Kmetijstvo
Sp. Podravje •
Kmetje zaenkrat še spoštujejo uredbe
O Stran 3
Ptuj, petek, 25. januarja 2013
letnik LXVI • št. 7 Odgovorni urednik:
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3 www. ra d ¡ o-ptu ¡. si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Gospodarstvo
Ptuj • Kljub zaostrenim razmeram dvo-milijonski dobiček
O Stran 4
Po naših občinah
Sobetinci • Se po
okolici razširja smrad po živalskih kadavrih? O Stran 6
Štajerski T
Ptuj • Stavka delavcev v javnem sektorju
„Vrnite pokradeno!"
SP v rokometu •
Padla Rusija, zdaj v boj za medaljo
O Stran 12
V sredo je potekala največja stavka javnega sektorja v zgodovini samostojne Slovenije. Stavkali so šolniki, vzgojiteljice, medicinske sestre, cariniki, policisti, socialni delavci ... Del stavkajočih se je odpravil na mirne shode, ki so potekali v 14 mestih, med drugim tudi na Ptuju, kjer se je zbralo okrog 600 ljudi.
Sporočilo stavke je bilo jasno in nedvoumno: zaposleni v javnem sektorju na znižanje mase plač za leti 2013 in 2014 ne pristajajo. Od vlade zahtevajo ohranitev delovnih mest, začetek pogajanj o masi plač, utrditev socialne države, ohranitev kakovosti javnih storitev ter spoštovanje dogovorov in sporazumov. Nestrinjanje z vladnim varčevanjem - kot pravijo, na svojih plečih - so izražali po vseh večjih slovenskih mestih, načini pa so bili podobni: glasni vzkliki, petje in transparenti. Sporočila, ki so jih na svojih transparentih nosili stavkajoči na Ptuju, so bila zgovorna: Ob taki vladi ne potrebuješ sovražnika; Prodam diplomo - najraje politiku; Najprej izpraznite svoje žepe; Vrnite pokradeno; Učitelj - drzni si uporabiti lastno pamet; Župan, računamo na vas...
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Kmalu obnova hiš v Raičevi
Kokboks • Uspeh Ptujčanov na tekmi Evropskega pokala O Stran 13
Nova podoba grajskega griča
Hiši na grajskem pobočju, ki sta v lasti Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, bosta kmalu dobili novo podobo. Takoj ko se bo vreme izboljšalo, naj bi pričeli sanacijo Raičeve 9 in 11, saj propadajoča objekta že več let kazita podobo grajskega griča.
Obnovo obeh objektov je začetku januarja napovedal Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, saj sta nujno potrebna sanacije. Ker muzej sam nima možnosti, da bi ju saniral, so poiskali pomoč pri drugih, ki so bili pripravljeni pomagati. Tako sta se novoustanovljeno Društvo prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj ponudila, da pomagata pri obnovi.
Kot je pojasnil Rado Škrja-nec, predsednik društva Ce-sarsko-kraljevi Ptuj, so pomoč muzeju ponudili iz več razlogov. Prvi je ta, da objekt v Ra-ičevi 9 propada in kazi podobo grajska griča. Ker društvo, ki mu predseduje, potrebuje ustrezne prostore, so v sanaciji videli izziv in priložnost,
ker si želijo v tej stavbi ustvariti svoj prostor pod soncem. Društvo ima trenutno sedež v Jadranski ulici na Ptuju in prostore nujno potrebuje. Sedanji so vlažni in neprimerni za njihovo delovanje, in ker denarja za obnovo lastnik, Mestna občina Ptuj, nima, so se odločili
poiskati alternativo. Arihu so ponudili roko sodelovanja in ta jo je z veseljem sprejel. Od tega bodo korist imeli obojni. Rekviziti, ki jih člani društva -teh je okrog 80 - potrebujejo za svoje delovanje, bi končno lahko bili v ustreznem prostoru, doslej so jih namreč morali
Hiši na grajskem pobočju bosta kmalu dobili novo podobo.
hraniti doma. Dejstvo je tudi, da bi društvu ustrezalo, če bi imeli prostore blizu gradu, kjer je glavnina njihovih prireditev.
„Natančno se še nismo dogovorili, kako bo načrt izpeljan, to nameravava z direktorjem muzeja storiti v prihodnjih dneh. Moja ideja je, da bi za naš vložek, ki ga bomo namenili za obnovo, dobili pogodbo o najemu," pojasnjuje Škrjanec. Ker gre za hišo, katere sanacijo je zaradi njene zgodovinske vrednosti, kljub temu da je v zelo slabem stanju, predlagala tudi ptujska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine, bo obnova toliko bolj dobrodošla. S tem sodelovanjem bi dobila novo podobo in vsebino obenem. Če bo vse po sreči, se bo to zgodilo še letos.
Obnove sosednje stavbe, v Raičevi 11, pa se že loteva muzej sam s pomočjo Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Na stavbi, ki naj bi jo pomagali sanirati, bodo obnovili kritino, preuredili notranjost, v njej pa bo sedež zraven Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož dobil tudi rokodelski center. V tej isti stavbi bo urejeno še stanovanje, namenjeno nočitvi gostov muzeja, kot so razstavljavci, predavatelji ipd. Da je končno prišlo do realizacije te investicije, je zaslužna tudi občina, ki je pomagala pri praznjenju stavbe. Obnova naj bi bila končana še v prvi polovici tega leta.
Del hriba, ki sedaj kazi pogled na grad, bi lahko torej kmalu postal v ponos muzeju in društvoma, ki bosta sodelovali v obnovi. Idealno bi bilo, če bi bila oba projekta izpeljana do konca poletja, ko bodo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož praznovali 120. obletnico ustanovitve. Če k temu prištejemo napovedi, da bo obnovljen vzhodni stolp in da bo na spodnji ploščadi urejena kavarna, bo leto 2013 za pokrajinski muzej več kot bleščeče.
Dženana Kmetec
Foto: CG
2 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 25. januarja 2013
Ptuj • Stavka javnega sektorja
»Ob taki vladi ne potrebuješ sovražnika!
«
Sredino največjo stavko javnega sektorja v zgodovini Slovenije smo občutili prav vsi. Potekala je po celi državi, ob 12.05 pa so potekali tudi protestni shodi v 14 večjih mestih, s katerimi so zaposleni v javnem sektorju izrazili nezadovoljstvo nad dejstvom, da je masa plač za letošnje leto znižana, kar bi vodilo tudi v odpuščanja. Stavkajoči - približno 600 jih je bilo - so se zbrali tudi na Ptuju.
Transparenti, ki so jih nosili stavkajoči, so bili zgovorni ...
