9 771 580"372009 RADIO/BREZICE m 66,7 In 9S,9 MHs Številka 19 Leto 1 V novo tisočletje v soju ognjemetov Posavje - Tako kot v številnih mestih po državi je tudi v Posavja najdaljša noč minila v znamenju praznovanj na prostem. Po odzivih javnosti sodeč je “žur” na prostem še najbolj uspel v Krškem, kjer so najbolj množično pričakali novo leto. Trg Matije Gubca je bil ob dobri zabavi zapolnjen do zadnjega kotička. Podobno je bilo tudi v Sevnici, kjer se je tradicionalno silvestrovanje na prostem na osrednjem trgu izkazalo kot občanom nadvse dobrodošla oblika rajanja. V občini Brežice je bilo po dosedanjih klavrnih prireditvah v centru mesta letos praznovanje na prostem pri lipi na Čatežu, kjer so novo leto pričakali v znamenju domačega glasbe in rocka. Tako so organizirana silvestrovanja v Posavju tudi tokrat omogočila mnogim mladim, pa tudi nekoliko starejšim, lepo doživetje v družbi s prijatelji. Prestopa v novo tisočletje niso zamudili niti občinski možje. Ob Polnoči jih je čakala še dolžnost. da zbrane nagovorijo ter ob do- treh občinah nebo zažarelo v soju sta mogla brez pokanja petard, na brih željah in voščilu seveda trčijo ognjemeta. Novoletno rajanje in srečo brez težjih posledic, s šampanjcem, ob tem je v vseh silvestrski poljub pa tudi tokrat ni- ...na strani 3 Na sevniškem prireditvenem prostoru je kmalu po polnoči vse navzoče pozdravil župan Kristijan Janc. Novi državni sekretar Posavje - Na zadnji decembrski seji je vlada v okviru kadrovskih zadev za državnega sekretaija za področje policije na Ministrstvu za notranje zadeve imenovala Miho Molana ( na fotografiji). Molan je bil zadnji dve leti direktor Policijske uprave Krško in svetovalec vlade. V tem tednu naj bi vlada potrdila novega prvega moža krške uprave; za svojega naslednika je Molan predlagal komandirja mejne policije Obrežje Andreja Zbašnika, ki je dobil vso podporo vrha policije. ...na strani H , 'N Otroci za otroke Brežice - Na otroškem oddelku brežiške bolnišnice je bilo na zadnji delavni dan starega leta še posebej živahno. Bolne otroke so namreč obiskali mladi igralci novonastalega otroškega gledališča Kreminino kraljestvo, seveda pa se jim je pridružila tudi sladka Čarovnička Kremina. Otroci - igralci so bili še posebej ponosni, ker se jim je pridružil tudi župan občine Brežice Vladislav Deržič, ki je po ogledu predstave Mojca Pokrajculja nagovoril male bolnike in jih razveselil z velikim paketom igrač, v njem pa so bila darila, ki še kako dobro pridejo majhnim otroškim srčkom, ko morajo ležati v bolnišnici. Seveda pa župan ni pozabil na zdravnike in ostalo osebje, ki se skozi vse leto trudi, da bi malčkom vendarle olajšalo bivanje v bolnišnici, ki je sicer resda prijetna ustanova, a žal ni dom. Bolni otroci so bili veseli pravljičnih obiskovalcev. Hodnik otroškega oddelka se je za nekaj minut spremenil v gledališko dvoranico in pa seveda tudi v oder za mlade igralce; Čarovnička Kremina je pripovedovala pravljico, Mojca Pokrajculja, \lisička, volk, medo, zajček in jelen pa so jo oživili. K.M. Topaz prvič v prodaji tudi v Sloveniji Arnova sela - Topaz je jabolko, ki je pridelano brez uporabe sintetičnih kemičnih sredstev za varstvo rastlin in brez uporabe mineralnih gnojil, zato mu povsem upravičeno lahko rečemo, da je “neškropljeno” jabolko. Zaradi izgleda in odličnega okusa mu upravičeno rečejo “dragulj med jabolki”. Licenco za pridelavo te sorte jabolk ima v Sloveniji le Sadjarska zadruga Posavja iz Arnovih sel. Prvi zavitki slovenskega topaza Doslej je v Sloveniji s topazom posajenih okoli 17 ha sadovnjakov in sicer na različnih področjih, v Posavju, na Štajerskem, v Savinjski dolini ter poskusno tudi v Slovenski Istri in na Goriškem. Načrtujejo pa še nasade na Gorenjskem (Gozd Martuljek), na idrijsko - cerkljanskem območju in na Dolenjskem. Kmetije, ki pridelujejo topaz, so vključene v program kontrole ekološkega kmetovanja pri Kmetijskem zavodu Maribor, trenutno pa kontrolo še vedno opravljajo kontrolorji iz Avstrije. Sadjarska zadruga Posavja je tudi članica evropskega združenja pridelovalcev topaza, ki imajo skupno promocijo, enotno embalažo, poenotene cene, uvedena pa bo tudi enotna blagovna znamka “bio topaz”. Letos so pridelali okoli 10 ton topaza, ki bo od 12.januarja prvič v prodaji tudi v Sloveniji. Jabolka bodo pakirana v zavitke po 0,65 kg in bodo na voljo le na 9 prodajnih mestih v hipermarketih Marcatoija. J.K. Ponovoletno srečanje brežiških kmetic Čatež ob Savi - Društvo kmetic in Kmetijska svetovalna služba Brežice pripravljata že tradicionalno ponovoletno srečanje kmetic iz brežiške občine, ki bo v petek, 12. januarja, s pričetkom ob 11 .uri. Tudi tokrat bo srečanje potekalo v dveh delih; najprej bo prisotnim spregovorila dr. Metka Klevišar na temo “Kako upati v času bolezni”, sledil bo kulturni program, ki ga bodo pripravili učenci OŠ Velika Dolina, v zadnjem delu pa se bodo kmetice še poveselile ob glasbi Bizeljskih muzikantov. J.K. N- _ ^ ( " > Novemu letu naproti Čas letnih obračunov, takšnih in drugačnih, še posebej, če gre za ključno prelomnico v delovanju nekega medija, je za nami. Končna ocena - zelo uspešno. Načrti leta 2000 so izpolnjeni in začinjeni tudi s kakšnim, za nekatere nepričakovanim, dosežkom. Za nas, ki smo si aprila 2000 drznili ob bok elektronskega postaviti še tiskani medij, pa le potrditev zastavljene poti, ki je plod načrtovanega in usmerjenega dela, zavedajoč se, da se le stava na lokalno novico bogato obrestuje. Tudi za nekatere mogoče preveč samovšečna in samohvalna ocena informativnega programa Radia Brežice, ki smo jo kot temeljni argument podali ob odločitvi za ustanovitev časopisa SavaGlas, je dobila svoj epilog na 11. festivalu nekomercialnih radijskih postaj v Bohinju, ko se je naša radijska postaja ravno v informativni oddaji, ki je najrelevantnejši pokazatelj kakovostnega in timskega novinarskega dela, povzpela na najvišjo stopničko. Številčno skromna, a smela in idejna novinarska ekipa je tako preteklo leto uspešno krmarila oba informativna medija, ažurno in objektivno seznanjala posavsko javnost s pomembnimi dogajanji, ki zadevajo njeno življenje in delo. Postavila prenekatero ogledalo družbe in omogočala kritičen pogled na delovanje le-te. Tako imenovana sinergija radia in časopisa se je pokazala učinkovita v vseh segmentih našega delovanja, saj smo s tem, ko smo lokalni skupnosti ponudili dodaten vir informiranja, tudi oglaševalcem omogočili dodatno in ugodnješo možnost oglaševanja. Skratka - uspešna letna bilanca, ki prevedena v številke šteje skoraj 40.000 poslušalcev, 1000 naročnikov časopisa SavaGlas, okoli 2000 prodanih izvodov in 2000 promocijskih izvodov na številko. Ravno te navedene številke so naš največji kapital in obenem velika motivacija ter obveza za ustvarjalce obeh medijev. Vendar se samo s tem kapitalom, ki ga seveda izjemno spoštujemo in cenimo, ne moremo zadovoljiti, saj bi s tem ostali na isti točki, to pa pomeni stagniranje. Z eno od osvežitev v informativnem programu radia začenjamo ravno danes, in sicer z novo dopoldansko informativno oddajo Pregled in napoved dogodkov, ki bo obarvana predvsem s posavskim dogajanjem. V nadaljevanju načrtujemo tudi nekaj novih zanimivih političnih, gospodarskih in zdravstvenih oddaj, za katere upamo, da bodo k poslušanju pritegnile tudi nove poslušalce. Seveda vam bo tudi SavaGlas prinesel obilo novih, zanimivih vsebin in kot najpomembnejše še to, da bo poštar pri vas kmalu pozvonil vsak teden. Čas povezovanj in združevanj pa ni obšel tudi naše medijske hiše, saj postaja Radio Brežice skupaj s časopisom SavaGlas družba, ki se bo kapitalsko vključevala v povezovanje nekomercialnih radijskih postaj tako v Posavju in na Dolenjskem kot tudi širše v nacionalno nekomercialno radijsko mrežo. Tako postaja posavsko podjetje Radio Brežice med drugim tudi aktivni akter v širšem nacionalnem medijskem prostoru. LidijaKostevc iz vsebine... Gospodarstvo V Kostaku nov direktor... !§► ...stran 5 Kmetijstvo Ukrepi Slovenije na ravni EU... | 4 ...stran 6 Zdravstvo v Zan odprl novo leto... ...stran 7 Glasba Intervju z Alenko Kolman... | ...stran 9 Šport Posavski šport v letu 2000... ...stran 10 k ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 SavaGlas, 10.1.2001 POD LUPO Ni dogovora o financiranju političnih strank Krško - Na podlagi ugotovitev računskega sodišča o nezakonitem financiranju političnih strank v občini Krško, je občinska uprava pripravila predloge sklepov, s katerimi želi vzpostaviti zakonito osnovo in tako omogočiti normalne pogoje za njihovo delovanje. Na 21. redni seji občinskega sveta občine Krško pa do dogovora med predstavniki političnih strank ni prišlo, zato bodo o tem razpravljali na januarskem nadaljevanju. Članice in člani občinskega sveta občine Krško so dokaj hitro in brez posebnih razprav opravili s polovico sprejetega dnevnega reda in med drugim potrdili predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih - Industrijska cona Vrbina, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odlokov prostorsko izvedbenih načrtov za potrebe plinovodnega omrežja v občini Krško ter predlog odredbe o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2001. Nekoliko bolj se je razprava razživela pri obravnavi predloga sklepa o izdaji soglasja k sistemizaciji delovnih mest v javnem zavodu Poklicna gasilska enota Krško ter predlogu o izdaji soglasja k ceniku storitev omenjenega javnega zavoda. Na postavljena vprašanja je članicam in članom odgovarjal novi poveljnik-direktor Poklicne gasilske enote Krško Damjan Lah, ki je prav tako občinski svetnik in pri tem pojasnjeval razloge, ki sojih vodili k pripravi pravilnika o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest ter oblikovanju novega cenika storitev PGE Krško. Na podlagi ugotovitev račuaske-ga sodišča o nezakonitem financiranju političnih strank v občini Krško je občinska uprava pripravila predloge sklepov, s katerimi bi ponovno vzpostavili zakonite pogoje za njihovo delovanje, vendar so se obravnavi te točke dnevnega reda članice in člani občinskega sveta spretno izognili. Ker se predstavniki političnih strank niso mogli dogovoriti o ključu poravnave svojih obveznosti, je bila točka na predlog župana Francija Bogoviča prestavljena na januarsko nadaljevanje seje. Kot smo že večkrat poročali so LDS, SDS, bivša SLS in ZLSD, v preteklem mandatu iz občinskega proračuna prejele več sredstev, kot jim je na osnovi volilnega rezultata pripadalo, medtem ko so bivši SKD prejeli občutno manj sredstev in bili tako prikrajšani za več kot 6 milijonov tolaijev. Kako se bo zadeva razpletla, bo veijetno znano že 11. januaija, ko naj bi se članice in člani občinskega sveta občine Krško sestali na prvem nadaljevanju 21. redne seje. P.U. Prvo branje proračuna 2001 že opravljeno Sevnica - T\idi tokrat so sevniški svetniki ostali zvesti svojemu tekočemu delu, saj so obravnavali vseh 18 točk dnevnega reda in se v štirih urah do vseh tudi pozitivno izrekli. Je pa njihovo delo obarvala proračunska razprava, tej problematiki je bilo namreč namenjenih kar nekaj točk. Po skrajšanem postopku so brez posebne razprave potrdili rebalans proračuna 2000, v katerem so potrdili povečanje prihodkov z državnega naslova za sušo in ob tem podprli tudi nekaj manjših notranjih prerazporeditev med postavkami. Primanjkljaj v sevniški občinski blagajni znaša le 14 milijonov SIT. Ob tem so prerazporedili približno 50 milijonov predvsem za področje šolstva, denar je šel z naslova garancijskega sklada, ki lani ni porabil predvidenih sredstev, nerealizirana pa je bila tudi postavka izgradnje igrišča pri šoli v Šentjanžu. Zanjo še niso pridobili veljavne dokumentacije, brez nje pa posegi niso dovoljeni. Na podlagi Zakona o javnih financah so že potrdili sklep o začasnem trimesečnem financiranju v letu 2001. Prav tako so se Sevničani pozitivno izrekli za terminski plan sprejemanja proračuna 2001, ki naj bi ga na februarski seji že potrdili. Najveijet-neje jim bo to tudi uspelo, saj so na decembrski seji opravili njegovo prvo branje in osnutek proračuna občine Sevnica sprejeli brez dolgoveznih razprav. Svetniki so po oceni direk-toija občinske uprave Zvoneta Koš-merla zelo realno ocenili možnosti in predlagali le nekatere manjše postavke, ki ne bodo bistveno odstopale od predlaganega osnutka. Sicer je proračun 2001 ocenjen na 1,9 milijarde SIT in za tekoče leto zelo varčevalno naravnan. Največ denaija bodo namenili predvsem za področje šolstva, saj v letošnjem letu načrtujejo gradnjo osrednje športne dvorane TVD Partizan in pričetek dogradnje OŠ Blanca, ki je izpadla iz plana za leto 2000. Nadaljevali bodo tudi precej del na cestni infrastrukturi ter izgradnjo vodovodnih sistemov Blanca, Krmelj in Nova Gora. Prav tako kljub dobri rešitvi stanovanjskega problema načrtuje občina v letu 2001 nakup novega stanovanja v obnovljeni hiši na Glavnem trgu, kamor se bo preselila Geodetska uprava. S.V. V Brežicah potrjen rebalans proračuna Brežice-V rebalansu proračuna je za okoli 230 milijonov SIT prekoračenih sredstev, od tega 81 milijonov planiranih. V dosedanjih umikanjih rebalansa z dnevnega reda so zahtevali prisotnost župana, ki ga imajo za krivca nenamenske porabe, tokrat, ob njegovi prisotnosti, pa tovrstnih obtožb niso tako junaško ponavljali. Sicer je tudi Nadzorni odbor pripravil svoje ugotovitve, in izpostavlja, da sredstva niso bila nenamensko trošena, razen v dveh primerih, pri modernizaciji ceste Hrastje - Drnovo ter sanaciji železniškega prehoda Sela - Mostec, kjer je bila občina sofinancer. K polnjenju občinskega proračuna naj bi pripomoglo tudi ponovno pobiranje takse na mejnih prehodih. Potrdili so spremembe tega odloka, ki omogočajo ustanovitev občinske redarske službe, kar daje tudi 10 novih delovnih mest, kajti le občinskim redaijem država na naših mejnih prehodih dovoljuje pobiranje tovrstne takse. Menda pa je bilo razmaje deljenja tako pobranega denarja na prizadete krajevne skupnosti, ki ga je v amandmaju predlagalo pet svetnikov, v nasprotju z manjšim razmajem 80:20 v odloku, zato o tem zaenkrat niso glasovali. Suzana Vahtarič Obnovoletne zgode in nezgode Letos so se tudi ljudje na jugu dežele od starega leta poslavljali bolj množično, kot so se veselili njegovega začetka. Takrat so na prostem rajali v vseh treh občinskih središčih, tokrat pa so najdaljšo in najbolj noro noč v letu lahko dočakali samo v Krškem in Sevnici. Razlika je seveda bila tudi v tem, da so sedaj tudi dejansko nazdravljali novemu tisočletju. Vseeno pa so se lahko tudi zdaj izprsili vsi trije posavski župani. Če sta Bogovič in Janc množici spregovorila v središču svoje občine, pa je Deržič to storil na Čatežu, v središču svoje krajevne skupnosti. Dovolj mu je namreč bilo prosjačenja, ko je pred letom dni po podjetjih osebno zbiral denar, daje občane lahko sredi ulice in opolnoči pogostil s šampanjcem. So se pa zato ob prehodu v novo leto lahko naspali meščani Brežic, kolikor jih sploh še biva ob glavni ulici. Pravcata kanonada petard s pokanjem šampanjca ter ognjemeti so zato vznemiijali in jezili le občane v Krškem in Sevnici. Zato menda sploh ni bilo dobro slišati obeh županov pri njunih novoletnih voščilih. Posebej domiseln skok v novo leto in v tretje tisočletje si je tudi letos omislila znana senovška planinka Marija Krušič, ki je izpred koče na Bohorju skupino gostov z baklami popeljala na bližnji Koprivnik. Z naj višjega posavskega vrha so v jasni noči občudovali “vukovarsko” Slovenijo kot na dlani. Sploh so to bili ljudje, ki tudi znajo videti daleč! Dnevi okrog novega leta pa so seveda postregli še z nekaterimi presenečenji. Prireditelji veselega decembra iz Krškega so denimo z obhodi dedka Mraza celo prestopili občinske meje in obiskali tudi mlade v Artičah in na Skopicah, torej na območju brežiške občine. Upati je, da zaradi tega ne bo prišlo do poslabšanja odnosov med sosednjima občinama oziroma do ozemeljskih teženj. Sicer pa je tudi krški župan Frand Bogovič svoje sodelavce popeljal na prednovoletno druženje v drugo občino, natančneje na Otočec. Očitno se je po dobrem sodelovanju z novomeškim Begradom dodobra udomačil na Dolenjskem. Sevničanom je dedek Mraz medtem podaril posodobljen Mercatoijev trgovski kikal v središču mesta in nedokončano kulturno dvorano. V Termah Čatež pa so doživeli obisk nepridiprava, ki je povsem izpraznil blagajno. Še dobro, da so zaposleni menda že pred tem dobili trinajsto plačo. Novo leto je seveda bilo tudi v znamenju voščil, pri čemer pa so nekateri zamujali; brežiški socialdemokrati so denimo čestitko za vesel božič čez cesto razpeli šele potem, ko je bil praznik že mimo. Udeleženci koncerta ločke godbe na pihala so v Dobovi doživeli še drugačno presenečenje; sicer simpatičnemu dirigentu so v zanosu hlače zlezle do kolena Trudil pa se je tudi podboški župnik. Članom cerkvenega sveta je pripravil tombolo z različnimi darili, vendar je srečke imel kar v svojem žepu. Zato so lahko njemu všečni prejeli tudi dragocenejše dobitke; njegov brat menda tiskalnik, čateški župnik pujska in tako dalje. Šele ko je vse skupaj postalo preočitno in je zato nekdo kupil zadnje tri kartice, je gostitelj skušal “čudeže” malce omiliti. Med čudeže bi lahko prišteli tudi ponovoletno povodenj in zalite kleti v brežiškem gradu. Seveda tudi tiste, kjer ima Vino Brežice svoje sode. Ljubitelji žlahtne kapljice upajo, da se ne bo ponovila Kana galilejska s krstom vode v vino. Mastnakov Zdravko iz Krškega pa seveda medtem upravičeno upa, da se bo v vladi in državnem parlamantu letos končala žalostna zgodba o cvičku. Staro leto je odneslo Draga Sotictja, ki naj bi skrbel za razvoj trgovskega središča Slovenska vas ob slovensko-hrvaški meji. Očitno seje Ministrstvu za obrambo zazdelo, da gospod ni dovolj uspešen ali zanesljiv in mu je menda odvzelo pooblastila. Zato pa je prijetno presenetilo Ministrstvo za notranje zadeve, ki je za državnega sekretaija imenovalo Miho Molana, dosedanjega direktorja policije v Krškem. Zamenjal ga bo mladi Andrej Zbašnik in bolje poučni pravijo, da je to najboljša rešitev. Novo leto pa bo na brežiško občino vrnilo begavega Braneta Musarja, ki naj bi se posvetil razvojnim vprašanjem okrog Slovenske vasi in skladu stavbnih zemljišč. Morda bo namesto turističnih delavcev on kaj storil, da bo rondo pri Hipermarketu okrog prihodnjega novega leta nudil lepšo podobo kot tokrat. Poleti ga zaljša vodomet, pozimi pa ga prekaša okrašeno krožišče v Krškem. Sicer pa je Brane Musar medtem bil nekaj mesecev tudi direktor sevniškega gradbenega podjetja Posavje. Morda mu je zdaj celo žal, da ga je zapustil, kajti pravkar so gradbeno firmo kupili močni brežiški in krški obrtniki, združeni v družbi Osa. Ob deveterici, ki vabi v svoje vrste tudi druge podjetnike, je menda še kakšen spreten liberalni demokrat. Je zdaj morebiti tudi priložnost, da se pri SGP Posavje rešijo bremena v obliki brežiškega dijaškega doma? Kaj ne bi bilo prav, če bi ga nazaj kupila država in ga, tako razmišljajo bolj razumni ljudje, namenila za sedež upravne enote. V igri je namreč zasebnik, ki naj bi pri nekdanjem komiteju zgradil novo stavbo ter jo zatem oddajal v najem državi! Medtem pa v Sevnici upajo, da se bo iz posavske ljubezni kdo usmilil še njihovega radia. Za nekomercialno radijsko postajo se poleg radia Glas Ljubljana zanimata tudi vodstvi radijskih postaj Krško in Brežice. Kakorkoli že, prav bi bilo, če bi posavske občine povezoval močan elektronski medij z lokalnim studiem v vsaki od njih. Odločitev o tem bodo morali sprejeti občinski svetniki. Okrog novega leta pa je prišlo še do nekaterih odločitev. Ob državnem sekretarju Mihi Molanu imamo še enega sekretaija v osebi preizkušenega Cirila Baškoviča na kulturnem ministrstvu in oba imata korenine v brežiški občini. Prav tako kot državni sekretar Milan Jazbec, diplomat, ki je namesto na zunanjem pristal na obrambnem ministrstvu. Kaže, da, žal, pri medstrankarskem lobiranju Posavju ni nspelo dobiti še kakšne odgovorne osebnosti za področje energetike. Tu smo pravzaprav najmočnejši, z vsemi zgodami in nezgodami okrog jedrske in pliaske elektrarne ter načrtovane savske verige, za katere zdaj ni nikjer tistih obljubljenih Zagožnovih 6 milijard tolaijev. V okrilju božičnih in novoletnih praznikov, ki so spričo dneva osamosvojitve za marsikoga bili predolgi, so dosegle vrhunec tudi težave, s katerimi so se lani spoprijeli veletigovci, prodajalci osebnih avtomobilov. Marsikdo se je veijetno uračunal pri gradnji velikih salonov in razdajanju avtomobilov prikupnim mišicam, pri tepi pa pozabil, da bo kredite nekoč treba tudi vrniti. Zato so nekatere zasebne firme že menjale lastnike, drugi spet pa zmanjšujejo število zaposlenih. V primeru 1TG Avtohiše Brežice naj bi do rešitve prišlo tako, da bi sosednje podjetje TPV Tovarna prikolic in delov za vozila prevzelo vse dolgove in teijatve, saj potrebuje prostor za svojo širitev. V senci obnovoletnih zgodb in zgodbic se razvnema še sindikalni boj za ureditev odpiralnega časa v vseh trgovskih prodajalnah. Če se o rešitvah z novimi občinskimi odloki ne bo mogoče dogovoriti z župani in svetniki, bodo delavci ukrepali. Slike tistih svetnikov in županov, ki bodo glasovali za nenehno odprte lokale ob nedeljah in praznikih, namesto zgolj dežurnih lokalov, bodo pred volitvami poslali družinam, ki zaradi odsotnosti mater in žena še posebej trpijo. Ne glede na strankarsko pripadnost bodo k takšnemu opozorilu pritegnili tudi duhovnike. Nekaj je treba ukreniti zaradi stihijskega ravnanja Mereatoija Dolenjske, ki ne zapira le trgovine in razprodaja skladišča, ampak v posavski prostor od Brežic do Sevnice vnaša tudi nered in negotovost ter povzroča škodo in družinske tragedije. Vlado Podgoršek Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številkt), na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur.l. 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni. Odgovor na članek “Ali naj bomo zaskrbljeni nad usodo Krške komunale?” V časopisu SavaGlas z dne 6.12.2000, ki ga je podpisal Miran Stanko, predsednik Odbora za gospodarstvo. Trditve v članku: 1. Medijski prepiri okmg podjetja so zgolj posledica nezadovoljstva nekaterih, ki [kič niso pravočasno ku/>ili delnic, ki so bile na trgu v omejeni količini. 