Urejuje uredniški odbor: Cvelbar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. ODPRTA TRŽIŠČA Otoplitve v mednarodnih odnosih in zmanjševanje politične napetosti med Vzhodom in Zahodom ustvarja v Evropi novo vzdušje in veča različnost blaga, po svojem poreklu na blagovnih trgih vseh dežel. Naša nova gospodarska politika pa vrši zaščitne bariere tudi na našem trgu. Srečujemo se z novim pojmom, pojmom odprtih tržišč. Kaj to pomeni za nas? Na zunanjem trgu pomeni to za naše blago novo konkurenco, ki jo bodo ustvarili proizvajalci z Vzhoda, oslanjajoč svoje kalkulacije m planski globalni ekonomiji, ki največkrat zaikriva realnost cen posameznih proizvodov. Tu se nam ustvarja največja konkurenca na trgu Zahodne Nemčije, ki je bila do sedaj vezana za svoje nakupe z naprej določenimi količinami — kontingenti. V prihodnje pa bo nekoliko drugače. Ce še v tej sapi omenim tudi stagnacijo v potrošnji, ki je posledica manjših gospodarskih kriz v Zahodni Nemčiji, Belgiji in Angliji, se nam obeta izredno trdo delo, kd bo velikokrat terjalo tudi znižanje cen, predvsem pa konstantno kvaliteto. To nam narekuje dvoje, prvič stalno borbo za racionalizacijo in pocenitev proizvodnje, drugič pa discipliniran odnos do kvalitete. Seveda pa bo potrebno tržišča še razširiti, kar se že nekaj časa intenzivno dela. Odprta tržišča zahtevajo tudi stalno prisotnost v njihovih gibanjih. V tem času se pripravlja ponoven obisk ZDA, kjer so dane realne možnosti povečane prodaje, kljub temu, da se je prodaja na tem trgu v letu 1966 skoraj podvojila. Tu gre za zelo zanimivo prodajo, ki je bila dosedaj nemogoča zaradi vrste problemov od embalaže do kvalitete in rokov «dobav. Kupci sedaj smatrajo, da smo začetne težave že prebrodili in je potrebno zastaviti posle še na nekoliko širši osnovi. To tržišče je za nas življenjske važnosti. Predvsem za novo ročno proizvodnjo. Računati moramo, «da bo dinar, zaslužen na «izvozu, postal še bolj cenjen kot «doslej, saj «se bo moral realizirati na odprti sceni konkurence blaga različnih ekonomij. Kakšen pa je jugoslovanski trg leto «in pol po reformi? Vedno bolj odprt, z vedno manj cenenega denarja in dragega blaga. Dinarjev na našem tržišču primanjkuje, zato jih potrošnik večkrat obrne, preden jih potroši. To pa pomeni v praksi veliko prelivanje pri nakupu, ki meji Namen tega članka ni kritizirati naše izdelke ali mogoče kazati s prstom nia oddelke, ki naj bi bili prizadeti s tem naslovom, temveč te vrstice naj bi vzbudile sile, ki bi bile vedno ih povsod navzoče, ko pripravljamo naše artikle za odpremo. Rekel bi, da ni nič težjega, kakor znajti se pred kupcem, ki ugovarja dobavljenim izdelkom zaradi kvalitete. Nekoliko lažje, čeprav ne z zadovoljstvom, odgovarjamo na premajhne količine, ki jih dobavljamo kakor tudi na nepopoln asortiman, ki se odpremlja. Poglejmo, kje so največkrat vzroki za ugovore kupcev. Najpogostejši «so primeri slabega brušenja stekel vseh vrst izdela-lave, «izstopajo pa primeri iz proizvodnje polavtomatov KIKO. Stekla so pogosto grobo obruše-na, robovi kažejo oškrbljena mesta in tudi napočena, ki pri končni kontroli niso izločena. K tem napakam p;ripomorej«o« tudi kartoni, katerih ne uporabljamo dimenzionalno za vsak artikel posebej, kar je zelo važno«. Prenizek karton je pogosto vzrok, da odpusti lepilni trak, nezaprt karton se deformira ter so tako naloženi artikli izpostavljeni udar- včasih že na zbirčnost. Tako se zaostruje kriterij kvalitete, veča zahteva po dobro izbranem asor- cem stekla ob steklo. Neredki so tudi primeri, ko kupci prejmejo deformirana stekla, katerih ni moč uporabiti. Čistost od-premljenih stekel je poseben problem, ki izstopa posebno pri opalnih izdelkih in pihalnih pla-fonjerah. Največ je pripomb na izdelke iz satinimice, ker se artikli po kopeli v kislini pomanjkljivo umivajo in sušijo. Mokro pakirani artikli defo«rmiraj«o s svojo mokroto kartone, «preostala in neizprana kislina pa se iz-suš v kartonu ter pušča za seboj madeže, ki so posebno vidni ob osvetlitvi razsvetljavnega telesa. Mnogo nevščečnosti imamo tudi pri «kozarcih zaradi slabega obžigaoja robov. Pogostokrat je vzrok reklamaciji tudi premajhen karton, kakor pri razsvetljavi, ne nazadnje pa tudi lepilni trak. Vse tri možnosti skupaj pripeljejo do napak, ki jih kupci ne morejo dovoljevati ter zato upravičeno zahtevajo odškodnine, katere moramo priznati, saj tudi sami ne gledamo radi pred seboj kozarca z oskrbljenim robom. S posebnim zadovoljstvo«m pa ugotavljamo, da je vse manj ugovorov glede dimenzij izdelkov in barve stekla. To je dober po- timanu in solidnoisti sploh. Če temu ne moreš ustreči, bo to naredil drugi, ali pa uvoz, najverjetneje celo ceneje. Omenil sem prej »drago blago«. To namenoma, «ker če si kdo tudi dela utvare, da bo možno notranje nerazčiščene probleme prekrivati s cenami, se je zmotil. Takšen trg, v kakršnega se danes oblikuje naš, bo zelo realno ocenil vrednost vloženega «dela po količini in kvaliteti. Slabo «delo na takem trgu nima realnih možnosti za obstoj. Konjunktura našega blaga je še •kar primerna, pa naj to gledamo na domačem ali tujem trgu. Če jo bomo hoteli zadržati še v bodoče, bo potrebno nad kvaletito stalno bdeti, «ker bomo drugače imeli velike nepopravljive probleme. V oči pa nas mora tudi bosti cena, po kateri kaj naredimo, ker odprto tržišče priznava samo ceno visoko produktivnega dela. Drugače bomo brez dela. Martin Mlinar kazatelj za naše izdelovalce orodij ter tehničnih kadrov za pripravo orodij in steklene mase. Pri tej ugotovitvi pa moramo žal izpustiti del avtomatske proizvodnje, M se še vedno bori s težavami okrog dimenzij, predvsem pri proizvodnji nekaterih manjših artiklov. K vsemu naj opozorimo še na izdelke, ki zapuščajo naš deke rimi oddelek. Kvaliteta izdelkov iz tega obrata je bila v preteklih letih boljša zaradi stalnosti ljudi, ki «so bili zaposleni pri dekodiranju. Po ugotovitvi komisije o zdravju škodljivih okolno«stih v tem oddelku se je pričelo z redno menjavo ljudi, kar je povzročilo tudi padec kvalitete izdelkov. Neizurjenost ljudi povzroča težave, poleg tega so tudi prostori majhni in to skupaj pomeni nazadovanje proizvodnosti in kvalitete dekorjev. To bi bili v glavnem problemi, ki niso take narave, da bi bili neodpravljivi — nasprotno, v vseh navedenih primerih je potrebno le zvesto delo ob skrbi za rentabilnost proizvodnje in sloves naših izdelkov, kar je posebej važno v sedanji situaciji na tržišču. Del starega naselja steklarne in cela steklarna iz ptičje perspektive Kvaliteta — kvaliteta VOLITVE - 67 Te dni, ko potekajo zadnji zbori volivcev in so priprave v zvezi z določitvijo kandidatov za nove odbornike občinske skupščine ter za nove poslance republiške in zvezne skupščine v zaključni fazi, je prav da še enkrat opozorimo na to, kateri volivci, kdaj, kje in katere odbornike oziroma poslance volijo. Glede volitev v občinsko skupščino je treba vedeti, da so te volitve neposredne, se pravi, da bodo volivci, ki imajo pravico voliti, volili odbornike občinske skupščine dne 23. aprila 1967, volivci — delavci v delovnih kupnostih pa bodo volili svoje predstavnike v občinski zbor delovnih skupnosti dne 19. aprila 1967. Pri volitvah v občinske skupščine volijo v letošnjem letu le tisti volivci oziroma delovni ljudje v tistih delovnih skupnostih, katerih odborniki so bili pri volitvah leta 1963 izvoljeni za dobo 4 let. Ker je območje celotne občine razdeljeno na 25 volilnih enot, katerih vsaka ima v skupščini po enega odbornika, je občinska skupščina leta 1963 določila, da se po preteku dveh let ponovno izvolijo odborniki občinskega zbora, izvoljeni v volilnih enotah številka 2, 4, 6 itd. ter odborniki občinskega zbora delovnih skupnosti, izvoljeni v volilnih enotah številka 1, 3, 5 itd. Zaradi tega bodo pri letošnjih volitvah volili odbornike občinskega zbora volivci, ki spadajo v območja volilnih enot številka 1, 3, 5 itd. ter delovni ljudje v delovnih skupnostih, ki spadajo v volilne enote s številkami 2, 4, 6 itd. Volilna komisija na lanskih volitvah v CDS in SEE Poleg volitev v občinsko skupščino pa bo zamenjana polovica poslancev republiške skupščine SR Slovenije v volilni enoti Trbovlje—Hrastnik ter vsi poslanci zvezne skupščine v volilni enoti številka 66, ki jo sestavljajo občine Ljubljana Moste-Polje, Domžale, Litija, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Volitve v zvezni zbor in republiški zbor, v katerega letos ne volimo poslanca, ker traja mandat sedanjemu poslancu tov. Srečku dipl. ing. KLENOVŠKU še dve leti, so kombinirane s posrednimi in neposrednimi volitvami. Tako bodo vsi občani v naši občini dne 23. aprila 1967 neposredno volili poslanca zveznega zbora zvezne skupščine, pred tem, dne 9. aprila 1967 pa bodo določile kandidate za poslanca zveznega zbora z glasovanjem skupščine vseh prej naštetih šestih občin. V republiški skupščini SR Slovenije poteče mandat dosedanjima