Foto: CG
Stavke javnega sektorja, ki je bila izpeljana v sredo, so se udeležili cariniki, policisti, medicinske sestre, šolniki, vzgojiteljice, njihove pomočnice, socialni delavci in še marsikateri zaposleni v javnem sektorju, pridružili pa so se jim tudi študentje - tudi tokrat vsi z enakim ciljem. Vladi so manj kot leto dni po zadnji stavki javnega sektorja dali vedeti, da se z znižanjem mase plač nikakor ne strinjajo. Potek stavke je bil podoben tistemu iz aprila lani, ko so se prav tako podali na ulice.
Mirnega shoda na Ptuju, ki se je pričel natanko ob 12.05, se je udeležilo okrog 600 stavkajočih. Najštevilčnejši so bili predstavniki Sindikata vzgoje, znanosti, izobraževanja in kulture (SVIZ). Kar se tiče zavodov, ki tvorijo SVIZ na Ptujskem, je za stavko glasovalo kar 23 zavodov: osnovnih in srednjih šol, Dijaškega doma Ptuj,
Glasbene šole Karola Pahorja, ZUDV Dornava in Vrtca Ptuj. Pred Mestno hišo so dobro uro izražali jasno nestrinjanje z vladnimi ukrepi, svoja mnenja so
izražali na miren in strpen način, s petjem, govori in plakati.
Transparenti, ki so jih nosili, so bili zgovorni: Ob taki vladi ne potrebuješ sovražnika; Prodam diplomo - najraje politiku; Najprej izpraznite svoje žepe; Vrnite pokradeno; Učitelj - drzni si uporabiti lastno pamet; Župan, računamo na vas...
Vodja shoda na Ptuju je bil Milan Kumer, predsednik območnega odbora SVIZ Ptuj. Kot je povedal v svojem govoru, je stavka edini način, da vlado prisilijo vsaj v pogajanja o predvidenih drastičnih ukrepih. Kot je dejal, je napočil čas za velike besede in dejanja. »Čas je, da nehamo verjeti la-
Na decembrski seji sveta zavoda so se dogovorili, da bodo po podaljšani razpravi o predlogu statuta odločali na kore-spondenčni seji, ki bo sklicana v januarju 2013. Člani sveta so sredi januarja dobili v potrjevanje predlog statuta z opisom vseh sprememb in dopolnitev, nekatere med njimi, kot je uskladitev dejavnosti bolnišnice skladno z uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti in novo zakonodajo, je svet potrdil že na svoji peti seji, ki je bila 14. septembra leta 2010. Takrat so tudi predlagali, da
žnim obljubam politikov, ki nam vsaka štiri leta lažejo,«je med drugim dejal Kumer, kar so udeleženci shoda pozdravili z bučnim aplavzom. Ob tem pravi, politiki postaja jasno, da nima več moči nad njimi. »Mi imamo spričevala in pristne diplome,« je še dodal Kumer, ki je mnenja, da vlada poskuša spreti zaposlene v javnem sektorju in gospodarstvu z zavajanjem o visokih plačah javnih uslužbencev: »Nismo mi krivi za odpuščanja v gospodarstvu. Če bodo odpustili 2000 učiteljev, nobena delavka v Boxmar-ku ne bo imela od tega prav nič.« Ob tem je izpostavil zahteve stavkajočih: ohranitev delovnih mest, začetek pogajanj
vodstvo bolnišnice pripravi čistopis statuta in ga posreduje v soglasje ministrstvu za zdravje. Po več kot dveh letih te pomembne spremembe statuta niso bile realizirane, je ob zaključku korespondenčne seje, povedala predsednica sveta zavoda Štefka Presker. Skladno s takratnimi predlogi ministrstva za zdravje so jih ponovno obravnavali in upoštevali. Izhodišče za sedanje spremembe statuta pa je spremenjen sklep o preoblikovanju bolnišnice, ki je že leta 2005 spremenil pogoje za imenovanje
o masi plač za leti 2013 in 2014, utrditev socialne države, ohranitev kakovosti javnih storitev ter spoštovanje dogovorov in sporazumov.
Stavka tudi v šolah, vrtcih ...
Kumer je izpostavil tudi okrožnico, ki so jo dan pred stavko pošiljali po šolah z Ministrstva za šolstvo, znanost, kulturo in šport. Označil jo je kot ustrahovanje in še en poskus, da se stavko prepreči. Ministrstvo je namreč poskušalo doseči, da se člani SVIZ stavke ne bi udeležili. Umaknili so predlog o spremembah standardov in normativov v šolah in vrtcih, a sindikalisti niso popustili, saj je jabolko spora še vedno ostala znižana masa plač v proračunu za letošnje leto, kar bi vodilo v odpuščanja.
Minister za šolstvo, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk
direktorja, da je ob zdravniku za direktorja lahko izbran tudi drugi profil kadra s fakultetno izobrazbo. Niso pa bila spremenjena določila v zvezi z vodenjem strokovnega dela.
V spremenjenem statutu so tako navedene vse občine, za katere bolnišnica opravlja svojo dejavnost, doslej sta bili v statutu navedeni le dve občini, MO Ptuj in občina Ormož. Druge spremembe pa se nanašajo na žig, transakcijski račun, volitve predstavnika delavcev v svet zavoda, na disciplinsko in odškodninsko odgovornost,
je že prejšnji teden oznanil, da ne bo sprožil postopkov za spremembo standardov in normativov v šolah, enaka odločitev za vrtce pa je padla konec minulega tedna. Očitno pa se je uštel v pričakovanjih, da bo njegova poteza naletela na posluh pri stavkovnemu odboru SVIZ, ki ga je pozval, naj prekliče stavko v vrtcih in šolah.
In kako so stavkali javni uslužbenci? Cariniki so stavkali tako, da so delali počasi, zaradi česar so na mejah nastajali večurni zastoji. Socialni delavci so opravljali le nujne zadeve, odpovedali so nenujne sestanke, svetovanja ... V vrtcih so otroke, ki ta dan niso imeli varstva, le varovali, programov niso izvajali, a večina staršev si je na ta dan poiskala drugo varstvo in so vrtci ostali zaprti. Šole so večinoma zaprle svoja vrata razen tiste, ki so se odločile, da pri stavki ne bodo sodelovale. V stavki ni sodelovalo le 18 šol in vrtcev v državi. Uradniki na upravnih enotah, davčni in ostalih mestih so delali v počasnem ritmu, razen tistih, ki so se pridružili protestnim shodom in niso bili na delovnih mestih. V zdravstvu je delo povečini potekalo po prazničnem oziroma nedeljskem razporedu, a stavke skorajda ni bilo čutiti.
