24 Petelinjsko jezero je drugo največje iz- med Pivških presihajočih jezer ter je najnižje in najdlje trajajoče jezero. Na- men prispevka je prikazati pojavljanje kraških škrgonožcev v tem jezeru v po- vezavi z njegovo dinamiko presihanja. Petelinjsko jezero je tudi ekosistem, neposredno odvisen od podzemne vo- de. Zato lahko tam najdemo tudi podze- meljske živali, kot so slepe postranice, ki jih visoke vode dvignejo na površje. Te živali po presahnitvi jezera pogine- jo, podobno kot kraški škrgonožci, s katerimi se v jezeru sopojavljajo. Kraški škrgonožec (Chirocephalus croaticus) je vrsta rakov listonožcev iz re- da škrgonožcev (Crustacea, Branchiopo- da, Anostraca) in danes velja za endemita Petelinjskega jezera z okolico. Petelinjsko jezero je verjetno primarno in najpo- membnejše nahajališče kraškega škrgo- nožca, kjer je njegova populacija vitalna – ob ugodnih pogojih se vrsta pojavlja tudi v velikem številu. Ni pa to jezero njegovo edino nahajališče, saj se vrsta tu pa tam pojavlja še v bližnjih začasnih vodah (lu- žah), njihova jajčeca pa lahko raznašajo tudi ptice. Tako je bil potrjen tudi iz več luž v bližnjih Jeredovcah, kjer je najse- vernejše, sedemnajsto izmed Pivških pre- sihajočih jezer in je danes del vojaškega poligona Poček. Za svoj razvoj potrebuje določeno obdobje, ko so jajca, sicer zašči- tena s trdnim ovojem, izpostavljena suši in nizkim temperaturam, zaradi nestalne- ga življenjskega prostora pa imajo hiter razvoj iz jajčeca do odraslega. Kraške škrgonožce sem v Petelinjskem jezeru v obdobju 2008–2014 opazova- la vsako leto med desetimi pojavi jezera in o svojih opazovanjih poročala v reviji Natura Sloveniae (22/1), kjer si lahko na- tančneje preberete o posameznih najdbah. Te zanimive rake sem opazovala v vseh letnih časih, najpogosteje spomladi. Vide- la sem jih tudi pozimi ob koncu ojezeri- tev v obdobjih med septembrom 2010 in februarjem 2011 ter oktobrom 2012 in januarjem 2013, ko je jezero zaledenelo. Ob manjši ojezeritvi, ki se je pojavila ju- nija 2012, so bili raki videti manjši in tudi Sopojavljanje kraških škrgonožcev in slepih postranic v Petelinjskem jezeru Besedilo: Tina Kirn in Damjan Vinko njihova gostota je bila manjša kot ob dru- gih ojezeritvah. To velja tudi za podobno ojezeritev, ki sem jo spremljala izven opa- zovalnega obdobja (junij 2020), medtem ko rakov junija 2010 nisem opazila. Tedaj je jezero doseglo le prvo fazo polnjenja in trajalo manj kot teden dni. Ko je voda presahnila, so na presahlem dnu ostale zaplate poginulih rakov. Me- nim, da bi po teh zaplatah lahko ocenili velikost populacije v jezeru. Ob pojavu nitastih alg so se poginuli raki vtisnili v algin papir, ki je ostal na presahlem dnu jezera. Škrgonožci se pojavljajo v stoječih vo- dah, kjer ni rib. Skupina vsebuje veli- ko vrst, ki so si zelo podobne in je za določitev vrste potreben podrobnejši pregled samcev in samic. Razlikujejo se npr. po trnih na abdomnu samic, dru- gem paru samčevih anten in endopo- ditih samcev. Drugačna je tudi površina jajčec. Samice kraških škrgonožcev zra- stejo do okoli 1,5 cm v dolžino in imajo na trebušni strani zadka podolgovato jajčno vrečo. Samci so nekoliko manj- ši. Pri samicah ima prvih sedem členov abdomna krilate izrastke, medtem ko so členi pri samcih gladki. Kraški škrgonožec (Chirocephalus croaticus). (foto: Slavko Polak) Kraške škrgonožce sem opažala v plitvi vodi na kolovozu v