poslancema socialno-zdravstvenega zbora in organizacij sko-političnega zbora. V ta namen so delovni ljudje s področja zdravstva in socialnega varstva na zborih predlagali kandidate za ta zbor, medtem ko so vsi delovni ljudje v vseh delovnih organizacijah predlagali kandidate za orga-nizacijsko-politični zbor Skupščine SR Slovenije. Ti kandidati^ katerih kandidatura bo potrdila občinska volilna komisija, bodo izvoljeni posredno, in sicer dne 9. aprila 1967 v občinskih skupščinah Trbovlje in Hrastnik. Enak postopek, kakršen je določen za volitve poslancev v zbore delovnih skupnosti republiške skupščine, velja tudi za volitve poslancev zbora delovnih skupnosti zvezne skupščine. ^Zaradi tega bodo občinske skupščine prej naštetih šestih občin volile poslance gospodarskega, kulturno-prosvetnega, socialno-zdravstvenega in organizacij sko-političnega zbora zvezne skupščine dne 9. aprila 1967 in bodo te volitve dokončne. Zakaj poziv za pomoč vietnamskemu ljudstvu? Že celo desetletje se vietnamsko ljudstvo bori za svojo svobodo in neodvisnost ,za osnovno pravico, da samo odloča o svojem življenju. Nevarno razširjanje ameriške agresije in čedalje brutalnej-še ravnanje s prebivalstvom, ki prerašča vojno v iztebljanje naroda, terjata mobilizacijo vseh miroljubnih sil, da odločno zahtevajo prenehanje agresije, umik intervencijskih sil in konec vseh oblik zunanjega vmešavnja. To je prvi pogoj za mimo in demokratično razrešitev problema, ki se sklada z zakonitimi pravicami vietnamskega ljudstva in je v korist miru na svetu. Jugoslavija se je ves ta čas dosledno zavzemala za pravico vietnamskega ljudstva ,da v popolni svobodi samo odloča o svoji usodi, in je vsestransko podpirala njegov osvobodilni boj. Zato je odločno obsodila ameriško oboro-roženo agresivno intervencijo v Južnem Vietnamu in razširitev napada na Demokratično republiko Vietnam. Da bi bolj organizirano in usklajeno še intenzivneje podprli pravični boj in olajšali trpljenje svobodoljubnega vietnamskega naroda, pri čemer bi bili udeležen vsi naši občani, je bil v Sloveniji ustanovljen koordinacijski odbor za pomoč vietnamskemu ljudstvu. Ta odbor naj bi pospešil zbiranje zdravil, krvne plazme, prispevkov in dru- ge pomoči in tudi s to dejavnostjo dal vietnamskemu osvobodilnemu gibanju vso moralno in politično podporo. Tega nismo dolžni storiti samo zaradi solidarnosti z osvobodilnim bojem, in zaradi tega, ker čutimo s trpečim vietnamskim ljudstvom, ampak tudi zaradi tega, ker odločno obsojamo impe- rialistično agresijo, morajo neoboroženega ljudstva, žena in otrok. Koordnacijiski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki političnih in družbenih organizacij naše republike, si bo prizadeval, da bo slovensko ljudstvo, ki je samo občutilo grozote vojne in okupa-oije, vsestransko pomagalo vietnamskemu narodu v njegovem pravičnem boju. Akcija solidarnosti naj zaveže vsakega in vse, naj bo trajna in kljubovalna, kot so vztrajni vietnamski borci v boju za osnovne pravice vietnamskega naroda, katerih ameriška agresija ni din ne bo zlomila. Naša akcija solidarnosti bo še močnejša obsodba zločinskega nasilja objestnega mogočneža, ki se znaša nad vietnamskim ljudstvom in ogroža njegov obstoj, s tem pa tudi mirno življenje slehernega nairoda. Tudi pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV je formiran odbor za pomoč vietnamskemu ljudstvu, katerega predsednik je tov. Jakopič Maks. V sestavu odbora pa so Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza komunistov, Zveza sindikatov, Zveza mladine in Rdeči križ. Prepričani smo, da se bodo naši člani kolektiva in njihovi svojci pridružili široki akciji, pozivu republiškega koordinacijskega odbora pri zbiranju materialne pomoči in akcije zbiranja prostovoljnih darovalcev krvi, s čimer bomo dokazali svojo pripadnost mednarodni solidarnosti v borbi za mir in procvit vseh narodov sveta. Predsednik Maks Jakopič Koordinacijski odbor za pomoč vietnamskemu ljudstvu občine Hrastnik Poiščimo dva milijona starih dinarjev Člani delovne skupnosti so v zadnjih dneh meseca marca šepetali, drugi pa tudi glasneje izražali, da je prodajna služba v komercialnem sektorju poneverila dva milijona starih dinarjev. V pogovoru z nekaterimi člani se je trdilo, da o tej iponeverbi go-vordijo vsi člani delovne skupnosti, da je to res, da ise verjetno to noče javno razglasiti ter da bodo potrebni ustrezni koraki. Nihče od članov pa ni vedel povedati, kje, kdaj in kako je izvedel to kričečo novico. Vodstvo podjetja in odgovorni funkcionarji so vsekakor ob prvem signalu takoj stopili v akcijo in na podlagi preveritve ugotovili, da je. to izmišljotina, ki jo je morda iz lahkoživosti ali pa morda iz nagajivosti iznesel nek član, ostali so mu verjeli, tako da se sedaj niti ne da ugotoviti, kje ima ta rdeča nit svoj izvor. Člani govorijo, razpravljajo o tem, se vrtijo v začaranem krogu, namesto da bi vsak član, ki je prišel do nave- denega zaključka, zahteval revizijo in kontrolo in se sam prepričal o resničnosti ali neresničnosti. Strokovne službe podjetja bodo primorane ob prisotnosti članov delovne skupnosti, v kolikor se bo o tem razpravljalo, poklicati na pomoč finančne revizorje, id bodo vsekakor lahko ugotovili, kako je z dvema mili jonoma starih dinarjev. Izrecno pa menimo, da bi se moral vsak član zavedati, da tako govoričenje in širjenje novic škoduje podjetju kot celoti, samoupravom organom in tudi vsem članom, ki so zaposle ni v Steklarni Hrastnik. Kljub temu, da je pripovedka o dveh milijonih izmišljena kot bajka, se lahko razširi tudi izven kroga Steklarne Hrastnik; v kolikor pa taka zadeva pride v javnost, so s tem prizadete strokovne službe in vsa delovna skupnost. Verjetno bo podjetje tudi dolžno, da bo nasproti raznašalcem neresnične vesti ustrezno postopalo. Poročilo o delu Skupščine občine Hrastnik in njenih organov V 4-LETNI MANDATNI DOBI (1963-1967) Na zadnjih zborih delovnih ljudi v Steklarni so želeli odborniki, ki so bili voljeni pred 4 leti, dati poročilo o svojem delu v občinski skupščini. Z oziram na to, ker je poročilo precej obsežno, so predlagali, da se objavi v glasilu »Steklar« celotno poročilo o delu občinske skupščine in se na ta način informirajo vsi člani kolektiva. Njihovi želji smo ugodili in objavljamo celotno poročilo. V predlaganem poročilu želimo v skopih besedah prikazati nekatere značilnosti, ki so se porajale v skupščinskem delu in naloge, ki jih je skupščina s skupnimi prizadevanji uspela realizirati v 4nletni dobi. Eno od bistvenih vprašanj je vsekakor nov skupščinski sistem, ki je v spremenjenih pogojih samoupravne in materialne osnove dobil, če že ne novih oblik, pa vsaj drugačno vsebino in metodo dela. Te pa so porajale tudi nove probleme, katerih pretežni del je bil v samoupravni sferi, ki pa ni zmanjševal vloge občinske skupščine, pač pa je terjal, da so se za uspešno reševanje takšne vloge poiskali tudi ustrezni načini in sredstva. 1. SKUPŠČINA IN MEHANIZEM SAMOUPRAVLJANJA V 4-iletni mandatni dobi je v skupščini in njenih organih sodelovalo 75 odbornikov ter 198 članov v 11 svetih in 580 v 49 komisijah in upravnih odborih. Glede na predpisani volivni sistem, ki je bil uveljavljen v letu 1963, je bilo ob prvih volitvah polovico odbornikov izvoljenih samo za dobo 2 leti Anje bilo v letu 1965 izvoljenih 25 novih odbornikov. Istočasno pa so bili izmenjani in dopolnjeni tudi vsi organi skupščine ( sveti, komisije in upravni odbori) z novimi predstavniki, ki jih je imenovala skupščina in pa iz članov, 'ki so jih po novem sistemu imenovali najvišji samoupravni organi delovnih organizacij. Struktura odbornikov in članov svetov in komisij je bila taka: moških 57, žensk 18, povprečna starost 40, po 'kvalifikacijskem ses tavu ( strokovnosti ) : — odborniki z visoko in višjo izobrazbo 15 — s srednjo izobrazbo 17 — VK delavci 10 — KV delavci 24 — gospodinje, upokojenci in ostali 7 —• kmetje 2 S S spremembami, 'ki so nastale glede na prenos pristojnosti in na bistvene spremembe v delu in vlogi skupščine, je bila vsebina dnevnih redov skupščine v prvem in drugem delu zelo različna. Takšne kvalitativne spremembe so ‘bde vnesene s sprejetjem našega statuta v letu 1964, z ukinitvijo okrajev in končno tudi s poslovnikom in posebnim odlokom skupščine. S temi akti so bile mnoge pristojnosti skupščine pre- nesene v 'končno odločanje za to pristojnim svetom in komisijam, kar je narekovala zvezna in republiška ustava in dejstvo, da je bil takratni sistem delovanja skupščine preširok. Skupščina se je morala poglabljati v nekatere manj važne zadeve, ki bi jih lahko reševali drugi samoupravni organi. To narekuje tudi razvoj samoupravnega sistema v naši družbeni ureditvi, ki ima za končni cilj zmanjšati vlogo in odgovornost posrednega odločanja skupščine ter prenos le-teh v neposredno odločanje in odgovornost občanom po zborih volivcev ter proizvajalcem po njihovih samoupravnih