2. Do sedanjih lastniških razmerij je prišlo zaradi ozko osebnega mz/nišljanja tistih, ki so delnice pntdali in vodstva družbe, ki ni pravočasno poskrbelo, da bi kontrolni delež pokupili lastniki iz krškega okolja Seveda delavcev Kostaka ne moremo obsojati, ker so pnxlali delnice svoje- ga podjetja, nekoliko nenavadno je, da sedaj nekoliko postremi gledajo na vlogo občine v tej zgodbi 3. Z nekaterimi nenavadnimi potezami vodstva dru.be je Kostak izgubil 100% dele, v tem potencitdno zattimivem podjetju, kar je seveda povzročilo nezadovoljstvo novega večinskega lastnika družbe Kostak. Tako združene trditve v članku si med seboj hudo naspmtujejo in na žalost kažejo na popolno nerazumevanje situacije v družbi Kostak in Togrel ter dogodkov povezanih z rutkupom delnic Kostaka Nerazumljivo mi je, da avtor ocenjuje s[K>re kot “medijske prepire”, kar je za mene izredno podcenjujoč odnos do zelo resnih problemov. Nakup delnic Kostaka se ni izvedel zaradi dobrega poslovanja tega podjetja ka- kor trdi avtor, temveč zaradi želje po prevzemu gradbeništva v Posavju oziroma v Krškem. Res pa je, da trditev o dobrem poslovanju družbe Kostak drži Novi lastnik je v strategiji prevzema v Kostaka in na občini zelo jasno povedal, da ga družba Kostak rte zanima, zanima ga podjetje Togrel. Njegovi gospmenile razvojne možnosti za naslednjih 15 let. Aktivnosti okrog pnxlaje oziroma nakupa delnic je potrebno osvetliti z vidika družbe Kostak in ločetu) z vidika družbe Togrel. V Kostaku so bile v razvojnih dokumentih poudarjene usmeritve v komunalne dejavnosti. V Evropi ne poznajo javnih podjetij v takšni obliki kot so v Sloveniji in tudi v naši državi bo prišlo do tovrstne preobrazbe. Večji del današnjih gospodarskih javnih služb bo posloval na povsem tržnih osnovah ob večjem /x>udarku na kontmlnih mehanizmih države in občin. Takšna usmeritev, ki je v medijih zelo prisotna, je vidna v elektrogospodarstvu. Manj popularna je tovrstna preobrazba v komunalnih dejavnostih, pa vendar zakonodaja na področju ravnanja z odpadki zahteva odločitve v tej smeri. 'Zato je za moje pojme trditev v članku, da je* potrebno zaradi zagotovitve dolgoročnega delovanja gospodarskih javnih služb, razdeliti družbo Kostak na dva dela, strokovno zelo sporna, v tem trenutku pa gotovo pomeni takšna odločitev tudi velik korak nazaj, tako na področju kvalitete izvajanja uslug, podvajanja kapacitet in povečanje vseh stroškov, kakor tudi organiziranosti in možnosti razvoja vseh dejavnosti, ki jih sedaj izvaja Kostak Pa vendar je bil po mojem mnenju ta cilj jeziček na tehtnici, zaradi katerega je družba Begrad lahko izvedla prevzem upravljanja v Kostaku Prevzem Togrela preko družbe matere je zahteven postovk, ki pa se lahko izvede samo s soglasjem 75% večine delnic pri odločanju na skupščini, seštevek delnic Kostaka v lasti Begrada in Občine pa naj hi bil 75,1%, čeprav ta podatek iz izpisov KDD še ni viden. O prodaji delnic Kostaka sem ,upana redno obveščala in tudi predlagala, da naj delnice kupi Občina ali pa da izvedemo usklajeno akcijo nakupa v občini, ker je bilo splošno znano in na občinskem svetu večkrat poudarjeno, da nadaljnja privatizacija podjetja Kostak ne bi dobila podpore aktualne občinske politike. Odgovor je bil, da je proračun sprejet in da občina tehnično zelo te, ko izvede nakup delnic, saj je v proces odločanja vpet tudi občinski svet. Pnrces to o jop - p *onv.K Vesna Rota, diplomirana bibliotekarka iz Trbovelj: Silvestrovanj na prostem sem se udeležila že kar nekaj v različnih krajih, tako pri nas doma kot v prestolnici na Prešernovem trgu in zdi se mi, da vsi po vrsti s temi prireditvami pretiravajo. So prevelika in prehrupna, vsekakor pa ni lepo, da že tisti najmanjši, ki so komajda shodili, mečejo petarde. S prijatelji sem se sicer še tokrat odločila, da obiščemo študijske znance v vašem koncu, z njimi pa smo se odpravili najprej na Čatež, kjer pa nam ni najbolj ugajalo, tudi ljudi takrat še ni bilo veliko, zato smo polnoč dočakali v Krškem z Nušo, ki je naredila odlično vzdušje. Vse bolj pa so mi pri srcu pričakovanja novega leta v družinskem krogu, taka ki bi bolj spominjala na božič. Jure Ocvirk, avtomehanik iz Orešja pri Sevnici: Silvestrovo sem preživel v družbi prijateljev in vesel sem, da sem se tako odločil. Bilo je, kot smo načrtovali. Prijetno, skoraj neponovljivo. Sicer pa vem, da v občinskih središčih v zadnjih nekaj letih pripravljajo skupna praznovanja novega leta in to se mi zdi prav. Ljudje se morajo družiti in če so skupaj tudi v najdaljši noči v letu, je to še toliko bolje. Morda bi v prihodnje morali poskrbeti za prireditveni šotor, kjer bi se ljudje lahko veselili ne glede na to ali dežuje, sneži, ali je hladno ali ne. Sevnica je kar lepo okrašena, sam pa bi poskušal poskrbeti, da bi primerno okrasili in osvetlili tudi star železniški most. Bilo bi ga zanimivo videti. Meri Depoli, dijakinja iz Veniš: Božično-novoletni čas je za dijake čas počitnic, ko imamo nekaj več prostega časa, ki ga lahko izkoristimo za obiske, potovanje, oglede. Nekaj dni pred Silvestrovim sem bila v Ljubljani in bilo mi je všeč. Lepo je okrašena. Dokaj dobro pa se mi zdi okrašeno tudi Krško. Vsako leto boljše, vsako leto nekaj novega. Sicer pa sem silvestrovala kar doma, v Venišah, v krogu prijateljev. To se mi zdi najlepše. In če bo naš dogovor zdržal, bomo prihodnjič skupaj silvestrovali nekje v tujini. Morda v Avstriji, Italiji, na Češkem ali kje drugje. Upam, da se nam bodo uresničile vse želje in da bo letošnje leto boljše in lepše od lanskega. To in še več pa seveda želim tudi vsem drugim. Petra Preskar, ekonomska tehnica iz okolice Brežic: Pričakovanje novega leta smo pričeli z manjšo družbo v zaprtem krogu, nato pa smo se, ker je le šlo za novo tisočletje, preselili še pred polnočjo na trg v Krško. Tam je bila zabava enkratna, množica ljudi je bila navdušena nad glasbo. Letos smo v primerjavi z lanskoletnim silvestrovanjem vsaj dobro slišali odštevanje. Všeč pa mi je bilo tudi zato, ker je bilo tokrat manj pokanj in toliko bolj primemo za nas z otroki, tako da ti niso bili preveč preplašeni. Vsaj tako se mi zdi, kajti lanskoletno silvestrovanje smo ravno tako preživeli v Krškem, kjer so se organizatorji res izkazali. Franci Planinc, stikalec visoko napetostnih naprav v tovarni Vi-pap Videm iz Sevnice: Silvestrovanje si bom zapomnil po tem, da sem do 22. ure še delal, potem pa sem si šel ogledat, kako praznujejo na ploščadi pred Kulturnim domom v Krškem. Povedati moram, da je bilo vzdušje zelo dobro. Seveda sem se kmalu odpravil domov in skupaj z družino smo se pridružili tistim, ki so silvestrovali na prireditvenem proštom v središču mesta. Tudi tam je bilo dobro razpoloženje in ljudje so lahko pokazali, da se še vedno znajo veseliti. Lep je občutek, ko vsaj za nekaj trenutkov pozabiš na vsakodnevne obveznosti in probleme in mi smo to vsekakor tudi naredili. No, praznikov je konec in pred nami so novi izzivi. Žiga Drnovšek, dijak iz Krškega: Silvestrovo sem preživel v Pragi, kamor smo se s prijatelji odpravili že nekaj dni po božiču in vsi se ga bomo še dolgo radi spominjali. Najdaljšo noč smo preživeli v mestu v bližini Karlovega mostu, kjer se je po ocenah organizatorjev zbralo preko pol milijona ljudi. Veliko je bilo turistov, tudi iz Slovenije, prav posebno prijetno pa me je presenetil velik ognjemet, ki se skorajda niti ni končal. Nepopisno veselje ljudi, dober silvestrski program in gneča, ki si je niti predstavljati nisem mogel, vse to je na nas naredilo močan vtis. Na vprašanje, ali je na Češkem še vedno vse ceneje kot pri nas, lahko odgovorim, da je in to občutno ceneje. V Prago se bomo še odpravili. POD LUPO Spodrsljaj Jedrske elektrarne Krško le v tožbi za hrvaške dolgove Za JEK sicer uspešno leto Krško - Leto 2000 je bilo v JEK uspešno zaključeno in kljub nelikvidnosti na začetku leta so v novo leto vstopili brez izgub. Ob tem so izvedli obsežno modernizacijo z vgradnjo dveh novih uparjalnikov in ob koncu leta za javnost odprli posodobljen informacijski center v Kulturnem domu Krško. S prenovljenim informacijskim centrom po besedah direktorja Staneta Rožmana vzporedno z obratovalnimi rezultati nadgrajujejo tudi zunanjo podobo krške jedrske elektrarne in kot priznava, je bil center po dveh desetletjih obstoja prenove nujno potreben. S posodobitvijo, ki je stala približno 20 milijonov SIT, so zamenjali vse štiri vsebinske sklope razstave, tako proizvodnjo električne energije, pomen jedrske energije, vplive na okolje ter radioaktivne odpadke kot tehnologije, ki jih ponazarjajo. Z računalniškimi aplikacijami ponujajo možnost vpogleda skozi računalniški sistem v vse evropske jedrske elektrarne, obenem bo v kratkem zaživela tudi možnost “žive slike” - vpogleda v JEK, ki sicer sprejema tudi obiske fizičnih oseb. Informacijski center, pod- krepljen s številnimi fotografijami, maketami in ponazoritvami, pa je v Kulturnem domu odprt ob vseh prireditvah in kot je povedala Ida Novak Jerele iz Službe za stike z javnostjo, bo odprt tudi dlje, če se bo izkazal interes obiskovalcev. Je pa Okrožno sodišče v Krškem sredi decembra odločilo, da ni pristojno za reševanje spora med jedrsko elektrarno in Hrvaškim elektrogospodarstvom (HEP). Gre za skoraj 10 milijard dolga za dobavljeno električno energijo iz let 1996, 1997 in delno tudi 1998. Na prvem naroku mesec dni pred to odločitvijo se spor ni premaknil z mrtve točke, saj je po mnenju sodnice Čepinove bilo potrebno najprej ugotoviti pristojnost oz. nepristojnost sodišča v Krškem za to zadevo. Takrat je zagovornik hrvaške strani zatrjeval, daje po sporazumu iz leta 1982 za razreševanje sporov med JEK in HEP-om v okviru takratnega Juge-la (jugoslovanskega elektrogospodarstva) pristojna institucionalna arbitraža v Beogradu, kar pa je zagovornik slovenske strani zavračal. Ker pa omenjeni sporazum ves čas slovenske samostojne države ni bil priklican in ker Jugel v Beogradu še vedno obstaja, sicer v precej drugačni obliki, je Okrožno sodišče v Krškem razsodilo, da za to zadevo ni pristojno. Zagovornik slovenske strani je takoj napovedal, da se bodo pritožili, enako je potrdil direktor splošne administracije v JEK Ivan Spiler, ki pričakuje, da bosta partnerja, torej slovenska in hrvaška vlada, na drugostopenjskem sodišču spor sporazumno rešila. Odločitev naj bi bila znana sredi leta. Suzana Vahtarič Slavnostno ob Dnevu samostojnosti Krško - Osrednja slovesnost v počastitev Dneva samostojnosti v občini Krško je bila v veliki dvorani Kulturnega doma in v nasprotju z izkušnjami iz preteklih let, se je le-te udeležilo precejšnje število občank in občanov. Ob slavnostnem govoru župana občine Francija Bogoviča, so zbrani lahko dobesedno uživali v uro trajajočem kulturnem programu, v katerem so nastopili učenci Glasbene šole Krško in pevci Moškega pevskega zbora svoboda iz Brestanice. Slovesnost v počastitev Dneva samostojnosti, ki so jo v občini Krško, kot je to že v navadi, pripravili kar v osrednji občinski kulturni ustanovi, je pritegnila več sto občank in občanov, udeležili pa so se je tudi nekateri gostje iz sosednjih občin. Že na začetku je zbrane pozdravil in nagovoril župan občine Franci Bogovič in med drugim poudaril, da letos praznujemo Slavnostni govornik župan Franci Bogovič deseto, jubilejno obletnico na plebiscitu sprejete odločitve, da bomo Slovenci svojo zgodovino pisali sami. “S tem, ko smo ustanovili in obranili svojo državo, smo uresničili in udejanili sanje naših prednikov. Imamo državo Slovenijo in sprejemamo odgovornost, ki nam je naložena. Zavedamo se, da gre za prihodnost, katero nameravamo in želimo aktivno sooblikovati,” je še povedal župan Bogovič. V prvem delu kulturnega programa so nastopili učenke in učenci Glasbene šole Krško. Prisotni so lahko prisluhnili klavirskemu triu in kvartetom flavt, godal, kitar in klarinetov, v drugem delu pa so nastopili še pevci Moškega pevskega zbora iz Brestanice ter predstavili repertuar slovenskih domoljubnih in božičnih pesmi. D.K. Seniorji o pokrajini in izgradnji spodnje savskih hidroelektrarn Krško - V sejni sobi podjetja Numip v Krškem so se na razširjenem sestanku zbrali člani Območnega združenja seniorjev Posavja in opravili razpravo o dveh pomembnih projektih za prihodnost naše regije in sicer o aktivnostih za ustanovitev pokrajine Posavje in o aktivnostih v zvezi z izgradnjo spodnje savskih hidroelektrarn. Predsednik območnega združenja seniorjev Edo Komočar je sestanek sklical z namenom, da bodo tudi člani združenja predstavili svoja stališča in poglede na rešitve v zvezi z najaktualnejšimi projekti, zato so pripravili predlog odprtega pisma Svetu pokrajine Posavje v ustanavljanju, občinskim svetom in županom občin Brežice, Krško in Sevnica ter poslancem iz regije Posavje, v katerem opozarjajo na sklepe in dogovore, ki so bili v preteklosti že sprejeti, pa jih odgovorni ne izvajajo- V prvi vrsti gre za že podpisano deklaracijo o ustanovitvi pokrajine Posavje, ki je po mnenju članov združenja edina in neob-hodna osnova za nadaljnji gospodarski, kulturni in socialni razvoj posavske regije. Ker se vse od leta 1998 ni nič premaknilo, seniorji zaskrbljeni ugotavljajo, da bo potrebno v interesu občanov vseh treh posavskih občin, ponovno začeti z vsestranskimi političnimi in strokovnimi pripravami na ustanovitev posavske pokrajine. V sprejetem sklepu, ki obsega pet predlogov, je zapisano, da naj župani in občinski sveti skupno ponovno izrazijo odločenost, da postopek oblikovanja pokrajine Posavje spet oživi. Poslanci v Državnem zboru naj obnovijo zakonodajne postopke, Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju pa naj pripravi izhodišča za izdelavo strokovnega elaborata, s katerim Člani območnega združenja med razpravo bi širše utemeljili zgodovinsko, gospodarsko, kulturno in demografsko upravičenost oblikovanja posavske pokrajine. Vse to so, po mnenju združenja seniorjev, pomembni razlogi, ki bi pomenili lažji način pridobivanja sredstev za skladnejši regionalni razvoj, ki jih v ta namen zagotavlja Evropska unija. Ob koncu sestanku pa so se člani Območnega združenja seniorjev dotaknili tudi pregleda aktivnostih za izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Kot je povedal vodja strokovne skupine Niko Galeša, je projekt obstal, zato bodo na novo vlado naslovili vprašanje, ali podpira izgradnjo spodnje savskih hidroelektrarn ali ne, in ali bo za ta projekt vlada sploh zagotovila zadostna sredstva. Po mnenju nekaterih se prav lahko zagodi, da tudi po nekaj desetletnih pripravah, Posavje predvidenih elektrarn še kmalu ne bo dobilo. D.K. Upravna enota Brežice kmalu pod novo streho Brežiška mestna hiša dobiva novo namembnost Brežice - Izgradnjo novih prostorov po podpisu pisma o nameri, sklenjenega med Občino Brežice in Upravno enoto lani poleti, podpira tudi pristojno notranje ministrstvo. Nova stavba naj bi bila končana že ob koncu letošnjega leta ali v začetku prihodnjega, vendar le, če bo občina prodala zemljišče in bo investicija uvrščena v državni proračun. Upravna enota deli prostore z občinsko upravo, že z njeno ustanovitvijo leta 1995 pa prostorske zmogljivosti niso zadoščale potrebam. V iskanju trajne rešitve so lani kot najprimernejšo pridobila ponudbo družbe Skala d.o.o., za dolgoročni najem z odkupom novogradnje objekta ob mestni hiši na Cesti prvih borcev. Ta rešitev po trditvi načelnika Upravne enote Brežice Darka Bukovin-skega zagotavlja sprejemljive pogoje za delo, večjo učinkovitost poslovanja upravne enote, ponujena rešitev pa je sprejemljiva tudi za Občino Brežice, saj rcvitalizi-ra in ureja del kareja med ulico stare pravde in cesto prvih borcev v srcu mestnega jedra. Prav tako sprošča obstoječe poslovne prostore Občine Brežice ter zagotavlja dodatnih 66 parkirišč v kletni etaži predlaganega objekta. Za odprodajo občinskega zemljišča pa so svetniki razvili pestro razpravo, predvsem o možnostih doseganja cene za občinsko zemljišče v samem jedru mesta ob mestni hiši, v kateri je bila stara glasbena šola. In ravno zato so sprejeli tudi sklep, da ob podprtju projekta izgradnje poslovnih prostorov za potrebe Upravne enote Brežice, opravijo še dodatne cenitve zemljišča, ki ga Upravna enota Brežice rabi za uresničitev cilja. Za možnost izgradnje bo tako Občina odprodala približno 730 m2 občinskega zemljišča ob objektu. Vendar mora Občina Brežice v poskusu doseganja višje cene kot približno 15 tisoč SIT/m2 naročiti še dve cenitvi zemljišča. Če bo zemljo odprodala, bo potrebno še spremeniti ureditveni načrt mestnega jedra. Na seji pa ni uspel le dodatni sklep, da se kupnina za to zemljišče nameni za adaptacijo stare mestne hiše, s čimer se svetniki niso strinjali, saj gre ponavadi tovrstni denar v integralni del proračuna in bi bila to izjema pri prodajah. Sicer naročena aproksima-tivna ocena stroškov adaptacije objekta stare mestne hiše znaša 21 milijonov SIT. V njej bi namenili prostore za Občino Brežice in Krajevno skupnost Brežice, vendar bodo o tem ponovno odločali, ko bodo postavljeni pred dejstvo. S.V. Razstava “Prelomni čas 1990” Celje - Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije in Center za vojaško zgodovinsko dejavnost pri Generalštabu Slovenske vojske sta ob 10-letnici obeležitve dogodkov za osamosvojitev Slovenije in ob 10. obletnici plebiscita pripravila razstavo “Prelomni čas 1990”, ki je našla mesto ogleda v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, do 3. februarja pa bo na ogled v Muzeju novejše zgodovine Celje. Razstava v slikah, dokumentih in dokumentarnem filmu prikazuje najpomembnejše dogodke, ki so se zgodili leta 1990: odhod slovenske delegacije iz Beograda, umik slovenskih policistov s Kosova, spremembe zakona o Splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, prve demokratične volitve, delo skupščine Republike Slovenije, prizadevanja za služenje vojaškega roka samo v Sloveniji, razorožitev Teritorialne obrambe Slovenije, odprtje Gotenice, spravna slovesnost v Kočevskem Rogu, delovanje Manevrske strukture Narodne zaščite, sprejem ustavnih amandmajev, vaje TO, zasedba Republiškega štaba le-te, reorganizacija TO, poplave, prva postro-jitev enote Slovenske vojske, grožnje JLA in plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo. Avtor razstave je mag. Viktor Krajnc, v Celju jo je odprl Janko Deželak, generalni sekretar Ministrstva za obrambo, ob odprtju razstave je kulturni program prispeval Kvintet trobil Slovenske vojske. N. Jenko S. Ob novem izgledu mestne hiše naj bi na dvorišču za njo zrasla nova zgradba. Lisca se umika z ljubljanske borze Sevnica - Na zadnji skupščin delniške družbe Lisca Sevnica so delničarji sprejeli sklep o umiku delnic z ljubljanske borze, saj je že več kot 97,5 odstotka delnic v lasti petih lastnikov. Bo pa Lisca oblikovala sklad lastnih delnic za odkup preostalih delnic. Poslovanje za leto 2000 bo poslej preverjala ljubljanska borznoposredniška hiša Ernest and Young. Sicer pa so delničarji sprejeli tudi več sprememb statuta in poslovnika, med drugim novost, da je za sprejem sklepov potrebna 75-odstotna večina. Na skupščini so brez posebnih pripomb sprejeli poslovno poročilo in odločitev, da ostane letošnji dobiček v višini dobrih 138 milijonov tolarjev nerazporejen. Zato pa bodo delničarji za minula leta dobili izplačane dividende v višini 120 tolarjev bruto na delnico. STA Požar v podjetju Tespack Brestanica - Le nekaj dni pred novim letom so v jutranjih urah prebivalci Brestanice opazili bel dim, za katerega so ocenili, da prihaja iz objektov podjetja Tespack ali njihove neposredne bližine, zato so o tem obvestili Regijski center za obveščanje. Kot je povedala predstavnica podjetja Majda Androjna, je resnično prišlo do samovžiga manjše količine odpadne žagovine in požara, ki pa so ga gasilci in delavci podjetja v nekaj minutah uspeli lokalizirati in pogasiti. Požar k sreči ni povzročil večje gmotne škode in izpada proizvodnje, zato ta in druge aktivnosti v podjetju potekajo povsem nemoteno. D.K. GOSPODARSTVO, TURIZEM SavaGlas, 10.1.2001 Z novim direktorjem v Kostaku Krško še ni konec sporov Krško - Kot smo v kar nekaj številkah SavaGlasa spremljali usodo Kostaka Krško, se je po septembrskem zapletu zdaj premaknilo le v toliko, da je krško komunalno podjetje po nekaj mesecih končno dobilo direktorja. Izbran je bil kandidat, ki je bil doslej direktoričina desna roka. Novi lastnik, podjetje Begrad Črnomelj, je takrat po zamenjavi dotedanje direktorice Mozarjeve za vršilca dolžnosti direktorja najprej za dobo enega meseca postavil Ljuba Muniha. Razplet nadaljnjih dogodkov pa je dobro znan. Potem ko naj bi decembra Munihovo mesto prevzel izvoljeni Jožef Petrovič, seje ta po kratkem času, najverjetneje zaradi notranjih zapletov, ki jih je povzročila dokapitalizacija gradbenega podjetja Togrel s strani Ose I, premislil in odstopil od kandidature. Problem v družbi in zaskrbljeni javnosti je nastal, ker novomeški lastnik želi le Togrel Krško in prevlado nad gradbeništvom v Posavju. A je zadnji hip z dokapitalizacijo desetih domačih investitorjev izgubil upravljavsko funkcijo nad njim. Investitorji pod imenom Osa so vložili 188 mi- Krško je zato decembra izvedel lijonov SIT; potrebni preostanek razpis in prejel 7 prijav za direk-do nekaj več kot 300 milijonov torsko mesto družbe Kostak naj bi po besedah Staneta Budiča Krško. Za direktorja pa je na seji vložili do spomladi. zadnje dni decembra izbral dose- Nadzorni svet družbe Kostak danjega namestnika direktorja Božidarja Resnika. Ta je povedal, da so bili med kandidati za to mesto predvsem domačini tako iz občinske uprave kot iz Krškega in Brežic ter tudi iz Celja. Mesto direktorja je Resnik prevzel s prvim januarjem in kot pravi, je potrebno najprej izdelati načrt dela za leto 2001, za komunalne dejavnosti je ta že oblikovan in čaka na potrditev Občine, v februarju pa bodo izdelali še načrte za druga področja. Čeprav imenovan za daljše obdobje, mora slediti politiki Begrada kot večinskega lastnika ter tudi