Dženana Kmetec
pristojnosti sveta zavoda, direktorja. Nenazadnje pa gre tudi za spremembe, ki se nanašajo na določila o strokovnem vodenju bolnišnice, če je za direktorja imenovan nekdo, ki ni zdravnik. Z novim statutom urejajo celotno področje vodenja stroke.
Na korespondenčni seji so člani sveta zavoda sprejeli tudi soglasje sveta zavoda k zaposlitvi zdravnice specialistke pediatrinje. Po zakonu o uravnoteženju javnih financ mora po izdaji soglasja ministrstva za zdravje za zaposlitev le-to podati tudi svet zavoda. Po potrditvi spremenjenega in dopolnjenega statuta ptujske bolnišnice na svetu zavoda mora nanj podati soglasje ministrstvo za zdravje. Šele ko bo spremenjen statut potrdilo tudi ministrstvo, bodo objavili čistopis statuta in pričeli postopek za imenovanje direktorja bolnišnice oziroma bodo objavili nov razpis. Glede na vsa dogajanja na političnem parketu pa se to ne bo zgodilo še tako kmalu.
MG
Uvodnik
Kdo je Krpan in kdo Brdavs?
Sredina vseslovenska stavka, ki je spravila na ceste okoli 120.000 nezadovoljnih uslužbencev in delavcev po vsej državi in jo ^fr* i je vladajoča politika razumela le kot del de-mokratičnegaprocesa, je dokaz več, da tisti, | ki so vso zadevo zakuhali, stanja v drža vi, ki je na najnižji ravni od osamosvojitve, še vedno ne jemljejo dovolj resno. Verjamem, da po vsem tem, kar se je zgodilo, tudi marsikdo drugi ne bi imel dovolj poguma, da bi stopil pred ljudi, saj je za to treba imeti tudi čisto vest.
Tega, kar se dogaja pred očmi nemočnega ljudstva, normalen človek enostavno ne more več razumeti, zato še tisti najbolj hladnokrvni, ki jim sicer politika ni mar, izgubljajo potrpljenje. Zaradi samodržnega in vehementnega odnosa oblasti, ki ji očitajo tudi skorumpiranost, smo lahko vsi pov-prečneži upravičeno ponižani in razžaljeni, saj se je znova pokazalo, da tudi pravna država ne deluje. Številke o stečajih in odpuščanjih sicer kažejo na to, da je delavcem v javnem sektorju manj hudo kot tistim v gospodarstvu, kjerjih je vse več na robu preživetja.
A po vsem tem pisanem cirkusu političnih žonglerjev in artistov (da o rokohitrcih ne govorimo) je dejstvo le to, da so sindikati in vlada še naprej na različnih bregovih, da policisti in cariniki še naprej stavkajo, da se izgube bank in padanje kreditne dejavnosti še naprej povečujejo, da se obetajo še novi stečaji in odpuščanja ter da se zaradi povečanega nezadovoljstva, revščine in brezpravnosti države obetajo še nove stavke. Zato je med komentarji, ki se pojavljajo v najrazličnejših medijih, slišati tudi vse ostrejše, kot na primer: "Na svidenje v naslednji vojni," ali: "Potrebujemo Martina Krpana, da bo odstranil Brdavsa," čeprav verjamem, da bi se tudi po tem našel kdo, ki bi zadevo obrnil in vprašal, kdo je Brdavs in kdo Krpan. A hvala bogu javnomnenjske raziskave kažejo, da je veliki večini Slovencev to popolnoma jasno. Po mojem je še najbolj primerna že oguljena ugotovitev, da psi pač lajajo, karavana pa gre dalje. A kaže, da bo tokrat lajanje le zaleglo in da bo tudi vehementnost vladajoče politike slej ko prej trčila na realna tla, saj zaradi gluhih ušes vladajoča koalicija že poka po šivih. Odstopi tistih, ki si dovolijo misliti s svojo glavo, se kar vrstijo, ker zmanjkuje tudi tistih, ki bi jih lahko še kdo naščuval proti drugemu, pa se klobčič vendarle razpleta. Upam le, da tokrat v korist države in ljudi, ne pa, kot že tolikokrat do sedaj, le v korist peščice bogatašev, ki imajo v rokah vse. Morda pa je vendarle čas, da kapital zamenja svoje lastnike?
Martin Ozmec
Predsednik območnega odbora SVIZ Ptuj Milan Kumer
Ptuj • Svet zavoda ptujske bolnišnice
O spremembah statuta na korespondenčni seji
22. januarja je bila končana korespondenčna seja sveta bolnišnice. Na njej so potrdili spremembe in dopolnitve statuta JZ Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki se predvsem nanašajo na določila o organizaciji zavoda, organe zavoda in nekatera druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, je povedala predsednica sveta Štefka Presker. Sedaj je v veljavi še statut iz leta 1993.
Foto: CG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
petek • 25. januarja 2013
Zanimivosti
Štajerski	3
Sp. Podravje • Bo potreben še en protest kmetov na VVO1?
Kmetje edini spoštujejo uredbe - a ne več dolgo ...
Uredba o vodovarstvenih območjih (VVO) na Ptujskem, ki je krepko omejila možnosti kmetovanja na določenih zemljiščih, je bila sprejeta že leta 2007, ko je kmetijski resor vodil minister Janez Podobnik. Od takrat pa vse do danes prizadeti kmetje bijejo bitko za odškodnine ali zamenjave zemljišč, a v dobrih šestih letih, ob menjavah že treh kmetijskih ministrov, niso dosegli praktično nič.
Jeza najbolj prizadetih kmetov, ki imajo svoje obdelovalne površine v prvem vo-dovarstvenem območju, kjer so prepovedi najbolj striktne, se je ponovno pokazala na januarskem sestanku, ki se ga je udeležilo kar 57 imetnikov zemljišč. Razlog za tokratno srečanje je bilo splošno razočaranje nad neupoštevanjem predlogov kmetov in celo neupoštevanjem državne uredbe o izplačilu odškodnine, ki jo je sprejel prejšnji kmetijski minister Dejan Židan, pa tudi dejstvo, da z letošnjim letom na teh zemljiščih ne morejo več uporabljati dušičnih gnojil. Ves čas od samega začetka oziroma od sprejetja prve uredbe o VVO tako kmetje kot kmetijski strokovnjaki in kmetijski svetovalci opozarjajo, da so prepovedi in omejitve na VVO daleč preveč striktne, sploh v primerjavi s podobnimi režimi na vodo-varstvenih območjih v sosednjih državah.