telesih. Zaradi tega beležimo do leta 1965 25 ločenih in 14 skupnih sej skupščine s povprečno 13 točk dnevnega reda. Po letu 1965 do poteka mandata pa 28 sej s povprečno 9 točk dnevnega reda. Poleg tega so bile v tej mandatni dobi tudi tri samostojne seje zbora delovnih skupnosti. Prav tako sta bili v tej mandatni dobi dve seji splošnega zbora občine, kjer je sodelovalo skupaj 260 voljenih občanov in 'katerih sklepe in priporočila skuša skupščina in drugi organi pri svojem delu uresničevati. Naprava za avtomatično polnjenje steklene mase Ti pokazatelji potrjujejo prvotne navedbe o vlogi dela skupščine, predvsem pa smelo lahko trdimo, da so bile zaradi vsebine obravnavanega gradiva zadeve v drugem delu temeljiteje obravnavane, ker so kljub povprečnemu manjšemu številu točk dnevnega reda seje 'trajale v povprečju 5 — 6 ur. Tak sistem je tudi omogočil odbornikom, da so se pri pravočasno predloženem materialu bolj kvalitetno in poglobljeno Vključevali v razpravo, zlasti pa je bilo močnejše in konstruktivne razprave čutiti v času uveljavitve gospodarske reforme. Podatki nam kažejo, da je na posameznih sejah občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti razpravljiaio od 12 — 20 odbornikov in dalo s tem svoj prispevek k lažjemu in boljšemu reše- vanju nekaterih problemov v komuni. Povprečna udeležba na sejah je znašala 73 %, opravičeno odsotnih 21 %, neopravičeno odsotnih pa 6 %. Mislimo, da ne bo odveč, če trdimo, da so 'bili o vseh zadevah, ki jih je skupščina obravnavala, materiali odbornikom v glavnem pravočasno na razpolago in so se na tej osnovi lahko kvalificirano pripravili na razpravo. Kljub temu pa nam podatki kažejo, da iso se v razpravo nekoliko manj vključevali odborniki zbora delovnih skupnosti kot pa odborniki občinskega zbora. Mogoče je razlog v tem, ker pretežno število normativnih aktov, ki jih sprejema skupščina, več ali manj vplivajo na standard in razpoloženje občanov, manj pa direktno na delovne organizacije, kjer se člani skupščine pojavljajo 'kot proizvajalci. Pri tem ni mišljeno to, da se je skupščina izogibala obravnav o vprašanjih s področja gospodarstva, saj je v rednih obdobjih spremljala načrte delovnih orga. nizacij in gospodarstva sploh in je bilo od skupno 575 točk dnevnega reda v tej- mandatni dobi 176 točk dnevnega reda posvečenih gospodarstvu in razvoju komune. Kot v vsej jugoslovanski praksi tudi pri nas prej navedeni podatki kažejo na to, da obstoječi dvodomni sistem v občinah ni povsem sprejemljiv. Tudi relacija odnosov odbornik občinskega zbora in volivci kaže na močnejše kontakte oziroma povezavo predvsem na področjih periferije Hrastnika, nekoliko manj pa v centru Hrastnika, saj beležimo precej večjo aktivnost v stalnih delovnih predsedstvih zborov volivcev, nekoliko manj pa v vseh treh krajevnih skupnostih. Precej slabša pa je povezava odbornika zbora delovnih skupnosti s proizvajalci oz. svojo delovno organizacijo. Še vedno se težko uveljavljajo sprejeta skupščinska stališča v delovnih organizacijah, kjer odbornik nastopa istočasno kot proizvajalec in samoupravljavec. To nam še vedno kaže na to-, da se težko prilagajamo novemu samoupravnemu sistemu in da težko dojemamo, da je reforma prekinila vse zastarele oblike gospodarjenja in da ni nikogar, ki bi komuni od zunaj pomagal z določenimi materialnimi viri, temveč je stvar dogovora skupščine kot najvišjega samoupravnega organa v občini ter organov samoupravljanja v delovnih organizacijah, da z dogovori usmerijo in pokrijejo takšne potrebe politično teritorialne enote, kakršne obstoječe gospodarstvo zmore. Na teh osnovah je skupščina sprejela v tej mandatni dobi 42 priporočil, ki se nanašajo na urejevanje nekaterih standardnih zadev v komuni in so bila v okviru danih pogojev realizirana o posameznih delovnih organizacijah ter 161 predpisov, ki so nalagali našim občanom določene davščine in urejali družbene odnose v komuni. 2. SKUPŠČINSKI SVETI, KOMISIJE, UPRAVNI ODBORI IN UPRAVA SKUŠCPINE TER MEDOBČINSKO SODELOVANJE S statutom občine je določeno, da ima skupščina 11 svatov ter 39 raznih komisij in 10 upravnih odborov sklada, v katerih dela 580 občanov. V obdobju od leta 1963 do 1967 so imeli vsi ti izvršilni in samoupravni organi skupno 562 sej. Glede na pristojnosti, ki so določene z občinskim statutom in zakoni, so samostojno obravnavali in odločali o nekaterih zadevah, v glavnem pa pripravljali oz. obravnavah materiale za sejo občinske skupščine. S takimi pripravami so znatno pripomogli k uspešnejšemu delu skupščine, kar velja zlasti za nekatere svete, ki so se v problematiko močneje poglabljali, kar je razvidno iz števila njihovih sej in vsebine dnevnih redov. Ta ugotovitev pa velja tudi za nekatere stalne in občasne skupščinske komisije ter upravne odbore skladov. Ce izhajamo iz ocene udeležbe na sejah svetov, ugotavljamo, da so bih nekateri sveti večkrat nesklepčni, morda je delna krivda tudi v samem sestavu članov posameznih svetov, ali pa mogoče nismo znali nekaterih članov dovolj zainteresirati za določena področja dela. Tudi ugotovitev, ki je bila izražena že ob priliki določitve števila svetov, verjetno velja kot razlog za nedejavnost. Tudi uprava kot organ skupščine se je po svojih močeh vključevala v delo ostalih skupščinskih organov (svetov, komisij, upravnih odborov ter same skupščine) s tem, da je strokovno pripravljala osnutke raznih predpisov ter skrbela za zakonitost sprejetih aktov in neposredno izvrševala naloge, določene z zveznimi in republiškimi predpisi. število upravnih uslužbencev se je po odcepitvi Radeč v letu 1963 znižalo od 58 na 45, pozneje pa z reorganizacijo še na sedanjih 36. Uprava je po številu med najmanjšimi v republiškem merilu, saj odpade na enega uslužbenca v Hrastniku 313 prebivalcev, v ostalih občinah republike pa se to stanje giblje od 240 — 390. Strokovni sestav delavcev v upravi se je tudi v tem obdobju stalno izboljševal, saj je v preteklih 4 letih diplomiralo na srednjih, višjih in visokih šolah 6 uslužbencev. Pogojem sistemizacije tako zadostuje nad 90% zaposlenih. Poleg uprave v občini pa imamo še nekatere medobčinske službe, ki so bile organizirane v letu 1964 An 1965 z namenom pocenitve ter boljšega strokovnega sestava le-teh. Pri tem mislimo predvsem na inšpekoijske službe, zavod za kataster, sodišče, pravobranilstvo, tožilstvo itd., ki se financirajo iz občinskih sredstev občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Mimo tega imamo v Zasavju še nekatere druge organizacije, ki delujejo za območje vseh treh zasavskih občin in se financirajo iz lastnih sredstev (DOZ, KB, SDK, Zavod za zaposlovanje, Zavod za socialno zavarovanje). Smatramo, da je v skladu z reformo, da se iščejo tudi vnaprej oblike močnejšega in tesnejšega medobčinskega sodelovanja s ciljem zmanjšanja stroškov in izboljšanja organizacijskih oblik ter strokovnosti dela, pri tem pa bi morali strogo izločiti nekatere lokali stične težnje, ki se s tem v zvezi pojavljajo. Mislimo na to, da so vse dosedanje medobčinske dejavnosti koncentrirane na enem mestu in so koristniki ostalih dveh področij v neenakopravnem položaju nasproti tiste občine, kjer je sedež takšnih dejavnosti. Zato smo mnenja, da naj bi se za krepitev poštenih in zdravih odnosov v medobčinskem merilu take skupne službe formirale ne samo v eni, ampak v vseh treh občinah. Poleg ukrepov, ki so bili doseženi v medobčinskih odnosih, je skupščina v tem obdobju navezala prijateljske odnoise z rudarsko občino Montigny en Gohelle v Severni Franciji. Cilj navezovanja takšnih stikov in podpis takih prijateljskih konvencij je predvsem v zbliževanju narodov ter ohranitvi miru. V tem primeru pa gre še posebej za (krepitev in utrditev narodnosti, kajti na tem področju živi precej slovenskih predvojnih izseljencev in še posebej nekaj Hrastničanov. Odnosi s to občino so vsako leto resnejši, kar ise odraža v izmenjavi obiskov in stalni korespondenci. 3. POVEZAVA OBČINSKE Z REPUBLIŠKO SKUPŠČINO IN DRUGIMI REPUBLIŠKIMI ORGANI V V delu skupščine kot naj višjemu samoupravnemu organu v občini, ki v današnjem sistemu predstavlja tudi temeljno druž-beno-politično skupnost, je predvsem čutiti pomanjkanje oz. premajhno povezavo navzgor — to je z republiko. Ti redni kontakti so mirno poslancev vzpostavljeni le preko predsednikov skupščin in izvršnim svetom, ki jih le-ta občasno sklicuje. V tem 4-letnem obdobju je le enkrat republiška skupščina sklicala posvet z predsedniki občinskih (Skupščin. V sedanjem procesu odmiranja države bi bilo tudi normalno, da skupščina občine rešuje probleme v glavnem v lastni pristojnosti (problem komune), dejanska situacija pa je bistveno drugačna; saj je morala skupščina skoraj na vsaki seji prvenstveno reševati oz. odločati o zadevah, katerih rešitve so bile prenesene že od zgoraj z zakoni in drugimi predpisi ter je bilo potrebno le' še formalno odločanje. V tem pa je tudi precejšen razlog, da dostikrat razprave o takšnih zadevah niso bile konstruktivne in poglobljene, ker so odborniki smatrali, da drugih rešitev od predlaganih ni. Ce pa je tak (sistem v času konsolidacije našega gospodarstva in izvajanja družbene reforme še potreben, potem bo vsekakor močnejša povezava z republiko nujna tudi v drugačnih oblikah kot dosedaj. 