politiki komunalnih dejavnosti v občini Krško. Še vedno pa kljub izvolitvi direktorja družbe ostaja odprto vprašanje nerešenih lastninskih odnosov in sporov znotraj Kostaka in hčerinskega Togrela ter Ose 1, ki se po besedah novega direktorja še ni premaknilo z mrtve točke. S.V. V Brežicah odprli Center za informiranje in poklicno svetovanje za območje Posavja Brežice - Predstavitve projekta vzpostavitve posavskega Centra za informiranje in poklicno svetovanje v Brežicah so se udeležili generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Jože Glazer, vodja službe za poklicno svetovanje Saša Niklanovič, član Upravnega odbora Rotary kluba Čatež Borut Mokrovič in direktor območne službe zavoda za zaposlovanje Toni Koren ter spregovorili o nekaterih osnovnih namenih ustanavljanja tovrstnih centrov. Po besedah generalnega direktorja republiškega zavoda za zaposlovanje Jožeta Glazerja, je osnovni namen ustanavljanja centrov za informiranje in poklicno svetovanje zagotavljanje informacij o možnostih izobraževanja in usposabljanja, finančnih pomočeh pri študiju, o poklicih, trgu dela in delodajalcih, skratka vse informacije, ki jih posameznik potrebuje pri iskanju in načrtovanju svoje poklicne kariere. Center za informiranje in poklicno svetovanje, skrajšano ČIPS, je ustanova, kjer se izvajajo individualna svetovanja, predavanja o poklicih, pogovori z delodajalci in krajše delavnice, ki jih po svojem programu organizira zavod za zaposlovanje. Namenjen je predvsem šolajoči mladini v času odločanja za nadaljnje izobraževanje, brezposelnim osebam, ki potrebujejo poglobljeno poklicno svetovanje pri iskanju zaposlitve oz. dodatnem izobraževanju, presežnim delavcem, da bi se izognili prehodu v brezposelnost in seveda tudi zaposlenim. Direktor območne službe zavoda za zaposlovanje Toni Koren je ob tej priložnosti povedal, da na zavodu ocenjujejo, da se bodo rezultati dejavnosti CIPS-a odražali kot pomemben prispevek pri vključevanju posameznikov v svet poklicev oz. uspešno zaposlitev. ČIPS je lociran na Uradu za delo Brežice, njegovo vzpostavitev pa so poleg Zavoda RS za zaposlovanje omogočili še Rotary klub Čatež, občine Brežice, Krško in Sevnica, Lisca, NEK, Terme Čatež in Zavarovalnica Triglav. Brežiški župan Vlado Deržič je ob slavnostni otvoritvi novih prostorov izrazil zadovoljstvo, da so Center za informiranje in poklicno svetovanje odprli prav v Brežicah, saj zaradi osrednje osnovne in več srednjih šol, ki delujejo v Brežicah, tak center v mesto nedvomno tudi spada. ČIPS, ki ima značaj regijske ustanove, bo vodila samostojna svetovalka Milica Vidmar, v delo pa bodo vključeni tudi drugi strokovnjaki in informatorji, kijih bodo zagotavljali predvsem v območni službi zavoda za zaposlovanje Sevnica. D.K. Župan Vlado Deržič, direktor območnega zavoda Toni Koren in generalni direktor Jože Glazer med odprtjem novih prostorov CIPS-a v Brežicah PC Krško ima nove poslovne prostore Krško - Lokalni pospeševalni center Podjetniški center Krško je bil ustanovljen z namenom ustvarjanja partnerstev med podjetniki in podjetji, zbornicami, občino, državnimi in drugimi institucijami, ki vplivajo na gospodarski razvoj. Po nekaj več kot dveh letih izvajanja dejavnosti na lokaciji v Bohoričevi ulici, so y prazničnih dneh minulega leta svečano odprli nove poslovne prostore na Cesti krških žrtev, kjer je do letošnjega poletja poslovala Banka Celje. Podjetniški center Krško je javni zavod, z nalogo in poslanstvom, da pomaga, svetuje in spodbuja vse obstoječe in nove potencialne podjetnike in inovatorje. Na svečani otvoritvi novih poslovnih prostorov, ki jih je podjetniški center nedvomno potreboval, so se zbrali številni predstavniki podjetij in ustanov, podjetniki ter drugi posamezniki, pomen dogodka pa sta s svojo prisotnostjo poudarila tudi župana občin Brežice in Krško Vlado Deržič in Franci Bogovič. O rezultatih minulega obdobja je spregovorila direktorica Podjetniškega centra Marija Krušič ter orisala dosedanje učinke razvoja in dela centra. Kot je povedala, se ti delijo na nemerljive in merljive. Med nemerljive spada vrsta aktivnosti in storitev, ki so klime, ustvarjanja boljših pogojev jih pričeli izvajati z namenom us- za razvoj, izboljšanje storitev v tvarjanja prijaznejše podjetniške mreži za neposredne uporabnike. Direktorica Marija Krušič se je županu Franciju Bogoviču zahvalila za podporo pri razvoju PC Krško. bodisi obstoječa, bodisi nova podjetja in brezposelne. Med merljive učinke pa sodijo pridobljeni viri za podjetnike, podjetja, občino ter viri za namen večjega zaposlovanja. Gre za blizu 50 milijonov tolaijev nepovratnih sredstev, ki so bila namenjena predvsem v razvojne namene, med drugim pa so s svetovalnimi in drugimi aktivnostmi, posredno ali neposredno, omogočili začetek dela in zaposlitev vsaj 300 novo zaposlenih. Prisotnim sta v nadaljevanju spregovorila tudi župana Vlado Deržič, ki je ekipi Podjetniškega centra Krško zaželel veliko delovnih in poslovnih uspehov ter Franci Bogovič, kateremu je pripadla tudi čast svečanega odprtja novih poslovnih prostorov lokalnega pospeševalnega centra. D.K. Nove možnosti brežiških obrtnikov Brežice - Na pobudo mag. Andreja Vizjaka, brežiškega podžupana, pristojnega za gospodarstvo in predstavnikov Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško, je v prostorih Obrtne zbornice Brežice potekal sestanek med brežiškimi obrtniki kovinostrugarji in predstavniki podjetja RUIS Trebnje d.o.o. o možnostih dolgoročnejšega poslovnega sodelovanja. Brežiški obrtniki, ki se ukvarjajo s kovinsko predelovalno dejavnostjo, so se sestali s predstavniki podjetja Ruis Trebnje. Ti so jim predstavili možnosti vključitve v nove projekte in pridobitve novih poslov, saj Ruis neposredno sodeluje z več nemškimi podjetji in potrebuje različne usluge in storitve s področja kovinsko predelovalne dejavnosti. Tako je bila obrtnikom predstavljena in ponujena možnost, da si pridobijo delo za nemškega naročnika, vsa plačila storitev pa so ustrezno zavarovana pri Slovenski izvozni družbi. Sestanka se je sicer udeležilo razmeroma malo obrtnikov kovinarjev, čeprav so povabili vse, ki imajo registrirano dejavnost na področju občine Brežice. Kot je povedal podžupan, mag. Andrej Vizjak, gre za vključevanje Obrtne zbornice Brežice in Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško - ta že ustanavlja svoj tehnološki park v poslovnih prostorih Rudnika Senovo v zapiranju, v projekt sodobne evropske poslovne mreže, ki bo za svoje potrebe poiskala poslovne partnerje tudi v državah vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope. Gre predvsem za dela velikih, srednjih in malih serij del in izdelkov za različne potrebe, pri čemer je najbolj pomembna verodostojnost in kvaliteta obdelave ali izdelave končnega izdelka. Ruis Trebnje nudi obrtnikom osnovne surovine, torej material, kakor tudi vse potrebne kovinsko predelovalne stroje, v kolikor bi jih ti potrebovali. Iz vsebine sestankuje bilo mogoče razbrati, da gre za ponudbo dolgoročnejšega sodelovanja, ki bi lahko več obrtnikom in podjetnikom pomenila vir dodatnega zaslužka. Tisti obrtniki, ki se včerajšnjega sestanka iz kakršnih koli razlogov niso mogli udeležiti, pa lahko vse potrebne informacije v zvezi z zelo zanimivim projektom dobijo na sedežu Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško. D.K. Izredni občni zbor Kmečke zadruge Brežice Brežice - Okrožno sodišče v Krškem je sredi novembra začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom - Kmečko zadrugo Brežice. Direktor Jože Strgar je na predhodnem srečanju s kmeti predlagal več možnih rešitev, o katerih naj bi člani zadruge razpravljali na izrednem občnem zboru, upniki - med njimi so tudi kmetje - so lahko v določenem roku prijavili svoje terjatve, direktor pa bi moral do konca leta 2000 pripraviti načrt finančne reorganizacije. Izredni občni zbor je bil zadnjo soboto pred božičnimi prazniki, po besedah direktorja Kmečke zadruge Brežice Jožeta Strgarja - prvič po dolgem času tudi sklepčen. Čeprav je bilo na sestanku s kmeti konec novembra slišati tudi zahteve po zamenjavi vodstva zadruge, o tem na izrednem občnem zboru niso odločali. Staro vodstvo torej ostaja do rednih volitev, ki naj bi bile po izteku mandata marca letos. So pa kmetje - člani zadruge z veliko večino glasov sprejeli predlog direktorja Strgarja o prisilni poravnavi in zato tudi potrdili spremembe zadružnih pravil, da bo sploh mogoče izpeljati enega od direktorjevih predlogov, to je zamenjava terjatev v dodatne članske deleže. Sicer pa upniki - kmetje predstavljajo le tretjino - nimajo več možnosti za prijavo svojih terjatev na Okrožnem sodišču v Krškem, saj je rok 3.januarja že potekel. Sedaj teče tridesetdnevni rok za spodbijanje terjatev upnikov, 1 .narok v postopku prisilne poravnave bi tako predvidoma lahko bil v drugi polovici februarja 2001. Koliko vseh terjatev je bilo prijavljenih, nam ni uspelo izvedeti, menda bodo znani v prihodnjih dneh. Direktor zadruge meni, da so upniki v večini svoje terjatve prijavili. Od tega je namreč odvisno število glasov pri odločanju o prisilni poravnavi. Če ta ne bo izglasovana, bo šla zadruga v stečaj. Kakšni so interesi upnikov, predvsem tistih velikih, kot so Zadružna kmetijska družba, ki ji Kmečka zadruga dolguje 9 milijonov SIT ali trgovsko podjetje Koloniale, ki mu dolguje 4 milijone SIT, k večjim sodita še Hranilno kreditna služba in Agraria v stečaju, lahko le ugibamo. Direktor Strgar upa, da v njihovem interesu ni stečaj. Do konca leta 2000 pa je moral direktor pripraviti in na Okrožno sodišče v Krškem vložiti predlog finančne reorganizacije. V njej predlaga delno spremembo terjatev v članske deleže, predvsem za kmete, za ostale upnike pa 20-odstotno poplačilo terjatev v enem letu. Ali se bodo kmetje za zamenjavo terjatev v dodatne članske deleže tudi zares odločili, še ni povsem jasno. Neuradno smo namreč izvedeli, da kmetje za nastalo situacijo krivijo direktorja in Upravni odbor, ki mu ne zaupajo več, vendar pa se zavedajo, da zadrugo potrebujejo in da bi bil stečaj najslabša možna rešitev. Prav zaradi nezaupanja se jih je že veliko, predvsem proizvajalcev mleka, usmerilo na Kmečko zadrugo Sevnica, kar nam je potrdila tudi njena direktorica Andreja Jamšek. Povedala je, da je tretjina brežiških kmetov že decembra podpisala izjavo, da želijo preusmeriti oddajo mleka preko sevniške zadruge, vendar zaradi podpisa pogodbe z mlekarno to decembra ni bilo mogoče. Od novega leta naprej pa so z brežiškimi kmeti, med njimi so tudi člani brežiške zadruge, sklenili že preko 100 pogodb za oddajo mleka v letu 2001. Prav ti kmetje pa zagotavljajo, da so se pripravljeni vrniti v brežiško zadrugo takoj, ko bodo stvari urejene. Jelica Koršič KMETIJSTVO, PODEŽELJE V Sloveniji smo glede preventivnih ukrepov v zvezi z boleznijo “norih krav” povsem primerljivi z EU Testiranje na BSE po novi metodi februarja, kdo ga bo plačeval, še ne vemo Ljubljana, Posavje - Kot je znano, se Slovenija pridružuje ukrepom članic EU glede bolezni BSE in je s prvim januarjem letos uvedla testiranje goveda, starejšega od 30 mesecev, na morebitno prisotnost te bolezni. Vlada se je zato na zadnji seji pred novim letom odločila po hitrem postopku zagotoviti potrebno opremo za laboratorije, testiranje pa naj bi se začelo že po desetem januarju, čeprav zadnji podatki kažejo, da se bo testiranje lahko začelo šele s Lfebruarjem. Stroški testiranja bodo odvisni od števila testov na dan, vzorčno testiranje bo pokrila država. V Sloveniji je le desetina govedi starejših od 30 mese- cev Ugotavljanje prisotnosti bolezni BSE je bilo sicer tudi v naši državi možno že doslej, testiranje so opravljali na Veterinarskem inštitutu v Ljubljani, vendar so bili rezultati znani šele po štirih dneh, kar je odločno predolga čakalna doba. Testiranje po novi metodi bi se naj začelo takoj, ko bosta zato pripravljeni dve liniji opreme za masovno diagnostiko BSE, kot kaže, je najverjetnejši datum za začetek testiranja 1 .februar 2001. Z novo opremo bo mogoče izvedeti za rezultate že v 24 urah, država pa bo zanjo, po besedah ministra za kmetijstvo mag. Francija Buta, odštela 163 milijonov SIT, ki jih bo zagotovila v okviru začasnega financiranja in sicer s proračunske postavke - namenjene Veterinarski upravi RS (VURS). Testiranje se bo tudi potem izvajalo samo na Veterinarskem inštitutu v Ljubljani, ki ima edini pogoje, da bo z namestitvijo nove opreme zadovoljeval evropskim standardom. Glede same izvedbe ne bi smelo biti težav, saj se klanje v klavnicah opravlja dopoldne, Slovenija pa ni tako velika, da vzorci ne bi bili že popoldne na inštitutu v Ljubljani in naslednje jutro bodo že znani rezultati. Vzorce bodo na inštitut pošiljali v posebnih hladilnih torbah, po vsej verjetnosti s hitro pošto. Sicer pa je večina govedi, ki se v Sloveniji zakolje za pridobivanje mesa, mlajša od 30 mesecev in za takšne živali testov ne opravljajo nikjer v Evropi, ker ne obstaja test, ki bi lahko tudi pri teh živalih ugotavljal morebitno prisotnost BSE, pojasnjuje direktor Veterinarske uprave RS mag. Zoran Kovač. Po njegovih trditvah je v Sloveniji 470.000 govedi, od tega se jih letno zakolje približno 150.000 in samo okrog 20.000 ali malo več kot desetina zaklanih je starejših od 30 mesecev. Ob tem je mag. Kovač še pojasnil, da se bosta do konca meseca januarja vzsporedno izvajala dva testa, po starem klasičnem načinu, ki je nekoliko prilagojen, uvajajo in preizkušajo pa tudi že veljavnost novega testa, ki je posebej prilagojen za masovna testiranja. Za to vmesno obdobje rejcem priporočajo, da počakajo z morebitno zamenjavo krav v čredi z novimi, seveda pa bodo v tem času testirali vse zakole v sili in vse govedi, ki bodo prišle na linijo klanja zaradi zdravstvenih razlogov. Stroške testiranja bo plačal potrošnik Kdo bo plačal test, ki stane od 6.000 do 20.000 SIT na posamezno govedo, odvisno od števila dnevnih preiskav, po besedah direktorja VURS Kovača še ni določeno. V januarju bo stroške kril državni proračun, med tem pa bo potrebno jasno opredeliti, ali bodo račune plačevali rejci, klavna industrija ali država. Tudi v članicah Evropske unije gle- mag. Zoran Kovač de tega niso enotni. V Avstriji, kjer stane 1500 šilingov (približno 23.000 SIT), morajo stroške poravnati rejci, v nekaterih zveznih državah v Nemčiji stroške poravnava država, v Italiji pa v nekaterih regijah stroške krije država, v nekaterih pa rejci sami. Ce bi v Sloveniji opravili samo en test na dan, bi bili njegovi stroški 20.000 SIT, če bi jih opravili 250, bi se stroški znižali na 6.000 SIT. Vsekakor pa bomo stroške testiranja posredno plačali potrošniki, zatjjuje mag. Kovač. In kaj se v tem času dogaja v posavskih klavnicah? V brežiški, kostanjevški in v sevniški klavnici so povedali, da zaradi sprejetega ukrepa vlade o obveznem testiranju ne opravljajo za-kolov goveda, starejšega od 30 mesecev, saj meso ne more čakati v klavnici štiri dni ali celo več, da bi iz Ljubljane dobili rezultate testiranja Ce gre za primer prisilnega zakola ali za storitev, pa to opravijo, s tem da kmeta predhodno obvestijo o postopku obveznega testiranja in na čakalno dobo za rezulate. Po neuradnih podatkih pa je v Sloveniji še vedno do 30% črnih zakolov, kar je zaskrbljujoče, saj takšno meso ni veterinarsko pregledano, pa ne gre le za bolezen BSE, ampak tudi za druge bolezni goveda, ki lahko škodujejo zdravju ljudi. Storitev zakola v klavnici trenutno znaša 40 SIT na kg tople polovice, kar je precej, pa vendar zanemarljivo, če gre za zdravje ljudi. Ob tem mag. Kovač poudarja, da so ocene o črnih zako-lih zelo približne; zakaj ljudje še vedno kupujejo tako meso, ki je glede zdravstvene oporečnosti zelo rizično, pa izpostavlja reklamne akcije “to je domače”. Cena uslužnostnega klanja v klavnici po njegovem mnenju ne vpliva na to, da se kmetje zaradi cene ne bi posluževali storitve klavnic, čeprav je res, da imajo klavnice zadruge, te pa so v lasti kmetov in bi zadruge morale ceno svojih storitev temu primemo prilagoditi. V klavnicah se tudi bojijo, da bodo stroški testiranja na BSE stvar klavnic, saj jim že povišano plačilo odvoza klavničnih odpadkov s 7, 5 SIT na 41,5 SIT predstavljajo stroške, ki jih sami brez pomoči države in ne na škodo kmetov ne bodo mogli pokriti. Jelica Koršič Kmetje in mlekarne še brez dogovora o ceni mleka Ljubljana - Sindikat kmetov Slovenije je zadnji delovni dan pred novoletnimi prazniki javno opozoril kmete, da še vedno niso znani kriteriji o oblikovanju odkupne cene mleka. Ker še ni bila znana cena, po kateri naj bi mlekarne s 1. januarjem, ko je začel veljati tržni red za mleko in mlečne izdelke, odkupovale ta pomemben proizvod v slovenskem kmetijstvu, so v sindikatu zahtevali vnovični sestanek z mlekarnami takoj prve dni januarja. Vendar tudi tokrat pogajanja niso bila uspešna in bi se naj nadaljevala v teh dneh. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Marjan Gorenc napovedal, da bodo kmetje v primem neuspešnega dogovora oddajo mleka protestno ustavili, vendar ga kmetje še naprej oddajajo mlekarnam, čeprav ne vedo, po koliko bo plačano. Neuraden dogovor naj bi bil, da bo janurska cena ostala na višini decembrske. Sicer pa sta na zadnjih pogovorih pogajaski strani - za kmete se pogajajo člani Zadružne zveze, Kmetijsko gozdarske zbornice, Sindikata kmetov in Združenja govedorejcev - in mlekarne poenotili stališča glede nosilcev stroškov analiz za odkupljeno mleko ter se dogovorili, da stroški organizacije odkupa postanejo kalkulativni element odkupne cena mleka. Sama odkupna cena se bo skladno z dogovorom določila na zbirnem mestu pridelovalca oziroma organizatoija odkupa, podrobnosti pa bodo predmet individualnih pogajanj v okviru sklepanja komercialnih pogodb. Obe strani sta predstavili svoja izhodišča in kriterije za oblikovanje izhodiščne odkupne cene mleka v letu 2001 in dogovorili naslednje elemente: odstotek mlečne maščobe 3,80 in beljakovin 3,20 (brez zgornjih omejitev), razmerje v ceni med mlečno maščobo in beljakovinami bo 50 : 50. Dogovoijeni so tudi temperatura mleka na mestu odvzema ter nagrade in odbitki pri skupnem številu mikroorganizmov in številu somatskih celic, ki se bodo razlikovali od dogovorjenih standardov. Določena je zmrzliščna točka in odbitki za njeno morebitno odstopanje. Dogovoijeni odbitki in nagrade se bodo obračunavali glede na dejansko ceno odkupljenega mleka. Omenjene elemente za oblikovanje izhodiščne odkupne cene mleka bodo posredovali Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bo z njimi dopolnilo pravilnik o elementih za oblikovanje odkupne cene kravjega mleka, o osnovni tržni ceni mleka pa naj bi se obe strani dogovarjali v prihodnjih tednih. Jelica Koršič Posavska jabolka še enkrat prizadetim Ložanom Bovec - Če pogrešajo dom, torej tisto, kar ljudem v prazničnih dneh pomeni največ, prizadeti v naravni nesreči v Logu pod Mangartom zagotovo ne pogrešajo sadja oziroma jabolk. Ko so posavski sadjarji letos oktobra ob državni razstavi sadja in cvetja v Brežicah z nekaterimi med njimi navezali tesnejše stike, seveda niso vedeli, kaj se bo zgodilo. In ob minuli katastrofalni nesreči, ko je plaz dobesedno uničil njihovo vas, posavski sadjarji svojih prijateljev niso pozabili. Pridružili so se namreč mnogim dobrodelnim akcijam različnih humanitarnih organizacij, društev in posameznikov in v prazničnih decembrskih dneh na pobudo Sadjar- ji v, saj so znova zbrali preko tone jabolk, ki so jih dan pred Silvestrovim odpeljali 'v Bovec. Tam je nastanjenih večina Ložanov, ki so ob rušilnem plazu morali zapustiti svoje Predaja jabolk Ložanom v Bovcu skega društva Posavje zbrali večjo količino jabolk. Za Miklavža so jih s pomočjo Nuklearne elektrarne Krško, ki jim je pomagala z brezplačnim prevozom, odpeljali prizadetim v Logu pod Mangartom. Zadnje dni decembra seje iztekla še druga zbiralna akcija in odziv sadjaijev je bil tudi tokrat razvesel- domove in so novo leto pričakali v nadomestnih stanovanjih. Prevoz je tokrat omogočila Sadjarska zadruga Posavja, zbiralni akciji pa so se priključili tudi njeni člani na Primorskem, ki pa so namesto sadja Ložanom za novo leto podarili svoje vino. Jelica Koršič Za živinorejce in vse ostale imetnike živali, še posebej rejce govedi Vsa kmetijska gospodarstva, ki redijo govedi so ali pa še bodo dobila po pošti obrazce za registracijo govedi. Obrazce je potrebno izpolniti in jih vrniti v priloženi kuverti. Prav tako je potrebno vpisati vse živali v register govedi, vpisati pa je potrebno tudi vsako poznejšo spremembo. Knjiga register govedi obstaja na kmetiji. Pri vpisovanju morate biti natančni. Vse govedo na kmetiji mora biti oštevilčeno, številke pa vpisane v register. Za številčenje govedi ali za številčenje novorojenih telet se obrnite na pooblaščene označevalce (kontrolor ali veterinar). Pojasnila v zvezi z registrom kmetijskih gospodarstev dobite na tel. št. 01-436 30 01. Pojasnila o označevanju in registraciji goved pa lahko dobite na tel. številki 01-436, z nasveti pa vam bodo pomagali tudi na Kmetijski svetovalni službi v vaši občini. kulinarika Bržole v foliji Potrebujemo: 4 bržole po 18 dag, 10 dag šampin jonov, eno čebulo, polovico rdeče in rumene paprike, 3 jedilne žlice olja, malo soli, sveže zmlet poper, 2 česnova stroka, 0,6 del belega vina, 1,25 del goveje juhe, 2 jedilni žlici masla za premaz folije in za omako, moko za povaljapje mesa in alufolijo Česen olupimo in stisnemo. Bržole ob robu zarežemo in rahlo potolčemo; meso solimo, popopramo in natremo s strtim česnom. Papriko očistimo in operemo. Čebulo in papriko narežemo na tanke trakove. Šampinjone očistimo, operemo in narežemo na rezine. Pečico segrejemo na 200°C. Bržole z ene strani pomokamo in jih v plitvi ponvi najprej s pomokano stranjo navzdol, nato pa še z druge strani, hitro popečemo na vročem olju; meso vzamemo iz ponve. Sok od pečenja razredčimo z juho, zavremo in vmešamo hladno maslo. Čebulo, peteršilj, papriko in šampinjone pomešamo ter začinimo s soljo, poprom in česnom. Štiri kose folije (30x30 cm) premažemo z maslom. Na sredino vsakega kosa folije položimo