. Turško poročilo o položaju pred Tripolisom. CARIGRAD 22. Poslanec iz Fezana, kapitan Dšami, ki je danes dospel semkaj, je imel razgovor z velikim vezirjem in vojnim ministrom. V nekem razgovoru je DŠaini izjavil, da se je nahajal 10 dni hoda južno od Tripolisa in je dosegel morje preko tu-neške meje. Bil ni nikdar na bojišču, marveč je le zbral in oborožil zbor 5000 dobro-voljcev iz Fezana. Položaj turških čet pred Tripolisom je zelo dober, razpoloženje domačih vojakov izvrstno. Italijanske predstraže niso nikdar prodrle od Tripolisa nad 2000 metrov, glavna vojska pa nikoli 1200 m. Studenci v Bumeliani so v rokah Turkov in Arabcev. lažje imenovali „roman iz življenja v 12 poglavjih", uprizoritvi vsled svojih tehničnih slabosti največje težave. Enajst izprememb, to ni mala stvar; no, vsa čast našemu odru, igra ni trajala niti do poli 12, presledki so trpeli komaj po pet minut in niti ne. Glede na inscenacijo naj pripomnimo, da se je pač zopet pokazala absolutna potreba, da gledališka uprava žrtvuje večjo svoto za opremo odra, kulise, rekvizite itd. Delo pa naj se izroči strokovnjaku, da ne bo denar ,vržen v vodo. „Živemu mrtvecu" bi bilo treba res nekoliko drugačne vnanjosti, kakor pa mu jo more dati ob sedanjih svojih pomočkih naš oder. — Prav isto velja tudi za kostume. Ženski so bili dobri, pri moških pa je manjkalo marsikaj. Ali si more človek misliti v omazani ruski krčmi takega natakarja — „Dalmatinca", kakoršnega smo videli v 9. sliki? Ruski krčmar je vsaj v krčmi nižje vrste navadno — Žid. Predno izpregovorimo o uprizoritvi sami, naj še omenimo slovenski prevod, delo gospoda R. K., prevod po ruskem originalu v „Njivi". Poudarjamo to, ker smo dosedaj | čuli z našega odra ne samo francoska, italijanska, temveč tudi slovanska dela večinoma ali pa izključno v prevodih iz nemščine, pri čemer delo veliko izgubi na svoji Pod ogrsko komando. (Zvršetek). Najlepše pri vsej stvari pa je to, da Ogri sploh ne trde, da je Argentinija okužena, za kar je najboljši dokaz, da so pripravljeni popustiti, če jim Avstrija plača to popustljivost. Zahtevajo pa velikanske koncesije v zadevi železniške zveze z Nemčijo, ki jim je obljubljena le tedaj, če store svojo dolžnost v zadevi dalmatinskih železnic. Toda Ogri hočejo izrabiti našo mizerijo v to, da se rešijo obveze glede dalmatinskih železnic. Njim je na tem, da dobe zvezo z Nemčijo, potem pa so pripravljeni Izjaviti, da v Argentlniji nI kuge ! Če res obstoji kuga, Jbi Je ne smeli prikrivati za nobeno ceno. Če bi Avstrija tudi vsiljevala še take kompenzacije, bi Ogrska ne smela dovoliti uvoza živine in mesa iz okužene dežele ! Če pa je mogoče odkupiti ogrske zdravstvene pomisleke, potem pa teh pomislekov sploh ni, potem je vse to le najhujša samovolja, najodurnejši terorizem Ogrov, ki hočejo izrabljati našo mizerijo v svoje koristi! In naša vlada se še drzne reči, da imajo Ogri prav, da se moramo udati tudi mi! Vprašanje je res zelo zapleteno, toda naša ultima ratio je in ostane : Če je Avstrija vsled nagodbe in raznih protokolov tako vezana na Ogrsko, da nam ta nagodba ne pušča živeti, če nam ta nagodba prepoveduje celo meso, ki nam je za naše življenje neobhodno potrebno, potem naj le gredo k vragu nagodba in protokoli, potem naj se le odcepi Ogrska od Avstrije! Sicer se vedno odgovarja na vse pritožbe, da je vendar dobro, ako ostane Avstrija zvezana z Ogrsko, da je v korist avstrijski industriji in trgovini, da, v korist vsej državi, ako sta Avstrija in Ogrska napram inozemstvu enotna država, ne pa dve državi, ki se bojujeta med seboj. Da, tudi mi uvidevamo to, toda vsaka stvar mora imeti svoje meje. Dobro je treba pretehtati koristi, ki jih imaTio od zveze z Ogrsko, in preudariti je treba, ali so te koristi večje od Škode, ki nam jo zadaja ta zveza I Se pa tudi jako motijo Ogri, če mislijo, da bi le Avstrija imela Škodo, če nastane carinski boj, kajti četudi bi mi občutili škodo, bi uvideli potem tudi oni, da smo mi njihovi najboljši kupci, da smo mi njihovi bankirji. Če ne bi bilo avstroogrske banke, ki daja toliko milijonov več na Ogrsko, nego nam, potem bi bile razmere na Ogrskem pač