„Uredba je bila že v osnovi ekstremistična in ne upošteva pripomb iz javnih obravnav in ne pripomb oziroma stališč strokovnjakov. Vse omejitve s prehodnimi obdobji vred so bistveno strožje kot v sosednjih evropskih državah in so praktično onemogočile kmetovanje na VVO1. Na to smo opozarjali ves čas," je med drugim povedal vodja ptujske kmetijske svetovalne službe Ivan Brodnjak.
Štiri leta prošenj brez učinka, nato
prvi protest
Teoretično se je prvi premik zgodil leta 2009, ko je kmetijsko ministrstvo vodil Milan Po-
Prizadeti kmetje iz prvega vodovarstvenega območja (VVO1), kjer je kmetovanje zelo omejeno oz. skoraj že onemogočeno, ne morejo pa niti zamenjati zemlje ali pridobiti upravičene odškodnine, ki je celo določena z uredbo, napovedujejo še en protest (na posnetku je prvi protestni shod novembra 2011) ali pa tudi sami ne bodo več upoštevali restriktivnih uredb in prepovedi ter omejitev za VVO1, če ministrstvo ne bo rešilo nevzdržne situacije.
gačnik. Takrat so kmetje dobili zagotovila, da se bo kmetijsko ministrstvo povezalo z okolj-skim ministrstvom in skupaj naj bi rešili zadeve v zvezi z odškodninami ali zamenjavami kmetijskih zemljišč. Toda - razen neveljavne uredbe o predvidenih nadomestilih za leto 2010 - ni bila za VVO1 uresničena nobena od zahtev in danih obljub.
„V letih 2009 in 2010 kmetje niso smeli uporabljati fitofarmacevtskih sredstev (škropiv), kar je povzročilo uničenje posevkov na prvem VVO na približno 200 hektarjih njiv! Vzporedno s tem so propadale kmetije, ki imajo večino zemljišč na teh območjih, sledila je invazija plevelov, tudi ambrozije, ki ogroža
zdravje okoliških prebivalcev, zaraščanje kmetijskih zemljišč, obupani in zgroženi lastniki zemljišč, katastrofalen videz kmetijske krajine ... Pitna voda pa je v popolnoma enakem stanju kot pred veljavnostjo uredbe, morda pa še slabšem, saj je bila v tem obdobju enkrat tudi okužena z bakterijo E coli."
In ker se kljub številnim prošnjam, pobudam, okroglim mizam na eni strani in obljubam pristojnega ministrstva na drugi strani ni zgodilo nič, so se kmetje prvič odločili zažuga-ti; konec novembra 2011 so v Šikolah organizirali množičen protestni shod, ki se ga je udeležilo okrog 250 ljudi s traktorji in cisternami za gnojnico. Po medijsko odmevnem pro-
testnem shodu se je končno zgodila vsaj ena sprememba uredbe, po kateri kmetje lahko uporabljajo vsaj nekatera fito-farmacevtska sredstva.
Na uredbo o odškodninah so se zavezanci za izplačilo požvižgali
Da bi se zadeve vendarle lahko začele reševati pozitivneje za kmete na VVO 1, je dala slutiti še ena v nizu okroglih miz s tedanjim kmetijskim ministrom Dejanom Židanom. Na njegovo zahtevo (in pobudo CI za vodovarstvena območja) ter po številnih pogajanjih je bilo namreč končno sprejetih nekaj uredb, in sicer uredba o vodovarstvenem območju za telo vodonosnikov Ruš, Vr-banskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, ki dovoljuje uporabo nekaterih fitofarmacevtskih sredstev in za Dravsko polje podaljšuje prehodno obdobje za uporabo mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, do 1. januarja 2013. Sprejeta je bila tudi uredba o izplačilu odškodnin zaradi omejevanja kmetovanja na prvem vodovarstvenem pasu, kot zavezanci za izplačilo pa so bili določeni upravljavci vodovoda na določenih območjih (na našem območju Komunalno podjetje Ptuj in Komunala Slovenska Bistrica).
Zemljišča so se ponovno začela obdelovati, kakovost pitne vode pa se zaradi tega
ni prav nič poslabšala. Poleg tega so bile ustanovljene komisije, ki naj bi uskladile odprta vprašanja glede odškodnin ter zamenjave zemljišč, do konca prehodnega obdobja, torej do letos, pa naj bi se pripravila še uredba o gnojenju z dušikom na najožjih VVO 1. Zgodilo pa se spet ni prav nič od napovedanega. Oziroma, bolj točno: zgodilo se je le to, da je Komunalno podjetje Ptuj kmetom izplačalo del odškodnine za leto 2009 na območjih Lancova vas in Skorba, Komunala Slovenska Bistrica pa niti centa ... Predstavnica bistriške Komunale je celo zelo odločno povedala ministru Židanu v oči, da tega ne morejo plačati, saj nimajo denarja, slednji pa je ji takrat zagrozil z rubežem, češ da državno uredbo morajo spoštovati! A to je bilo tudi vse.
Zahtevajo odškodnine iz vodnega sklada
„Stanje je danes takšno oziroma še bolj nevzdržno, kot je bilo. Odškodnine niso izplačane, razen omenjenega delčka, niti za leto 2009 niti za 2010, 2011 in niti za 2012, kljub veljavnim sprejetim uredbam! Edini, ki so se držali uredb, so lastniki zemljišč na VVO! Posledično imajo ogromno gospodarsko škodo! Kmetje na VVO1 namreč morajo imeti po uredbi zeleni pokrov skozi celo leto, ne morejo pa uveljavljati niti zahtevka KOP programa ZEL, ker je to domnevno že všteto v odškodnini, ki je ni! In s prvim januarjem je končano še prehodno obdobje za gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, kar pomeni podobno kot v letih 2009 in 2010: popolno prekinitev proizvodnje na teh zemljiščih," našteva predsednik Civilne iniciative Milan Unuk ter še hkrati pojasnjuje, da so razpisi za vodovarstvena območja za 90 odstotkov kmetov na našem VVO popolnoma neustrezni in neuporabni.
Kar 57 prizadetih kmetov, ki so se zbrali na zadnjem srečanju, se je poenotilo v zahtevah za rešitev situacije. „Zahteva-mo preklic uredbe do ureditve stanja in izplačilo odškodnin za leto 2009, 2010, 2011 in 2012! Izplačilo odškodnin naj se izplača iz sredstev vodnega sklada, ki so trenutno namenjena za izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Nadalje zahtevamo takojšnjo pripravo uredbe, ki bo omogočala uporabo mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik in bo primerljiva z uredbami sosednjih evropskih držav za VVO! V pripravo
uredbe pa je treba vključiti tudi kmetijske strokovnjake. Nadalje zahtevamo možnost zamenjave kmetijskih zemljišč za tiste lastnike, ki to želijo. In za konec še razpis za kmete na VVO 1, ki bo življenjski in bo dosegel vsaj 50 odstotkov zemljišč na VVO1!"