po eno bržolo. Bržole obložimo s paprikino maso, pokapamo z belim vinom, zavijemo v folijo in pečemo v prej ogreti pečici 20 minut. Bržole serviramo na mizo v foliji. Meso vzamemo iz folije, prelijemo s pripravljenim sokom, zraven pa ponudimo zeliščni krompir. Recept je za 4 osebe. Nadaljevanje iz 17. številke Kmetje od kmetijskih svetovalcev pričakujejo več strokovne pomoči Bled - Na letošnjem posvetu Kmetijske svetovalne službe, kjer so bili kmetijski svetovalci prvič kot uslužbenci Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ), so sodelovale tudi nevladne organizacije kmetov, ki so že na lanskem posvetu ob ustanavljanju zbornice bile precej črnoglede. Tkidi letos so njihovi predstavniki jasno povedali, kaj od strokovnih javnih služb pričakujejo. Sodelovanje med svetovalno kmetije in njene produktivnosti preko programov PHARE in ŠA-PARD, da bo lahko konkurenčen evropskemu kmetu. Zveza slovenske podeželske mladine, ki združuje okoli 4500 mladih s podeželja, povezanih v 51 društvih po vsej Šloveniji, prav tako od strokovnih javnih služb pričakuje pomoč, da bi bili njihovi interesi, ideje in zamisli pogosteje upoštevani v Svetu KGZ, kjer - kot so predvidevali - zaenkrat niso dobili svojega predstavnika. Trdijo, da bi bilo v prihodnje zanje zelo pomembno, da bi preko KGZ financirali programe, namenjene mladim kmetom, razvoju podeželja, naložbam v kmetijska gospodarstva, dopolnilnemu usposabljanju ter območjem z omejenimi možnostmi pridelovanja hrane. Poudaijajo, da so se vedno zavzemali za čim višjo izobrazbo svojih članov, saj že dogo več ne drži rek, “ če se ne boš učil, boš pa kmet”, trdijo, da bi strokovne javne službe morale spodbujati mlade kmete in podpirati mlade družinske kmetije, kjer so gospodaiji dovzetnejši za novosti in spremembe, ki bi kmetije vodile k napredku. Tudi kmetice si želijo, da bi se sodelovanje s svetovalci na terenu še poglobilo, dobiti mora nove spodbude in nove širine. Kmetijstvu se po njihovem mnenju mora priznati vsestranskost in raznolikost. Glede na to, da se prav sedaj ustanavljajo regionalne razvojne agencije, ne bi smeli zamuditi priložnosti, da v regionalne projekte vključimo tudi kmetijstvo, menijo na Zvezi kmetic Slovenije. Iz zbornika povzela Jelica Koršič službo in kmeti poteka že vrsto let z dobrimi in slabimi izkušnjami. Poleg osnovnih ciljev, kot so večanje dohodka na kmetiji, usposabljanja kmetov na strokovnem področju in delovanja na razvoju podeželja, bi po mnenju Sindikata kmetov Slovenije morala biti v prihodnje pri delu kmetijskih svetovalcev še bolj v ospredju skrb za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ena prvih njihovih nalog bi moralo biti preoblikovanje starostne strukture na kmetijah. Očetje namreč še vedno ne predajajo kmetije sinovom dovolj zgodaj, ker se bojijo za svojo prihodnost, ki je lahko popolnoma negotova. Manjše kmete bi morali svetovalci pripraviti na uvedbo dopolnilnih dejavnosti in jim pomagati iskati tržne niše, saj v nasprotnem primeru nikakor nc bodo mogli konkurirati velikim kmetijam. Ena od možnosti je bio kmetovanje ali spodbujanje kmetov k pridelavi pridelkov s slovensko blagovno znamko. V Sloveniji se tudi premalo promovira zdrava domača hrana in svetovalna služba bi naj bila tista, ki bi lahko preko medijev osveščala ljudi o pomenu zdrave prehrane z domačimi živili. V Sindikatu kmetov Slovenije so bili doslej precej kritični do kmetijske svetovalne službe, saj so svetovalci velikokrat počeli tisto, kar ni njihovo področje in vse prevečkrat igrali vlogo pisarniških uslužbencev za izpolnjevanje obrazcev. Poudarjajo, da je potrebno slovenskega kmeta dobro pripraviti na vstop v EU, mu jasno predstaviti njegovo prihodnost ob vstopu in pomagati poiskati možnosti za povečanje ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO_______________________________________________________ _______________ SavaGto, 10.1.2001 Zadnji je bil Matej, prvi pa Žan Brežice - Zadnji novorojenček, ki se je v brežiški porodnišnici rodil še v letu 2000, je Matej Gramc, prvega v letu 2001 pa so srečni starši poimenovali Žan. Oba je obiskal župan občine Brežice Vladislav Deržič. Zadnji dojenček v letu 2000 se je rodil 30. decembra ob 6.34 uri. Matej, tako mu je ime, je ob rojstvu tehtal 3.550 gramov, meril pa je 53 cm. Z mamico Marjeto Gramc je odšel domov v Kraško vas, kjer so se ga razveselili tako očka kot tudi starejša bratca, prvemu je šest let, drugemu pa štiri. Potem pa je bilo v brežiški porodnišnici nekaj dni nenavadno mirno, vse do 3. januarja, ko se je ob 15.17 uri končno rodil tudi prvi dojenček v letu 2001. Mlada mamica Tatjana Devetak je povila Žana, ki je ob rojstvu tehtal 2.900 gramov in meril 50 cm. Oba otročička je obiskal tudi župan občine Brežice Vladislav Deržič. Ker pa je Matej na dan županovega obiska že zapustil bolnišnico, so ga obiskali na domu, medtem ko je Žan, ki je bil ob obisku star le dobrih dvajset ur, mirno spal in se sploh ni zmenil za obiskovalce. Župan je ob tej priložnosti oba novorojenčka in mamici obdaril s priložnostnim darilom, seveda pa so bile izrečene tudi najlepše želje po sreči in zdravju v obeh družinah. K.M. Zadnji v letu 2000 se je v Brežicah rodil Matej Gramc, na fotografiji v naročju mamice Marjete. Prvi v letu 2001 pa je Žan Bajc, ki ga pestuje mamica Tatjana Devetak, ob njima stoji župan Vladislav Deržič. Vodja brežiške porodnišnice dr. Miroslav Laktič je postregel z nekaterimi pomembnimi podatki. In sicer seje v letu 2000 v 381 porodih rodilo 384 otrok, imeli so namreč tudi trikrat dvojčke. Opravili so 26 carskih rezov, kar je po besedah dr. Laktiča razmeroma malo. Z veseljem pa osebje porodnega oddelka ugotavlja vidno porast prisotnosti očkov ob porodih, tako se je v minulem letu kar 93 očkov odločilo prisostvovati pri porodu in vzpodbujati mamice. Leto prej se je za ta korak odločilo 81 očkov. Prav tako so razveseljivi podatki, da v Brežicah ponovno beležijo porast porodov in rojstev, kar je dobra popotnica za v prihodnost, saj so imeli po razpadu skupne države kar precejšnji upad, na srečo pa se zdaj, resda počasi, a vendarle število rojstev povečuje. V letu 2000 so sprejeli največ mamic iz brežiške občine, kar dobrih 70% oziroma 168, 146 mamic je prišlo iz Krškega, dve sta bili s Senovega, v svoje arhive pa so zapisali tudi šest mamic iz Podčetrtka ter po eno iz Slovenske Bistrice, Šentjurja, Maribora in Kozjega, dve pa sta prišli tudi iz sosednje Hrvaške. V---------------------------------------------------------------- Razmeroma mirna najdaljša noč Brežice - Najdaljša in najbolj nora noč v letu je v brežiški bolnišnici minila razmeroma mirno, saj v sami silvestrski noči niso zabeležili posebnih primerov. Nekaj pacientov je iskalo njihovo pomoč dan ali dva kasneje. Direktor bolnišnice Tone Zorko je povedal, da se na kirurgiji na staro leto zvečer in ponoči ni zgodilo nič dramatičnega, okoli ene ure prvega dne v novem letu pa so se oglasili nekateri zaradi majhnih poškodb pri metanju petard. Po prvem januarju so imeli dela z nekaterimi pacienti zaradi akutnih napadov želodca in žolča. Interni oddelek ni zabeležil posebnosti v tej noči. Na otroškem oddelku so pomagali trem mladostnikom, ki so se zastrupili z zdravili. Na porodnem oddelku so zadnji otroški jok zabeležili 30. decembra, rodil se je deček, v letu 2001 pa so na prvega novorojenca čakali kar do 3. januarja. Tudi sicer je bil december, kar se tiče porodov, nenavadno miren, saj je bilo teh le 21, kar je glede na povprečje prejšnjih mesecev, ko se je rodilo od 30 do 40 dojenčkov, kar neverjetno. Skratka, v bolnišnici so zabeležili dokaj miren prehod iz starega v novo leto in kar prav je tako, da ljudje znajo spoštovati tudi sebe in svoje zdravje. K.M. rojstva v porodnišnici brežice Od 18.12.2000 do 8.1.2001 Dečke so rodile: Andrejka Harapin z Bojsnega, Klavdija Zajc-Reberšek iz Velikega Mraševega, Jožica Rajterič iz Orešja, Marjeta Gramc iz Kraške vasi, Tatjana Devetak s Senovega in Renata Jurečič iz Podbočja. • Deklice so rodile: Mojca Golobič iz Gornjega Lenarta, Andreja Planinc z Zdol, Mojca Hribar s Prilip, Fatima Saramati iz Dolenje vasi, Zora Hudorovič z Dmovega, Marjeta Poznič iz Anovca, Martina Hafner iz Vrbine, Marija Molan iz Krškega, Petra Tomše iz Brežic in Bernardka Volčanjšek iz Sevnice. Ob koncu leta brežiški bolnišnici skoraj 3,5 mio. SIT Donatorstvo še ni zamrlo Brežice - V splošni bolnišnici Brežice so ob koncu leta predstavili naklonjenost podjetij iz Kostanjevice na Krki, ki sta bolnišnici darovali skoraj 3,5 mio SIT. Ob tem so pričeli z republiško investicijo za dograditev dvigala. Nova srednja šola v Krškem še nima opreme Krško - Pred dobrima dvema letoma so se v Krškem pričela prva gradbena dela za izgradnjo nove srednje šole in nadstandardne športne dvorane. Gradnja je od vsega začetka potekala brez zapletov, zato je bilo predvideno, da se bo prva generacija dijakov v novi šoli poučevala že v šolskem letu 2000 - 2001. Toda to se ni zgodilo in vprašanje je, ali bodo prostore nove šole uspeli opremiti vsaj do začetka prihodnjega šolskega leta. Že septembra sta se direktor brežiške bolnišnice Tone Zorko in direktor podjetij Resistec in Filo-tec iz Kostanjevice na Krki Jenez Trkman, dogovorila o donaciji bolnišnici, za nakup medicinske opreme. Predstojnik kirurškega oddelka dr. Franc Drobnič je izbral aparat in pribor za polipek-tomijo tj. predvsem za odstranjevanje polipov na črevesju ter aparat za začasno zaustavitev krvnega obtoka pri operativnih posegih okončin ter optiko za ar-tro-skopijo. Aparature po njegovih besedah pomenijo za delo izjemno vrednost, tudi doslej so jih sicer že imeli, a zastarele. Donator omenjenih podjetij izpostavlja, daje podjetje, ki je bilo pred osmimi leti ustanovljeno v Ljubljani, preneslo proizvodnjo avtomobilske opreme predvsem za tuje trge v Kostanjevico in Krško. Ob uspešnem poslovanju so o donaciji lokalnemu prostoru že razmišljali, odtehtala je prometna nesreče, v kateri je bila njihova sodelavka huje poškodovana in uspešno pozdravljena v brežiški bolnišnici. Vendar je ob predstavitvi nabavljene opreme direktor Resisteca in Filoteca iz Kostanjevice na Krki Janez IVkman povedal, da dokler bodo uspešno delali na tem področju, se bodo tudi odločali za tovrstne pozitiv- ne akcije. Sicer brežiška bolnišnica letno pridobi od 2 do 5 % donacij za nabavo opreme. Direktor bolnišnice Zorko pa je predstavil tudi 72,5 mio. SIT vreden projekt za investicijo adaptacije veznega trakta in dograditev dvigala, s katerim bodo povezali glavno bolniško stavbo s severnim prizidkom ter več oddelkov. Obenem s to investicijo, za katero so pridobili prva državna sredstva, pridobivajo tudi nove prostore za intemistično prvo po- moč ter endoskopsko diagnostiko. Dela so se že pričela, dograjena pa bodo predvidoma do konca aprila. Sicer ob zaključku leta direktor Tone Zorko pričakuje pozitiven rezultat poslovanja, kljub silovitemu porastu stroškov. Brežiška bolnišnica pa je na poti novih pridobitev za visoko raven oskrbe bolnikov in njihovo prijetnejše bivanje med hospitalizacijo. Znano je, da bi novo srednjo šolo v Krškem svojemu namenu morali predati že lani spomladi, vendar se je prav ob koncu gradbenih del zataknilo. Tako je bil prvi razpis za nakup opreme objavljen nekoliko kasneje, kot je bilo prvotno predvideno. Po propadlem prvem razpisu je novembra lani sledil drugi, ki pa, po besedah ravnatelja Ivana Žiberta, prav tako ni bil uspešen. Menda se je na pogoje in izvedbo pritožilo več ponudnikov, zato v Krškem pričakujejo, da bo že v najkrajšem času, morda že v naslednjem tednu, objavljen še tretji razpis. Ker se je zaradi nepredvidenih zapletov odprtje šole premaknilo za več kot leto dni in ker Pred dvema mesecema so v društvu začeli s projektom Telefon mladi mladim, ki je namenjen otrokom in mladostnikom, ki se lahko vsako sredo in petek med 17. in 19. uro o svojih težavah, izkušnjah, pogledih in mnenjih pogovarjajo s sovrstniki, usposobljenimi za tovrstno delo. V mesecu septembru pa so začeli še z enim novim programom, in sicer Dnevnim centrom za otroke in mladostnike. Namen programa je zmanjševanje učnih težav otrok in mladostnikov, nudenje strokovne pomoči pri delanju nalog, dopolnjevanje vzgojnega dela staršev in omogočanje varstva otrok v popoldanskem času ter s tem z gradbeno zaključenim objektom že sedaj nastajajo veliki stroški ogrevanja in ostalega vzdrževanja, ravnatelj Žibert pričakuje, da se tega zavedajo tudi lastniki nove srednje šole v Krškem, pristojni in odgovorni na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. In če bo tretji razpis uspešen? “Potem lahko pričakujemo, da bo opremljevalec izbran že v mesecu februarju, prva oprema pa bi v Krško morala prispeti že marca. Za postavitev opreme sta po projektu potrebna dva meseca, tako da bi do dokončne preselitve s Hočevarjevega trga na novo lokacijo na Griču lahko prišlo že v maju ali najkasneje v mesecu juniju. S takim terminskim načrtom preprečevanje otrokove osamljenosti, vedenjskih težav in socialne izključenosti. Večinoma prostovoljci tako skupaj z otroki izvajajo različne aktivnosti, ki pomenijo konstruktivno zapolnitev otrokovega prostega časa kot npr. glasbeno, novinarsko, ustvarjalno, gledališko, interaktivno, računalniško, kuharsko ali športno delavnico. In ker je program Dnevnega centra za otroke in mladostnike nastal šele pred kratkim in ga večina še ne pozna prav dobro, so v Društvu Izvir v okviru Dnevnega centra za otroke in mladostnike pripravili “Veseli december - dnevi odprtih vrat”, ko so otroci izdelovali različne novoletne se bomo lahko dijaki, učitelji in drugi povsem normalno pripravili na novo šolsko leto 2001 - 2002,” pravi ravnatelj Srednje šole Krško Ivan Žibert. Ob srednji šoli pa stoji tudi nova, nadstandardna športna dvorana, ki je sicer v večinski lasti občine Krško, vendar bo, kot je povedal vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Krško Erno Simončič, z njo upravljalo vodstvo srednješolskega centra. Z razliko od srednje šole poteka opremljanje športne dvorane nemoteno. Za dobavitelja je bilo izbrano podjetje Boža d.o.o. iz Nove Gorice, od predvidene opreme pa v dvorani manjkajo le še montažne tribune za gledalce. D.K. okraske in voščilnice. Po njihovem mnenju se potrebe po dnevnem centru v okolju neprenehoma odražajo, kajti vse več je otrok, ki iz različnih razlogov v popoldanskem času potrebuje pomoč izven družine. Tak program pa zahteva tudi strokoven in usposobljen kader, ki naj bi bil predvsem stalen, saj se otroci na svetovalce tudi osebno navežejo. In kljub temu, da se v naši družbi odraža potreba po pomoči in svetovanju pri vzgoji otrok, se tudi takim, ki želijo in znajo pomagati, včasih zgodi, da iz takšnih ali drugačnih razlogov, pri pridobivanju sredstev za zagotovitev stalnega strokovno usposobljenega kadra, naletijo na zaprta vrata. TJ. Suzana Vahtarič Direktor bolnišnice Tone Zorko s sodelavci sprejema dragoceno opremo od direktorja podjetij Resistec in Filotec Janeza Trkmana. Pokojninski zavod v novih prostorih Krško - Izpostava Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota Novo mesto se je minuli ponedeljek preselila iz Bohoričeve ulice v Krškem na novi naslov in sicer na Cesto krških žrtev 67 v Krškem. V novih poslovnih prostorih nemoteno nadaljujejo z izvajanjem dejavnosti tako s področja pokojninskega kot invalidskega zavarovanja. S.V. V Društvu Izvir Krško uvedli dva nova projekta Krško - Društvo Izvir Krško je v drugi polovici preteklega leta uvedlo dva nova projekta, katerih namen je pomoč otrokom in mladostnikom. KULTURA Sava Glas, 10.1.2001 10 let uspešnega delovanja PPK Lukec Krško - Posavski plesni klub Lukec v letošnjem letu praznuje deseto obletnico uspešnega delovanja, jubilej pa so obeležili v plesno glasbenem večeru z državnimi prvaki in polfinalisti svetovnega prvenstva v stepu. Prireditev je potekala v veliki dvorani Kulturnega doma Krško, v programu pa so poleg članov kluba sodelovali še Majda Arh, Gregor Gramc, Sanja Cerjak, Lidija Hribar in svetovni prvak na diatonični harmoniki Jernej Kolar. Plesalci PPK Lukec Krško Posavski plesni klub Lukec je gotovo eden najuspešnejših tovrstnih klubov v državi, saj njegove plesalke in plesalci posegajo po najvišjih priznanjih na državnih, evropskih in celo svetovnih prvenstvih. O dosežkih pravkar končanega svetovnega prvenstva v Nemčiji smo že poročali, ponovno pa velja omeniti, da so Vesna Vučajnk, z doseženim 10. mestom med posameznicami v stepu, Sebastijan Vodlan, z doseženim 11. mestom med posamezniki in mala plesna skupina, ki jo sestavljajo Vesna Vučajnk, Jerneja Šauta, Josipa Fink, Mateja Radej, 'lina Metelko in Sebastijan Vodlan, prav tako z doseženim 11. mestom, ponovno potrdili, da je plesni klub Lukec pod vodstvom Dušana Vodlana prerasel v agencijo, pravo institucijo, kjer se ne ukvaijajo več samo s poučevanjem plesa, temveč se aktivno vključujejo tudi v druge projekte širšega družbenega pomena. D.K. Sevniška kulturna dvorana 'spet” odprta Sevnica - V Sevnici so bili občani daljše obdobje brez kulturne dvorane. Po zaprtju dvorane v tamkajšnjem gasilskem domu, češ da ne ustreza več varnostnim normativom, so bili postavljeni pred pomembno dejstvo: izgraditi nov in sodoben kulturni center ali pa se lotiti prenove obstoječe dvorane. Ker pač vsaka investicija “stane”, možnosti o razmišljanju novega in sodobnega centra ni bilo ravno veliko, so se pa zato odgovorni v občini toliko lažje odločili za temeljit poseg v obstoječi objekt. Po, če že ne kulturnem mrtvilu - filmskem pa zagotovo, so v Sevnici spet odprli vrata kulturne dvorane. Pravzaprav gre bolj za večnamensko dvorano, v kateri je možna različna postavitev stolov in miz, kar pomeni, da bodo na sedaj nekoliko zmanjšanem odru še vedno lahko uprizorjene gledališke predstave, v sami dvorani pa se bodo ob neki drugi priložnosti, z drugačno postavitvijo že omenjene premakljive opreme, lahko srečali poslovneži ali pa različna društva na svojih družabnih srečanjih. Seveda nekaj pomislekov, da ne rečemo skeptičnosti ob tako izraziti “večnamenskosti” kulturnega hrama v občini Sevnici, obstaja. Po drugi strani pa nas je ob vstopu vanjo, prenovljena dvorana v svoji spremenjenosti in posebnosti vendarle zelo prevzela. V barvni belo-roza-rdeči kombinacji, z bogatimi lestenci na stropu in stenah, bo to zagotovo prostor kamor bodo obiskovalci radi vstopali. V dvorano, ki je Sevničanom spet na voljo, je bilo vloženih približno 40 milijonov tolarjev. Ob že tako izdatnem vložku, pa bo potrebno kupiti še kinoopremo, negoreče zavese, ozvočenje, opremo v garderobi in morda še kaj. Usklajevanja aktivnosti pri investicijskih delih so vseskozi potekala med Občino Sevnica, Prostovoljnim gasilskim društvom Sevnica in Zvezo kulturnih društev Sevnica, saj je šlo za odnos med investitorjem, lastnikom in uporabnikom dvorane. PGD Sevnica bo v bodoče tudi upravljalec dvorane. Otvoritveni, božično obarvani koncert, je za to priložnost pripravil vrhunski New svving kvartet, v svojem nagovoru pa je, z dobrimi željami vsem prisotnim, spregovoril tudi župan občine Sevnica Kristijan Janc. V.Z. ob koncu tedna Božično-novoletni koncerti tudi v Posavju Loče, Kostanjevica - Tudi v Posavju so se zvrstili koncerti, namenjeni dnevu samostojnosti in seveda slovesu od leta 2000. Tako je v Prosvetnem domu v Dobovi potekal božično-novoletni koncert, ki ga je že tradicionalno organiziralo Kulturno društvo Gasilska godba na pihala Loče, ki seje seveda predstavilo s svojim pisanim glasbenim izborom. Nastopili so še Lovski rogisti iz Dobove, Mladinski pevski zbor Kulturnega društva Zvezda Dobova, Vokalna skupina Solzice iz Brežic ter Mešani pevski zbor Kulturnega društva Franc Bogovič iz Dobove. Drugi, prav tako poimenovan božično-novoletni koncert, in sicer sedmi po vrsti, pa se je odvijal v Domu kulture v Kostanjevici na Krki. Organizator tega koncerta je bil Pihalni orkester Kostanjevica na Krki, ki se je tudi predstavil občinstvu. Orkester je vodil dirigent Toni Homan, ob tem pa so organizatorji poskrbeli še za prijetno presenečenje večera, saj je bil gost koncerta pevec Nace Junkar, ki je znan ne le po prepevanju zabavne, ampak tudi operne glasbe. K.M. Predstavitev pesniške zbirke “Še sem živa” Leskovec - V tamkajšnji osnovni šoli je v organizaciji Območnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti potekala predstavitev pesniške zbirke “Še sem živa”, avtorice Janje Blatnik. Ob tej priložnosti so prireditelji postavili priložnostno prodajno razstavo njenih umetniških izdelkov - slik na steklu in svili, poskrbljeno pa je bilo tudi za bogat kulturni program. Janja Blatnik, trgovka iz Drenovca pri Leskovcu, je pred leti zbolela za, še vedno neozdravljivo, multiplo sklerozo, dolgotrajno boleznijo možganov in hrbtenjače, katere povzročitelji, še vedno niso povsem znani. Kljub težki bolezni, s katero se je morala sprijazniti, je Japja Blatnik našla svoj mir v molitvi in ustvarjanju, pisanju pesmi in slikanju na steklo in svilo. Predstavitve njene pesniške zbirke “Še sem živa”, ki je potekala v prazničnih dneh ob koncu minulega leta, seje udeležilo veliko ljudi, kar nedvomno potrjuje, daje avtorica znana in spoštovana občanka. Svojemu kraju in ljudem je podarila največ, kar lahko človek sploh podari - zbirko pesmi, v katerih razmišlja o življenju, zdravju, sreči in nesreči, ki sta druga drugi nasprotni, a vendar včasih tako blizu. V uro in pol trajajočem kulturnem programu so sodelovali številni ustvarjalci kulture. Njene pesmi so prebirali Stanka Hrastelj, Petra Rep in Iztok Starc, v glasbenem delu pa so nastopili Mateja in Jerneja Žarn, Ana Stopar, Lara Jagrič, Mateja Praprotnik in Peter Martinčič, Sonja Levičar z igranjem na citre ter pevke in pevci pevskega zbora Roženkravt. Ob zaključku kulturnega programa je Janji Blatnik čestital tudi predsednik sveta Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem Vojko Sotošek in se ji v županovem in svojem imenu zahvalil za trud in vloženo delo, ki je, kljub tako nesrečnim okoliščinam, obrodilo najlepše sadove. Številni obiskovalci so si lahko ogledali tudi prodajno razstavo