žalostne in bila bi morda celo Turčija na boljšem, nego pa Ogrska. Če bi potegnili avstrijski denar iz Ogrske, potem bi pač tanko piskali Ogri! Naša vlada, ki ima v tej stvari za seboj parlament, bi morala biti srečna, da je v takem položaju, morala bi biti še energič-nejša nego parlament sam. To bi se pričakovalo od naše vlade, toda naša vlada popušča Ogrom vzlic vsemu temu, je prav dober advokat ogrskih Interesov, jako slab pa za Avstrijo in koristi njenega prebivalstva ! Izgovarja se naša vlada, da so v tej stvari tudi naši agrarci na njeni strani, da oni zahtevajo, da naj se meje ne odpro; toda to je res le do neke meje. Res so bili nekateri naši agrarci hudi nasprotniki odpretju meja, toda, ko se je dokazalo, da avstrijska živinoreja ne zadostuje potrebam, so začeli izpregledavati, da je treba vsaj za nekaj časa odpreti meje, in to ne le v interesu konsumentov, temveč tudi v interesu živinorejcev, agrarcev samih. Zadnja statistika je izkazala, kakor se je konstatiralo v parlamentu, da je v zadnjih desetih letih padlo število goveje živine za preko 100.000 glav. Res je narastlo število prašičev, toda prašičevina je luksus, dočim je govedina vsakdanja, neobhodno potrebna hrana. Saj nismo polentarji, saj si nočemo nakopati pelagre, nočemo le živeti, temveč hočemo biti tudi zdravi in sposobni za delo. Statistično dokazano velikansko nazadovanje V Trstn, 24 movemor* a91 i. je dokaz, da v Avstriji primanjkuje živine; nasprotno pa je prebivalstvo v desetih letih znatno narastlo in ta prirastek tudi mora živeti. Ima pa pomanjkanje živine tudi siabe posledice za našega kmeta. Dokler je bilo živine dovolj, je kmet redil živino dalj časa, a sedaj stoji tele komaj na nogah in že je prodaja. Ker kmet ne vzreja več toliko živine, je bo v par letih še veliko manj. To vedo prav dobro tudi agrarci in bi bili pripravljeni dovoliti uvoz mesa od zunaj, dokler si ne pomore domača živinoreja, Govoriti pa bi se dalo z našimi agrarci tudi iz druzega vzroka. Agrarci tvore v našem parlamentu res nekako posebno skupino, pripadajo pa obenem drugim večjim narodnim skupinam, kakor so n. pr. češki skupaj z Mladočehi, radikalci itd., nemški pa v skupnem „ National verbandu", torej skupaj z meščanskimi in delavskimi poslanci. Da se ne razbijejo te narodne zveze, bi moglo priti do kompromisa med agrarci ter meščanskimi in delavskimi poslanci. Toda je pa tu zopet naša vlada, ki izrablja ta konflikt med interesi raznih slojev prebivalstva in hujska agrarce, da nastopajo tako celo proti svojim lastnim interesom, vse to pa le iz edinega razloga, da vlada lahko reče, da ne popušča samovoljno Ogrski, Je pač navada v Avstriji, da vlada skrbi bolj za druge, nego pa za domače prebivalstvo ! Tako poslanec dr. Rybar. Prepričani smo, da ni mogoče temeljitejše pojasniti neznosnih razmer, ki so zavladale v Avstriji vsled slabiške impotentnosti naših vlad nasproti ogrski prepotentnosti, in zato le želimo, da bi naše ljudstvo vzelo ta izvajanja za to, kar so v resnici, za golo, a zato tem žalostnejšo resnico, ter si storilo iz vsega edini primerni zaključek: povsod in vselej, kjer naj govori ljudska volja, veljaj edino geslo: proč z vlado, ki žrtvuje žlvljenske interese avstrijskega ljudstva samovolji in samogoltnosti tujstva in — domačinov! Domače ?esti. Imenovanje. — Računski asistent pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu g. Ivan B o 1 o n i ć je imenovam oifcijalom. Čestitamo ! Nekdaj in sedaj ! Prejeli smo : Nekdaj se je v „Edinosti" vedno priporočalo, naj se Mohorjani ob vsprejemu družbinih knjig »spominjajo tudi družbe sv. Cirila in Metoda. In taki pozivi niso bili brezvspešni in vsako leto smo čitah, koliko so poverjeniki nabrali za družbo. A sedaj? Druge ideje in drugi poverjeniki! Je-li družba res kaj zakrivila proti slovenskemu narodu in proti Bogu, da je poverjeniki ne marajo več? Ravno nasprotno ! Toda k stvari! Ko sem šla te dni k poverjeniku po knjige, sem našla poverjenika v — ženski osebi. Vsprejemši knjige, sem vprašala po pušici za družbo sv. Cirila in Metoda, da bi položila — kakor običajno že 25 let — vanjo svoj darček, dobila sem odgovor, da