osrednji kotanji Petelinjskega jezera ter v luknjah in kotanjicah ob jezerskem bregu (obseg manjše ojezeritve). Raki so se najdlje zadr- žali v najnižjih delih dna jezera, kjer voda najka- sneje presahne. Ti so dno kotanje pod estavelami (1), najnižji odsek glavnega kolovoza (2) na dnu osrednje kotanje in luknje v osrednji kotanji. Tam se raki »zberejo«, ko se obseg ojezeritve in s tem količina vode zmanjšujeta. Ko je jezero veliko, pa je rake težko opaziti. Tedaj sem opazila posame- zne osebke le v strugi potoka iz Jeglenka (3). Rake sem našla tudi v luži na dnu vrtače v Jeglenku (4), ki presahne prej kot jezero. 25 Naslovnica publikacije. Za spremljanje stanja te endemične vr- ste so pomembni tudi tovrstni podatki o naključnih najdbah. Ključno za obstoj kraškega škrgonožca je še naprej izvajati trajnostno kmetijsko prakso (brez gnoje- nja) in ne posegati v oblikovanost jezer- skega dna (vključno z luknjami, ki so osta- nek vojaških aktivnosti v preteklosti). Kraškega škrgonožca najdemo danes le še v Petelinjskem jezeru z okolico. V preteklosti je bil kraški škrgonožec naj- den tudi v dveh mlakah v neposredni bližini Cerkniškega jezera, ki so ju v 90. letih zasuli in s tem uničili njegovo tam- kajšnje bivališče. Vrsta je bila opisana iz mlake Blata ob spodnjem toku Neretve na Hrvaškem, vendar je tam kasneje niso več našli. Pri nas je kraški škrgo- nožec zavarovana vrsta, na Rdečem seznamu ima status redke vrste. Ogroža ga onesnaževanje in denaturacija habi- tatov ter vnos rib. Na Petelinjskem jezeru je junija 2021 potekal BioBlitz Slovenija. Na njem so odonatologi v dveh kalih JZ od jezera našli škrgonožce, katerih določitev do vrste še poteka. V času BioBlitza sem po- samezne primerke kraškega škrgonožca opazila v luži ob Petelinjskem jezeru. Najdbe kraških škrgonožcev v plitvi vodi na dnu Petelinjskega jezera, v kotanjici ob jezeru (2. 5. 2009, levo) in na kolovozu (30. 5. 2010, desno). (foto: Tina Kirn) Med opazovanjem kraških škrgonožcev v Petelinjskem jezeru sem tam v vseh letnih časih opazila tudi slepe postranice (Niphargus sp.), ki pa jih nisem določevala do vrst natančno. Ta rod pravih jamskih živali sem videla npr. v plitvi vodi na kolovozu na dnu Petelinjskega jezera; na levi sliki so tudi s kraškimi škrgo- nožci (27. 6. 2020), na desni sliki so bile opažene 23. 6. 2012. (foto: Tina Kirn) V luči letošnjega obeleženja mednarodnega leta jam in kra- sa je pri založbi Pipinova knjiga v avtorstvu Slavka Polaka izšla 40-stranska poljudnoznanstvena knjiga Živi svet kra- škega podzemlja. Knjigo, ločeno izdano v slovenščini in angleščini, krasi izjemno bogato slikovno gradivo, ki z eno izjemo vse izhaja iz našega podzemlja. Predstavljeni so jamski hrošči, pajkovci, stonoge, jamski ježki, slepe postranice in drugi raki, mehkužci, skakači in druge drobne pikice, netopirji … ter seveda človeška ribica, kjer nas avtor popelje v zanimivosti iz njihovega življenja in razisko- vanja podzemlja ter nam predstavi raznolikost tega živega sve- ta. Prvič so preko fotografij predstavljene tudi nekatere redke vrste. Čtivo je prvenstveno namenjeno mladini, a je strokovno in didaktično tako dovršeno, da je širše uporabno za vse, ki si želijo spoznati ta del naše izjemne biodiverzitete. Cena knjige je 19,50 €. Možno jo je naročiti neposredno pri za- ložniku, naprodaj pa je tudi v drugih knjigarnah. Živi svet kraškega podzemlja Čtivo predstavlja: Damjan Vinko