umetniških izdelkov - slik na steklu in svili, česar se je Janja Blatnik naučila v času nekaj mesečnega prebivanja v rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani. D.K. # Sonja Levičar in Petra Rep med prebiranjem Janjinih pesmi Zgodovinski vrtovi Dolenjske in Posavja Sevnica - V prostorih sevniške knjižnice, kjer je potekala predstavitev zanimive knjige “Zgodovinski vrtovi Dolenjske in Posavja”, seje uvodoma, s krajšim programom na citrah, predstavila domačinka Cvetka Imperl Bizjak, na predstavitvi knjige pa sta sodelovala tudi oba avtorja: Alenka Kolšek in Mitja Simič, ki sta prisotnim v prijetnem večernem druženju približala nekatere najzanimivejše vrtove omenjenih regij. Večino jih je žal že načel zob časa, nekateri pa se ponovno obnavljajo. Pisca sta vsa predstavljena področja zelo strokovno obdelala, saj se z dejavnostjo urejanja krajine na Zavodu za varstveno, naravno in kulturno dediščino v Celju oz. v Novem mestu, tudi poklicno ukvarjata. Knjiga ni le historični oris vrtov, ampak nam ponuja tudi morebitne rešitve ponovne revitalizacije le-teh. Posebno poglavje predstavljajo samostanski vrtovi in sicer vrtovi Cistercijanskih opatij Stična in Kostanjevica, Kartuzija Pleterje in Frančiškanski samostan v Novem mestu. V knjigi z naslovom Zgodovinski vrtovi Dolenjske in Posavja pa lahko spoznamo še naslednje vrtove oziroma parke: Park ob dvorcu Soteska, Grajski park Mokrice, Grajski park Gradac, Grajski park Grm, Park Novi dvor v Radečah, Park ob dvorcu Loka pari Zidanem mostu, Vrtovi sevniškega gradu, Krajinski prostor Zgornjega brestaniškega gradu in njegovi vrtovi ter še dva skrivna vrtova Posavja - vrt Filomene Medved iz Podkuma in vrt Marije Pungenčič v Sevnici. Knjiga je tudi oblika topografije in bo silno razveseljivo, če se bodo morda na podoben način predstavili še ostali slovenski vrtovi. Še lepše pa bi bilo, če bi čim več pričujočih vrtov ponovno zaživelo v vsej svoji lepoti in funkciji. Vili Zupančič Božični koncert v Boštanju Boštanj - Na božični večer, ko je zaznavanje prazničnega dne še nekoliko močnejše, so k slovesnejšemu razpoloženju vseh, ki verujejo, pa tudi tistih, ki jim je zgolj všeč prepevanje božičnih pesmi, prispevali člani župnijskega zbora v Boštanju. Pred občinstvom prepolne farne cerkve v Boštanju so tudi letos izvedli Božični koncert. Boštanjski župnijski zbor je tokrat že 1L leto zapored na božični večer pripravil koncert, v katerem so ob spremljavi orgelskih zvokov, predstavili 17 božičnih pesmi in napevov. Koncert je seveda vrhunec dosegel, ko so zapeli “Sveto noč”. V trenutkih prepevanja omenjene pesmi, so se po vsej cerkvi prižigale majhne drobcene lučke, katerih čarobni sij, je pripomogel še h globljemu doživljanju pesmi in dogodka Jezusovega rojstva. Prepevanje župnijskega zbora, ki ga uspešno vodi Ciril Udovč iz Šoštanja, so z vmesnim nastopom popestrili tudi “ljudski pevci s Preske”. Svojevrstno presenečenje pa je bil tudi nastop cerkvenega podmladka, ki je zapel pod vodstvom Nataše Mrvič. Ob koncu koncerta se je boštanjski župnik Fonzi Žibert zahvalil pevcem za izredno pripravljen nastop, obiskovalce pa povabil k ogledu njihovih jaslic, ki so letos še lepše in vsebinsko polnejše od dosedanjih. Tako so pozorni obiskovalci ob gledanju, sedaj že zelo poznanih boštanj-skih jaslic, lahko doživljali trenutke Jezusovega rojstva v Betlehemu, pa tudi takratni utrip življenja. Jaslice namreč izmenično prikazujejo ljudi čez dan, ko so v gibanju, ponoči pa zagorijo zvezdice in je slišati le šumenje potočkov. Jutro in večer pa redno naznanja zvonenje iz makete boš-tanjske farne cerkve. Naj še dodamo, da že vsa leta skrbi in postavlja jaslice domačin Ciril Udovč. Vili Zupančič Novoletni koncert Godbe Sevnica Sevnica - Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Sevnica in Godba Sevnica sta tudi letos povabila vse, ki imajo radi zvok tamkajšnjega pihalnega orkestra, na tradicionalni Novoletni koncert. Člani pihalnega orkestra so za letošnji koncert pripravili program, po katerem so v prvem delu koncerta pod taktirko dirigenta Simona Urha predstavili nekaj resnejših del, nadaljevali z lahkotnejšim swingom in koncert končali s Štrausovimi valčki. Pred izvedbo zadnje skladbe so natakarji vsem 330-im obiskovalcem razdelili kozarce in jim natočili kozarček “rajnega”, nakar je sledila tradicionalna napitnica. Župan občine Sevnica Kristijan Janc se je ob koncu zahvalil gostiteljem in gostom za prijeten večer in vsem skupaj voščil , za praznike. VZ. V v Glasbena šola Brežice za oko in uho Brežice - Ob koncu leta je Glasbena šola Brežice kar dva dni zapored pripravila zanimiva koncerta. Na prvem se je predstavil cvet izbranih učencev, ki svoje znanje in umetnost še pilijo za inštrumenti glasbene šole. Predstavili so se vsi oddelki razen solo pevcev. V zelo kakovostnem programu so navdušili polno dvorano obiskovalcev. Še predvsem pa godalni kvartet glasbene šole, ki ga sestavljajo Boštjan Piltaver, Marko Ferenčak, Jure Godler - violina in Rok Piltaver - violončelo, prav tako pa tudi godalni orkester pod dirigentskim vodstvom prof. Vladimirja Sveraka in pihalni orkester glasbene šole, ki mu dirigira prof. Igor Požar. In tako je božično darilo učencev zavito v strune in tipke, kot je rekel ravnatelj glasbene šole prof. Dragutin Križanič, po navdušenju občinstva sodeč, prav vsakomur sedlo v srce. Naslednji dan so v dvorani glasbene šole koncert priredili še nekdanji učenci. Gre predvsem za mlajšo generacijo, ki je po zaključenem šolanju še vedno v stikih s svojo šolo. S.V. Vakuumsko dvatisoče leto je minilo. Zdrsnilo. Kar zadeva mene, hvala bogu. In še jih je, ki stojijo za to zahvalo. Če pa se le še zazrem v zadnje dni vakuuma, se sprašujem, do kdaj bomo v tretjem tisočletju pokali in grmeli ob tihih in spokojnih svetih večerih. Kar je v popolnem nasprotju z doživljanjem, ki naj bi ga imeli. Ali s koncerti, ki smo jih lahko poslušali. In se sprašujem, komu uspe pripraviti na nacionalni ravni tako mrtvaški kulturni program ob obe-ležitvi desetletnice naše “koko-dajse”. Ki se ji je posrečilo zvaliti v tem času tudi kako polno jajce med žlapotki. Zgodovinski plebiscit na nedeljo, 23. decembra 1990 pa je bil velik dan. Priznamo?! Bili smo enotni, kot že dolgo prej ne. Niti potem. Zaradi žlapotkov, hlepenja po oblasti, nekaj zaradi razdeljenosti na te in one, zaradi zamer in nesposobnosti odpuš-' Čanja, ker je malha čudna stvar, ker je tranzitna slovenska Švica rodno tlo za “maherje” poštenim iz ne-' znanega testa. In smo pozabili, da smo enotni močnejši. V državi in v1 občinah. Brežiški. Ker ne vidimo in ne slišimo radi, da se je tudi kaj postorilo in doseglo. Ko je preneumno biti predober za vse enako nekje na neki sredini ene mišolovke in skoraj kar dovoliš, da te scefrajo. Naj gre to za določenega človeka, ali našo najstnico sredi Evrope, sredi sveta. Ki krepko kažeta zobe. S sesirjenim mlekom in zblaznelimi kravami. Z brezštevilnimi pogoji in žuganji. Kriminalom, ki je vdrl. Itd. Ko seje že vse skupaj zdelo tako brez življenja in mlahavo, s slovenskim prazničnim - tudi novoletnim - televizijskim programom vred, so Celjani dali vedeti, da živijo. Da jim je mar za včeraj, danes in jutri. Razstava Prelomni čas 1990 je doživela bajni odziv meščanov. Dober milje za podperut koke ali države nasploh! Ljubezni in rojstva se še dogajajo. Kljub bojaznim, ki so dejstva Tudi, da si mlade ne želijo kmetovanja in ostajajo fantje sami na kmetijah in v naravi. Da, kmetija in malček sta obveznost in odgovornost. Kar je pošteno pretehtano, da obojega ne želijo prevzeti-V desetletni samosvojosti beležimo desettisoči deficit rojstev. Razpredanje bi terjalo še mnogo drugih analiz. Ampak, čas do začetka tretjega tisočletja kaže, da smo tako samosvoji na vetrolomni “kokodaj-si” vseeno ves čas na pravem krajo in med seboj vendarle s pravimi ljudmi. Da je človek iz ljudstva, j® še enkrat pokazal ob lanskem zaključnem in letošnjem začetnem rojstvu naš župan. Brežiški. Kar od drugod nisem izsledila. Vse je sejanje. In kultura. No zgolj naslikana slika, skompo-nirana melodija ali napisana knji' Kar bomo sejali, bomo želi. Če ne zdaj, pa na daljši rok. Natja Jenko Sunčic GLASBA intervju Alenka Kolman - ekonomistka, ki poje Alenka Kolman je doma v Mariboru. Svojo glasbeno kariero je pričela pred štirimi leti, ko je prvo-skladho posnela kar tako, za zabavo. Od takrat dalje je šlo zares. Danes je Alenka zelo uspešna pevka z lepim glasom in stasom. Kako je možno, da si se za glasbeno kariero odločila kar tako, za zabavo. Celo svoje otroštvo sem bila nekako povezana z glasbo. Kar dva moja strica se resneje ukvarjata z glasbo, tako da me je vse skupaj ves čas spremljalo. Pri svojih petnajstih letih sem si zaželela, da bi posnela skladbo -Ti si zvezda mojih sanj. Skladba je postala velika uspešnica, tako da sem kmalu izdala maxi single. To je bila tudi moja prva CD plošča. Sledila ji je še ena, ki je bila prodana v zlati nakladi in zdaj je tu že tretja, z naslovom LJUBEZEN ENA JE. Moram pa priznati, da je ta najnovejša plošča drugačna kot tista od prej. Pravzaprav sem stilsko še vedno pri „dance“ glasbi, je pa vse skupaj res malo drugače, saj je tudi avtor nov. Avtor skoraj vseh skladb je Gian-ni Rijavec, ki je tudi tvoj življenski sopotnik. Z Giannijem sva skupaj že kar nekaj časa. Napisal mi je večino skladb, tudi besedila. Moram priznati, da sva se kar ujela v tem poslu. Kaj pa tebi predstavlja ljubezen? Veliko. Vsakdo potrebuje ljubezen pa naj bo to ljubezen staršev, bratov, sester, ali pa partnerja, ki je zelo pomembna. Brez te vrednote človek ne more živeti. Občutek imam, da ta vrednota spet pridobiva na svoji vrednosti. Zdi se mi, daje bilo neko obdobje, ko smo ljudje bolj mačehovsko gledali na vse skupaj. Si ti našla pravo ljubezen? Sem. In zato sem zelo srečna. Z Giannijem sva našla tisto, kar si ljudje nekako najbolj želimo. Z njim sem srečna, vedno mi stoji ob strani, me podpira pri mojem delu in mi tudi svetuje, če je to potrebno. Kako pa ustvarjata skupaj? Je to težko? Se morda tudi kdaj malo spreta? Moram povedati, da sva porabila kar nekaj časa, da je Gianni našel tisto pravo stvar zame, da sem se dobro počutila, in da sem skladbo začutila. Prva je bila prav “Ljubezen ena je”. Najprej je nastala glasba, šele kasneje pa je nastalo besedilo. Na plošči se kot avtorica besedil pojaviš tudi ti. Večino skladb je napisal Gianni, mislim na besedila. Nekaj pa je tudi mojih stvaritev. Včasih pa sva kar skupaj napisala besedilo. Glede na to, da živiš v Mariboru, Gianni pa v Novi Gorici, se najbrž težko dobivata? Glasbeniki kar veliko potujemo, tako da to niti ni taka težava. Oba nastopava in vse skupaj nama kar nekako uspeva usklajevati. Če je ljubezen prava, in če sta prisotna tudi zaupanje ter potrpljenje, potem ni nikoli težko nekaj narediti za tistega, ki ga imaš rad. Najbrž je težko najti pravo ljubezen, človeka, s katerem si pripravljen dočakati starost? To pa ni kar tako lahko, res ne! Nekaj izkušenj je že treba imeti, da lahko ugotoviš, ali je to tisto pravo. Ali kdaj tudi nastopata skupaj? Že sva skupaj nastopala, prav za lanskoletne novoletne praznike. On s svojim repertoarjem, jaz s svojim. Pa morda načrtujeta kakšen skupen duet? Zaenkrat ne, morda kdaj kasneje. Tudi o tem sva že razmišljala, vendar zaenkrat delava sama, vsak v svojo smer. Kaj pa študij? Si absolventka ekonomije v Mariboru. Kako usklajuješ študij in glasbeno kariero? Nimam nekih posebnih težav. Zdaj pred novim letom je več nastopanja, januarja in februarja pa se bom zatopila v knjige, saj imam kar nekaj izpitov pred sabo. Glede na to, da si absolventka, morda že razmišljaš, kaj boš naredila po študiju? Si boš poiskala službo? Ne, zaenkrat bom nadaljevala glasbeno kariero. Za službo bo še veliko časa in priložnosti. Prej razmišljam, da bi nadaljevala s samim študijem na magisteriju. Morda se bom odločila za takšno pot. S študijem nimam nobenih težav, zelo dobro mi gre vse skupaj, zato ne bi bilo nič narobe, če bi se še malo učila’. Potem boš prav gotovo edina pevka na glasbeni sceni z magisterijem. Morda pa res! Vendar je zdaj še prezgodaj govoriti o tem. Povej mi še kaj o tvoji plošči. Kdo so tisti, ki so ti pomagali? Vsekakor moram omeniti Marina Legoviča, ki je aranžiral skoraj vse skladbe. Pomembno vlogo pa ima vsekakor tudi založba Mandarina, ki poskrbi za vse ostalo. Kaj pa v prihodnje? V načrtu imam predvsem promocijo te najnovejše plošče. Potrebno je opraviti vrsto intervjujev po radijskih postajah, časopisih in nasploh v vseh medijih. Medtem bodo prav gotovo že nastale nove skladbe, tako da bom slej ko prej spet začela razmišljati o novi plošči. Kaj pa festivali? Nikjer te ni bilo še opaziti? O tem pa še nisem razmišljala. Zaenkrat še ne, morda kdaj kasneje, če bo potreba po tem. Kariera poteka kar v redu. Razmišljala sem edino o Orionu pa tudi tam še ne bom šla. Ne glede na to ali bo Alenka sodelovala na kakšnem festivalu ali ne, se njena glasbena pot vztrajno vzpenja. Če bo tudi s študijem tako dobro, seji prihodnosti prav gotovo ni za bati. Majda Arh-Sevšek slovenska narodna glasba Prijateljstvo in glasba - Naša družina Kvintet Dori je konec lanskega leta izdal drugo kaseto in zgoščenko Naša družina. Z njo želijo opozoriti najbližje, da jih imajo radi; njihova mladostna sproščenost pričara prijetne melodije. Kvintet Dori, ki ga sestavljajo: Anti Gubenšek, Primož, Marko in Boris Razboršek in Gregor Pod-koritnik, so ponosni na svoje delo, predvsem pa na leto 2000, ki jim je prineslo tudi zmago na festivalu Slovenska polka in valček, za naj polko Avto moj ne ve, za katero je glasbo napisal Bojan Zeme, besedilo pa Vera Šolinc ter vsekakor izid druge kasete in zgoščenke Naša družina. Z novim projektom so se posvetili tudi njihovim najbližjim in zato ni bil slučaj, da so izbrali takšen naslov. Skladbe z novega projekta govorijo ravno o tem, pa tudi o samih članih ansambla. Uspehe jemljejo kot kampe, ki so potrebni za trdne temelje in iz njih nekoč nastane močan zid. Člani kvinteta preživijo z glasbo precej časa, pa vendar vse to, s pravilnim urnikom, ne pušča posledic pri drugih obveznostih. Na novi kaseti so obdržali rdečo nit z avtorji glasbe in besedil kot pri prvi kaseti. Tematike besedil so raznolike, od avta do družine, od Markove pesmi do njegovih norčij, od krave, ki je ušla do domačih pašnikov. Melodije so mladostno razigrane in kažejo njihovo melodičnost. Producent je bil Oto Pestner, ki je prispeval več kot polovico glasbe. in Dare Hering. Sami se še niso odločili napisati svojih skladb, ker menijo, da še niso dorasli takšni Kvintet Dori napisala pa sta jo tudi Rajko Vavpetič in Bojan Zeme. Besedila so napisali Marijan Petan, Vera Šolinc, Janez Hvale, Ivan Sivec nalogi in še niso našli pravega trenutka. “Oto Pestner je zaznamoval naš zven. Na nek način smo bili tudi v iskanju nekaj takšnega, kar zdaj predstavljamo”, je dejal Anti Gubenšek. Pestnerjeva glasba jim je pisana na kožo in vprašanje je, če bi sami dodelali takšno podrobnost glasbe. Pesem Naj poje ti moja trobenta, ki je bila najbolj odmevna z njihove prve kasete, so predstavili tudi lanskega oktobra na Južnem Tirolskem na Grand prixu in bili zelo dobro sprejeti. Bili so opaženi bolj kot so pričakovali. Na finalni prireditvi pa so bili na koncu na četrtem mestu. Je pa že to uspeh, kot sami pravijo, da so se lahko med toliko ansambli sploh predstavili. Tudi sami se strinjajo, daje mladost vsekakor prednost in mogoče so zaradi tega tudi bolj uspešni oz. dobivajo točke pri priljubljenosti. Upajo, da jih bo pot vodila tja, kamor si želijo. In ravno za poslušalce so dolžni narediti dobre stvari. Kvintet Dori niti ne razmišlja o ponovni zmagi na festivalu, saj za Slovensko polko in valček še nimajo ideje za skladbo, ki bi jo predstavili. In niti ne vedo ali se bodo prijavili. Poraza pa ne bi jemali tragično. Pomembni so nastopi in želijo si veliko prijetnih trenutkov s poslušalci. S.P. lestvice RADIO/BREZICE M 99,7 Im. 99,9 MHx Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec” SLOVENSKA LESTVICA 1. NI MI ŽAL - NUŠA DERENDA 2. TINA - ROCK’N BAND 3. EN KORAK - AVIA BAND 4. HOČEM TE NAZAJ - SEBASTIAN 5. POMISLI NAME - M AJDA. ARH 6. RABIM TVOJ SMEH - BABILON 7. SREČEN Z NJO - BOTRI 8. BREZ LJUBEZNI MI ŽIVETI NI - FOXY TEENS 9. ZJOČI SE - MARJAN NOVINA 10. DAJ MI 1 DIM - SLAVKO IVANČIČ TUJA LESTVICA L SHAPE OF MY HEART - BACKSTREET BOYS 2. SHE BANGS - RICKY MARTIN 3. MY LOVE - WEST LIFE 4. DON’T TELL ME - MADONA 5. CAN’T FIGHT THE MOONLIGHT - LEANN RIMES 6. LET LOVE LEAD THE WAY - ŠPICE GIRLS 7. GROOVEJET - SPILLER 8. KIDS - ROBBIE WILLIAMS & KYL1E MINOQUE 9. BEAUTIFUL DAY - U2 10. DA JE DO MENE - GIUL1ANO LESTVICA DOMAČIH 5 Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE. L MI ŽVIŽGAMO - Gašperji 2. POLICAJSKA - Slovenjegoriški fantje 3. NE BOM TE CRKLJALA - Štajerski objem 4. POD SIVIM OČAKOM - Mi trije in Stiški kvartet 5. PRELJUBA MOJA DRAGA - ans. Toneta Rusa KUPON ZA GLASOVANJE Glasujem za slovensko pop skladbo:. Glasujem za tujo skladbo:__________ Glasujem za narodno zabavno skladbo:. Moj naslov:______________________________ Kupone pošljite na naslov: Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice NASA DRUŽINA Besedilo Marijan Petan Naj vam se predstavimo, mi smo kvintet, polke in valčke igramo vse dni, saj skupaj smo skoraj že dobrih pet let. Ubrano zapojemo si. Viže igramo za dušo, srce, nam prijateljstvo daje moči, družini tej naši je Dori ime, res ponosni na to smo prav vsi. Ljubezen je sreča, najlepši spomin, sestra, brat, oče, mati in sin. Kamin, kruh, potica in srečni ljudje, vse to družina naša je. Hvaležni smo vsem za pomoč, igrali bomo dolgo v noč, za vse prijatelje velja, da Dori res najrajžš igra. Marko, najmlajši, trobento igra, se podal je v šole, v svet, Primož pri starših ostal je doma, vedno s sabo klarinet ima. Gregor prisega na bas, bariton, se s harmoniko Boris smeji, ko Anti s kitaro zapoje svoj ton, zajuckamo veselo vsi. ŠPORT šport 2000 V letu 2000 smo zapisali... Slovenija, Posavje - Izteklo se je leto 2000. Bilo je magično in izjemno, tudi na področju športa. To je bilo leto, ki so ga med drugim zaznamovala velika tekmovanja, evropsko prvenstvo v rokometu, nogometu, olimpijske igre in svetovna prvenstva. Slovenski in tudi Posavski šport je doživljal vzpone. Prav gotovo izstopa uspeh Primoža Kozmusa, mladega brežiškega atleta, prvega udeleženca letnih olimpijskih iger. Tildi sicer so se posavski atleti in atletski delavci v minulem letu več kot odlično odrezali. Primož Kozmus je nizal uspeh za uspehom, na dveh preglednih tekmovanjih v Avstraliji, ki sojih atleti opravili pred nastopom na olimpijskih igrah je bil enkrat zmagovalec, v drugem nas- Primož Kozmus topu pa je zasedel drugo mesto. V kvalifikacijah za nastop na finalnem tekmovanju pa mu športna sreča ni bila naklonjena. Kljub temu je dostojno predstavil, ne le Slovenijo, ampak tudi Posavje. Ob koncu sezone ga je atletska zveza Slovenije proglasila za drugega najuspešnejšega atleta sezone v članski kategori- ji. Njegov trener Vladimir Kevo je postal nacionalni trener metalcev, prof. 1 asi po ki Rovan pa nacionalni trener mnogobojcev, vodja nacionalnih trenerjev in novi predsednik AK Fit Brežice. Rafko Povhe, trener AK Sevnica pa je bil s strani AZS že šesto leto zapored nagrajen za svoje trenersko delo, prav tako je bil nagrajen njegov varovanec Borut Veber. Na obisku v Posavju seje mudila srebrna olimpijka iz Atlante Brigita Bukovec, brežiški atleti pa so skupaj z Ekonomsko srednjo šolo postali začasni upravitelji novega atletskega stadiona. Tildi v gimnastiki so bili doseženi vidni rezultati. Kreke telovadke šo bile ekipno tretje mladinke v državi, posamezno pa je Petra Zaplatič osvojila bron na bradlji in preskoku, Simona Gnidica pa srebro na gredi. Brežiška telovadka K^ja Galič je postala državna prvakinja na bradlji. Na 30. Hollyjevem memorialu so zmagale brežiške sokolašice, Rai-nove telovadke so bile ekipno druge, v Ljubljani na Malejevem memorialu pa so de-kleta zamenjala položaje, zmagale so krške telovadke, Brežičanke so bile druge. V borilnih športih se je izkazala karatcistka Katarina Racman, kije postala tudi evropska prvakinja, ju-jitsu borci pa so blesteli tako na svetovnem kot tudi na evropskem prvenstvu. Vanja Preskar in Gorazd Kostevc sta osvojila drago mesto na evropskem prvenstvu v Leedsu, oba sta postala v letu 2000 mojstra te borilne veščine. Grand prix turnir v Parizu je prinesel zlati medalji Maji Ferenčak in Dejanu Bahču. V Gornjem Gradu so bili nepremagljivi borci sevniškega Ippon Rucanoija, na svetovnem prvenstvu na Danskem pa sta Globočana Dejan Kink in Gorazd Kostevc osvojila peto mesto, Sevničanka Katja Urek je bila deveta na svetu. V svetu avto-moto športa so se za Posavje zgodile velike novosti v obliki prvega Mobi kroga in pa evropskega prvenstva turističnih avtomobilov, motokrosisti tako brežiški kot tudi krški so na vseh dirkah dokazovali, da se v prihodnjih sezonah obeta še veliko zanimivih dvobojev, v speedwayu pa je Slovenija dobila tudi prvega grand prix voznika Mateja Ferjana, štirikratnega državnega in prvič kontinentalnega prvaka. Postal je tudi naj motorist leta, takoj za njim pa je bil vice državni prvak in lastnik avstrijske Zlate čelade Izak Šantej. Kreki AMD si je prislužil naziv naj orga-nizatoijev, na vrhu so tudi v evropskem merilu, na svetu pa se uvrščajo na drago mesto. Nova sezona pa prinaša tudi eno najprestižnejših dirk v Sloveniji. Plesalci Posavskega plesnega kluba Lukec Krško so trdo delali vse leto, krona njihovega dela pa je uspeh na svetovnem prvenstvu v Nemčiji, tolika Vndlan je prejel tudi posebno priznanje za bleščeč nastop, Vesna Vu&ynk je osvojila deseto mesto, mala plesna skupina pa 11. na svetu. Leskovški strelci so se v preteklem letu veselili novega 40 stezne-ga montažnega strelišča, preizkusil ga je tudi zlati olimpijec Rajmond Debevec, tam je bila tudi olimpijka Natalija Prednik. Tudi brežiški strelci so zabeležili uspešno sezono Igor Štrice|j je osvojil šesto mesto. Blesteli so tudi krški plavalci. Urša Slabšak, ki sicer trenira v Radovljici