Napoved protesta in nepokorščine
Prizadeti kmetje so postavili tudi rok, do katerega so pripravljeni počakati na rešitve kmetijskega ministrstva. „Če naše zahteve ne bodo izpolnjene do 15. februarja, bomo začeli z državljansko nepokorščino, kar pomeni, da bomo lastniki kmetovali tako, kot da VVO1 sploh ne obstaja; torej bo gnojenje in uporaba fito-farmacevtskih sredstev nese-lektivna, takšna kot na drugih zemljiščih izven VVO!" Vse svoje zahteve s kronologijo dogajanja je Civilna iniciativa v pisni obliki že posredovala tudi na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
Unuk je ob tem še povedal, da je po 15. februarju, če se pristojni na kmetijskem ministrstvu ne bodo odzvali, v načrtu še en protestni shod s cisternami gnojevke, na katerem bodo zahtevali tudi odstop odgovornih za nastalo situacijo v kmetijskem ministrstvu.
„Zdrava pitna voda je v interesu vseh, posebej pa tistih, ki to vodo uporabljamo. Menimo, da omejitve samo pri kmetovanju ne bodo prinesle želenih učinkov, ne ekonomskih in ne okoljevarstvenih, če se ne bo upoštevalo tistih, ki morajo te ukrepe izvajati. Razlog za takšno anarhično stanje je v odtujenosti centra odločanja od dejanskih problemov. Kmetje pričakujemo solidarnost in pomoč tudi od Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in od Sindikata kmetov," je ob koncu še povedal Milan Unuk.
Vprašanje pa je, ali jim bo kaj tudi uspelo. Vlada ima namreč velike težave sama s seboj, koalicija je v razsulu. A tudi, če se morda sedaj aktualni kmetijski minister Franci Bogovič z ekipo odzove in na ministrstvu spišejo še kakšne dve ali tri uredbe, kaj veliko od tega glede na dosedanjo prakso ni pričakovati, saj jih zavezanci (za plačilo odškodnin) tako ali tako ne upoštevajo. Kmetje si tako s kakšno novo uredbo lahko zagotovijo le, da bodo v skladu z zakonom še lahko gnojili z dušičnimi gnojili kot doslej in tako gnojenje z gnojevko ne bo državna nepokorščina ...
SM
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 = 104,3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: SM
Aktualno v Podravju. Rubrika o najbolj aktualnih temah. Od ponedeljka do petka ob 13.45.
4 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 25. januarja 2013
Ptuj • Roman Glaser o preteklem in bodočem poslovanju Skupine PP
Kljub zaostrenim razmeram
z dvemilijonskim dobičkom
Že konec lanskega leta je generalni direktor in predsednik uprave PP Roman Glaser napovedal, da bo leto 2012 za skupino PP uspešnejše kot leto poprej. O tem, kakšno je bilo minulo poslovanje, kakšna je dejanska bilanca leta in kakšni so načrti za prihodnost, se je tokrat prvi mož PP razgovoril zelo na široko.
Glaser je tako najprej povedal, da je v letu 2012 Perutnina Ptuj dosegla svoj razvojni cilj postati prvi pridelovalec živil v svojem segmentu v širši regiji, s čimer so po njegovih besedah dosegli prelomno točko, od koder bodo nadaljevali utrjevanje svoje pozicije in razvoj poslovnega sistema. Ob tem pa Glaser opozarja tudi na problematiko nekako-vostne, a cenovno ugodnejše hrane:
„Poslovno okolje je bilo v letu 2012 izjemno zahtevno. Prehransko področje je dandanes še posebej občutljivo, saj predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov v vsakdanjem življenju. Kot potrošniki smo cenovno občutljivi in bolj izpostavljamo tudi vprašanje kakovosti. Kar je prav. Če se namreč primerjamo z ostalim svetom, imamo v Sloveniji boljšo hrano, tudi dostopnost je na vrhuncu, je pa že tudi pri nas opaziti pojav nekakovostnih živil, ki so namenjena predvsem segmentu cenovno najobčutljivejših. Velikokrat gre za živila vprašljive kakovosti, predvsem uvoženih iz držav zunaj EU, kjer je potrebna posebna pazljivost. K poglabljanju razlik v kakovostnem in varnostnem vprašanju prehrane je v zadnjem obdobju dvajsetih let še posebej prispevala evropska zakonodaja z uveljavljanjem striktne regulacije prehranskega trga, ta pa še vedno ni absolutna in je zelo odvisna od ponudnikov samih ter njihovih standardov kakovosti. Zato tudi lahko prihaja do različnih pojavov prehrane dvomljive kakovosti. Spomnimo se samo aflatoksinov v Sloveniji letos, pa lanskoletne nemške afere."
Ob tem Glaser poudarja, da je sistem kakovosti, varnosti in sledljivosti nujnost pri vsakem pridelovalcu živil, v primeru PP pa je ta sistem že utrjena praksa na vseh nivojih pridelave in distribucije hrane, tudi v državah, ki še niso članice EU in (še) nimajo tako stroge zakonodaje, a se počasi že vzpostavlja.
Zaradi dviga cen surovin za 20 milijonov evrov več stroškov
Sicer pa je bilo leto 2012 za živilsko industrijo zelo zahtevno, kar pa so, kot pravi Glaser, pričakovali in se temu prilagodili: „Najbolj so minulo obdobje zaznamovala dramatična gibanja cen stra-
/ f

Generalni direktor in predsednik uprave Roman Glaser: „Najbolj so minulo obdobje zaznamovala dramatična gibanja cen strateških surovin; v Skupini Perutnina Ptuj bomo v sedanjem obdobju glede na trenutne cene porabili za enako količino več kot 20 milijonov evrov več."
teških surovin na svetovnem trgu, ki so že konec leta 2010, posebej pa še v prvi polovici leta 2011, močno obremenila večji del perutninske panoge Evrope, trendi rasti cen pa so se nadaljevali tudi v lanskem letu. Podatki kažejo, da smo v prehranski industriji za surovine porabili veliko več kot leto prej, višji pa so bili tudi stroški energije in nekaterih materialov ter storitev. V Skupini Perutnina Ptuj bomo v sedanjem obdobju glede na trenutne cene porabili za enako količino več kot 20 milijonov evrov več. Že v letu 2011 se je cena pšenice podvojila, hkrati pa se je drastično povečala tudi cena koruze. V letu 2012 pa smo zabeležili med 22- in 60-odstotno rast cen strateških surovin. Tako je cena koruze na borzi v Chicagu v letu dni narasla s 199 evrov za tono na 254, cena krmne pšenice s 179 na 264 evrov ter cena sojinih tropin z 277 na 497 evrov za tono. Samo v zadnjem obdobju leta 2012 pa je cena dveh strateških žitaric na borzi v Budimpešti zrasla za dobrih 20 odstotkov: koruza s 176 evrov za tono na 240 evrov in krmna pšenica s 172 na 236 evrov za tono. Najbolj dramatično pa se je gibala cena soje, ki je od januarja letos zrasla s 330 evrov na več kot 600 evrov na tono."