darovi za Ciril-Metodovo družbo se ne vsprejemajo, pač pa — ako hočem kaj darovati — naj dam za „Slovensko Stražo". Ker pa te „straže" ne poznam, sem mislila, da je morda to kaka straža iz Tripolitanije, ranjena od Arabcev. Na moje daljno vprašanje, mi je gospica pojasnila stvar, češ, da nekdaj se je pač nabiralo za družbo sv. Cirila in Metoda, ali danes da ni več vredna podpore, ker da je vsa stvar v liberalnih rokah. Aha, sedaj pa sem bila na jasnem. V nadaljnem razgovoru sem dokazovala gospicf, koliko je družba storila v 25 letih v narodno obrambo ravno nas, tržaških Slovencev, kolike hvaležnosti smo dolžni ravno mi Tržačani tej naši rešiteljici! Posebno pa sedaj, ko nam gradi veličastveno šolsko palačo. Poslovivši se od gospice, sem jej zatrdila, da hočem odslej Še z večjo vnemo delovati za našo Ciril - Metodovo družbo. vrednosti in |e največkrat le še senca originala. Gosp. R. K. se je v prevodu „Živega mrtveca" strogo držal originala, tako strogo, da je pri tem precej trpela naša slovenščina. Ako da ruščina po nemškem vplivu služabniku „onikati" vsakega „gospoda", ne bi bilo treba tega germanizma zopet uvajati v slovenščino, iz katere smo ga komaj iztrebili. Kako čudno je slišati n. pr. če pravi sobarica: „Viktor Mihajlo vič so dospeli" in ji odgovori gospa: Poprosi j i h semkaj!" Pismena slovenščina uporablja to spako edino le izjemoma pri „očetu" in „materi", sicer pa vedno le tretjo osebo ednine. Slovenec nadalje ali „tika" ali pa „vika", „vika zlasti očeta in mater, v domačem govoru tudi „ata" in „mamo", nikdar pa ne „vika" od Francoza, ki v svoji vljudnosti „vika" celo svojega psa, izposojene „mama", temveč jo le „tika". In kako pristno slovansko zveni, ko pravi cigan Ivan Makarovič Fedji: „Slabo ravnaš, gospod!" Tudi ruščina ne mara „onikanja", Če celo noče „vikanja". Enak nemški vpliv se čuti v ruščini tudi pri besednem redu v stavku, posebno v odvisnem. Nemščina zahteva v odvisnem stavku glagol na koncu, slovanŠčina, zlasti pa slovenščina pa ga hoče imeti kolikor mogoče blizu svojega pomožnika, oziroma osebka. Gospod R. K. postavlja glagol skoraj dosledno na konec stavka. Ravno tako napačno je tudi postavljanje svojilnega zaimka za samostalnik, h kateremu pripada, in tupatam še kaj podobnega. Potem pa še pridejo igralci s svojimi „popravki". Kako imenitno se čuje n. pr. „kelner" ! Dobro bi bilo, da se do reprize popravijo ti pogreški, da se približamo kolikor mogoče tudi v tem pogledu popolnosti, vse-kako pa se mora prevod temeljito izkorigi-rati, ako bi ga morda nameravali izdati v knjižni obliki. Toliko v splošnem, o potankostih pa jutri. Za danes naj le še povemo, da je bilo občinstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano, zelo zadovoljno z igro in da je vsaki sliki sledilo živahno odobravanje, posebno pa še prizoru pred sodiščem. Ne zameri naj se nam pa, če ponovno apeliramo na občinstvo, da naj se skuša res vživeti v dejanje na odru in ne moti n a J pretresi] i vejših prizorov s svojim — smehom. Občinstvu, ki prihaja prvikrat v gledališče, se že ne more zameriti ta neprikladnost, toda pri ljudeh, ki se vsaj sami prištevajo k „inteligenci", moramo imenovati tako ponašanje netaktno in izobraženca nevredno. Naj bi ta apel ne ostal brezuspešen ! V Xiscn, 24. novembra l&Il. Draginjska doklada. Trgovsko obrtni zadrugi v Trstu, ki je po posredovanju „Društva jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov" dovolila prva svojemu uradništvu primerno draginjsko doklado, je sledil upravni svet „Prve češke spi. del. dr. za zavarovanje na življenje v Pragi, ki je z ozirom na izvanredno tukajšnjo draginjo priskočil na pomoč uradništvu svoje tržaške podružnice s. 20%, 15% oz. 12.50% draginjsko doklado. Priobčujemo z veseljem ta humani čin imenovane zavarovalnice in ga stavljamo za uzor ostalim tržaškim slovanskim denarnim zavodom, ki zavlačujejo rešitev toli opravičene peticije svojega uradništva ad calendas grecas. Zavod sv. Nikolaja v Trstu. Zopet trkamo na Vaše človekoljubno srce ter prosimo pomoči našim slovenskim služkinjam v Trstu. Slaba letina je tudi letos prisilila veliko število slovenskih