je blestela skozi vse leto, žal ji je nastop na olimpijskih igrah ušel le za las. Vsi ostali plavalci krškega Celulozarja so se v minulem letu okitili s številnimi medaljami, na- Dirka turističnih avtomobilov na Mobi krogu in niz odličnih rezultatov. V trapu pa so za svoj velik napredek posebno priznanje prejeli v Strelski družini Rudar Globoko. Prav tako so bili za svoje vidne uspehe, naslove najboljših in številne medalje, nagrajeni še Anton Ajster, Rudolf Mlinarič, Matija Mlinarič, Janez Šekoranja in Marko Slemenšek. V raketnem modelarstvu imamo Posavci svetovnega prvaka, Sevni-čana Draga Perca, ki je naslov osvojil v tekmovanju raket s padalom, slovi najboljših, skratka tudi v tem letu je pričakovati njihove odlične rezultate. Mnogo je športov, o katerih bi bilo potrebno še veliko zapisati, a žal se bomo tukaj ustavili. Vsem športnikom in športnim delavcem pa vsekakor zaželimo v letu 2001 veliko športne sreče in obilo vrhunskih nastopov ter odličnih uvrstitev. Karmen Molan gimnastika 13.1.2001 - Gimnastično društvo Rain Krško organizira ob 10. uri v telovadnici Osnovne Šole Jurij Dalmatin Krško II. novoletni ženski gimnastični pozivni turnir v spomin na olimpionika Leona Štuklja. mali nogomet Spet zasluga sodnikov?! Ljubljana - Za igralce Kluba malega nogometa Nakani Brežice so se sanje o velikem uspehu na enem najprestižnejših turnirjev malega nogometa “Dnevnikovem turnirju” razblinile. V dveh tekmah, ko so imeli za nasprotnike najmočnejši ekipi, jim ni uspelo. Proti državnim prvakom KMN Lesna Litija so srečanje izgubili z 2:1, medtem ko so proti drugi najmočnejši ekipi KMN Trimin Naklo igrali neodločeno 4:4 in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Trener in vodja KMN Nakani Brežice, Sandi Nakani je bil očitno zelo razočaran:”Mimo lahko rečem, da je bilo to, kar so delali sodniki, že skoraj neverjetno in prav po njihovi zaslugi smo izgubili z državnimi prvaki. In to sploh še ni bilo vse! Igralci Lesne in Naklega so sc na koncu še dogovorili za rezultat medsebojnega obračuna! Skratka, za nas je konec tekmovanja v Dnevnikovem turnirju, kaj hočemo, nas pa že čakajo nove tekme, za katere se moramo pripraviti in pozabiti na ta neljubi poraz!” SBBI Gimnastični turnir v spomin Leonu Štuklju Krško - Gimnastično društvo Rain Krško, ki v Občini Krško deluje od leta 1996, bo tudi letos organiziralo pozivni ženski gimnastični turnir - tekmovanje, ki je posvečeno spominu olimpionika Leona Štuklja. V letu 1998 so krški gimnastični delavci 100. rojstni dan sokola Leona Štuklja kot edini v Sloveniji obeležili s posavskim ženskim gimnastičnim mnogobojem kategorije deklic B-programa med ekipami in posameznicami TD Sokol Brežice, GD Sevnica in GD Rain Krško. Ker pa nas je starosta slovenske telovadbe žal nepričakovano zapustil, je GD Rain Krško januarja 2000 prvič izvedlo I. novoletni ženski pozivni gimnastični turnir v njegov spomin in medse povabilo ekipe in posameznice B-programa Gimnastične zveze Slovenije, kjer so nastopile telovadke in TD Tabor Ljubljana, ŠD Studenci Maribor in GD Rain Krško. Tudi letos, natančneje 13. januarja 2001, ne bo nič drugače. GD Rain Krško je še vedno edino društvo v Sloveniji, ki je tekmovanje posvetilo spominu olimpionika Leona Štuklja. Tekmovanja pod nazivom “II. novoletni ženski pozivni gimnastični turnir v spomin olimpionika I.eona Štuklja”, ki tako postaja vse bolj kvaliteten, se bodo tudi tokrat udeležile telovadke-kadetinje in deklice iz ŠD Partizan Studenci Maribor, ŠD Tabor Ljubljana in GD Rain Krško. Gre torej za troboj trenutno treh najboljših ekip in posameznic B-programa Gimnastične zveze Slovenije, v kategoriji deklic in kadetinj letnika 98/90. Organizatoiji so se v letih svojega delovanja izkazali kot vzorni gostitelji, zato je tudi tokrat pričakovati velik obisk ljubiteljev orodne telovadbe, prav tako pa si vodstvo GD Rain Krško ponovno obeta odlične uvrstitve svojih mladih telovadk. Razlog za njihove načrte pa je prav gotovo nova trenerska moč, prof. Marjanca Pečar, ki se jim je pridružila v lanski pomladi. Vodstvo društva je namreč prepričano, daje tudi zaradi njenega strokovnega dela opazen napredek krških telovadk, prav tako pa so zelo dobrodošle tudi vsakoletne priprave v Piranu tako letne kot zimske. Letošnje drage zimske priprave bodo opravili v mesecu februarju, seveda prav tako v Piranu. Dvoboj zagrebških in brežiških telovadcev Zagreb - Tradicionalnega 25. dvoboja gimnastičnih reprezentanc Brežic in Zagreba so se udeležili telovadci in telovadke starosti od devet do trinajst let. V obeh kategorijah so zmagali domačini, saj so za Zagreb nastopili tudi najboljši hrvaški telovadci in telovadke v tej starostni kategoriji. Med brežiškimi udeleženci je najbolj izstopala Ksya Galič, ki seje uvrstila na peto mesto, takoj za njo, na šestem mestu, pa je bila druga odlična Brežičanka Blanka Zupan. Kaja Galič je prejela tudi najvišjo oceno na tem tekmovanju (9,50) za najlepšo izvedeno vajo in največ prikazanega znanja za sestavo na parterju. -4- p i ^ m Kaja Galič med vajo na gredi Šahovske novice Posavje - Na Osnovni šoli Blanca so pripravili šesti Šahovski memorial Jožeta Radeja. Tekmovanja seje udeležilo dvaintrideset šahis-tov in ena šahistka. Pri mlajših šahis-tih se je memorialnega tekmovanja udeležilo trideset osnovnošolcev in osnovnošolk. V članski kategoriji je bil zmagovalec prvokategornik Hilmija Ahmatovič, dragi je bil mojstrski kandidat Gorazd Novak, (oba ŠK Triglav Krško), tretji pa mojstrski kandidat Martin Povše, ŠK Milan Majcen Sevnica Med osnovnošolci je zmagala Mirela Ahmatovič, S K Triglav Krško, ki je zbrala stoodstoten izkupiček točk, dragi je bil Boris Mitrovič, ŠK Milan Majcen Sevnica, tretji pa Marko Bučar. Drago tekmovanje je potekalo na Senušah pri Krškem. Na dan svetega Štefana je Športno društvo Senuše pripravilo četrti božično-no-voletni hitropotezni nagradni šahovski turnir Senuše 2000, ki se ga je udeležilo štiriindvajset šahistov in šahistk. Zmagovalec tega tekmovanja je bil mojstrski kandidat Gorazd Novak, ŠK Triglav Krško, dragi je bil Zvonko Mesojedec, tretji pa Toni Kranjec, (oba ŠK Milan Majcen Sevnica). Med šahistkami je bila najuspešnejša Mirela Ahmatovič, pri pionirjih pa Primož Tomazin, drago mesto je osvojil Primož Knu\jec, tretji pa je bil Primož Novak. Janez Blas je bil najstarejši udeleženec tega tekmovanja. Občni zbor “Hopla” teama Krško - Rednega letnega občnega zbora Hopla teama se je udeležil tudi šririkratni državni prvak v speedwayu Matej Ferjan, katerega navijaška skupina deluje pod okriljem društva. Kljub malemu maratonu, na zboru dobre volje ni zmanjkalo. V družabnem delu srečanja je Matej Ferjan svoje zveste navijače obdaril s koledarjem in osebnim podpisom. Trinajst točk dnevnega reda je obetalo dolge razprave, kar se je tudi v resnici zgodilo. Po pregledu poročil je sledila razprava, ki je pokazala resnost in odgovornost članov Hopla teama, ki jih združuje predvsem ljubezen do speedwaya, športa, ki je v zadnjih letih vse bolj opazen, vsekakor pa je najbolj zaslužen za njegov vzpon priljubljenosti prav gotovo Matej Ferjan. Čeravno je res, da prihaja mladi šampion iz Lavrice pri Ljubljani, pa je meka speedwaya prav v Krškem in zato se ne gre čuditi, da je sedež njegove navijaške skupine v Posavju. Seveda pa se v zadnjih dveh sezonah pojavljajo nova mlada imena, ki bodo že v sezoni 2001 krojila tudi vrh in razvoj slovenskega speedwaya. Ker vodstvo Hopla teama in Matej Ferjan nista uskladila potrebnih dogovorov ob podpisu pogodbe o sodelovanju, je bila izvoljena šest članska pogajalska skupina, ki naj bi se sestala do sredine januarja in dorekla odprta vprašanja. Mladi šampion seje zahvalil svojim zvestim navijačem za njihovo podporo, med drugim pa je tudi poudaril dejstvo, da se ob napornem urniku tekmovanj, preprosto ne zmore posebej posvečati še navijaški skupini, kajti, kot je rekel: "Dirkanje je moja služba, moja skrb,ostalo naj bo skrb drugih!” Vsekakor pa ga v sezoni 2001 čaka še več dirk in še večje obremenitve, saj bo v novi sezoni prvič okusil tudi slast dirkanja najboljših med najboljšimi na svetu. košarka Krško na vrhu lestvice Krško - V 13. krogu II. slovenske moške košarkarske lige je ekipa košarkarskega kluba Krško doma premagala ekipo Rogaške 98 s 115:92. Prvi strelec pri domačih je bil Slavko Hočevar s 30 točkami. Ekipa KK Krško ostaja na lestvici II. SKL s 24 točkami na prvem mestu pred trboveljskim Rudarjem s 23 točkami. V 14. krogu se bodo Krčani pomerili v gosteh z ekipo Bistrice iz Slovenske Bistrice. Spoštovani bralci! Vabimo vas, da se nam oglasite s svojimi športnimi podvigi in seveda tudi z napovedmi športnih dogodkov, ki se bodo zvrstili v času štirinajstih dni med izidom časopisa. Pišite nam in nas obveščajte o športnih tekmovanjih ali rekreativnih prireditvah. Naš naslov: Časopis Sava Glas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, mail:sava.glas@radio-brezice.si KRONIKA Kadrovske spremembe na Policijski upravi Krško Prvi mož uprave bo Andrej Zbašnik Posavje - Generalni direktor policije Marko Pogorevc je z ožjim vodstvom na PU Krško pripravil tiskovno konferenco, na kateri je predstavil novega direktorja uprave v Krškem, potem ko je dosedanji direktor Miha Molan imenovan za državnega sekretarja za področje policije na Ministrstvu za notranje zadeve. Potem ko je Vlada RS na zadnji lanski seji potrdila Miho Molana za državnega sekretarja, je vrh policije praznične dni preživel delavno, v usklajevanju mnenj za novega direktorja krške Uprave. Kot je priznal sam generalni direktor Pogorevc, je kadrovanje potekalo na dokaj nenavaden način. V skladu s kadrovsko politiko je nove kandidate predlagal dosedanji direktor Miha Molan, ki je bil direktor v Krškem 2 leti. Sledili so razgovori l vsemi direktorji policijskih uprav in zadnji dan ob odkritju imena, še z ožjim kolegijem generalne uprave, kjer so soglasno za novega direktorja potrdili Andreja Zbašnika, dosedanjega komandirja mejne policije Obrežje. Takoj naslednji dan gaje generalni direktor predlagal v potrditev še ministru za notranje zadeve oziroma vladi. Ob imenovanju je Pogorevc izpostavil: "Partnerski odnos do lokalne skupnosti, do okolja, kjer deluje policija pomeni tudi, da kadrujemo tako policiste kot tudi vodstvene kadre v policiji iz tistega okolja, kjer delujejo. In to je bila tudi želja v iskanju direktorja PU Krško.” Molana, naj bi tako po potrditvi na Vladi RS, ki naj bi glasovanje izvedla še ta teden, nadomestil 34-letni diplomirani pravnik, sicer Novomeščan, ki je od prvega dne policijsko kariero gradil v Posavju. Kar 16 let nosi uniformo, in v tem času je spoznal različne strani policije; od policista miličnika, do pomočnika vodje varnostnega okoliša, pomočnika in nato namestnika komandirja policijske postaje, inšpektorja za posebne naloge na PU Krško, nato komandirja postaje prometne policije in nazadnje komandirja Postaje mejne policije Obrežje. Zbašnik je ob tej priložnosti čestital Molanu in izpostavil, da bo varnost Posavcev vedno na prvem mestu, ob geografski legi Posavja pa nas, kot je še dejal, čaka še veliko nalog tako na mejnem področju kot področju organiziranega kriminala in varnosti v cestnem prometu ter seveda drugih. Trenutno pa v tem vmesnem času do Zbašnikove potrditve dolžnosti v.d. direktorja opravlja načelnik Urada uniformirane policije Zlatku Pirš, ravno tako bodo o novem komandirju na Obrežju odločali v tem tednu. Suzana Vahtarič Andrej Anžič, Marko Pogorevc in Andrej Zbašnik Ugrabitelj se je znašel v brezizhodnem položaju Namesto v zapor raje v smrt Posavje - Policisti PU Krško so minuli petek obravnavali ugrabitev in grožnjo z orožjem, ki se je od ranih jutranjih ur spremenila v množično iskanje osumljenega 45-letnega M.N. iz okolice Brežic, v brezizhodni situaciji pa je nesrečnik uporabil orožje in si sodil sam. Načelnik urada kriminalistične policije PU Krško Sašo Jejčič je pojasnil, da se je mora za njegovo 29-letno prijateljico N.Š. iz okolice Krškega pričela že ob pol četrti uri zjutraj, ko se je odpravljala na delo. Osumljeni je skočil v njeno vozilo in ji grozil s pištolo. Ugrabljena pa je uspela z mobilnim telefonom še Poklicati v službo, da obvestijo policijo, če je ne bo. Na OKC so dobili obvestilo o ugrabitvi pol ure kasneje. Ugrabitelj jo je prisilil, daje odpeljala na hipodrom Brege, kjer sta več Or hodila po polju in se pogovarjala, Ugrabljena je ponovno uspela poklicati - tokrat sestro. Na podlagi tega obvestila in odkritega vozila s strani policijske Patrulje, so bile anganžirane vse razpoložljive enote in okoli 9.30 sta bila osumljeni in ugrabljena opažena, osumljeni je pobegnil v večjo gramoznico, ugrabljena pa je uspela pobegniti k policistom. Policijske enote so gramoznico obkolile in Jejčič je po megafonu skušal navezati stik z ugrabiteljem. Vendar iz gra-Oioznice ni bilo glasu. Zato so na pomoč poklicali ustrezno usposobljeno specialno enoto, okoli 25 teh policistov je, kot je pojasnil Jejčič: "Po enournem opazovanju okoli 13. ure pričelo z neposrednim preiskovanjem gramoznice. Sama gramoznica je izredno obsežna, velika okoli 200 metrov. Delo je zaradi težkega terena potekalo izredno počasi, ob 13.15 se je iz gramoznice slišal strel, specialci so nadaljevali s pregledom gramoznice in okoli 14. ure so prišli do trupla pokojnega M.N., kije ležal na pobočju” Nadaljnje delo je prevzela ogledna skupina Urada kriminalistične policije, ki je pod vodstvom preiskovalnega sodnika opravila ogled. Jejčič predvideva, da je motiv v tem, ker se pokojni ni sprijaznil z nastopom eno in pol letne zaporne kazni za trgovino z orožjem iz leta 98, na dan tragedije pa bi se moral zglasiti v zaporu, je pa, kot je še povedal, v avtomobilu pustil tudi poslovilno pismo za družino. Suzana Vahtarič C \ V Brestanici skoraj tragično Brestanica - Nikoli ne bomo izvedeli, kaj je šinilo v glavo 44-letniku iz okolice Brestanice, ki je hotel sebe in osemmesečnega sina z eksplozivom pognati v zrak. Gre za kaznivo dejanje poskusa umora, kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi in kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Za vse to se bo po odvzemu prostosti zagovarjal 44-letni J.G., ki mu je zadnji petek minulega leta po prihodu domov nekaj pokvarilo račune. Domov se je z 31 -letnim prijateljem J.M. vrnil okoli 20.30 ure, v stanovanjski hiši pa je bilo več ljudi: osumljenčeva prijateljica s komaj 8-mesečnim sinom in dvoje odraslih, 19-letnik in 49-letnik iz Kranja, ki sta bila na obisku. Po prihodu lastnika je med njimi prišlo do prepira, J.G. pa seje nato odpravil v drugo sobo in se “oborožil”. Pripravil si je kilogram eksploziva Amonal, v njega potisnil detonator in vse skupaj povezal z vžigalno vrvico. Tako pripravljen eksploziv si je zatlačil za hlače in ga prekril s puloverjem ter se vrnil v sobo z gosti. Vendar ni miroval, iz otroške posteljice je vzel malčka in prisotnim zagrozil, da bo otroka in sebe z eksplozivom, ki ga je imel na sebi, razstrelil. Uresničitev groženj je preprečil prijatelj, ki je z osumljenim prišel domov, obvladal gaje do prihoda policistov. Policisti so pri njem našli 206 cm počasi goreče vrvice, 11 detonatorjev, kilogram istega eksploziva in nekaj več kot 13 metrov detonatorske vrvice. S.V. V______________________________________________________ Velik plen v Termah Čatež Čatež, 27. dec. - V hotelu Zdravilišče v Termah Čatež je neznani storilec ponoči izkoristil krajšo odsotnost receptorja in vstopil v pisarno za sprejemnim pultom recepcije. V tem prostora pa je imel lahko delo, saj je v kovinski blagajni že čakal ključ. Srečni nepridiprav je odnesel 11,2 milijona SIT, čeke v. vrednosti 511 tisoč, slipe plačilnih kartic v višini dobrih 3 milijonov ter pisne naročilnice in zagotovila v vrednosti nekaj več kot 1,1 milijona SIT. Plen v skupni vrednosti znaša tako skoraj 15 milijonov SIT. Kriminalisti PU Krško še vodijo preiskavo, zoper delavca pa so napisali kazensko ovadbo. 113 - 113 - 113 - 113 Od 21. decembra 2000 do 8. januarja 2001 Prometne nesreče Na področju Posavja so na Policijski upravi Krško v tem času zabeležili 53 prometnih nesreč, od tega eno s hudimi in tri z lažjimi telesnimi poškodbami. Na Velikem Obrežu pa je minuli konec tedna 45-letni kolesar B.P. iz okolice Brežic napihal kar 4,61. Na železniških tirih med Krškim in Brestanico je vlak 22. decembra povozil 18-letnega O.P. iz okolice Sevnice, ki se kljub opozorilom strojevodje ni umaknil. Ilegalni prehodi in ponarejanje listin Skupaj je bilo prijetih 71 ilegalnih prestopnikov državne meje. Med njimi je bilo nekaj manjših skupin, policisti pa so prijeli tudi 26-letnega Ljubljančana, kije ilegalce skušal prepeljati v notranjost države ter ob njem prijeli še tri organizatorje prevoza iz Ljubljane in Ribnice. Vsi ilegalci so bili vrnjeni na Hrvaško. Odkrili so tudi 18 primerov kršitev s ponarejenimi dokumenti. Zaseg orožja, vozil, mamil V Sevnici so pri 23-letnem R.K. zasegli 128 različnih nabojev in zoper njega podali predloge sodniku. Najverjetneje ilegalec je v Brežicah ukradel osebni avto Ford in se z njim odpeljal do Ljubljane, kjer ga je poškodovanega pustil ob hitri cesti. Drugi neznani storilec je Citroena z registrsko številko Krško D1 -761 ukradel na Obrežju, vozilo je bilo odklenjeno, v njem pa kontaktni ključi. Tatvine, vlomi, ropi Tatvine in vlomi so se v prazničnih dneh kar vrstili. Med večjimi so bili ob veliki tatvini v Termah Čatež, kjer je neznanec odnesel skoraj 15 milijonov SIT, zabeleženi še naslednji; neznanci so iz Mercatorjeve trgovine v Sevnici odnesli za okoli 170 tisoč SIT cigaret in žganih pijač, na gradbišču v Kostanjevici si je neznanec nabral za 250 tisoč SIT orodja, iz Elektronica v Brežicah pa je bil odnešen avtoradio, vreden skoraj 180 tisoč SIT. Cigarete so premamile še enega neznanca; za približno 300 tisoč SIT jih je odnesel iz Konzumove trgovine na Senovem. 112 - 112 - 112 - 112 Na številki 112 na Upravi za obrambo Krško beležijo 54 klicev občanov za nujno medicinsko pomoč in 23 za posredovanje veterinarja na domu. Sprejeli in posredovali so še 7 naročil za odvoz kadavra ter ene poginule krave, lovci pa so odstranili 3 povožene divjadi. Gasilci so imeli veliko dela, kar nekaj požarov je bilo v teh dneh, pomagali so pri prometnih nesrečah in poplavljenih kletnih prostorih. Poklicna gasilska enota Krško je iskala pogrešanega občana iz Dolenjega Leskovca in zato preiskala reko Savo. Sevniški gasilci pa so rešili štiri osebe iz zataknjenega dvigala v tamkajšnjem domu upokojencev. Pomilostitvi Brežičanov Slovenija - Ob Dnevu samostojnosti je predsednik Republike Milan Kučan pomilostil štiri obsojenke in obsojence, med njimi tudi dva iz. brežiške občine. Predsednik pomilostitve, ki jih izvaja že tradicionalno, sprejema na podlagi ustave RS ter zakona o pomilostitvi. V minulem letu je izrečeno kazen znižal Ptujčanu, ki je obsojen na leto in pol za štiri mesece ter obsojencu iz Prijedora, ki mu je kazen štirih let zapora znižal za tri mesece. Med pomiloščenimi pa sta tudi Drago Kozole, rojen leta 1953, iz Brežic, ki mu je predsednik kazen 20 let zapora zmanjšal za pet let ter Irena Križanič, rojena leta 1959, iz Brežic, ki bo namesto 7 let, v zaporu leto manj. Prav tako je izrečeno enoletno kazen zapora Roku Pečarju, rojenemu leta 1966, iz Novega mesta spremenil v pogojno obsodbo, s tem da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v treh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. S.V. n pravni nasveti Spoštovanje načela zaupanja v pravo Načela pravne države zahtevajo, da so zakoni jasni in nedvoumni. Če se zakonske rešitve nanašajo na določen krog fizičnih ali Pravnih oseb (npr. zakon o dena-cionalizaciji) je zelo pomembno, daje vpliv takih določb na položaj teh oseb čimbolj predvidljiv. Naberi zakonske ureditve mora biti Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin razviden, ukrepi pa natančno opisani. Prav zaradi tega mora zakonodajalec določiti tako vsebino zakonov, da bo vsem uporabnikom razumljiva. Nedopustno je, če zakonodajalec prepušča odločitev vsebine uporabnikom zakona, s čimer jim daje možnost do samovoljnih zakonskih razlikovanj, s katerimi se ogroža pravna varnost državljanov, če že odmislimo številne sodne in druge spore. Za delovanje pravne države je torej v prvi vrsti nujno, da so zakoni jasni in predvidljivi, da državljani že v naprej vedo, kako ravnati in kaj lahko pričakujejo od pristojnih organov, ki jim pravno krojijo življenje. Ustava prepoveduje veljavnost zakonov za nazaj, razen v zakonsko določenih zelo omejenih primerih, če tako zahteva javna korist. Torej zakonodajalec praviloma posega v prihodnost in se izogiba posegov v pravna razmerja iz preteklosti, ki so nastala na podlagi prejšnjega zakona, zato tudi določa prehodna obdobja, ki urejajo začetek veljavnosti novega zakona; vse z namenom, da bi se v čim večji meri ohranjalo zaupanje v pravo, in da državljani zaradi spremembe zakonov ne bi bili preveč prizadeti. V praksi pa se srečujemo s situacijami, ko so si interesi zaupanja v pravo v nasprotju z interesi države. Na eni strani imamo zakone, upravne akte, na drugi strani pa zahtevo po hitri spremembi določenih pravnih razmerij, ki so v nasprotju z načeli zaupanja državljanov v pravno državo in končno so tu še pravne posledice, ki takim porušenim pravnim razmerjem sledijo. Zasebnik je na primer zgradil gradbeni objekt po zakoniti poti z vso zahtevano gradbeno dokumentacijo. Zgodi pa se, da se spremeni javni interes - zaradi novih dejstev ali novih znanstvenih spoznanj (glede življenja, zdravja, varstva okolja) in nastane potreba po spremembi pravnomočne odločbe na podlagi katere je bil zgrajen objekt. Seveda tu takoj nastopi vprašanje odškodninske odgovornosti države, ker sprememba take odločbe poseže v pravno dobrino. Uveljavi se načelo, da mora vsakdo ravnati tako, da drugemu ne povzroča škode, to velja tudi za državo. Treba je poudariti, da gre tu za posebno obliko odgovornosti države, ki mora biti urejena z zakonom, saj pravila civilnega prava tu ne pridejo v poštev, ker ne gre za spremembo protipravne upravne odločbe, temveč spremembo sicer veljavne upravne odločbe zaradi splošnega močno poudarjenega interesa države, da se na tistem mestu zgradi nekaj drugega, kot je bilo zgrajeno prej na pravno veljaven način. V takih primerih mora odškodninska odgovornost države temeljiti na posebnem zakonu (zakonu o razlastitvi in podobno). Zaradi spoštovanja načela zaupanja v pravo mora torej imeti zakonodajalec zakonite razloge. Veljavnost zakonodaje z učinkom za nazaj načeloma ni dopustna. Zakonodajalec ravna na določen način protislovno, če prej veljavni zakon, ki ga je sam sprejel, prekliče za nazaj in predpiše normo, ki ni veljala, in zato mogla biti upoštevana. Veljavnost zakonov za nazaj, ali pa s pravnim izrazom t.i. retroaktivnost zakonov, zato ne poseže le v pravni položaj državljanov, temveč razvrednoti tudi delo državnih organov, ki uporabljajo pravo, saj njihovim odločbam odvzame temelj in jih spremeni v nepravne. RmGlas horoskop J[ nagradna križanka OVEN 21.3.