Leto zaključili z 263 milijoni evrov prometa
Ne glede na opisano pa je bilo lani poslovanje tako matičnega podjetja PP kot Skupine PP, ki je leto 2011 zaključila v rdečih številkah, pozitivno:
„Sicer je tudi v preteklosti matična družba ves čas poslovala pozitivno in ni nikoli imela izgube, ki se je na bilančnem nivoju Skupine Perutnina Ptuj izkazala v letu 2011. Izhodišča za boljše poslovanje, ki se kaže zdaj, smo pripravili že leta 2010. Zlasti se je to poznalo na trgu Bosne in Hercegovine, srbskem trgu in tudi v Sloveniji. Konsolidirali smo število podjetij v Bosni in Hercegovini in v Srbiji; v Srbiji smo sedem podjetij reorganizirali v dve, enako število podjetij pa smo konsolidirali tudi v Bosni in Hercegovini, kjer smo združili pet povezanih družb. Na ta način smo optimirali poslovanje, znižali funkcionalne stroške, presežke in izboljšali komunikacijo na ravni skupine.
Še močnejše učinke pa je dalo obvladovanje procesov in stroškov. Na ta način smo deloma nevtralizirali visoke vhodne stroške zaradi divjanja cen strateških surovin in bomo poslovno leto predvidoma zaključili (nerevidira-no) z dobrega pol milijona dobička oz. dvema milijonoma na ravni matične, domicilne družbe."
O tem, kako so poslovala posamezna hčerinska podjetja, ali pozitivno ali negativno, Glaser ne govori, predstavlja pa skupne pozitivne učinke Perutninine podjetniške internacionalizacije: „V lanskem poslovnem letu smo v Skupini Perutnina Ptuj ustvarili za dobra dva odstotka višje prihodke kot v primerljivem obdobju za leto 2011. Na kon-solidiranem nivoju skupine smo tako ustvarili za 262,8 milijona evrov prihodkov (v letu
2011 257 milijonov). EBITDA (dobiček pred amortizacijo in davki) tako predvidoma znaša 19,5 milijona evrov, kar je skoraj za tretjino več kot lani v enakem obdobju, ko je znašal 13,6 milijonov evrov. Glavnina družb v skupini, vključno s Ptujsko kletjo, in povezanih družb v drugih državah je v letošnjem letu ustvarila več živil in tudi poslovala boljše."
Internacionalizacija in naložbe osnova za razvoj in uspeh
Prvi mož PP ob predstavitvi finančnih rezultatov lanskega leta poudarja, da je bila internacionalizacija Skupine Perutnina Ptuj potrebna, če so hoteli postati vodilni pridelovalec živil iz perutninskega mesa v širši regiji. Začeli so s svojimi družbami na trgih bivše Jugoslavije, kjer je bila blagovna znamka PP že prepoznavna, poleg tega pa je za ta območja značilna še zelo intenzivna kmetijska pridelava kakovostnih žitaric za pripravo krmil, kar je za Skupino zelo pomembno:
„Internacionalizacijo poslovanja Skupine Perutnina Ptuj smo na produkcijski ravni realizirali že leta 2000, ko smo na Hrvaškem kupili podjetje Perutnina Ptuj - PIPO Čakovec, z investicijami in akvizicijami pa nadaljevali na trgu Bosne in Hercegovine in Srbije, kjer smo vzpostavili integrirane procese pridelave, ter v Avstriji, Romuniji in Makedoniji, kjer smo ustanovili trgovsko-distribucijska podjetja. Danes Skupino Perutnina Ptuj sestavlja 20 družb in štiri nacionalne reprodukcije verige:
Perutnina Ptuj, ki je nosilec domicilne pridelave v Sloveniji, Perutnina Ptuj - PIPO Ča-kovec, ki je nosilec pridelave na Hrvaškem, Perutnina Ptuj B-H in Perutnina Ptuj S Srbac, ki sta osnova pridelave v Bosni in Hercegovini, ter Perutnina Ptuj Topiko, ki je temelj integriranih procesov pridelave v Srbiji. Vzpostavili in izgradili smo integrirane procese pridelave od njive do vilice, ki temeljijo na domicilnosti posamezne države pridelovalke. Tako lahko v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji potrošnikom zagotavljamo hrano, ki je pripravljena v njihovih okoljih in po povsem enakih pogojih kot v drugih Perutnininih pridelovalnih zmogljivostih, kar na trgih od Skandinavije do Sredozemlja in JV Evrope dnevno prepoznavata dva milijona zadovoljnih potrošnikov. Seveda lahko svojo tržno pozicijo utrjujemo in gradimo le z napredno investicijsko politiko na vseh trgih. Skupina Perutnina Ptuj je namreč v zadnji šestih letih na regijskem nivoju organsko in akvizicijsko zrasla za 100 odstotkov. Zaradi svoje geografske razpršenosti poslovanja smo vzpostavili mednarodni prehranski koncern, ki je izhodišče za nadaljnji izvozni prodor, za katerega bo osnova pridelava v posamezni državi. V prihodnje namreč pričakujemo največjo porast potrošnje perutninskega mesa na razvijajočih se trgih, zaradi vseh prednosti pa bo perutninsko meso vedno bolj priljubljeno tudi na že razvitih trgih."