deklet, da so prišle iskat službe v naše mesto. Ob zadnjem ljudskem štetju pa se je že itak slabo po-selsko stanje še bolj poslabšalo. Dekleta, ki so se pokazale pri svojih italijanskih gospodarjih kot zavedne Slovenke, so imele veliko neprilik. Veliki naval deklet v zavod in obča draginja sta pritirala zavod v veliko gmotno stisko. Stanovanje se vedno draži, deklet pa toliko, da nam primanjkuje prostora. Zato pa zaupamo tudi letos v usmiljene dobrotnike, v slavna županstva in ugledne denarne zavode, da nas ne zabijo, ter nam pomagajo iz zadrege in potrebe po svoji moči. Saj, kar darujemo v blage namene, ni zavrženo; to nam ljubi Bog stokrat povraća na druge načine. Usmilite se ubogih zapuščenih, brezposelnih deklet, ki se nihče zanje ne meni, ki pa so tako potrebne naše ljubezni in podpore. Ne zavrzite naše prošnje, odzovite se jej! Lepa mati! Iz Štanjela: Dne 16. t. m. so sprevodniki državne železnice na postaji Stanjel-Kobdilj izročili iz vlaka 9-letno deklico imenom Frančiška Cerkulj, ki se je vozila iz Trsta v smeri proti Jesenicam, a ni imela voznega listka. Na to jev bila s postaje izročena županstvu v Štanjelu, ki je takoj telegra-fičnim potom obvestilo redarstveno oblastvo v Trstu. Na vprašanje, kam se je hotela odpeljati, je odgovorila deklica, da k stari materi v Mengeš na Kranjsko, ker jo njena mati doma v Trstu vedno pretepa (kar se na deklici tudi pozna), ter da jo je istega dne pahnula črez prag, rekŠi ji, naj se ji za vedno spravi iz-pred oči! — Tako je potem deklica prišla kar naravnost na vlak, ne vedoča še, da si je treba poprej preskrbeti vozni listek. Se-le šesti dan, ko je bila mati že obveščena, da se deklica nahaja v Štanjelu, je šla brezkrbna mati tja po njo. A to Še ni vse. Deklica je imela se seboj italijanske šolske knjige in pisanke — da-si čisto slovenski otrok — ker obiskuje tretji razred laške šole Felice Venezian — žalostno! Ko je deklica zapazila svojo brezsrčno mater, je začela milo jokati in prositi naj se ji raje glavo odseče, nego zopet materi izroči. * Da, da, mati Neža! Deklica ima več pameti nego ti in morda ne bo dolgo, ko te bo po tvoji lastni krivdi pitala s „ščava", ker si jo za par Judeževih grošev prodala v laško šolo. Odsek za ljudska predavanja. Prihodnje predavanje se vrši v nedeljo dne 26. t. m. ob 10. uri zjutraj v veliki dvorani „Narodnega doma". — Predava g. Ferdo Plemič o velezanimivem predmetu : „Vzroki in bitstvo velike francoske revolucije. Tombola v prid podpornih zakladov NDO. Srečke se prodajajo v mestu: v to-bakarnah HreŠčak Campo Belvedere, Lav-renčič trg Caserma, V. Skočir prosta luka pomol Štev. 2, Ercigoj ulica Massimiliana, Pipan Ponte della Fabra št. 1, pri vratarici „Narodnega doma", v papirnici Gorenjec, v gostilni NDO in v skladiščih „Kons. zadruge" NDO. — Srečka stane 60 stot. Dobitki v skupnem znesku 1000 K. Odbor za Ciril-Metodov ples, se je konstituiral na svoji seji v sredo zvečer tako-le: Predsednik dr. Ivan Marija Cok, podpredsednik dr. Emanuil Kvekič, i. tajnik Slavoj Dimnik, 11. tajnik Vinko Vlahović, I. blagajnik dr. Josip Giaconi, II. blagajnik Vladko Ternovec. Izvolili so se tud», kakor druga leta, ostali potrebni odseki. Odbor in odseki pričnejo takoj z intenzivnejšim delom za čim častnejŠi vspeh letošnje prireditve ter se bodo v ta namen odslej vršile seje vsak torek zvečer ob 9. uri v restavraciji „Balkan". Cercle franco-illyrien. Tečaj za začetnike se vrši vsak petek od 7—8 ure zv. Takoj nato je starejših člane, konverza--cijska ura za katere se tudi začetniki lahko i EDINOST« fit. 326. 8trau III. udeležujejo. Novi člani se vsprejemajo vsak petek pred pričetkom ure. Članarina znaša 150 K, za dijake 1 K mesečno. Lokal: ul. Stadion štev. 21. I. — Danes se pa vrši tečaj izjemoma na Acquedottu št. 20. II., ker soba na ulici Stadion ni še popolnoma urejena. Odborova seja „Matice Slovenske" dne 17. nov. — Predsednik se je spominjal pokojnega ustanovnika in odbornika „Matice Slovenske", dr. Jos. Vošnjaka ter poročal, da so od zadnje odborove seje zborovali gospodarski, knjižni, tehniški in znanstveni odsek (v jurid., literarnem in zemljepisnem pododseku) ter da se je dne 26. nov. vršil prvi literarni sestanek. — Za 1. 