4. ZBORI VOLIVCEV, OBVEŠČANJE OBČANOV, KRAJEVNE SKUPNOSTI IN STALNA PREDSEDSTVA ZBOROV VOLIVCEV Po zakonskih določilih in po statutu -se zbori volivcev kot neposredna oblika odločanja sklicujejo v nekaterih važnejših zadevah. Le-ti so se sklicevali dosedaj takrat, kadar se je neposredno odločalo o občinskem planu, proračunu občine, prispevkih in davkih občanov, Urbanističnem programu itd. V tej mandatni dobi smo imeli 8 zborov volivcev. Povprečna udeležba na zborih je znašala 13,6 %, pri tem pa beležimo, da je udeležba na zadnjih zborih volivcev nižja in je v povprečju znašala nekaj nad 7 %. Pri ta3ci udeležbi pa ugotavljamo, da so bili navzoči predvsem starejši občani, stalno pa smo pogrešali neposrednih proizvajalcev in mladine. Glede na takšne ugotovitve se postavlja vprašanje, ali je takšna oblika neposrednega odločanja povsem sprejemljiva, kajti dosedanja praksa nam kaže, da na zborih sodelujoči občani niso želeli vplivati na spremembo predlaganih rešitev, pač pa so več ali manj sklepali oz. želeli odločati o nekaterih problemih lokalnega komunalnega značaja, ki pa so dostikrat zelo komplicirani ali v nekaterih primerih zelo lahko rešljivi. Zaradi takšnega stanja je skupščina v skladu s statutom imenovala -posebno komisijo in ji dodelila v ta namen določena sredstva za realizacijo predlogov in sklepov zborov volivcev, ki so bili takšnega značaja, da jih je bila koimiis-ija v skladu z razpoložljivimi materialnimi sredstvi zmožna urediti. Ugotavljamo, da je bil takšen način reševanja zelo primeren, in da smo na ta način rešili marsikateri krajevni problem. Pri takem načinu obravnave zborov volivcev in sprejemanju določenih predlogov pa se postavlja vprašanje, če niso pri taki povprečni udeležbi in sorazmerno neugodni strukturi -udeležencev sprejeti predl-o-gi in sklepi enostranski -in ne Izkazujejo potreb večine volivcev določenega območja. Verjetno bi bilo potrebno ponovno proučiti zakonska in sta- tutarna določila zborov volivcev, referenduma in drugih oblik neposrednega odločanja in poiskati način, kako močneje zainteresirati v tem samoupravnem sistemu -čim širši krog občanov. Glede na javnost dela skupščine ter njenih organo-v ter da bi pred sprejetjem odločitev lahko sodelovali tudi občani, smo smatrali, da je tudi obveščanje občanov ena izmed oblik sodelovanja med skupščino in občani ter ena izmed važnejših dolžnosti skupščine do volivcev. V ta namen smo se po ukinitvi zasavskega tednika odločili za izdajo občasnega informativnega -lista »Glas komune Hrastnik«, ki ga izdaja skupščina občine ob sodelovanju d-ružbeno-političnih in drugih organizacij v občini in ga prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini. List izhaja 4—5 -krat letno, v njem pa je bilo obravnavano v glavnem gradivo važnejših odločitev, Iti jih je sprejemala skupščina, in nakazani problemi, o katerih naj bi razpravljali volivci. Iz pripomb, ki jih prejemamo od občanov, lahko zaključimo, da je list našim ljudem dobrodošel, vendar izražajo istočasno mnenje, da naj bi izhajal večkrat in ob- ravnaval tudi nekatere druge probleme komune, ka-r pa je seveda povezano z določenimi materialnimi sredstvi, -o katerih pa tako često razpravljamo. Ce -iz te ocene izhajamo, zaključimo, da je ta oblika obveščanja pozitivna, ne pa popolna. S tem v zvezi imamo izredne težave z dnevnim časopisjem in -drugimi javnimi sredstvi informacij, ki bi morali objavljati več -dogodkov iz Hrastnika, ki niso -tako redki, predvsem pa premalo nakazujejo rezultate, ki jih do-sega naše gospodarstvo in ostala dejavnost v komuni. V skladu z obstoječimi predpisi in statutom občine ima-jo krajevne skupnosti na našem območju priznan status in pa nakazan svoj -delokrog ter so za delo podani vsi ostali objektivni -pogoji. Žal pa ugotavljamo, da v tem času še ni-so našle samega sebe ter ni močneje čutiti njihovega delovanja, kljub materialnim možnostim, ki jim jih je nudila skupnost. Pri tem ne mislimo trditi, da so bile materialne možnosti velike, vsekakor pa tolikšne, da (so zagotavljale normalno delovanje. Mogoče je nekoliko krivde tudi na skupščini in družben-o-političniiih organizacijah, da so premalo angažirale za -delovanje le-teh. Večji -del krivde pa so subjektivni -oceni pripada dejstvu, da skupnosti niso našle opore in sodelovanja z občani. Morda je razlog v mišljenju večine občanov, da so za urejevanje nekaterih potreb krajevnega značaja odgovorni skupščina in pa drugi faktorji, ne pa krajevne skupnosti, ki so za to -poklicane. To lahko trdimo -iz razloga, ker nam praksa jasno kaže na to, da so rezultati -stalnih delovnih predsedstev zborov volivcev, ki -delajo na periferiji občine, znatno uspešnejši in -tudi beležijo nekatere vidnejše rezultate. 5. RAZVOJ IN VLAGANJA V GOSPODARSTVO Gospodarski razvoj občine v tem obdobju, ki ga je pospeševalo močnejše uveljavljanje samoupravljanja, označuje hitro rast proizvajalnih sil. Povprečne letne stopnje rasti družbenega bruto proizvoda so znašale v letih 1963—1966 19,4 %, narodnega dohodka 21,17 %, število zaposlenih 2,37 % in izvoz v višini 16,2 %. Bruto produkt je porastel od 10.297.000. 000 S-din v letu 1963 na 18.304.000. 000 S-din v letu 1966. Bruto investicije predstavljajo v tem obdobju 6,687.000.000 S-din, od tega za opremo 4,369.000.000 S-din. Ta (sredstva so bila pretežno vložena v steklarni in tovarni kemičnih izdelkov ter ostale gospodarske dejavnosti v Hrastniku. Pri tem so mišljena vlaganja v trgovinsko dejavnost (blagovnica rudnik, samopostrežna trgovina pri steklarni) in gostinstvo (ureditev prostorov pri Logarju, Rošu itd.), precejšnja vlaganja pa 'tudi v podjetje »Sijaj« in gradbeno podjetje. Skupna vrednost osnovnih sredstev je znašala v letu 1963 7.163.000. 000 S-din, do konca -leta 1966 pa so narastia na 10 milijard 326.000. 000 Sidrn. Ob takih vlaganjih se je razvoj gospodarstva občine, kakor tudi rast vseh ostalih kategorij v gospodarstvu in tudi negospodarstvu relativno naglo krepil. Pri tem ni prezreti tudi dejstva, da investicijska vzdrževanja -tu niso zajeta, ki pa zajemajo sorazmerno visok -delež vlaganja pri -posamezni -delovni organizaciji. To gibanje -izkazuje 'Stopnja rasti produktivnosti dela, ki znaša povprečno 4,2 % letno. Narodni dohodek je v tem času porastel od 4,673.000.000 S-din na 8.636.000. 000 S-din v leltu 1966-, Upoštevajoč gibanje in rast prebivalstva, katerega stanje je znašalo v letu 1963 10.700 prebivalcev in v letu 1966 11.100 prebivalcev, je tako narodni dohodek na prebivalca porastel od 430.000 S-din v letu 1963 na 776.000 S-din v letu 1966. Od skupnega števila naših občanov je bilo v letu 1963 zaposlenih 3.823 v gospodarstvu in negospodarski dejavnosti, v letu 1966 pa 4.319 ali 12,9 % več. Iz tega izhaja, da je znašala povprečna istopnja porasta zaposlovanja 3,2 % letno. Povprečni osebni dohodki so znašali v letu 1963 na zaposlenega 39.400 S-din, v letu 1966 pa 84.500 S-din. Skupni porast osebnih -dohodkov zna- ša 114 % in je na tej osnovi povprečna stopnja rasti osebnih dohodkov 28,5 % letno. Vsi ti podatki kažejo na hiter in pospešen _ gospodarski razvoj komune. Pri tem ugotavljamo, da_se je hitreje razvijala industrija, trgovina,_ gostinstvo, gradbeništvo, nekoliko počasneje pa obrtna dejavnost. Leka je v vsej zgodovini Hrastnika stalno nekoliko zaostajala. Kljub temu pa beležimo, da je število privatnih obrtnikov nekoliko v porastu, predvsem pa še tistih, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic. 6. URBANIZEM, STANOVANJSKA IN KOMUNALNA IZGRADNJA I V zvezi z izdelavo urbanističnega programa Hrastnika je bilo potrebno v omenjenem obdobju glede na specifično lego Hrastnika, geoloških razmer ter ostalih faktorjev opraviti obširno študijsko in raziskovalno delo tako glede gospodarskega, kulturnega, zdravstvenega din komunalnega ter demografskega razvoja občine. S tako izdelanimi analizami so bili ugotovljeni osnovni pogoji za razvoj komune. Zaradi tega je bil izdelan kompleten urbanistični program, s katerim so bili seznanjeni tudi občani po organizirani razstavi v letu 1964, kakor tudi na zborih volivcev v letu 1965. Skupščina pa je celoten projekt sprejela in potrdila na svoji seji v letu 1966. Na osnovi tega programa je bil izdelan tudi'zazidalni predlog ožjega mesta Hrastnik. V tem predlogu so bile obdelane zazidave ključnih objektov individualne in kolektivne stanovanjske gradnje, kjer so bili upoštevani vsi elementi konfiguracije terena, plazovitost, eksploatacije, elkshalacije itd. Glede na opravljene geološke raziskave je bilo ugotovljeno, da nekateri predeli niso