Za uspeh
pomembnejša višja dodana vrednost kot moratorij odplačila glavnice
Na vprašanje, ali je eden od razlogov za boljše finančno
poslovanje tudi dogovor z bankami o moratoriju na odplačilo glavnice do konca lanskega leta, direktor Glaser odgovarja, da to ni najpomembnejši dejavnik uspeha, ampak je veliko pomembnejše za boljše finančno poslovanje ustvarjanje višje dodane vrednosti:
„Upravljanje relacij z bankami je v PP le en del segmenta upravljanja z neko ciljno skupino in nima nobenega neposrednega vpliva na poslovanje. Je le upravljanje dolgoročnega financiranja za realizacijo strateških naložb. Resnično pa je dejstvo, da so v prostoru, kjer imamo vzpostavljen sistem, obresti znatno višje kot v okolju, s katerim se najraje primerjamo. Pri nas moramo za kapital namreč odšteti med 7- in 10-odstotne obresti, medtem ko se giblje cena kapitala zunaj naših meja med 2 in 5 odstotki. Če k temu prištejemo še za 300 evrov večje stroške dela na zaposlenega, je jasno, da nam je naše poslovno okolje v (za poslovanje) tako elementarnih segmentih, kot sta cena dela in cena kapitala, nenaklonjeno. Zato je balansiranje Perutnine Ptuj v omenjenih segmentih, torej cena denarja in dela, z ustvarjanjem večje dodane vrednosti še toliko pomembnejše in tisto, ki neposredno vpliva na uspešnost našega poslovanja. V državah, kjer imamo vzpostavljene vertikalno organizirane procese pridelave živil iz perutninskega mesa, namreč svojo tržno pozicijo utrjujemo kot vodilna družba, ki vedno večji delež svojega prodajnega asortimana realizira z živili z večjo dodano vrednostjo in ne le v okviru svežega mesa, kar je značilnost naše konkurence. Večja razlika v ceni je rezultirala v poslovni uspešnosti, zahteva pa večje vložke, več strokovnosti in več znanja."
Seveda pa se Skupina Perutnina Ptuj ni izognila globalni finančni in ekonomski krizi: „Na uspešnost poslovanja je vse leto poleg izredno zaostrenih pogojev gospodarjenja in splošne recesije zelo vplivala še prisotnost vsesplošne nelikvidnosti tako na domačem kot tudi na tujih trgih. Z nenehnimi prizadevanji za zniževanje stroškov poslovanja, ki so bila prisotna na vseh ravneh našega delovanja, smo poslovanje stabilizirali z različnimi ukrepi in trende preusmerili v smer nadaljnje rasti. Za celotno skupino smo
Po rdečih številkah konec leta 2011 je lansko leto Skupina PP zaključila spet pozitivno; pri 263 milijonih evrov prometa računajo na približno dva milijona čistega dobička.
Foto: SM
Foto: SM
petek • 25. januarja 2013
Gospodarstvo
Štajerski	5
skladno z usmeritvami izvajali enotno finančno politiko na področju finančnega poslovanja, obvladovanja terjatev in obveznosti, financiranja naložb, upravljanja s finančnimi tveganji ter sodelovanja z bankami, zavarovalnicami in državnimi institucijami in pri tem redno odplačevali dogovorjene obveznosti do bank, ki zato niso vplivale na poslovne rezultate. Vsi ti ukrepi v izvajanju celovitega upravljanja družbe so bili pomemben dejavnik poslovne uspešnosti."
„80 milijonov evrov je zdrav in razvojen nivo zadolženosti"
Da je PP zadolžena, sicer ni nobena skrivnost in tudi ne posebnost, Roman Glaser pa je o zadolženosti podjetja povedal: „Kot pomemben subjekt slovenske prehranske industrije ima Perutnina Ptuj zadolženost popolnoma v mejah zdravega dela slovenskega gospodarstva, ki omogoča razvoj in homogeno poslovanje, na nivoju prehranske industrije pa je zadolženost celo manjša od povprečja. Trenutno imamo za približno 80 milijonov evrov obveznosti, kar je pri kapitalu oz. vrednosti Perutnine Ptuj, d. d., ki znaša več kot 110 milijonov evrov, zdrav in razvojen nivo zadolženosti."
Glede zadolževanja oz. razmerja med zadolžitvijo ter vrednostjo družbe pa je Glaserje-va razlaga takšna: „Perutnina Ptuj je poslovni prehranski koncern, ki je neposredno vezana na široko potrošnjo oziroma trg FMCG (Fast Moving Consumer Goods - blago široke potrošnje). Smo tako vpliven poslovni sistem, da ga javnost budno spremlja. Seveda je to za nas pozitivno, saj je naš namen poslovati maksimalno transparentno do vseh naših deležnikov - delničarjev, zaposlenih in potrošnikov. V tem kontekstu se je ravno ob koncu poletja zgodilo več pomembnih korakov. Nadzorni svet Perutnine Ptuj je potrdil upravo za naslednji petletni mandat, z odločitvijo pa je počakal na izsledke posebne revizije, ki ni ugotovila nobenih nepravilnosti v vodenju. Lahko so ugotovili, kar je vsem, ki delamo v Perutnini, jasno že več časa. V zadnjih dvajsetih letih je Perutnina Ptuj postala tržni vodja v svojem segmentu v širši regiji, kar se je manifestiralo ravno z vrhuncem v letu 2012. Samo v novem tisočletju, ko se je začela intenzivna internacionalizacija poslovanja, smo število zaposlenih potrojili na današnjih skoraj 3.500, realizacija pa je zrasla z manj kot 100 milijonov letno na skoraj 270 milijonov evrov v lanskem poslovnem letu. Rasla pa je tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki se je v zadnjih dvanajstih letih povečala za več kot 50 odstotkov na 30.000 evrov, kar priča tako o tehnološkem napredku družbe in tudi konceptualni rasti. Danes je Perutnina Ptuj mednarodni pre-
hranski koncern, ki v skupini združuje 20 družb v sedmih državah (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Romunija, Avstrija in Makedonija), vsakoletno povečujemo obseg priprave in prodaje živil ter se uspešno širimo in utrjujemo svojo pozicijo na trgih držav EU, trgih nekdanje Jugoslavije in drugih trgih. Aktualno pozicijo Perutnine Ptuj tako zaznamuje zavidljiva rast in predstavlja trdno socialno varnost za vse zaposlene ter skoraj 500 kooperantov.
Vrednost posamezne družbe pa je zelo relativna in vključuje veliko dejavnikov. Pri oceni je namreč pomembna tudi vrednost blagovnih znamk, kar za PP pomeni ogromen potencial. Blagovne znamke PP so izredno prepoznavne
in kot take v ospredju izbire potrošnikov, kar potrjuje tudi poslovni uspeh. Razen realizacije prodaje pa z različnimi merilnimi postopki in protokoli spremljamo tudi pozicijo naših blagovnih znamk na ključnih trgih, kjer blagovna znamka POLI v svoji blagovni kategoriji izkazuje največjo lojalnost pri potrošnikih. V segmentu piščančjega mesa in ostalih piščančjih izdelkov smo z blagovno znamko PP zasedli vodilno pozicijo ne samo v Sloveniji, ampak tudi v BiH, Makedoniji in Srbiji, na Hrvaškem pa smo utrdili drugo mesto med ponudniki perutninskega mesa. Vse to pomeni, da vrednosti Perutnine Ptuj ne določa samo postavka iz bilance, ampak je ta mnogo širša. Sicer pa bomo tudi v naslednjem mandatu nadaljevali razvojno strateško politiko gradnje in utrjevanja svojih blagovnih znamk na vseh strateških trgih, saj smo glede na razvoj prehranskih trendov prepričani, da je potencialov za razvoj celotnega sistema PP v tem segmentu še dovolj."