1911. je plačalo 2630 članov, kaki 50 poverjenikov še ni poslalo članarine. Za pokritje stroškov manjka še vsaj 2300 K. Za hišna popravila se je izdaio 1539 K. Nekemu zavodu se je prepustila denarna vloga brezobrestno. Odo-1 brila se je misel „Letopisu" dodajati pri-1 merne inserate. — Tisk letošnjih publikacij se bliža koncu. Rokopis „Avijatika" se vrne pisatelju v eventuelno preuredbo. Sprejela se je novela „Hudodelci". „Pesmi Potepuha" se se odkazale recenziji. Za „Jurčičevo spomenico" „Matici Slovenski" ne bo na razpolago Jurčičeva zapuščina. Predlog o izdanju Jurčičevih političnih uvodnih člankov se je odklonil. Avtorja šolske „Somatologije in higijene" se je opozorilo na „Šolsko Matico".! Obeta se „Matici" prevod bolgarskega ro-: mana „Pod jarmom" (Vazov). Razpisuje se 1 natečaj za beletristični slovenski spis, ki bi ob dvojnem honoriranju za 1. 1912. skupno izdali" „Matica Slovenska" in „Matica Hrvatska". _ Nase gledališče. Prihodnjo nedeljo vprizori naše gledališče popoludne kakor ljudsko predstavo vspelo burko „MADAME BONIVARD" ki je ob premijeri jako ugajala. Z v e č e r pa bo — kar si. občinstvo gotovo pozdravi z veseljem — letošnja premijera operete „VALČKOV ČAR". Sviral bo polni vojaški orkester. — Opereta je na novo naštudirana in inscenirana. Tržaška mala kronika* Samomor na ulici. V ulici Stazione prav nasproti ribjemu trgu si je v minoli noči o polunoči neki gospodsko oblečen človek, star 50 do 55 let, sprožil iz revolverja strel v desno sence, ter se takoj zgrudil na tla. — Eden pasantov je hitro pozval zdravniško postajo, ki je dala neznanega človeka kmalu prepeljati v mestno bolnišnico, kjer je takoj po prihodu tja umrl. V obleki samomorilčevi niso našli nobenih listin, iz katerih bi se moglo ugotoviti njegovo identiteto. Zblaznil v kavarni. Stanislav Bondi, star 58 let, učitelj v nekem mestu na Češkem se je včeraj okolu 2. ure popolnoči nahajal v kavarni Tomaso, ko se mu je nakrat zmešalo. Pozvali so Trevesa, ki je nesrečneža odvedel v opazovalnico mestne bolnišnice. Od Bondija so zamogU le toliko seznati," da je učitelj v nekem mestu na Češkem, a nikar se ne ve spominjati kako da je prišel v Trst; vedno misli, da se nahaja na Dunaju. Patrona ga je obstrelila. Josip Kali-garis, star 13 let, iz Dekanov pri Kopru je našel nekje patrono za puško. Vzel je na to kamen in tolkel po njej, dokler ni eksplodirala in ga hudo obžgnla po obrazu. Neprevidnega dečka so morali prepeljati v tuk. bolnišnico. Po slabi to var šiji rada glava boli. Trgovec z jajci Adolf Luft je naložil svojemu uslužbencu 17-Ietnemu Umbertu L. doma iz Trsta, naj nese odjemalcem 200 jajec in naj tudi inkasira tozadevno svoto. L. je res izročil jajca, ali eden odjemalcev, neki Furlanič mu je dal bankovec za 20 K, s prošnjo, naj mu ga gre zmenjat. L. je pa vtaknil denar v žep in ga ni bilo več nazaj. Furlanič ga je ovadil na policiji in L. je bil včeraj zjutraj aretiran. Priznal je krivdo in rekel, da je zapravil denar z nekim svojim prijateljem. Aretiran radi goljufije. V krčmi „Ai due Američani" v ul. Crosada je bil pred-sinoči aretiran brezposleni zidar Lovro Borčič, star 27 let, iz Dalmacije, stanujoč v ul. Crosada Št. 13, ker je skušal kovinasto uro prodati za zlato. Ne igrajte se z orožjem! Učenec ustrelil svojega sončenca. Včeraj popoludne po šoli so se štirji učenci mestne ljudske Šole iz ulice Parini podali proti „Lovcu" in sicer Karol Benčič star 14 let iz Rocola Št. 1040, Marko Mussa Konstantinov, star 14 let, stanujoč v ulici Chiozza št. 60 in bratanca Silvester in Ivan Skilan isto iz Rocola. Eden teh — Mussa — je imel seboj pištolo, s katero je s potoma večkrat za „kratek čas" ustrelil v Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38. Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domaČih izdelkov naše zadruge. - sprejemajo 8e tudi poprave. - POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO gff" PO ZMERNIH CENAH RAFAELE I TALI A TR8T - VIA MALCANTON - TR8T Mnenje gosp. dr.a G. Singer-ja, Schlaggenvvald G. J. SERRAVALLO Trst. Že leta mi ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO Izborno služI v moji praksi, proti klerozl in kakor analektično zdravilo v takih slučajih mrzlice, kakor tudi za moč pri rekonvalescentih. Posebno bi hotel tudi povdariti, da sem rabil Železnato kina-vino Serravallo v hy-peremesis gravidarum kot zadnje sredstvo. V nekem posebno težkem slučaju, ko bolnik nI mogel že ničesar več prenesti, sem dajal Železnato kina-vino Serravallo najprvo po žllčlcah za kavo, potem v velikih žlicah. Metanje iz želodca je prenehalo in bolnica je kmalu ozdravela. SCHLAGGENWALD, 4. 3. 1910. Dr. S1NGER. Na obroke I JAKOB DUBIHSKV Na obroke I TRST — ulica deli' Olmo Ste v. 1, D. nadstropje — Trst Vela izbera Mo?lj«i oiM za pspofle in iiMtnrieia blaga ter moško In ženske suknje. 107 UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. V novi trgovini nI. Carlo ghega 2 (bivša mirodilnica} je dospela :: partija porcelanaste Sar Posode 3SI po priložnostnih cenah. — Samo za malo dni I • • Hočete najti dobrih i i :: in cenih čevljev :: ® ® Obrnite se samo v trgovine čevljev v nI. Barriera 4 (vogal ulice Salice)---in v ono nI. Barriera 19, kjer dobite vse po ugodnih cenah. Berite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4-20. Krasna, pozlačena, najfineja ura Anker-Remont s pozlačenim številnikom ; ista ima dobroidoče 36-urno kolesje, za kar se jamči 3 leta, 1 krasna o vratna igla a Bunili - brilantom. 1 pozlačen prstan a pon. kamnom za gospode ali gospe, 1 krasen collier iz okolu 150 t rijentalskih peri, najmodernejši nakit za dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in prsi, zajamčeno 3°/0 Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eleganten žepni Črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72 angleških peres, 20 razliČaih komadov za korespondenco in Še 396 drugih predmetov, ki so koristni in neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato nro vred, ki rama velja dvakrat toliko, stane samo K 4*20. Odpošilja po povzetju eksportna tvrdka H. SPINGARN, Krakovo št. 240. Kdor kupi 2 paketa dobi še zastonj zraven iep no-Žič z dvemi rezili. Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, bo vme denar. Torej je izključen vsak riziko. Dr. Josip Mondić □ — je otvoril — 0 : PISRRMO: kazenskega zagovornika V TRSTU ulicn Zonto štev. 9 I. nadstropje. : TELEFON ŠTEV. 1766. : tfp Čistilo za snaženje čevljev Zastopstva in zaloga : Cagen Jarčev, Crst, ulica yicqaedoHo št. 9. TELEFON 37« IV. F Sil lli rs Lovrenc Botac TI Trst - ul. Piccardi, vogal Pasquale Revoltella - Trst Nova trgovina jestvin in kolonijalnega blaga. JKg- Postreže se vedno z dobrim in svežim blagom "SS prve vrste :: ter po nizkih in zmernih cenah. ^^POSTREŽBA NA DOM. - POSTREŽBA NA PQM i i .^vrđHlMB «B k™:—™ kolinsko cikorijo toplo priporočamo edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. V korist družbi sv. Cirila in Metoda I 583 Btran IV. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. Družba Ando-Paoli-Gandusio |e vprizorila sinoči S. Zambaldijevo novost:; „Nevestin venec" (Fiori d' arancio). Vkljub j izvrstne interpretacije igra ni uspeia. Jutri: „Peč na domu" in „Hiša na prodaj-. FENICE. Sinoči je bila repriza „Donne Juanite". Nocoj zanimiva novost ,Hči cir-j kusa". Glasba E. Eysler-ja. PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes koncert od 5. do polnoči. ; DAROVI — Narodna zbirka XX. septembra. Pola Št. 53 (g.ca Mary Guličeva) : Po 1 K so darovali sledeči gg.: Stantig, Gasperčič., N. N., N. N., N. N. dr. Gabršček, N. N., N. N., N., N., Šavljanski. Po 2 K: Kranjc, Mary Gulič. Skupaj 14 K. Pola št. 56 (g.ca Agata Obersnelova). Po 2 K so darovali sledeči gg.: Mičič, La-voslav. Po 1 K: N. N., Punzengruber, Ko-vačič V., Schusterschitz A., X. Y., T. W., N. N., Kovač G , Batista L., Babuder Krist, Lubič, Škofič M., Obersnel A. — Skupaj 18 K. Srčna hvala in mnogo posnemovalcev. — Opomba: Ona imena, ki so nečitljiva, objavljamo pod šifro N. N. — Za sv. ivansko podružnico CM se je nabralo ob priliki zaroke gosp. Srečkota Železnik z g.co Frideriko Pomežna 10 K. — Srčna hvala in mnogo sreče zaročen-cema 1 — Gospod Karol Strecar