sposobni za gradnjo določenih objektov zaradi labilnosti terena. Taki objekti so predvsem kopališče, 'družbeni center in podobno, za katere bo potrebno pred definitivno odločitvijo še nekatere podrobnosti razčistiti. Skladno z urbanističnim programom bo treba nujno pristopiti k izdelavi še ostalih zazidalnih načrtov Hrastnika in Dola, kajti sicer ne bo mogoče dosledno izvajati smernic obstoječega programa. Za izdelavo urbanističnega programa, zazidalnih načrtov, geodetskih podlog in podobno je bilo v tem času porabljenih okoli 25 milijonov S-din. Na osnovi urbanistične dokumentacije je v preteklem obdobju temeljilo tudi poslovanje upravnih organov za izdajo lokacijskih dovoljenj in reševanje drugih problemov urbanističnega planiranja. Skladno s programiranjem se je vršila tudi stanovanjska izgradnja, iin sicer je bilo v 4 letih zgrajenih skupno 282 stanovanj, od tega 214 v družbenem sektorju in 68 v zasebni lastnini. Povprečno letno je bilo zgrajenih 70 do 80 stanovanj. Približno take podatke pa beležimo tudi za pretekla leta. Spričo nove kreditne politike in pogojev izgradnje pa obstaja bojazen, da bo gradnja v naslednjih letih nekoliko stagnirala, kar nam kažejo že letošnji podatki. Skupna vrednost vloženih sredstev v stanovanjsko izgradnjo v tem obdobju je znašala 1 milijardo 252.000.000 S-din, od tega v družbenem sektorju 800.000.000 S-din in v privatnem 450.000.000 S-din. Na območju občine je 49 km cest IV. reda in 12 km cest III. reda ter 7 km cest II. reda. Financiranje cest se opravlja na podlagi posebnega programa, ki ga vsako leto sprejme cestni sklad. Za financiranje in vzdrževanje cest je bilo v teh letih porabljenih 107 milijonov S-din, in sicer v glavnem iz proračuna im le majhen del iz sredstev taks in prometnega davka na goriva. V tem delu pa niso upoštevana sredstva, ki jih vsako leto občina vlaga za škropljenje cest in znaša ta strošek povprečno letno okoli 3 milijone S-din. V minulih letih je bila modernizirana cesta na Logu in Koloniji ter skozi naselje Dol pri Hrastniku (v vrednosti 20 milijonov S-din. Prav tako pa je bila zgrajena v makadamu cesta do zdravstvenega doma. Manjša popravila javnih poti iso izvajale tudi krajevne skupnosti in GG Trbovlje, ki je po nepreverjenih podatkih vložilo v tem obdobju v ta namen okoli 15 milijonov S-din. V času, ki ga omenja poročilo, je bilo tudi mnogo prizadevanja za hitrejšo izgradnjo zasavske ceste. V ta namen je bilo vloženih tudi 54 milijonov S-din. Kljub trenutnemu stanju se nakazujejo možnosti, da prizadevanje ni bilo zaman in da bo v naslednjih letih prišlo do izgradnje tega prepotrebnega objekta. Tudi vodovodno omrežje je v tem obdobju treba omeniti kot večjo investicijo (zajetje potoka Rakovec, za kar je bilo porabljenih 21 milijonov S-din). V investicijsko vzdrževanje pa je bilo vloženih 28 milijonov S-din sredstev. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je trenutno stanje vodovodnega omrežja v Hrastniku sorazmerno zelo kritično in bo potrebno v naslednjih letih močnejših prizadevanj in investicijskih vlaganj, da bomo našim občanom lahko zagotovili normalno uporabo vode, istočasno pa postaviti njeno vrednost na ekonomsko osnovo. Glede na probleme, ki jih povzročajo hudourniki, predvsem pa hudournika Boben in Brnica, je bilo potrebno v zadnjem obdobju izvršiti hiidrotehnična dela in postopno urejati struge teh dveh potokov. Hudournika Boben in Brnica sta povzročila že prene-katero škodo, zato je bilo treba nujno v tem obdobju izvršiti nekatera zaščitna dela. Zgrajeni so bili oporni zidovi, izvršena regulacija na najbolj kritičnih mestih, istočasno urejen prostor pred spomenikom s prekritjem potoka, regulacija nizvodno od rudniške žage do poslovnega poslopja KOP ter v preteklem letu do poslopja občine. Prav tako so bila dzvršena nekatera zaščitna dela, postavljeni oporni zidovi na Brnici, skupna deda pa so veljala preko 80 milijonov S-din. Čeprav izvirajo zemeljski plazovi že iz leta 1920 in še prej, je bilo treba to vprašanje v omenjenem času obravnavati še s posebno odgovornostjo. Le-td so se v tem času znatno aktivirali, tako da je precej objektov v dolini potoka Boben ogroženih. Za rešitev tega aktualnega problema je bila na skupščini ime- novana posebna strokovna komisija, ki je izdelala program sa-naoije zemeljskih plazov. Program služi kot osnovni dokument za prikaz republiškim in ostalim organom o nevarnosti, ki zaradi plazov grozi Hrastniku. To vprašanje se tesno povezuje s hidrotehničnimi ukrepi v dolini Hrastnika in Bmiee, zato bo tudi postopek za reševanje enovit in skuša republiški vodni sklad in nekateri drugi faktorji v tej akciji tudi nekoliko pomagati. Tudi v ostale komunalne dejavnosti, kot je vzdrževanje javnih zelenic, parkov, pokopališča, so bila v tem obdobju vložena znatna prizadevanja in materialna sredstva, ki so predstavljala skupno z vlaganjem v izgradnjo mrliških vežic na Dolu nad 40 milijonov S-din. Ta komunalni objekt, za izgradnjo katerega je bilo v prvotni fazi precej negodovanja, je v tej dobi dokazal upravičenost in dejansko služi svojemu namenu. 7. ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO IN DRUŽBENE SLUŽBE 4. Na osnovi odobrene investicijsko tehnične dokumentacije, izdane lokacije in gradbenega dovoljenja ter sklenjene pogodbe med investitorjem Skupščino občine Hrastnik in SGP Hrastnik, se je v mesecu oktobru 1963 pričelo z gradnjo zdravstvenega doma v Hrastniku. V drugi polovici leta 1964 je bila sprejeta republiška resolucija o omejitvi investicij. Ob teh ukrepih je bilo potrebno v celoti zagotoviti finančna sredstva za vse tri faze gradnje ZD. To pa ni bilo mogoče izvršiti niti -s posojilom, ker je nastalo vprašanje lastne udeležbe investitor j a. Zato so bila tudi gradbena dela prekinjena od meseca oktobra 1963 do meseca septembra 1964. V tem času so se vršila le pripravljalna dela v zvezi z urejanjem zemljišča, potrebne dokumentacije za nadaljnjo gradnjo in podobno. Dne 18. 12. 1964 je bila sklenjena dopolnilna pogodba s SGP Hrastnik in investitorjem, kjer je bilo določeno, da se z gradnjo ZD prične samo v obsegu I. etape objekta »A«, kar je bilo v skladu s 'sklepom gradbenega odbora in Skupščine občine Hrastnik. Ta 'Sprememba je nastala zaradi omenjenih ukrepov o omejitvi investicij. Celotna dokumentacija za gradnjo tega objekta je bila prilagojena. Ta objekt je bil dograjen 24. 5. 1966 dn zanj izdano uporabno dovoljenje št. 351-3/62-3 z dne 9. 6. 1966. Koiavdacija dograjenega objekta je bila izvršena 12. 1. 1967. V zvezi s to finančno in tehnično kolavdaoijo je bil ugotovljen obseg in način financiranja objekta. Poleg kclavdacije gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je bil na osnovi razpoložljive dokumentacije izvršen tudi obračun opreme. Predračunska vrednost za gradnjo objekta »A« ZD je znašala po projektu z 'dne 20. 11. 1964 102 miHjonov S-din. Predračunska vrednost po ponudbi izvajalca SGP Hrastnik z dne 25. 9. 1964 pa je znašala 119.724.878 S-din. V tej ponudbi je bila delno zajeta tudi oprema v višini 12 milijonov S-din. Na osnovi dodatnih pogodb in obračunske situacije s SGP Hrastnik pa znaša obračunska vrednost vseh del razen opreme in izvršenih pripravljalnih del v letu 1963 158.499.723 S-din. K tej obračunski vsoti je potrebno prišteti še stroške opreme v višini 28.856.877 S-din, tako znašajo celotni gradbeni, obrtniški, instalacijski in stroški za opremo 187.356.550 Sndin. Gradnja tega objekta se je financirala iz tehle sredstev: — posojilo SOB Hrastnik pri KB H Ljubljana, podr. Trbovlje 104.966.200 — iz sredstev lekarne 1.000.000 — iz sredstev zdrav. invest, sklada 55.056.735 — iz sredstev zdrav. doma 2.050.000 —• lekarna najame kredit pri KBH Ljubljana, podružnica Trbovlje 6.841.341 — ZD najame kredit pri KBH Ljubljana, podružnica Trbovlje 4.234.806 — dolg pri SGP Hrastnik 13.207.550 Skupaj S-din 187.356:550 Od tega ločeno za opremo: — iz sredstev lekarne (plačano) 1.000.000 — sredstva ZD (plačano) 2.050.000 — lekarna najame kredit pri KBH Ljubljana, podr. Trbovlje 6.841.341 —• ZD najame kredit pri KBH Ljubljana, podr. Trbovlje 4.234.806 — iz sredstev zdrav, in- vesticijskega sklada (plačano)__________ 14.730.680 Skupaj S-din 28.856.827 Tudi pri gradnji kliničnih bolnic Ljubljana bo občina sodelovala s skupnimi sredstvi v višini 49 milijonov S-din prispevka in garancijo, 'ki jo je dala skupščina kliničnemu centru za najeta posojila iz sredstev bivšega družbenega investicijskega sklada občine, za kar je bila pred nedavnim tudi podpisana ustrezna pogodba. Ta sredstva se bodo odplačevala v različnih letnih tran-šah do leta 1971. Pri gradnji teh bolnic nastopajo kot sofinancerji republika v višini 40 % investicijske vrednosti, ostalih 60% pa polovica občine bivšega okraja Ljubljana ter druga polovica mestne občine ljubljanske. že dosedaj vplačana sredstva v višini 10 milijonov S-din ter obveznosti dosedaj sklenjenih pogodb