-20.4. Pod vplivom Strelca boste čutili veliko željo po izobraževanju in učenju. Vsekakor je to za vas ugodno obdobje, saj boste imeli dovolj energije in motivacije za spopadanje s problemi in z izpolnjevanjem zastavljenih ciljev. BIK 21.4.-21.5. Podvrženi boste vremenskim vplivom bolj kot običajno. Vse sile boste morali vložiti v prilaganje danim okoliščinam. To bodo od vas vsi pričakovali. Samo na ta način boste lahko dosegali cilje. DVOJČKA 22.5.-21.6. Pod vplivom ognjenega Strelca boste spoznali, kaj si okolica misli o vas in kako vas doživlja. Izredno vam bo pomembno mnenje drugih, podzavestno se boste odzivali in reagirali okoliščinam primemo. Obstaja nevarnost, da bi izgubili svojo identiteto. RAK 22.6.-22.-?. Pred vami je delovno obdobje, saj nikakor ne boste uspeli najti časa zase in za svojce. Zanimalo vas bo dogajanje okrog vas in intenzivno se boste posvečali opazovanju okolice. Obenem boste puščali nedokončane zadeve in se naslanjali na mnenja drugih. LEV 23.7.-22.8. Končno bodo problemi, ki so vas mučili zadnja dva meseca, preteklost! Pred vami je veselo obdobje. Z lahkoto boste popravili stoijene napake in dokazali, da ste v nekaterih primerih vseeno imeli prav vi. DEVICA 23.8.-22.9. Zelo boste zaposleni z obveznostmi do svojih domačih. Izogibajte se nepotrebnim prepirom. Ne izgubljajte živcev za zadeve, ki so že vnaprej izgubljene bitke. V vas bo tlela želja da bi kar pobegnili od problemov, vendar ni tako enostavno. TEHTNICA 23.9.-22.10. Mars, ki se nahaja v vašem znamenju, bo poskrbel, da akcije in dinamičnosti res ne bo primanjkovalo. Dobesedno vse, česar se boste lotili, boste tudi uspešno končali. V drugi polovici meseca se boste nekoliko vznemiijali okrog obveznosti, ki vam jih nalagajo v službi in doma ŠKORPIJON 23.10.-21.11. Kljub nekaterim problemom, ki vas mučijo in jim ni videti konca je pred vami ugodno obdobje. Pokazali boste, kako znate biti potrpežljivi in da znate prisluhniti tudi problemom drugih. Imeli boste visoke kriterije tako zase kot za druge. STRELEC 22.11.-21.12. Januarski dnevi bodo za vas podobni pravljici. Vsi planeti so na vaši strani. Zanimivi dogodki se bodo vrstili eden za drugim. Merkur, ki se nahaja v vašem znaku, bo izostril vaše umske sposobnosti. Z duhovitimi šalami boste zabavali okolico, ki vam bo zato tudi hvaležna KOZOROG 22.12.-20.1. Občutili boste povečan nemir in živčnost, saj se nahaja Mare v znamenju Tehtnice. Na prvi pogled boste delovali nezainteresirano, saj boste svoje prave občutke skrivali globoko v sebi. Veliko se boste zapirali sami vase in razmišljali. Obnašanje okolice vas bo večkrat prizadelo in čutili se boste odrinjene. VODNAR 21.1.-18.2. Prvi mesec v letu bo za vas minil v znamenju zabave in uživanja. Izpolnile se vam bodo vse želje. Nič se vam ne bo postavilo na pot, da bi vas oviralo pri doseganju zastavljenih ciljev. Ugodno obdobje za vas, da okrepite prijateljske zveze oz. da zakopljete bojno sekiro. RIBI 19.2.-20.3. Občutili boste visoko motiviranost za delo. Zavedli se boste lastnih ambicij in jih na vsak način želeli izpolniti. Z vsemi silami se boste vrgli v delo in ne boste našli časa za počitek v taki meri, kot si želite. Zelo boste vznemiijeni in svoje razpoloženje boste prenašali na svojo družino. moda V modnem svetu ni strahu, da v letu 2001 ne bi bilo zanimivo. Glede na to, da smo leto 2000 zaključili, nas tudi zanima, katera je bila izbrana za najboljšo oblikovalko leta. Izbrali sojo v reviji “Vogue” in sicer je to Stella McCartney. 29-letna Stella je hčerka znanega Sir Paula, pevca skupine Beatles. Že prve dobre vtise v modnem svetu je naredila z modno revijo, ko je končala College for Art&Design. Na modni reviji je bilo med ostalimi tudi veliko znanih obrazov. Dodatno slavo pa si je pridobila, ker je njeno kolekcijo kupil znani londonski boutique Tokio. Vseeno se je oblikovalka morala učiti in dokazovati, še posebej zato, ker je že izhajala iz zelo znane družine. 15 let je delala s Christianom Lacroix-jem, kasneje pa je preživela nekaj let v Londonu Savile Row. V letu 1997 je prevzela mesto Karla Lagerfelda ter postala glavna vodja oblikovalcev v znani modni hiši Chloe. Po predstavitvi modne revije ni več nihče dvomil v njen modni talent. Predstavila je erotično in istočasno zelo romantično kolekcijo. O njenem hlačnem kostimu 70-ih seje veliko govorilo. Kasneje pa se je tudi v vlogi menedžerke izkazala zelo dobro, saj seje dobiček podjetja izjemno povečal. V letu 1998 ji je umrla mama. Stella seje poleg njene dejavnosti posvetila še malo drugačnemu konjičku in se začela boriti proti zlorabi živali. Med glavnimi sezonskimi modnimi revijami je začela sodelovati s PETA, organizacijo proti zlorabi živali. Medtem ji je tudi konkurenčno podjetje GUCCI ponujalo službo. Ker pa bi morala pri njih delati z usnjem, jim je odklonila in obnovila svojo pogodbo s CHLOE. Tam pa že pripravlja novo jesensko linijo, ki bo namenjena tudi mladim. Lea Šinko Štraus Nagrade Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo: L nagrada - Polletna naročnina na revijo GEA Tjaša Zidanič, Globoko n.h., 8254 Globoko GEA* ^J 2. nagrada -Majica “Gea” Silva Grabenšek, Kunaverjeva 4, 1117 Ljubljana 3. nagrada - Igra “Človek ne jezi se” Ana Ivanšek, Arnovo selo 55, 8253 Artiče Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: JONAS, ABANO, CANON, KRAN, BSA, SG, KOLONELO, EAK, IZPRIJENEC, KO, AKAD, RUŠA, IKEDA, INO, AM, REVA, ACETALI, IRA, INAČICA, KIN-SKI, AKELA, ITILOS, KAVAL. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 19.1.2001, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”. Fotokopij ne upoštevamo! SESTAV!!. BOJAN MACUfi OBLASTA jAKTERIJA KOK BREŽ- NOŽEC HRVAŠKI ŠAHIST Ivan NADAV ŽENSKO IME KAVČ, ZOFA KIRURŠKI POSEG NADLE- ŽEN INSEKT GLAVNO MESTO STARE BABILONIJE SLOV ZGODO- VNAR Lojze TVORBA V PANJU TENIŠKA IGRALKA PISNIK SAVAGLAS KDOR ZNA VEČ ■JEZIKOV VOJAŠKA OBLEKA GORA V JULIJSKIH ALPAH 2601 m VZTRAJNOST V FIZIKI PESNIK UJEViČ NAPRAVA POVELJNIK PRED TROJO PRIVR- ŽENEC PROTEST. LOČINE VEZNIK HRVAŠKO ŽENSKO IME SPOLNO SAMOZA- DOVOLJE- VANJE PESNIK MINATTI .... BT ORBI 08KRA- JEK PRI OBLAČILU FTlčA POPAFfICA ČAŠČENO BITJE MEDNAR. VOJAŠKE ENOTE V BiH NEPRIJETEN VONJ MESTO M MAVRET. SLOV. PESNIK France IZSTOP PREBAVIL VINOGRAD Ipogov.) ZAČETEK ABECEDE 3ETR0VlC PESNICA Negrl TIBE- TANSKO GOVEDO LMU REBREANU PREBI- VALCU ITALIJE AMERICIJ MOHAMED. DINASTIJA KALIFOV INDIJSKA RASTLINA AMERIŠKI MACESEN VRSTA PLAZILCA mala šola računalništva Novosti: Windows ME Zopet novost? Da ali pa tudi ne. Microsoft je lani izdal novo različico operacijskega sistema, v novembru pa smo dočakali tudi slovensko. Win-dows ME je naslednik operacijskega sistema Windows 98. Kaj je operacijski sistem, smo govorili že v 4. številki časopisa Sava Glas. Če na kratko ponovimo: računalnik brez operacijskega sistema sploh ne deluje. Vsakdo, ki danes uporablja osebni računalnik, ko vključi računalnik, nekaj časa opazuje moder zaslon, na katerem piše “Windows 98”. Sedaj pa zopet novost, ki bo marsikomu povzročala kar precejšnje glavobole, predvsem računalničarjem, ki se bodo zopet morali malo učiti. Za običajne uporabnike pa novost ne bi smela povzročati večjih težav, kvečjemu manj. Navajeni smo že, da Microsoft približno na vsaki 2 leti izda nov operacijski sistem, zlobneži bi dejali, da samo popravlja stare napake. V času med dvema posodobitvama, se na področju strojne opreme in tehnologije pojavi ogromno novosti. Starejši operacijski sistemi imajo z novostmi čedalje več težav, in slej ko prej, je potrebno na računalniku zamenjati operacijski sistem. Seveda pa še mnogo ljudi uporablja Windows 95 in ga bodo najverjetneje še nekaj časa. Žakaj pa bi sploh uporabili Win-dows ME, če pa nam Windows 95 čisto lepo delujejo? Seveda je kar nekaj razlogov, zaradi česar se bo potrebno počasi navaditi in sprejeti nove Windows ME. Če nič drugega, ko bomo kupili nov računalnik, bodo na tem računalniku nameščeni novi Windows ME. Microsoft bo po svoji stari znani komercialni politiki najverjetneje kmalu ukinil prodajo Win-dows 98, od tistega trenutka dalje pa prodajal samo še Windows ME. In katere so glavne udarne novosti? Na prvem mestu naj bi bilo hitrejše in stabilnejše delovanje samega sistema. To pomeni, da bodo uporabniki imeli resnično manj težav pri vsakdanjem delu z računalnikom. Bistven napredek je dodatek “obnova sistema”, s katero Windows ME nenehno bdi nad stanjem našega sistema. V primem problematične instalacije novega gonilnika, programa ipd., nam bo ta dodatek obnovil celotni sistem v zadnje pravilno delujoče stanje. Pri posodobitvah so vključene vse nove naprave, ki so na trgu ali pa bodo šele prišle. Sama namestitev sistema je izjemno enostavna m tekoča. Dovolj je, da v pogon vstavimo CD ploščo in to je skoraj vse. Potrebno je samo še vpisati registracijsko številko in po končani namestitvi sledi ponovni zagon računalnika, nakar je računalnik pripravljen za delo. Poleg sistemskih novosti je v tej različici vključen novi internetni raziskovalec, ki ima sedaj številko 5.5, novi predvajalnik različnih glasbenih in video formatov - Windows Media Player 7, Windows Movie Maker, itd. Prvič bomo lahko neposredno odpirali tudi datoteke tipa ZIP. To so stisnjene (komprimirane) datoteke, ki smojih prej ustvaijali s programi kot so WinZip in podobno. Ukinjena je možnost ponovnega zagona računalnika v način “MS-DOS”. Seveda bomo lahko MS-DOS programe še vedno uporabljali naprej, lahko pa pričakujemo nekaj več težav kot jih je bilo do sedaj. Manjših in večjih popravkov je v Windows ME kar precej, opis le-teh presega namen tega članka. Samo delo in izgled programa sta zelo podobna ali skoraj enaka operacijskemu sistemu Windows 2000. Kar nekaj novosti in tehnik dela je prenesenih iz Windows 2000. Vendar so VVindovvs ME v osnovi še vedno namenjeni domačim uporabnikom ali nezahtevni poslovni rabi. Za resnejše delo bo potrebno poseči po Windows 2000, o katerem smo govorili v 6. številki časopisa. Jasno je, da vsak novi operacijski sistem zahteva tudi močnejši ali novejši računalnik. Microsoftova minimalna konfiguracija računalnika, primerna za delo z Windows ME je procesor Pentium 150 MHz ali močnejši, 32 MB delovnega pomnilnika, 450 do 650 MB prostora na trdem disku. Seveda je potrebno takšno konfiguracijo iz dosedanjih izkušenj vzeti malo z rezervo. To pomeni, da bo za tekoče in udobno delo potreben malo bolj zmogljiv računalnik. Odločitev, nadgraditi obstoječi sistem z novim, je lahko zelo težavna. Če smo zadovoljni z Windows 95 ali 98, potem ni nobene potrebe po nadgraditvi, razen, če želimo, da bomo imeli od tega korist (hitrejše in bolj stabilno delovanje) ali pa želimo vseskozi imeti na svojem računalniku najnovejši operacijski sistem. Pri novih računalnikih pa to ne bi smelo biti pretežko vprašanje. Branko Lavrenčič mobilna telefonija Nokia Communicator 9210 Finci so na konferenci Nokia Mobile Internet v Pragi predstavili najnovejši aparat Nokia 9210 Communicator, ki predstavlja naslednika modela 91 lOi Communicator. Novi zmogljivi terminal se kot prvi aparat GSM na svetu ponaša z visoko reso-lucijskim barvnim zaslonom (4096 barv) in je kot prvi telefon naslednje generacije osnovan na Symbianovem operacijskem sistemu EPOC (odprta programska platforma, ki omogoča tretjim strankam, razvijalcem, pisanje zmogljivih dodatnih aplikacij, storitev in vsebino za uporabnike), podpira tehnologijo Personal Java standardna spominska kartica (16 MB) pa omogoča namestitev novih aplikacij. Ni odveč omeniti delovanje v obeh evropskih omrežjih GSM (model 9110 je deloval le v omrežju 900 MHz), poleg tega podpira tudi podatkovni prenos HSCSD, ki zagotavlja hitrost do 43.2 kbps in omogoča povezavo z drago napravo preko standarda IrDA ali podatkovnega kabla. 244 gramov težki večnamenski aparat nudi brskanje po straneh WAP ali WWW, omogoča urejanje in pošiljanje dokumentov v Wordu, prikaz PovverPoint predstavitev, kalkulator, igre, snemalnik, koledar in pretvornik valut, ob povezavi z digitalnim fotoaparatom pa zagotavlja prikaz barvnih slik na zaslonu, slednje pa lahko po potrebi pošljemo kot faks ali elektronsko pošto (podpira protokole POP3, IMAP4 in SMTP). Mere Nokie 9210 so 158x56x27 mm, napaja pa jo litij ionska baterija, ki ima do 230 ur (v idealnih pogojih) časa v pripravljenosti in kar do 10 ur pogovornega časa. Kot je povedal Jouko Hayrynen, podpredsednik divizije Markets and Business Development, Nokia Mobile Phones, je Nokia 9210 Communicator prva v vrsti naprav, ki bodo osnovane na Symbianovi platformi, pri dražbi Symbian pa je trenutno registriranih 35.000 razvijalcev programske opreme. Multimedijski terminal, tako mu zdaj že lahko rečemo, bo na evropske police prišel v prvi polovici naslednjega leta, cena pa trenutno še ni znana, domnevati pa smemo, da bo precej zasoljena. Gregor Žvipelj Mere: 158x56x27 mm Teža: 244 gramov stanje v pripravljenosti: do 230 Ur pogovorni čas: 10 ur »ran 13 SavaGlas, 10.1.2001 Dragi otroci! Tako! Prišlo je novo leto in zdaj je spet vse po starem. Dnevi bodo tekli in tekli in mi se bomo srečevali na tej strani spet po običajnem vrstnem redu. Tokrat smo še malo praznično razpoloženi, saj vam moramo povedati, kako je bilo zadnje decembrske dni, pa tudi voščil je še vedno veliko. Sicer pa, januarje še mlad, zato ne bo odveč, če pogledamo, kaj so si otroci za leto, ki smo ga skupaj pričakali in pozdravili, zaželi. Sebi in drugim seveda. Da bi se imeli radi pa da bi nam še naprej tako pridno pisali, to so najine velike želje. Zdaj pa le poglejmo, kaj sva tokrat pripravila za vse vas! V_________________:__________________________________J Voščili so nam metuljčki Čestitko je narisal Gašper, vzgojiteljica pa je v imenu otrok zapisala: spečno novo leto, veliko prispevkov za najmlajše vam želimo skupina “Metuljčki” z vzgojiteljico Gordano Šeško iz vrtca Leskovec pri Krškem! Moje novoletne želje Vsak, naj bo otrok ali odrasel, star ali mlad, vsak ima svojo željo. Jaz imam nekaj skrivnih želja, ki jih ne morem vsakomur zaupati. Nekatere želje pa so takšne, da jih lahko povem vsakomur. V letu 2001 si želim ljubezen, zdravje in veselje v družini, v naši državi pa mir in mirno življenje brez vojn. Za božič si želim kakšno malenkost. Najbolj pa si v novem letu želim lep učni uspeh. Če bi lahko, bi poskrbela, da reveži ne bi bili več brez hrane in denarja in bi zaživeli srečno in mirno. Ko vidim po televiziji, kako nekateri otroci trpijo pomanjkanje in nasilje, me pri srcu zaboli. Zato bi jim rada pomagala. To so moje želje in.srčno upam, da se bodo uresničile. Teja Mešiček, 5. razred OŠ Blanca December je čas prijetnega pričakovanja, lepih praznikov, miklavževanja, doživetega družinskega praznika - božiča ter čas, ko se za Silvestrovo poslovimo od starega leta in ob polnoči nazdravimo novemu letu. Vsakokrat si ob tem času, predvsem pa letos ob prehodu v novo tisočletje, zase in za vse najbližje zaželimo vse najlepše. Ponavadi so to čisto navadne, že vsakdanje želje po zdravju in sreči. To si želim tudi zase, najbolj pa si želim lep uspeh v šoli. Želim si mnogo prijetnih doživetij s svojo družino - s starši, sestrama in bratcem, da bi se vsaj za nekaj časa ustavil hitri tempo življenja. Moje želje za ljudi vsega sveta pa so, da ne bi bilo vojn, lakote, bolezni in nasilja nad otroki. Prepričana sem, da se veliko želja, ki se porodijo ob novem letu, kasneje uresniči, če si jih želiš iz srca in tudi sam kaj storiš zanje. Blažka Prebejšek, 5. razred OŠ Blanca Dedek dar - domišljijski spis Nekega večera, ko sem se odpravljal spat je nekaj zaropotalo. Pogledal sem levo, nato na desno in videl malega možička, z dolgo, sivo brado. Vprašal sem ga, kaj hoče in kdo je: "Dedek dar sem, ne boj se me, nič ti ne bom storil,” je odgovoril. “Vsako leto obdarim enega otroka”. Vprašal sem ga: "Ali si mi prinesel darilce?” “Ne”, je odgovoril Dedek. "Jutri zvečer te obdarim”. Zvečer, ko sem bil že v postelji, je res prišel in mi prinesel majhnega pajaca. “Ali je to darilce, ki si mi ga obljubil?” sem ga vprašal. Dedek Dar se mi je nasmehnil in mi odgovoril: ”To je poseben pajacek, ki ti bo prinašal srečo pri učenju in še marsikje, zato ga skrbno čuvaj”. In kot bi mignil, dedka ni bilo več. Bil sem vesel, da je Dedek dar obiskal ravno mene in mi zaželel srečo, Denis Poljane, 3. razred, OŠ Krmelj Novoletni festival v Globokem V večnamenskem domu v Globokem smo imeli že 10. novoletni festival. Na festivalu so peli učenci naše šole. Nastopajoče vsako leto ocenjuje strokovna komisija in izbere zmagovalca na razredni in na predmetni stopnji. Učenci tretjega razreda smo zelo aktivno sodelovali na prireditvi, saj so spored za razredno stopnjo povezovali tretješolci Kristijan, David, Tjaša in Monika. Med nastopajočimi je bilo kar pet deklet iz tretjega razreda. Sošolci smo še posebej navijali za njih. Ko so vsi nastopajoči odpeli, smo nestrpno čakali, da komisija razglasi rezultate. Gospa ravnateljica Stanka Preskarje v imenu komisije povedala, da so imeli zelo težko delo. Vsi nastopajoči so lepo peli. Mi smo težko čakali, da pove, kdo je bil najboljši. Razveselili smo se, ko smo izvedeli, da je prva Tjaša Zidanič, druga pa Ksenija Kršlin, saj sta obe pevki naši sošolki. Vsi ostali nastopajoči z razredne stopnje so bili tretji. Nato je ravnateljica razglasila še rezultate za predmetno stopnjo. Prva je bila Tadeja Romih, druga pa Klara Zelič, vsi ostali nastopajoči so bili tretji, tako kot na razredni stopnji. Tjaša nam je povedala, da je nastopala že tretje leto in letos prvič osvojila prvo mesto. Ksenija je letos nastopala drugič in je z drugim mestom zelo zadovoljna. Prireditve se je udeležilo veliko ljudi. Ob zaključku sporeda sta vsem spregovorila podžupanja občine Brežice Milena Jesenko in podpredsednik Sveta Krajevne skupnosti Globoko Stane Preskar. Sestavili učenci 3. razreda OŠ Globoko Učna ura v prometu Zelo sem bila presenečena, ko je razredničarka povedala, da je bil na natečaju “Učna ura v prometu” izbran moj sestavek . Napisala sem tole: “Učenci tretjega razreda osnovne šole Globoko smo šli v Brežice. V Brežicah na policijski postaji smo srečali tudi druge učence tretjih razredov iz sosednjih osnovnih šol. Policisti so nam prikazali postopek, kako pes lovi tatove. Poleg tega so nam pokazali tudi zapore, orožje in policijski avto. Zanimivo je bilo, ko je pes lovil tatu, ki je ustrelil v zrak. Pes gaje zgrabil za roko in pritekel je policist. Nato sta šla, tat se spet izmuzne iz policistovih rok, pes pa je skočil na njega. Policist je psu ukazal, da mora izpustiti roko in pes je ubogal. Policist je tatu nadel lisice. Prišel je dragi tat in gledal kolo. Policist gaje vprašal, kaj dela. Tat seje ustrašil in pobegnil. Tat je stekel, pes pa za njim. Nato ga je ulovil in ga podrl na tla. Policist mu je nadel lisice in sta odšla. Bilo mi je všeč. Bila sem radovedna, kaj se bo zgodilo. Potem smo šli na avtobus in v šolo. Policist je šel z nami do šole. Bilo je zelo lepo. Bila sem zelo vesela. Tudi jaz bi se rada vozila s helikopterjem.” Marija Šepetevc, 3. razred, OŠ Globoko šolar šolko Oj, že prišel je med nas stari dobri dedek Mraz ... Brežiški otroci so se v zadnjih decembrskih dneh veselili. Najprej jih je v začetku meseca obiskal in obdaril sveti Miklavž, potem je bolj proti koncu meseca prihitel Božiček, čisto na koncu Pa se je na saneh in v spremstvu pravljičnih bitij oglasil še dedek Mraz. Vsi trije dobri možje pa so se na svoji poti ustavili tudi v Mladinskem centru Brežice. Še posebej je bilo zabavno ob °bisku dedka Mraza, da pa je bil dobri mož s sivo kučmo in belo brado kar se da prisrčno sprejet, so poskrbeli Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Brežice, društvo prijateljev mladine Brežice in pa seveda Mladinski center Brežice. Kako je bilo? To pa se mi zdi, da dovolj zgovorno pravijo fotografije. Vsega je bilo ... bedek Mraz je “naložil” svoje pravljične prijatelje in jo s kočijo in Pravim kočijaž.em mahnil pred brežiški vrtec Mavrica ... \ovsod je je bilo preveč, prava tečnoba, vam rečem. No, spreglejte 1°. poglejte raje, koliko daril je prinesel dedek Mraz ... Ko so bila darila razdeljena, je sledila še Mojca Pokrajculja, ki so jo zaigrali člani otroškega gledališča Kreminino kraljestvo ... Tako! In to bi bilo skoraj vse. Na "gasilski fotki" pa so še preostali, ki so sodelovali pri obisku dedka Mraza, saj brez “velikih " res ne bi šlo! OGLASI, REKLAME, OBVESTILA mmmmm ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE '"kv A, OBVEŠČA zavarovance, upokojence in poslovne partnerje, da se je s ponedeljkom, 8.1.2001 preselil iz Bohoričeve 9, Krško na novi naslov: Cesta krških žrtev 67, Krško, kjer lahko urejajo zadeve s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. erme? Poslovni programi lntormacl|skl sistemi * Računalniški programi za : fc:(07)4902310 www.hermes2.net . ilil *J_S|JSi.£j JJ“. ihfo@hermes2.net Windows okolje I! tf?1 Opili IP-- rim s; suš ms a :sks__ s s ,,ss ... »lisS SS s »=rrr' ssrss :jcar.