daruje pevskemu društvu „Ilirija" 5 K z iskreno zahvalo na pevanju ganljivih žalostnlk povodom pogreba pok. soproge njegove Helene. — Moški podružnici CMD so poslali iz Dornberga 7 K, nabrane na svatbi g. Filipiča z g co Am. Baša. Na improviziranem sestanku starišev na šoli na Acquedottu so darovali po 1 K: Skuk And., Višnjevec Sofija, Cucek Ivan, Hodnik Ivan, Tomšič Marija, Bregovec Ivan. Srčna hvala 1 Vesti iz Goriška, Nova Ciril in Metodova podružnica. V nedeljo, dne 26. t. m. bo v Štanjelu ustanovni občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Zborovanje se bo vršilo pri „Starcu" ob 3. uri popoludne. 7rak. Ko je četvorica dospela do vile Revoltela f n „Lovcu", je Mussa zopet ustrelil, a ta-! krat je zadel svojega součenca Benčiča v i lesno stran vratu. Benčič se je zgrudil na t!a in je kmalu na to vsled notranjega izkr-; i avenja umrl. Strel mu je namreč preluknjal i grljanec. Pozvani zdravnik z rešilne postaje! je sicer kmalu prišel na mesto nesreče ali i ni mogel drugo nego konstatirati smrt ne-J srečnega Benčiča. katerega truplo so pre-; nesli potem na njegov dom. Vsled izpove-deb obeh Skilanov, je policija sinoči aretirala Marka Musso, ker je že prekoračil 14-leto in je po kazenskem zakonu odgovoren za svoj čin. Koledar ža vreme. — Danes: Ivan od Križa sp. — Jutri: Katarina dev. muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 18'° Cels. — Vreme včera): oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Nestanovitno. Tupatam deževno. Temperatura malo spremenjena. Vztočni precej močni vetrovi. Porotno sodišče. V ponedeljek, dne 27. t. m. prične IV., oziroma zadnje letošnje zasedanje porotnega sodišča. ; Porota za to zasedanje je sestavljena i i sledečih gospodov: Porotniki: 1. Adler Julij pok. Joa-hima, 2. - Bachschmidt August pok. Luka, 3. Bandel Jakob pok. Frana, 4. Bednarz Evgen od Gašperja, 5. Benussi Anton pok. Andreja, 6. Bidoli Viktor pok. Ivana, 7. Brunner Adolf od Benjamina, 8. Bunzel Hugon od Josipa, 9. Bussanich Matej pok. Teodorja, 10. Catolia Inž. Just pok. Frana, II. Chierini Evgen pok. Dominika, 12. Cus-man Viktor od Dijonizija, 13. Dolhopf Jurij pok. Jurija, 14. Dusatti Viktor, 15. Fei Viktor pok. Josipa, 16. Fontana Albert pok. Gvidona, 17. Giamporcaro Salvator, 18. Gor-tan Gvidon od Ferdinanda, 19. Graovaz Julij pok. Frana, 20. Holzner Edilj, 21. Jelu-šič Ljudevit, 22. Kugy Pavel pok. Pavla, 23. Leban Vincencij pok. Svetka, 24. Letiš Ivan pok. Viktorja, 25. Licher Ivan pok. Josipa, 26. Metlica Ivan pok. Antona, 27. Mirt Fran od Frana, 28. Muha Anton od Antona, ? 29. Palese Peter Karol pok. Petra, 30. Pe-j račić Danilo od Marija, 31. Scopinich vit. Roman pok. Antona, 32. Semenitz Henrik Pavel, 33. Sivitz Jakob pok. Antona, 34. Ta-rabocchia Emo pok. Viljema, 35. Tripcovich Pavel pok. Antona, 36. Vondraček Ferdinand. Namestniki: I. Bucher Jakob od Josipa, II. Calafatti Viljem pok. Viljema, III. Friedlander Alfred od Jozveta, IV. Sacher Peter pok. Antona, V. Seunig Karol pok. Frana, VI. Sevastopulo Nikolaj od Emanuela, VII. Sto co vaz Jurij pok. Jerneja, VIII. ToIloy Just pok. Petra, IX. Tromba Julij pok. Antona. Za to zasedanje so dosedaj določene sledeče razprave: Dne 27. t. m. proti Josipu Degrassi radi zločina poneverjenja. Predseduje predsednik deželnega sodišča Milovčič; brani dr. Robba. Dne 28. t. m. proti Cianu in Lanza, urednikoma lista „II Lavoratore" radi žaljenja časti potom tiska. Predseduje deželno-sodni svetnik Minio; brani dr. Puecher. Dne 29. t. m. proti Alojziju Bortolutti radi zločina ubojstva. Predseduje višesodni svetnik dr. Andrich, brani dr. Rossi. Dne 30. t. m. proti Ivanu Cecconi radi motenja javnega miru po § 65 kaz. zak. Predseduje podpredsednik deželnega sodišča, vit. dr. Perišič; brani dr. Robba. Dne 1. decembra proti O. Polesel-u radi zločina poneverjenja. Predseduje de-želnosodni svetnik Minio; brani dr. Robba. ,Edinost" bo točno poročala o vseh razpravah. _ Društvena vesti. Ruski kružok. Opozarjamo, da bode danes v petek 24. t. m. ob 7 30 zvečer redni občni zbor ruskega kružka v Ciril-Metodovi šoli na Acquedottu št. 20, III. nadstropje. Dnevni red: 1) Nagovor predsednika, 2) Poročilo tajnice, 3) Poročilo blagajnice, 4) Poročilo knjižničarice, 5) Event. predlogi in želje, 6) Volitev novega odbora. Tamburaši pev. društva „Trst", — V nedeljo ob 10. uri dop. tamburaška vaja v prostorih „Del. podp. društva" („Narodni dom"). Vabljeni so vsi stari tamburaši in tamburašice, da pridejo gotovo k tej vaji. Sprejemajo se nove moči. Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu vabi svoje člane na važno posvetovanje, ki se bo vršilo dne 26. t. m. ob 5. uri popol. v društveni hiši. Vrdeljski „Sokol" — Jutri dne 25. t. m. od 8.30 do 11.30 ure običajne plesne vaje. Mar. del. organizacija. V Škednju sklicuje podružnica NDO društven shod jutri v soboto ob 8. uri zvečer v „Gosp. društvu". Dnevni red: „Prevstroj strokovne organizacije". Vabljeni so vsi tovariši, da se tega shoda udeleže v polnem številu. PpvsIH odsek NDO naznania vsem tov. Uieo v k®*6" Be dobroidoča trgovina z fevSKI oaseK INUU naznanja vacui |-||Scl, gc apodarskimi poslopji, vinogradi in lepim pevcem, da bo nocoj ob o. url zvečer vrtom> T ®elo prometnem kraju n* Krasa, se pod pevka vaja. — Pred vajo ob 7. uri ima ugodnimi pogoji proda. — Poirvedbe Trat, via San odbor sejo. ' Micolo »t. 4, iilj 2031 Opravilna St. E 883/11 Dražjem oklic. Po zahtevanju „Banke Riviera" delniško društvo u Opatiji, zastopane po odvetniku Dr.u Konradu Janežic-u v Voloskem bo dne 21. decembra 1911 ob 9. uri predpo-ludne na tej sodDji v sobi št. 1 toč^ dražba sledečih nepremičnin: Vložek 142 kat. obč. Volosko in sicer : stavb. pare. Štev. 12 (hiša) stavb. pare. 13 (hiša), zemlj. pare. 141 (vrt) in polovica uložka štev. 182 kat. občine Volosko in sicer polovica stavb, parcele št. 27 in polovica zemlj. parcele 161, 162, 163 (vrt) v sledečih skupinah: I. Bkupina: Vložek št. 142 kat. občine Volosko stavb. pare. i zemlj. parcela št. 141: II. skupina : vložek 182 kat. občine Volosko polovica stavbene parcele št. 27 in polovica zemlj. pare. št 161, 162 in 163: HI. skupina: vložek 142 kat. občine Volosko stavb. pare. štev. 12; Nepremečninam katere je prodati na dražbi je določena vrednost in to za prvo skupino K 162,312'— za drugo skupino 70,085*— in tretjo skupino K 18.618*—. Najmanja ponudba iznaša: za I. skupino S 81.156'—, II. skupino K 35.042'50 III. skupino K 9.309'— Pod tem zneskom se ne prodaje. C. k. okrajno sodišče v Voloskem in Opatiji oddelek IV. dne 15/XI. 1911. Slovanske igralne karte rSK" knjigama J. Gorenjec, nI. Gaaerma 16.; Gregor Zidar & C., Rocol 263, tobakarna iSegolin, ulica InduBtria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec, v Kozini: Ivan Dekleva. 1472 Razne vesti. Največo prodajalnico na svetu otvorijo v kratkem v Londonu. Poslopje je zgrajeno iz belega granita in fronta je dolga 840 čevljev. Bakrene žice za električno ras-svetljavo so dolge 24 angleških milj i a vse žarnice v poslopju dajejo svetlobe za 1.350.000 sveč. V ogromne prostore te prodajalnice gre lahko 100.000 ljudi. 5000 nameščencev bo v 115 različnih prostorih posluževalo odjemalce, katerim je na rtzpolago 24 liftov in 154 stopnic. Na strehi bo celica za brezžični brzojav. V poslopju samem je 800 te'efon-skih celic. Za gradnjo tega Ogromneg i poslopja so porabili 21 milijonov fantov jekla. V dveh velikanskih dvoranah, kritih £ steklom, bodo veliki restavracijski prostori. Po letu se bodo smeli odjemalci sprehajati na strešnih vrtovih, kjer bo tudi kavarna. Tu v zračnih višavah bo preskrbljeno tudi za otroška igrališča. Razume se, da ne manjka tudi sob za pisanje, čitanje, počivanje. V zgradbi bo tudi informacijska pisarna, kjer bo tujec dobil zastonj zaželjene poizvedbe. v Trstu, ulica Carradori št. 18 ki jo sedaj vodi g. HENR5K KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila« !E! MLl KLASI i n S • kj ^ i> a a S t VSI \a obroke! ^B Velika zaloga, izdelanih oblek Velika Izberi letnih oblek za gospode in de?ke, sukenj, površnikom vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika lzbera volnenega blaga« Najzoiernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Bulfet Automatico". Telefon št. 251, Rim. D. _ N 3* C/3 » S* m r* - n S n CL UD 3 Z