v prejšnjih letih, ki znašajo 17 milijonov S-din, ki so se prvotno formirala v skladu ljubljanskih bolnic, pa je občina dolžna vložiti za odplačilo dolga pri gradnji otroške bolnice v Trbovljah. Poleg navedenih sredstev pa je v ta namen občina vložila še višek sredstev, ustvarjen na področju občine Hrastnik, pri bivšem komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Trbovlje v znesku 70 milijonov S-din. Skupni prispevek za gradnjo otroške bolnice je torej znašal 97 milijonov S-din. Do leta 1963 je občina vlagala vsa možna sredstva v izgradnjo šole narodnega heroja Rajka. Po tem letu pa se je pričelo z obnavljanjem ostalih šol. Tako je bila adaptirana šola Ivana Cankarja z izgradnjo prizidka za zbornico ‘in eno učilnico v višini 5 milijonov S-din, vložena manjša sredstva v osnovno šolo Dol pri Hrastniku, prav tako pa je bila adaptirana tudi posebna osnovna šola s tem, da je prido- bila eno učilnico in pisarno. Skupna vlaganja so znašala 10 milijonov S-din. Zaradi kritičnega stanja v vzgojnem varstvu otrok, predvsem na Dolu, so bili s pomočjo delovnih organizacij urejeni novi prostori v vrednosti 7 milijonov S-din. Taka ureditev pa je predstavljala za to področje precejšnjo pridobitev. Kot v varstveni ustanovi pa so bila s pomočjo delovnih organizacij Hrastnika izvršena določena vlaganja v adaptacijo doma Partizana, ureditev zbirke muzeja NOV, izgradnjo spomenika v Hrastniku, odkup in ureditev hiše narodnega heroja Meniha Rajka ter ureditev doma za letovanje borcev NOV na Lošinju. Skupaj je bilo vloženo v te namene preko 40 milijonov S-din. Posebno poglavje je vprašanje ureditve nekaterih domov v Praprotnem in Čečah, za kar so si znatno prizadevala stalna delovna predsedstva, skupščina pa je v te namene 'tudi vložila preko 6 milijonov S-din v obliki kreditov. Vsi ti podatki nam kažejo, da so bila na področju negospodarstva v tem obdobju vložena sredstva v višini 1.950 milijonov S-din, ki na prvi pogled ne dajejo končnega rezultata, razčlenitev, kot smo jo nakazali, če pri tem izločimo stanovanjsko izgradnjo v višini 1,252.000.000 S-din, pa nam pove, da smo z 698 milijoni S-din vloženimi sredstvi bistveno pripomogli k zunanjemu izgledu Hrastnika in delno rešili nekatere najbolj pereče probleme, ki so nam jih postavljali občani. Take uspehe ismo dosegli v obdobju, ko se je hrastniško gospodarstvo borilo s težavami, predvsem rudnik, pa tudi steklarna in tovarna kemičnih izdelkov, ki sta izvajali rekonstrukcijo ter za te namene morali izdvojiti precej lastnih sredstev. Tudi po uveljavitvi reformnih ukrepov smo v sodelovanju in s pomočjo delovnih kolektivov v naši občini uspeli sredstva združevati ter tako skupno financirati vsaj del nujnih potreb v občini. Pri tem pa jasno niso upoštevana redna sredstva, s katerimi vsako leto skupščina pokriva redne proračunske potrebe. DEJAVNOST DRUŽBENIH SLUŽB V letu 1963 je osnovno šolo obiskovalo 1.575 učencev, v letu 1966 pa 1.592 otrok, v posebni šoli je bilo v letu 1963 31 otrok, v letu 1966 pa 30, v glasbeni šoli se je v tem obdobju število učencev zvišalo od 90 v letu 1963 na 95 v letu 1966. Za učence, ki so oddaljeni od šole več kot 4 km, in za dijake srednjih šol krije občina del stroškov prevoza. Število štipendij, ki jih je podeljevala občina, je bilo v letu 1963 33, v latu 1966 pa 19. Od tega večina za potrebe šolstva. Število štipendistov se je zmanjšalo zaradi prenosa nekaterih štipendistov na delovne organizacije (ZD Hrastnik). Socialnih podpirancev je bilo v letu 1963 88, v letu 1966 pa jih je bilo 76. Višina podpor znaša od 4.000 do 20.000 S-din. V domovih ostarelih imamo 19 oskrbovan-cev, v rejništvu pa je 12 rejenčkov. Že v letu 1965 se je pokazala potreba po bolj sistematičnem urejevanju potreb skrbstva, varstva družine in podobno, saj so se z novo zaposlitvijo delovne sile ter zaradi neurejenosti stanovanjskih razmer ter nezadostnih kapacitet varstvenih ustanov pojavljali problemi, ki terjajo rešitve. V ta namen bo potrebno več sodelovanja med skupščinskimi organi in delovnimi organizacijami. V skrbi za zdrav razvoj otrok so v šolah organizirane šolske mlečne kuhinje, kjer otroci prejemajo tople malice, del stroškov krijejo starši, del pa skupščina iz proračuna. Tudi za letovanje otrok je bilo v teh letih dobro poskrbljeno, saj je letovalo letno okoli 300 zdravstveno ogroženih otrok na morju oz. v planinah. Za organizacijo le-teh skrbi društvo prijateljev mladine, delno pa financirajo to delovne organizacije in skupščina občine. Za delno ureditev materialnega stanja borcev NOV je skupščina sprejela odlok o priznavalninah ter imenovala komisijo za zadeve invalidov in borcev NOV, ki skuša reševati probleme materialnega (Stanja borcev. V letu 1963 so prejemali priznavalnine 3 borci, podporo za šolanje pa 13 otrok padlih borcev. V letu 1965 je prejemalo priznavalnino 26 oseb, v letu 1966 Iz prikazane razpredelnice je razvidno, da so bila nihanja močnejša predvsem- v negospodarski potrošnji, manj pa v ostalih dejavnostih. Zaradi takšnega stanja pa so naravno te dejavnosti tudi zaostajale. V takšni proračunski potrošnji so bile zajete tudi obveznosti za negospodarske investicije v preteklih letih, ki so predstavljale v posameznih letih različne stopnje udeležbe, ki so pa bile vsaiko leto v upadanju. Iz tega naslova ima tudi skupščina v naslednjih 5 oz. več letih še določene pogodbene obveznosti, ki smo jih že prej nakazah in predstavljajo znesek 142 milijonov S-din. V teh sredstvih so upoštevane tudi obveznosti do bolnice in zdravstvenega doma ter ostalih mjaojših investicijskih vlaganj. Če razdelimo takšna sredstva na anuitete v posameznih letih, bo znašala udelež- go za namene, ki jih narekujejo ustrezni predpisi, dočim so se vsa sredstva zdravstvenega dnver stiedijskega sklada v glavnem vložila v gradjo zdravstvenega doma. Vsi ostali skladi so o-dvisni v glavnem od dotacij iz občinskega proračuna. Zato bi se s prikazovanjem gibanja sredstev podatki samo ponavljali. Pri tem pa moramo posebej omeniti šolski sklad, (ki je mimo proračuna zbiral v preteklih letih določena sredstva za strokovno šolstvo, in pa 49 oseb. Priznavalnine se podeljujejo od 3.500 do 35.000 S-din. 8. PRORAČUNSKA POTROŠNJA IN SKLADI Proračunska potrošnja v tem preteklem obdobju ni naraščala s takim tempom kot je porastel dohodek in bruto produkt v komuni. Razlog za to je predvsem, v delitvenih razmerjih, predvsem pn tistih virih sredstev, ki predstavljajo za občino glavne proračunske dohodke. Od leta 1963 dalije je proračun porastel od 322 milijonov na 498 trilijonov S-din v letu 1966 in znaša to povišanje 53 ";U ali letno 13,5 %. Povprečna proračunska potrošnja na prebivalca je znašala na osnovi tega podatka leta 1963 30.000 S-din, v letu 1966 pa 44.700 S-din, proračunska potrošnja na prebivalca v Sloveniji pa je znašala v letu 1965 46.500 S-din in v letu 1966 48.400 S-din. V tej proračunski potrošnji je najmočneje udeležena dejavnost šol, saj je bilo v ite namene v preteklem letu namenjenih 44 % skupno ustvarjenih proračunskih sredstev. Pri tem pa niso upoštevana sredstva, ki se iz drugih virov zbirajo v šolskem skladu. Pri ostalih važnejših proračunskih potrošnikih pa se je gibala potrošnja takole: ba približno 5 % skupne proračunske potrošnje. Gibanje proračunske potrošnje bo tudi v naslednjih letih v precejšnji meri odvisno od delitvenih razmerij med republiko in občino, predvsem zaradi tega, ker bo tudi v naslednjih letih glavni vir proračunskih dohodkov predstavljal prispevek iz osebnega dohodka in davek na maloprodajo, pri tem pa ne bo treba zanemariti ostalih virov dohodkov, kot so davki na alkoholne pijače itd., na katere pa v precejšnji meri lahko vplivajo lokalni faktorji. Poleg proračunskih sredstev pa so se določena sredstva formirala tudi v nekaterih skladih, katerih potrošnja pa je bila strogo namenska. Promet v teh skladih je bil naslednji: sicer je gibanje teh sredstev izgledalo takole: leta 1963 — leta 1964 42 milijonov S-din leta 1965 76 milijonov S-din leta 1966 60 milijonov S-din Vsi proračunski skladi so bili v preteklih letih formirani z namenom, da se določena potrošnja razvija po odločitvi za to izvoljenih samoupravnih teles (upravnih odborov). Na osnovi prikazanega materiala lahlko zaključimo', da kljub sorazmerno visokim potrošenim sredstvom v preteklih letih in kulturna in telesno vzgoj. dejav. socialno in zdravstveno varstvo negospodarske investicije komunalna dejav. in krajev, skup. * V 1963 % 1966 o/o od 'Skup. od skup. _________sredstev________ sredstev 15.200.000 4,7 21,500.000 4,3 30.200.000 9,5 40,300.000 8,5 31.600.000 9,8 32,400.000 6,4 16.300.000 5,2 34,300.000 8,9 1963 1966 — sklad skupnih rezerv za potrebe gospodarskih organizacij 5,400.000 15,979.000 — zdravstveni invest, sklad 2,300.000 33,000.000 Sredstva sklada skupnih rezerv so -se uporabljala v glavnem1 stro- pri-zadevanjem, ki so bila v tem času vložena s