-.i" ;i \zs, ;:r Vse v enem paketu ^obrtnike - enostavno knjigovodstvo A . ! I*1 J « I •• ^gradbena in projektivna podjetja - kalkulacije: ■' rzrr- «§» ■' RADIO f B R E Z I C E Radio Brežice d.0.0. Trg izgnancev 12, 8250 Brežice h« «8,7 Ih 95,8 MHz Tel.:07 49 91 250; Fax:07 49 91 253 0 Sprejem čestitk, malih oglasov, osmrtnic in zahval: na Radiu Brežice, Trg izgnancev 12 in na recepciji Hotela Sremič v Krškem od ponedeljka do petka od 8.-15. ure. Informacije po telefonu 07/ 49 91 250 oz. E-mail: sprejem@radio-brezice.si [vj Reklamno oglaševanje: 07/ 49 91 254 oz. E-mail: komerciala@radio-brezice.si ST Uredništvo: 07/ 49 91 265 Pri naročilu malega oglasa na Radiu Brežice dobite brezplačen mali oglas v časopisu FM 88,7 in 95,9 MHz AM 1584 kHz Bp JU "55 RN/\ * CVETLIČNI ARANŽMAJI __ POGREBNE STORITVE ^ A 31 UKl 1 V Ej *y ČERNELČEMA 9, 8250 BREŽICE P TEL. :07/49-61-090, 07/49-93-240 ~ FAX: 07/49-93-241 GSM-.041/ 619-455 nzi fisidju liražh (g>®GrQ©(£)©3I ®ta) S® MIPS RAZPIS IZKORISTITE PRILOŽNOST ! Aktualen je razpis za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva (Bilten 4, julij 2000). Pogoji kreditiranja: TOM + 2%, odplačilna doba največ 5 let, višina posojila ne sme presegati 30 % predračunske vrednosti investicije. Kreditni potencial zajema 32.000.000,00 SIT, od tega je na razpolago še 30.500.000,00 SIT. Rok prijave: do porabe sredstev ! Vse dodatne informa- ^ ^ cije dobite na Razvojnem centru Brežice, Cesta prvih borcev 3, Brežice ali po telefonu 49-90-680. V primeru naročila vas prosimo, da izpolnjeno naročilnico pošljete na naš naslov: Razvojni center Brežice, Cesta prvih borcev 3, 8250 Brežice. NAROČILNICA ZA PREJEMANJE BREZPLAČNEGA BILTENA RCB V LETU 2001 IME IN PRIIMEK: INSTITUCIJA: TOČEN NASLOV: Davčna številka: DDV zavezanec: da ne Datum: Podpis: ♦Obvezujem se, da bom v roku 8 dni po prejetem računu poravnal stroške pakiranja in poštnine v višini 1.000,00 SIT. ^_____________________________________________J OGLASI, REKLAME, OBVESTILA Marijo iz Dobove zanima, kaj je s certifikati, ki so bili vloženi v družbo Nika in zakaj več ne dobivajo na dom obvestila od družbe. Odgovarja direktorica pidov Certius DZU d.o.o. Monika Rozman: “Upravljanje pooblaščenih investicijskih družb Nika PID d.d., Mika PID 1 d.d. in Nika PID 2 d.d. je bilo v letu 1999 preneseno iz Nike, družbe za upravljanje s skladi d.d., ki je izgubila dovoljenje za upravljanje s skladi, na Certius, družbo za upravljanje d.o.o. Pri tem je šlo samo za spremembo upravljalca skladov (torej tistega, ki skrbi za naložbe sklada), delničarji pooblaščenih investicijskih družb pa imajo še vedno iste delnice - tiste, ki so jih vpisali s certifikati. Delniške knjige vodi Klirinško depotna družba (KDD), ki vsem delničarjem pošilja izpis stanja januarja ali februarja za stanja 31.12., lahko pa tak izpis pri KDD-ju naročijo tudi kadarkoli med letom. Delnice vseh treh PlD-ov kotirajo na borzi, tako da si delničarji lahko vsak dan pogledajo tečaj delnic, v dnevnem časopisju, na teletekstu ... Če želijo delnice prodati, pa to lahko storijo na katerikoli borzni hiši, lahko pa tudi na večini bank. Včerajšnji (18.12.2000 opomba uredništva) enotni tečaj delnic znaša za Niko PID d.d. 39,00 SIT, Nika PID 1 36,03 in Nika PID 2 39,7 SIT. Delničaiji sklada si lahko ogledajo tudi strukturo naložb sklada. Struktura naložb sklada v vrednostne papirje na dan 30.9.2000 je za vse tri sklade dosegljiva tudi na internetu na straneh Združenja družb za upravljanje : www.zdu-giz.si. Vsekakor pa se lahko vsak za kakršnakoli dodatna pojasnila obme na nas: Certius, družba za upravljanje, d.o.o., telefon 01-56-88-122, vsak delovni dan med 9. in 15. uro.” Miho s Senovega skrbi rešitev ulice Bratov Zorko, kjer vozilo za pobiranje smeti ne more do nekaj hiš zaradi preozkega grla. Odgovarja vodja Oddelka za gospodarsko infrastrukturo na Občini Krško Rafko Jurečič: “Ugotovljeno je bilo, da smetarsko vozilo podjetja Kostak ne more odvažati smeti na ulici Bratov Zorko in da je bilo potrebno izvesti večji poseg na preozkem ovinku na omenjeni ulici. Ker gre za poseg, ki predstavlja večji finančni izdatek, ta pa ni planiran v letu 2000, smo se dogovorili s predstavniki Krajevne skupnosti Senovo, da se izvedba del na ulici Bratov Zorko planira za leto 2001. Z deli bomo v soglasju z lastniki parcel pričeli po sprejetju občinskega proračuna, v začetku leta 2001.” Sonjo iz Pišec moti organizi- ranost dimnikarske službe, opozarja, da jih pred leti ni bilo, ko so jih klicali, zdaj pridejo sami in zaračunavajo to, da z baterijsko svetilko posvetijo v dimnik. Odgovoril je direktor Energetskega servisa d.o.o. Brežice Miran Planinc, ki je posredoval obsežno gradivo z odloki in pojasnitvami glede organiziranosti dimnikarske službe, dokumentacija je na vpogled na uredništvu Radia Brežice, v odgovor poslušalki pa smo povzeli naslednje: “Občina je dolžna v skladu s predpisi, kot so: Zakon o dimnikarski službi, Zakon o varstvu okolja, Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o lokalni samoupravi itd., organizirati vse obvezne lokalne javne službe, med katere spada tudi pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih, dimnovodnih in prezračevalnih naprav tj. “dimnikarska služba”. Torej ne moremo govoriti, daje Občina Brežice samovoljno sprejela odlok o “dimnikarski službi” in na tej osnovi od občanov zahteva opravljanje in plačevanje dimnikarskih storitev. /.../ Vse storitve obračunavamo po veljavnem ceniku, ki gaje odobrila Občina Brežice in je objavljen v Uradnem listu RS št.: 32/ 99 str. 3804. Vsak dimnikar ima s strani direktorja podjetja potrjen cenik ali izvleček cenika in ga mora na željo uporabnika dati na vpogled. Delavec - dimnikar se mora izkazati z dokumentom podjetja, kot je račun, izkaznica podjetja itd. Iztržek iz naslova opravljenih dimnikarskih storitev gre za pokrivanje DDV po st. 19%, plačilo koncesijske dajatve in seveda pokrivanje stroškov podjetja tako opremo, plače, razvoj, izobraževanje, materialne stroške itd.“ Ivan iz Krškega želi mir v popoldanskem času ter ob koncu tedna in praznikih na igrišču ob novi tehnični šoli. Odgovarja ravnatelj Srednje šole Krško Ivan Žibert: “... Naša nova šola na lokaciji Spodnji Grič že nekaj mesecev sameva in čaka, da se vanjo vselijo dijaki Srednje šole Krško, vendar se je zaradi objektivnih razlogov preselitev preložila za najmanj do konca marca 2001. Dijaki Srednje šole Krško uradno še niso stopili na igrišče pri novi šoli. Vem pa, da je igrišče že najmanj štiri mesece na voljo mladim iz bližnje okolice, med katerimi je tudi nekaj naših dijakov, nekaj naših bivših in tudi bodočih dijakov. Vesel sem, da je igrišče našlo svoje igralce, da živi in da služi svojemu namenu. Ko pa pri tem nekatere tako očitno moti, me spominja, na oddajo v TV tedniku "Župan postavlja protihrupno bariero na šolskem igrišču, da bi se zaščitili pred hru- pom šole”. Ali lahko pričakujemo novo oddajo "Občan postavlja protihrupno bariero, da bi se zavaroval proti hrupom žoge?” Spoštovani občan Spodnjega Griča in tudi vsi stanovalci, ki neposredno ali posredno mejite na našo-vašo novo šolo, tudi mene motijo nekatere stvari. Moti me odnos nekaterih obiskovalcev, do igrišča, objekta in okolice nove šole. Že nekajkrat smo morali pospraviti odpadke, kijih nekateri malomarno puščajo na igrišču, stopnišču, zelenicah in cesti. Moti me tudi to, da se namenoma uničuje fasada, vrata ali zelenica pri vhodu. Moti me, da ta kraj uporabljajo tisti, ki so jim žoga, atletska steza, stopnišče in fasada, priložnost za izkazovanje svoje nesramnosti in nekulture. Spoštovani občan, spoštovani občani, če tudi vas moti to, potem se Vam pridružujem. Pridružite se tudi vi meni, našim otrokom, uporabnikom tega igrišča, da bo to igrišče z njegovo okolico služilo svojemu namenu, da se bodo vaši in naši otroci počutili na tem igrišču in njegovi okolici vami, da bo iz tega igrišča odmevala lepa beseda, smeh in igrivost. Pomagajte ga zaščititi pred nasilneži, pred uničevalci, za kar Vam bodo najbolj hvaležni njegovi uporabniki v pravem pomenu besede. Morda se boste kmalu tudi vi usedli na klop ob igrišču in Vas bo igra naših-vaših otrok razveseljevala. In to bo razveselilo mene.” EKIPA vfMMMFfaf v W 'clilcA pROMOCijskA aI( CijA, ¥ literi T^aoiiiiiUk&sopM pfiiSMi 4 ¥ KjM tempfladjdn priznanih p »te s NAROČILNICA \ SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala @radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS Ime in priimek *Podjetje(naziv in naslov) *Davčna številka podjetja ^Zavezanec za DDV__________ Kraj _ Ulica Datum Poštna št. Telefon _ Podpis število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. Naročnina velja do pisnega preklica. V _____________________________________y Novi in stari naročniki! 15 V11*®"*'* NAGRADNA IGRA k.k m '"v SRTEUT9(fl UltTOtS MDDSKft BUOIIKR Pravila nagradne igre: ■__A V nagradni igri sodelujejo dosedanji naročniki in tisti ki bodo izpolnjeno naročilnico poslali na naslov: $ RApip BREŽICE, Trg izgnancev 12, 8250 Breške, najkasneje do 10. februarja 2001. p Nagrajenci bodo objavljeni v časopisu 5x vrednostni bon za 10.000 SIT trgovine iudilka ELEKTKOMIC Brežice ‘OSTALE NAGRADE BODO OBJAVLJENE V NASLEDNJI ŠTEVILKI 7mL*9 SUje»* Prodam Golf 3 CL 1,4, letnik 93, od prvega lastnika, še nekaramboliran. Pokličite 47-78-230 ali 041-476-352. Prodam Jugo Koral 55, letnik 89, registriran do oktobra 2001. Pokličite 041-682-865. Prodam kalano kostanjevo kolje in prašiča za zakol, hranjenega z domačo hrano. Pokličite 49-64-059 ali 041-549-101. Prodam prašiča, nemastnega, hranjenega z domačo hrano, težkega okoli 140 kg. Pokličite 49-56-262. Prodam prašiča, težkega 200 kg, krmljenega z domačo hrano. Cena po dogovoru. Pokličite 49-65-423. Prodam več prašičev, težkih od 100 do 130 kg, krave simentalke, visoko breje, ter trosilec hlevskega gnoja. Pokličite 49-57-238 ali se oglasite pri Ivanu Proseniku, Jesenice na Dolenjskem 30. Prodam kravo za zakol ali jo zamenjam za plemensko kravo ali telico. Pokličite 07-81-43-155. Prodam telico simentalko, brejo v devetem mesecu. Pokličite 49-65-437. V okolici Brežic oddam v najem polovico hiše z dvoriščem oziroma opremljeno dvosobno stanovanje. Cena 33.000 SIT mesečno. Pokličite 041-200-552. V Krškem oddam v najem opremljeno trosobno stanovanje. Cena po dogovoru. Pokličite na številko 050-615-795. V centru Brežic oddam v najem poslovni prostor v izmeri 26 m2. Pokličite 49-62-923. Ugodno prodam hrastov lamelni parket posebne kvalitete. Pokličite 031-504-889. Prodam suha bukova drva ter dvobrazdni desetcolski plug “Batuje”. Pokličite v večernih urah na številko 031-206-244. Kupim rabljen in ohranjen hidrofor. Pokličite 49-56-076. Kupim kombiniran otroški voziček, previjalno mizo in avtosedež do 18 kg. Pokličite 49-25-291. Učim angleški jezik za osnovne in srednje šole. Pokličite 041-572-898. Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Špiler Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250 Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Šestnajsta špranje in okenca posavcev Meta Malus - Za dobro pošiljajmo v kozmos dobre misli “Kot da ste prišli po kolenih do mene”, je dejala, ko mi je z zmagovalnim vzdihom uspel telefonski podvig. Astrologinja Meta Malus je rojena 8. maja 1952 v dolini zelenega zlata, v Šmartnem ob Paki v Savinjski dolini in ne čuti, da je “Bizelanka”, kljub temu daje oče z Bizeljskega in so imeli hišo v Orešju. Iz te doline je prišla v 7. razredu osnovne šole v povsem drugačno okolje med ljudi, ki so težko živeli, med makadamske ceste in otroke, ki niso kazali posebnega zanimanja za učenje. Potem je hodila dve leti v brežiško Trgovsko šolo in jo končala v Ljubljani. Za preživetje je pela v Slonu, ko je leta 1969 uspela na avdiciji. Pela je celih pet let in za to obdobje pravi:”To je moja življenjska univerza s petimi neprespanimi leti, ko sem se navadila stoje spati, saj sem vzporedno z nočnim delom končala še komercialno šolo in so me ves čas spremljali v dobrem neverjetni ljudje. Prvo prakso sem kot trgovka naredila pri Mančku v Krškem, a se kot trgovka nisem nikoli počutila, višje sfere pa čutim že od nekdaj in sem vedela, da bom delala to, kar delam danes.” Nato je študirala in diplomirala na Univerzi za paranormalne znanosti v Bologni v Italiji. i Meta Malus je tesno povezana z naravo in človeštvu sporoča: "Človek ni gospodar narave, narave ni mogoče podrediti in je vseeno, o čem govorimo. Sem sodi tudi kloniranje in podobne reči, ki jih ljudje počnemo in so srhljive. Prav tako bi nujno morali spremeniti odnos do živali in sem v društvu za zaščito živali.” V Mengšu, kjer je danes doma, ima prijazno druščino - kužka, muco Medo, mačkona Petra in celo jež-jo družino, ne mara pijanih ljudi in ni fanatik glede prehranjevanja v smislu “sedaj bomo pa jedli samo kalčke”. Življenjeji dopolnjujejo trije “hobiji”- glasba, vrt in kuhanje. Ima rada svoj jezik in igranje z besedami, oklepaji in podpičja imajo zanjo poseben pomen, prav bi ji prišla tudi tropičja, ker je treba znati brati tudi med njimi, kot je treba znati brati med vrsticami. Je vesela, ker je osebno spoznala Toneta Pavčka, Sandija Čolnika in pisateljico Han Suin. Novoletni čas je tisti, ko vsi iščemo svojo srečo in te dni ima še posebej veliko dela. Meta Malus:” V svetu čutim zmedo, povsod samo nasilje in zamere, ljudem preveč pomenijo materialne dobrine, vendar je vedno več ljudi, ki jih zanimajo duhovne sfere in vrednote, kar je dobro. Ljudje bi morali veliko več delati na sebi, iskati svoj višji jaz in se postaviti v kožo nasprotnika. Manjkajo pogovori in morali bi uvesti posebno izobraževanje pogovora. Vse želje in vsi strahovi se uresničijo. Naj nas ne bo strah, strah blokira naravne moči. Mislimo pozitivno, ker s tem v kozmos oddajamo dobro. In za dobro dobimo dobro. Generalne sreče ni, ker je vsak človek unikat.” Kaj je dopust, Meta Malus ne ve že devet let. Odslej jo bomo našli na Telekomu na petih odzivnikih in na Siolu v Lunini skrinjici. V Savinjski dolini ima še brata in sestro, v Mengšu pa vodnarja v četrtem tisočletju, sina Iztoka, maturanta. Ima osebno zvezo in je in bo ostala bikica, ki je trdno na tleh. Bizeljske hiše z belimi ploščicami in parketom se ne spominja rada. In pravi:”Vse sprave je treba narediti v srcih, ne odpirajmo ran in ne dajmo moči gnevu.” Natja Jenko Sunčič Blagoslov konj v naših krajih Posavje - Dan po božiču goduje sveti Štefan, zavetnik konj. Če smo v preteklosti že skoraj pozabili na običaj ob Štefanovem, blagoslov konjev, pa z veseljem spoznavamo, da se ta ponovno vrača med nas in da ga po mnogih slovenskih krajih spet obujajo. Živahno je bilo tako v Posavju kot v Šentjerneju, kjer je Štefanovo živo že polnih 142 let. Povorka v Šentjerneju Med prvimi so z blagoslovom pohiteli v Dobovi, malo pred poldnevom pa je obred potekal še v Kapelah. Dobovški konjarji in ljubitelji konj so namreč prisostvovali tudi kapelskemu blagoslovu, kjer se jih je zbralo več kot šestdeset. Povorka je krenila od Podvinj do kapelskega trga, blagoslov pa je opravil brežiški župnik Milan Kšela. Domačini so poskrbeli za prijetno razpoloženje vseh prisotnih. Postregli so s konjskim golažem in drugimi konjskimi specialitetami. Tretje leto zapored je blagoslov konj potekal na Gorici pri Raztezu. Trideset udeleženih konj je blagoslovil brestaniški župnik, Jože Špes. Udeleženci so prijezdili iz okoliških vasi, najdaljšo pot pa so imeli konji družine Zevnik s Čateža, med njimi je bil tudi uspešen galoper Cadyk. Nagrajen Petrolov bencinski servis Krško - Bencinske servise Petrola je decembra obiskala ocenjevalna komisija in izbrala nekaj najlepše okrašenih. Med te sodi tudi bencinski servis na Vidmu v Krškem. Vodji servisa Francu Hribarju sta nagrado podelila predstavnika podjetja Petrol d.d. Igor Mravlja, izvršni direktor za malo prodajo, in Andrej Gerjevič, direktor enote Novo mesto. D.K. Minule božično praznične dni smo vsi preživeli v posebnem vzdušju. Da bi bilo tako tudi na službenem mestu, poskrbijo že nekaj let zapored tudi na mejnem prehodu Orešje na Bizeljskem. Pod okencem tiste dni obvezno stoji mizica, ki potnike vabi v stilu - mizica pogrni se! W' 1S/t. Ne ravno silvestrski poljub pač pa novoletni “Čatežanski objem” sta si ob vstopu v novo tisočletje privoščila “mati županja” in znani gostilničar Franc s Čateža. Končno smo uspeli izvedeti, zakaj so bili pred kratkim iz Dijaškega doma v Brežicah nasilno na cesto vrženi stanovalci. Zato, da lahko zdaj upravljalec nemoteno razsvetljuje dom ob zgodnjih nedeljskih jutrih. Komu ali čemu - tega še ne vemo! Znate graditi kariero? Če ne gre drugače, mora vsaj krstni nastop steči tako, da ostane zapisan v spominih vseh, ki so ga doživeli ali pa morajo o “mojstrovini” vsaj slišali. In za nekaj takega so poskrbeli na božičnem koncertu v Dobovi, tamkajšnji dirigent “pleharjev” je najprej pokazal prisrčni taktirski nastop, v katerem je vztrajno ponavljal en in isti gib in ko je tega enkrat preskočil, so zajetnemu gospodu hlače zdrsnile na kolena. Kaj pa sedaj? Nič, potegne jih nazaj in pridno maha naprej, dvorana pa ... saj si lahko mislite. V tem tednu nas z malih ekranov ponovno pozdravlja Posavka -Tamara Vonta. A jo že pogrešamo, vsaj novinarski kolegi, saj si nova televizijska ekipa, ki pokriva dogodke na našem ljubem koščku Slovenije jemlje vso pravico. Tako smo zgroženi opazovali, kako snemalec med novinarsko konferenco ropota s svojo opremo, pristojni na Policijski upravi Krško pa so na njegov “ukaz” kar utihnili, dokler se kamera ni začela vrteti in na koncu, ne boste veijeli, rdečelaso bitjece pravi: “Gospod - lahko še enkrat prosim.” i Kolonija Kostanjek 2000 je dobila epilog v katalogu Moč komunikacije Kostanjek - Luč sveta je katalog Likovne kolonije Kostanjek 2000 ugledal v predbožičnih dneh. In je tretji katalog v vrsti mnogih drugih Sejalčevih zamisli in projektov. Oče teh je direktor Radia Brežice in štirinajstdnevnega časopisa SavaGlas Peter Špiler. In če je bil cilj udeleženih umetnikov Likovne kolonije Kostanjek 2000 “presenetiti” - Cvetka Miloš, Zora Stančič, Miroslav Šutej, Robert Šimrak, Rudi Stopar, Jože Marinč, Jože Pristavec in Art Špl - je ustvarjalcem kataloga uspel prav tako cilj presenečenja v moči komunikacije iz življenj in ustvarjanj umetnikov. Povorka v Kapelah Osmič so konje blagoslovili v Vranju pri Sevnici, udeležilo se ga je okoli dvajset lastnikov in ljubiteljev konj. Povorka je krenila na pot na križišču pri Marofu. Zbrane sta pozdravila Janez Vidrih, član Posavskega konjerejskega društva in župan občine Sevnica Kristijan Janc, ki je najprizadevnejšim organizatorjem izročil spominsko darilo, med njimi tudi sevniškemu župniku Cirilu Slapšaku, ki je tudi letos poskrbel za božji blagoslov konj. V Šentjerneju pa je to zdaleč najdaljša tradicija, saj je bil tokratni blagoslov že 142. po vrsti. V povorki je sodelovalo kar 126 konj, seveda pa je povorko in kasnejše dogajanje tega dne popestrila domača godba na pihala. Preko 3000 obiskovalcev si je ogledalo tako povorko kot tudi kasnejši blagoslov konj, ki ga je opravil šentjernejski dekan Anton Trpin. Zanimivost tokratnega blagoslova pa so bili konji Lipicanci. K.M. To gre razumeti, da so avtorji na preprost, a lep in razumu dosegljiv način slehernemu bralcu približali “bit” vsakega izmed njih. Fotografije in besedilo je katalogu podaril novinar Radia Slovenija Jurij Popov, ki med ostalim v zapisu pantarhei pravi: “ Ker gre vse naprej, ker se vse nenehno spreminja (panta rhei - načelo starogrškega filozofa Heraklita), se seveda spreminjajo tudi slikarske kolonije. Po vsebini, namenu, temah, obliki in tako naprej. Nekoč so bile organizirane tako, da so likovniki ves teden preživeli skupaj in čez dan slikali na prostem. Ljudem na očeh. Danes so nekatere še zmeraj takšne, nekatere pa so organizirane drugače. ' Umetniki se srečajo ob odprtju, preživijo nekaj ur skupaj, se pogovorijo o tem in onem, se pozabavajo - in vrnejo v svoje ateljeje. Zberejo se spet zadnje dni kolonije, ko prinesejo svoja dela, ki jih postavijo na ogled. Zadnji dan kolonije spet preživijo skupaj; porabijo ga za pogovore o umetniških vprašanjih, medsebojno spoznavanje in “polnjenje baterij”. Ne glede na to, kako so organizirane, so v vsakem primeru za tiste, ki jih organizirajo, za tiste, ki se jih udeležujejo, in za tiste, ki jih spremljajo, nekaj posebnega.” In to je zagotovo bil oktobrski sedemdnevni utrip Kostanjka 2000. V spremni besedi duša življenje - Popov pojasnjuje: “ Leonardo da Vinci se je nekoč vprašal, kaj sta duša in življenje in kako sta povezana, soodvisna. Takole si je odgovoril: tega se ne da razložiti - eno pa je gotovo; duša je navezana na telo, ker brez organskih instrumentov telesa ne more ne delati ne čutiti. - Ker povsem zaupamo tudi njegovemu spoznanju, da “lahko umetnik upodobi samo tisto, ker ima v sebi”, nismo dali besede umetnostnim zgodovinarjem ali umetnostnim kritikom -dali smo jo ustvarjalcem, udeležencem Likovne kolonije Kostanjek 2000. Vsak od njih je svoje delo in svoje umetniške vzgibe razložil po svoje.” Motor ali oče ali nenazadnje sejalec Peter Špiler se obrača od umetnika k gledalcu oziroma bralcu kataloga z besedami: “ Čeprav je res, da posluša vsak umetnik pri ustvarjanju predvsem svoj notranji glas in prikazuje svoje lastne umetniške vzgibe, se prej ko slej sreča z gledalcem. Takrat se lahko zgodi samo eno - ali se začne med njima dialog ali ne. Na to vpliva več dejavnikov, ki jih ne bom našteval. Z realističnim likovnim umetnikom je razmeroma lahko navezati stik, veliko teže pa ga je vzpostaviti z abstraktnim slikarjem. Vzrok je umetnikova govorica, ki marsikomu ni razumljiva. Likovno izobraženi gledalec pri tem nima težav, težave ima ljubitelj umetnosti, ki si takšne izobrazbe ni pridobil. V pomoč slednjim smo avtorje letošnje Kolonije Kostanjek 2000 prosili, naj sami povedo, kako ustvarjajo in kako naj bi doživeli njihove stvaritve. Namen knjižice, ki jo boste dobili v roke naključno ali nenaključno, pa je nedvoumen -povečati moč komunikacije med umetnikom in gledalcem.” Udeleženci Kolonije Kostanjek 2000 so srečanje z vročitvijo kataloga sklenili na predpraznični in vselej gostoljubni Spilerjevi domačiji v Kostanjku. Natja Jenko SunČiČ Avtorji kataloga: Peter Špiler, Andrej Jenko in Jurij Popov