strani skupščine in drugih samoupravnih organov, nismo uspeli rešiti v celoti nekaterih potreb, ki se še danes postavljajo kot potrebne za našo dolino. Zaradi tega je osnutek perspektivnega plana razvoja občine za razdobje 1966—1970 v skladu z gibanjem! in razvojem gospodarstva v Hrastniku nakazal nekatere možnosti financiranja standardnih potreb v Hrastniku. Sem spada šola, cesta na Dol, kopališče in v končni fazi tudi zdravstveni dom, v kolikor se bodo za to pokazale potrebe. Osnutek je bil že obravnavan v delovnih kolektivih in v glavnem že osvojen, prav 'tako pa so o njem razpravljali občani na svojih tribunah, dokončno pa se naj o njem izrečejo bližnji zbori volivcev, Tako osvojen program bo dajal skupščini možnost za lažjo realizacijo, ker bo leda predstavljal poleg vsakodnevne problematike in močnejšega vključevanja v reformna gibanja eno izmed osnovnih nalog novo izvoljene skupščine. Poročilo, ki je predloženo, obravnava le najvažnejše delo, ki ga je opravila 'skupščina in njeni organi v preteklem mandatnem obdobju. Skupščina je to poročilo sprejela na seji 11. mlaroa 1967 s tem, da o njem razpravljajo zbori volivcev, prav tako pa naj se objavi v prvi številki »Glas komune Hrastnik«. Predsednik občinske skupščine Hrastnik Milan Babič Hrastnik, marca 1967 POSLOVANJE V BIFEJU V bifeju Steklarne Hrastnik se že od meseca oktobra 1966. leta pojavljajo rnanjki, ki so do vključno meseca marca 1967 narasli na vrednost preko 300.000 S-din. Ustrezne komisije in organi ter vodja menze so poskušali najti. razlog tega primanjkljaja. Na podlagi izjav vseh zaposlenih v bifeju in tudi ostalih dokazov se je ugotovilo, da ne gre za nepravilen obračun ali nepravilno prodajo, temveč da gre za protipraven odvzem denarja. Ker se dela v bifeju na tri delovne izmene in se med izmenami ne oprarvi obračun in izračun, temveč se ta obračun izvrši dnevno in so za uspešnost poslovanja odgovorne vse članice, zaposlene v bifeju, se kljub temu ni dalo ugotoviti, katera članica je izvršila to kaznivo dejanje. Uveden je disciplinski postopek, kazenski postopek, vendar so se primanjkljaji kljub temu iz dneva v dan pojavljali, s čimer se lahko opredelijo ti primanjkljaji kot neuspešno poslovanje. Komisija za urejanje delovnih razmerij je na podlagi tega na predlog vodje sprejela sklep, da se zaradi neuspešnosti poslovanja 'izvrši razporeditev osebja, zaposlenega v bifeju, na druga delovna mesta. V mesecu aprilu bodo praznovali svoj rojstni dan: Babič Amalija, Bombek Marija, Bregar Ida, Bukovšek Rado slava, Dolanc Alojzija, Dragar Vilma, Fele Danijela, Gregorčič Angela, Hiastec Jožefa, Jazbec Terezija, Jazbinšek Alenlka, Jon-tez Majda, Kandolf Angela, Kan-doilf Milena, Keiner Marija, Kirn Jožefa, Klešndk Zofija, Kmetič Antonija, Knez Angela, Knez Ljuba, Kolšek Irena, Kunič Nada, Laneger Nevenka, Medved Marija, Mlakar Ana, Mlinarič Nada, Ocvirk Dragica, Ofentavšek Cvetka, Pavlič Stanislava, Pogačnik Marjana, Potušek Angela, Projič Nevenka, Rancinger Ema, Rogelj Anica, Roter Vida, Rupnik Lidija, Skale Angela, Sršen Marija, Sto-pinšek Miroslava, Stražar Nada, Strgaršek Milena, Strniša Marija, Šantej Ana, Šmerc Stanislava, Sopar Matilda, Šrenk Marija, Tržan Matilda, Vidmar Ana, Vidmar Frančiška, Vidmar Zofija, Volfand Cvetka, Volfand Frida, Vrečar Alojzija, Vretič Slavica, Vuleta Darinka, Vuljanko Nada, Zorenč Marija, Zupanc Marija, Zver Erika, Žnidar Vanda, Alauf Nada, Istenič Verena, Malis Vida, Pevcin Erika, Zalokar Terezija, Cvelbar Stanko, Javoršek Mihael, Kavzar Janko, Klemen Zoran, Marčen Alojz, Rački Viktor, Us ing. Aleksej, Bedeniik Rudolf, Bez-govšek Jože, Bremec Alojz, Brglez Alojz, Ciglar Janez, Cepin Alojz, Delpin Edvard, Detič Jurij, Dolinšek Franc, Drobne Vekoslav, Ekič Džernal, Fabiani Alojz, Gornik Peregrin, Gomiiar Rudolf, Gričar Stanislav, Grlica Alojz, Hočevar Adolf, Hudi Viljem, Jon-tez Jože, Kajtna Franc, Kajzer Adolf, Klemen Radovan, Klepej Alojz, Klepej Jože, Kojc Anton, Kostanjšek Stanislav, Kramžar Ivan, Kreže Anton, Matko Ivan, Mejač Peter I1., Mekše Marijan, Mlakar Rudolf, Moravic Franc, Novak Avgust, Oprešnik Anton, Podlunšek Rudolf, Podmenik Franc, Povše Alojz, Požun Alojz, Radej Stanislav IL, Rezec Rudof, Roškar Franc I., Simeršek Franc, Sladič Matija, Slokan Janez, Sovre Rudolf/ Stepišnik Ferdinand, Šepetave Ivan, Šoba Jože II., šošter Ivan, Špan Emil, Trim kar Adolf, Tržan Ivan, Verač Anton, Videnšek Franc, Vidmar Frame II., Volaj Jože, Zalokar Anton, Zupanc Janez, Žiibret Leon, Ojsteršek Božo, Pust Vojko. Vsem slavljencem iskreno čestitamo! Prišli v podjetje: Močnik Ladislav, Česnik Franc, Mesojedec Alojz in Cizej Marjan — upravljalni avtomata. Peršič Friderik, polirec modelov; Beraus Rudolf — mizar; Knez Jakob — cizeder, Premec Jože — strugar, Roškar Franc — električar. Skaza Ivan — delavec težak, štaut Anton — nosač stekla, Pleša Tomo —■ dostavljavec zmesi, Špoljar Josip — jedkar s kislino, Ramič Vahid, pomožni delavec v skladišču, Tošič Peter, Korošec Mirko, Vidmar Karel — krogli-čarji, Grsag Rado, nabiralec. Šmid Ema, Gumzej Ivan, Polak Sonja — odnašalci, Koritnik Ma- tija, Roškar Katarina — uslužbenca, Oprešnik Francka — pom. ' delavka v menzi. Odšli iz podjetja: Na lastno željo: Brglez Ana, Klenovšek Angela, Knez Vinko, Hribar Ida, Boltin Rafajil. Samovoljno zapustili delo: Pogačnik Ana, Grum Jože, Stražar Karolina. Odšli v JLA Glas Ivan, Rupnik Roman, Pintar Silvester, Zakrajšek Robert, Jovan Jože, Kališnik Konrad, Pungerčič Janez, Tošič Dane, Imširovič Hamdija, Deželak Ivan, Tušek Zdenko, Hauptman Drago, Mišmaš Franc, Rupnik Jože, Laznik Ivan II., Brglez Edvard, Jakovljevič Milan, Tržan Franc, Kalšek Boris, Babič Ernest, Rancinger Robert, Kumlanc Roman, Zupanc Emil. Poročili so se: Salmič Matilda — brusilka — DEŽELAK, Rupnik Cvetka — kontrolor — KRALJ, Homšek Henrik — delavec v skladišču, Zalaznik Jernej — stek. pomočnik in Stopinšek Inge — delavka v brusil., Možar Štefanija — od-našalka — MATJAŠIČ. Smučarsko tovarne »S a v mm Žlindra Boris in Zorko Darko na Voglu V soboto dne 17. 3. 1967 se je petčlanska smučarska ekipa iz Steklarne Hrastnik udeležila III. medsindikalnega prvenstva kranjske tovarne »Sava« v veleslalomu na Voglu. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini, v prvi ROKOMET V okviru priprav na skorajšnjo spomladansko prvenstvo v ljubljanski rokometni ligi je rokometni klub »Hrastnik« organiziral v soboto 18. in nedeljo 19. marca na rokometnem igrišču na Rudniku rokometni turnir, na katerem so poleg domačina sodelovale še ekipe »Mladost« iz Zagreba in RK »Brežice«. V ekipi »Hrastnika« nastopa z uspehom tudi nekaj članov našega kolektiva 'in menimo, da naj bi bili tu v bodoče steber za razvoj rokometa v kolektivu. Obenem pa se že pripravljajo na jugoslovanske steklarske igre. Leti igralci pa bodo pripravili tudi celotno moško in žensko ekipo za tekmovanje na steklarskih igrah. Rokometni klub »Hrastnik« je s tem, ko je dobil stalnega trenerja Borisa Kralja, mnogo pridobil, kar se je pokazalo že po končanem jesenskem delu tekmovanja, saj je zasedel med desetimi ekipami 3. mesto, pred njim sta le Tržič in Medvode. Da se ekipa homogenizira, se je pokazalo na turnirju 19. marca, ker so pokazali dober rokomet. Tekma med RK »Hrastnikom« in RK »Mladostjo« iz Zagreba se je v soboto 18. 3. končala z neodločnim rezultatom 24:24. RK »Hrastnik« je bil sicer okrepljen z dvema igralcema iz Radeč, toda vseeno je to zavidljiv uspeh, saj predstavlja RK »Mladost« vrh rokometa republiške lige Hrvatske. V prvi tekmi 19. 3. sta se srečala RK »Hrastnik« in član slovenske republiške lige RK »Brežice«. V lepi in domiselni igri so domačini premagali goste z re- zultatom 13:6, kar ni_ nihče pričakoval, saj so veljali gostje za favorita. V srečanju RK »Hrastnik« in RK »Mladost« pa so Zagrebčani z boljšo igro premagali domačine z rezultatom 9:5 ter nato še ekipo Brežic in tako po-stali zmagovalci turnirja. Rokomet kot izredno dinamična in zanimiva igra postaja v Hrastniku vse bolj popularna, saj je v RK »Hrastnik« vključenih že nad 20 aktivnih igralcev, če pa bodo dopuščala sredstva, bodo' pričeli trenirati tudi žensko in pionirsko ekipo. Ostali rezultati prijateljskih srečanj: RK »Partizan« Štore — RK »Hrastnik« 16:20. RK »Hrastnik — RK »Partizan« Štore 28:18. Strgaršek Janez tekmovanje a« na Voglu so tekmovali tekmovalci z razredi, vsi ostali pa smo bili uvrščeni v drugo skupino. Naša ekipa se je kljub pomanjkljivim pripravam enakovredno pomerila z bolje pripravljenimi in opremil j enimi Gorenjci in dosegla tudi solidno uvrstitev med posamezniki in ekipno. Tako smo-v drugi skupini članov zasedli naslednja mesta: 1. mesto ŽLINDRA Boris 2. mesto ZORKO Darko 3. mesto MAURER Oskar Ostala dva člana naše ekipe, Slokan in ing. Kavšek, pa sta se solidno uvrstila v sredino. Povedati moram, da je tekmovalo nad 60 tekmovalcev iz gorenjskih tovaran, seveda največ iz Kranja. Mi smo sodelovali kot gostje v okviru sodelovanja pri športni rekreaciji, ki ga imamo s »Savo«. Tako smo tudi smučarji častno zastopali svoj kolektiv. Seveda bi pa bil uspeh lahko boljši, če bi imeli boljše pogoje za vadbo. V bodoče bi bilo dobro, če bi tudi pri nas organizirali kakšno smučarsko tekmovanje, tako kot organiziramo ostala tekmovanja po športni liniji. Darko Delovna konferenca pevskega zbora »Svobode II« Letna delovna konferenca pevskega zbora, ki je bila dne 26. 2. 1967, je kritično obravnavala delo zbora za obdobje enega leta. Iz poročila, ki so ga podali predsednik, tajnik in blagajnik, je razvidno, da je zbor bil aktiven, da je nastopal na vseh prireditvah, ki so se prirejale v občini lanskega leta. Razvesaljvo je tudi to da se v zadnjem času že itak dobro sodelovanje med zborom Svobode I in Svobode Dol vedno bolj krepi. V lanskem letu in letos smo skupaj nastopali na prireditvah, takšna oblika dela je dobra in pozitivna, zato bomo stremeli za tem, da se naše sodelovanje še poglobi. V lanskem letu je naš zbor dobil v upravo prenovljen in sodobno urejen lokal z vsem potrebnim inventarjem. Tako se je dolgoletna želja pevcev, da pridejo do svojega kotička, končno le uresničila. Pevci »Svobode II«, ki so vsi (Nadaljevanje na 8. strani) Zahvala Ob nenadni izgubi ljube mame in stare mame TUTNER MARIJE, roj. LUKAČ se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo se dr. Vukmano-viču in dr. Vidmarju, pevskemu zboru in godbi na pihala »Svobode II«, govorniku tov. Jeranu za poslovilne besede, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pospremili drago mamo na njeni zadnji poti na dolsko pokopališče. Žalujoči: hčere Miri, Štefka, Anica, sin Franci in ostalo sorodstvo. Nagradna križanka VODORAVNO: 1. iz posušene močvirne rastline narejen izdelek, ki se uporablja v gradbeništvu; 8. mestece v Istri; 13. francoski fizik, izumitelj toplomera razdeljenega na 80 stopinj; 14. svetovno znam sovjetski kniževnik (Tihi Don); 16. trop- V V nedeljo 5. marca je naše planinsko društvo opravilo svoj redni letni Občni zbor v domu na Gorah. Udeležba na zboru je bila zelo dobra. Iz poročil društvenih funkcionarjev je bilo razvidno, da je bilo delo društva predvsem na gospodarskem polju zelo plodno in uspešno. Manij zadovoljni so bili že sami poročevalci z organizacijo izletov in z delom mladine. Izletništvo je trpelo predvsem na tem, da se planinska organizacija nahaja v neenakopravnem položaju glede popustov na železnici in avtobusih. To dejstvo je imelo zaposledico, da je mladina pričela zapuščati članstvo in se pričela vključevati v FSJ. Taka situacija je bita tudi vzrok, da je društvo zabeležilo padec članstva za 101 člana. Občni zbor je tudi ugotovil, da temu padcu ni krivo s ar mo odhajanje mladine v članstvo FSJ, temveč tudi slabo organizirana služba pobiranja članarine, predvsem na območju spodnjega deta Hrastnika. Mnogo je članov našega kolektiva, ki bi se želeli vključiti v članstvo PD, vendar jih nismo znali najti, kakor je ugotovil občni zbor, zato je bil v tej zvezi sprejet tudi Sklep, da se ta društvena služba ska drevesa; 17. oče slovenske književnosti; 19. avtomobilska oznaka za Kranj; 20. ime pesnice Vaštetove; 21. mesto v Avstriji z visoko rudarsko šolo; 22. žuželka, ki boleče piči; 23. avtomobilska oznaka za Nikšič; 24. kraj, znan iz hudih bojev v organizira in omogoči slehernemu občanu vključenje v članstvo in mu s tem nuditi ugodnosti, ki jih nudi planinska organizacija. Planinski dom v Gorah Občni zbor je nakazal tudi problem nekoriščenja našega doma za dopuste članov kolektivov in njih družin. Dom je sodobno opremljen in dograjen s prispevki kolektivov in posameznikov prav z namenom, da bi nudil prijetno okolje v času dopustov. Nakazana je bila verjetnost, da naši sindikalni delavci posvečajo Sremu; 25. barva igralnih kart; 26. ustanovitelj dinastije Arpadovičev, ki je izumrla leta 1301; 29. kemični simbol za brom; 30, oborožen spopad večjega razmaha; 31. okrnjen kip; 33. ime švedske filmske igralke Ekberg; 35. ime pred leci temu dejstvu premalo skrbi, ker vidimò, da sta domova na Kalu in Mrzlici vsako sezono pozimi in poleti stalno zasedena po članih kolektivov rudnika, mi pa v pretekli sezoni nismo zabeležili niti enega primera iz vrst članov našega kolektiva. Verjetno se bo to stanje popravilo v letošnji sezoni, ko vemo, da bo prihod armade tiujih turistov izkoristil vsak kotiček (Nadaljevanje s 7. strani) razen enega člani našega kolektiva, se zahvaljujejo kolektivu in organom upravljanja za veliko razumevanje in dosedanjo finančno pomoč, ki jo zbor prejema. Prihodnje leto to je leta 1968, ho zbor praznoval svoj 60-letni jubilej; to je častitljiva starost, zato se bodo pevci za ta jubilej tudi primemo pripravili; vse priprave so se že letos pričele. Zaskrbljujoče je to, da se v sekcijo vključuje premalo mladine kljub večkratnim pozivom. Takšnega hladnega odnosa mladih ljudi do kulturnega dela ne moremo razumeti, saj je v našem podjetju zaposlenih okoli 600 mladincev in mladink. Upraviče- popularnega pevca popevk Lopeza; 37. kratica za »telovadno društvo«; 39. vrsta prikuhe; 41. nemški idealistični filozof (Immanuel); 42. naprava za pridobivanje soli iz morske vode; 44. kratica za mesto pečata (locus sigilli); 46. gora na Kreti, žensko ime; 47. dvojna šahovska poteza, zamenjava; 48. prvi bajeslovni letalec; 50. osebni zaimek; 51. sladek južni sadež podolgovate oblike; 52. ime slikarke Kobilice; 53. jesenski mesec; 55. krivoverec; 57. sorodnik po očetovi strani; 58. glinasto glasbilo. NAVPIČNO: 1. mučenik; 2. tip nekdanje gimnazije; 3. ameriški zdravnik, izumitelj cepiva proti otroški paralizi; 4. predvojni slovenski publicist, alpinist in planinski pisatelj (dr. Henrik); 5. naziv, vzdevek; 6. začetnici priimka in imena predsednika republike Finske; 7. nekdanja zadruga v Rusiji; 8. glasbeni instrument, tolkalo; 9. konjenik s sulico; 10. svitanje; 11. medmet; 12. strupeni presnovek bakterij; 14. vrsta pokrivala, ki ga nosijo pretežno v Srbiji; 15. verovanje v čudežne moči; 18. poševni paraelogram; 21. mesto na Poljskem; 22. velik, močan človek, hrust; 24. italijansko pristanišče ob Jadranu; 25. izmerjena višinska točka; 27. velik gorski vrh; 28. stara pokrajina ob Črnem morju; 30. kravji organ za molžo; 32. ime istrske-gà književnika Keršovanija; 34. deveta diatonska lestvica, babica; 35. celičje; 36. reka v jugozahodni Makedoniji, pritok črnega Drima; 38. spodnja stran roke; 40. organska kemična spojina; 42. stalna pesniška oblika; 43. država v ZDA; 45. tatinska ptica; 47. uporaba; 48. trska, drobec lesa; 49. okrajšano žensko ime (Katarina),^ 51. plačilna obveznica; 52. rimska boginja jeze; 54. avtomobilska oznaka za Titograd; 56. začetnici predsednika zvezne skupščine. Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno rešitev gornje križanke, bomo z žrebom razdelili pet nagrad v vrednosti 65 N-din. Rešitev pošljite do torka 18. 4. na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Na kuverti označite: Nagradna križanka. Za marčevsko nagradno križanko smo prejeli 64 rešitev, žreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. Rancinger Ivan, upokojenec 20 N-din 2. Mekše Mirko 15 N-din 3. Projič Rezi 10 N-din 4. Kukovič Zdenka 10 N-din 5. Križaj Stane 10 N-din In še pravilna rešitev marčevske križanke: VODORAVNO: soda, kremenčev pesek, omet, Auber, Roa, Oise, laž, Polona, Erlangen, ij, selen, rupija, ant, Ta, kritik, kij, NL, U, Edo, Onatas, natrij, C, Risan, Sinj, luka, K, IR, motnje, dandy, žirant, aki, TH, v, IM, Beara, ovarij, Car, varianta, Palilula, m, emajl, Irka, jeda-vec, ciba, čer, Aran, noj. (D. KA * S in da bomo na ta način spoznali, da je dopusrf lep, koristen in najcenejši v naših planinah. Z izvolitvijo novih društvenih funkcionarjev se je občni zbor končal ob zaključkih, ki naj bi društvu tudi v bodoče zagarantirali napredek, vsem obiskovalcem doma v Gorah pa prijetno počutje in ceneno oskrbo ter zabavo. ljudem vseeno, če naša lepa slovenska, partizanska in umetna pesem izumira. Verjetno sedanje oblike dela ne ustrezajo mladim ljudem, želijo si nekaj novega. Te želje se jim bodo uresničile samo takrat, če se bodo mladi vključili v delo zbora in nam povedali, kaj si želijo, naš odbor jim bo pri tem pa pomagal. S tem člankom še enkrat pozivamo mladince in mladinke Steklarne, ki imajo veselje do petja, da se vključijo v mladinski mešani zbor, ki ga nameravamo letos ustanoviti. Naš zbor se zahvaljuje tudi TOS, še posebej pa sindikalnemu pododboru notranjega obrata za finančno pomoč v lanskem letu. JG 1 2 3 4 5 b 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 I 17 18 ■ 19 20 ■ 21 ■ 22 23 H MK 24 25 26 27 28 ■ 29 ■ 30 31 32 ■ 33 34 35 36 ■ 2*7 38 ■ 39 40 41 H 42 45 ■ S 44 45 % 47 i ■ 48 49 50 ■ S1 ■ 52 55 54 55 56 57 58 Občni zbor našega planinskega društva DELOVNA KONFERENCA PEVSKEGA ZBORA SVOBODA II no se vprašujemo, ali je mladim