Več strateških partnerjev za dokapitalizacijo
Ena najbolj vročih tem minulega leta, neuspešna doka-pitalizacija, s katero naj bi PP pridobila od 30 do celo 50 mi-
lijonov evrov svežega kapitala, se očitno počasi ohlaja in nadaljuje. Nadzorni svet je tako že podal soglasje zanjo, o tem, koliko je interesentov, kdo so, kdo med njimi je morda že podal zavezujočo ponudbo in še, ali bo dokapitalizacija letos vendarle uspela, pa Roman Glaser pojasnjuje:
„Proces dokapitalizacije je izključno namenjen potencialnemu razvoju družbe. Pozicija lastnikov je, da se opredelijo do te razvojne komponente in sprejmejo odločitev, s čimer se lahko utrjuje tako poslovna pozicija kot tudi nadaljnja rast in nadgradnja pridelave, ki podpira povišanje razmerja med živili z večjo dodano vrednostjo in tistimi z manjšo. Proces dokapitalizacije je za tako velik sistem, kot je Peru-
tnina Ptuj, seveda v prvi vrsti dolgoročen, povezan, soodvisen in vzajemen z ekonomskimi in političnimi razmerami v Sloveniji ter v širšem okolju. Z vidika zunanjega opazovalca kot potencialnega investitorja je namreč naše okolje zaradi političnega tveganja danes najbolj negotovo vse od osamosvojitve naprej. Stanje v Sloveniji, kot ga vidi zunanji svet, je neposredno povezano z generalnim slabšanjem per-cepcije naše države, kar ima za posledico tudi zadržanost vlagateljev. Lahko rečem, da je tovrstna odzivnost danes najslabša v zadnjih dvajsetih letih. Čeprav imamo razvite produkte, jasno strategijo, zdravo poslovno osnovo, vsako iskanje strateških vlagateljev poteka v luči aktualnih razmer v Sloveniji in je posledično negativno obarvano.
Kljub razmeram smo načrtovano dokapitalizacijo, ki jo je soglasno potrdil nadzorni svet, najprej podrobneje predstavili največjim lastnikom, ki upravljajo s pomembnimi deleži v Perutnini Ptuj in ki imajo prednost pri vplačilu novega kapitala. Predstavili smo jim razvojne cilje, ki jih lahko uresničimo z načrtovanim strateškim povečanjem kapitala. Hkrati smo iskali potencialnega strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen v Perutnino Ptuj za razvojne projekte vložiti 30 milijonov
evrov. Iz množice potencialnih interesentov za sodelovanje v tem projektu smo selekcionirali njihovo število na manj kot deset, od teh jih je nekaj iz EU, nekaj pa zunaj nje. Stopnja zavez med njihovo zainteresiranostjo je tudi v različnih časovnih fazah in v različnih vsebinskih okvirjih. S tremi potencialnimi strateškimi partnerji imamo podpisane nezavezujoče ponudbe, trije pa so nam dali ustno zagotovilo, da jih partnerstvo zanima. Poudariti je treba, da to niso finančne družbe, ampak velika podjetja, ki delujejo v sektorju perutninarstva. V Perutnini Ptuj se nam z doka-pitalizacijo ne mudi, saj ni življenjsko nujna, je pa razvojno smiselna."
Sveži kapital potreben za nadaljnji razvoj
Dodaten razlog za dokapi-talizacijo je po Glaserjevih besedah tudi sedanja okrnjena naložbena politika, ki je posledica vedno težjega dostopa do svežega kapitala na bančnem trgu, predvsem z vidika ročnosti: „Trenutno so banke izrazito nenaklonjene dolgoročnejšim financiranjem projektov, kar zelo zavira strateški razvoj gospodarstva, in to je še dodaten razlog za načrtovano dokapitalizacijo. Ne glede na situacijo na finančnem in realnem trgu smo v zadnjem obdobju petih let na konsolidiranem nivoju v Skupini Perutnina Ptuj realizirali za skoraj 100 milijonov evrov naložb. Tako smo v preteklih petih letih konkretno pokazali, da je moč tudi v okrnjenih razmerah realizirati naložbe, pomembne za razvoj podjetja, in ki bodo v prihodnosti generator rasti. Skladno s trendi in odzivi trga smo prepričani, da bo dokapitalizacija pozitivna in nam bo omogočila nov razvojni moment ter sedanjim in bodočim lastnikom oplemenitila vložke."
Sicer pa je pri dokapitaliza-ciji PP po Glaserjevem mnenju največjega pomena le eno vprašanje, in sicer, kaj se želi doseči s svežimi sredstvi:
„Vemo, da potrošniška poraba osnovnih živilskih proizvodov med leti nekoliko niha. Trend rasti porabe na prebivalca v Sloveniji je opazen tudi pri perutninskem mesu, pri rdečem mesu in vinu pa se je poraba v primerjavi z obdobjem pred vstopom v EU nekoliko zmanjšala. Vzorci porabe v glavnem sledijo vzorcem, značilnim za evropske države. Slovenska gospodinjstva namenijo za hrano in pijačo 16 odstotkov gospodinjskega proračuna. V Nemčiji je ta delež 11-odsto-ten, v državah južno od nas, kjer imamo tudi vzpostavljene naše povezane družbe, pa je 30- ali več odstoten. Prispevek živilskopredelovalne industrije k bruto domačemu proizvodu se vse od leta 1996 zmanjšuje, vendar ima ta panoga zaradi močne vpetosti v domače nabavne vire enega najvišjih multiplikativnih učinkov na nacionalno gospodarstvo. Proizvodnja hrane in pijač spada med najpomembnejše dejavnosti slovenskega gospodarstva. V živilskopredelovalni panogi je v Sloveniji registriranih skoraj 1.200 poslovnih subjektov, ki zaposlujejo 20.000 ljudi. Ustvarjeni prihodki dosegajo 1,9 milijarde evrov, dodana vrednost pa znaša okoli pol milijarde evrov. S takšnim deležem zaposlenih v predelovalnih dejavnostih je živil-skopredelovalni sektor tretji največji delodajalec. Po deležu v prihodkih od prodaje in deležu v dodani vrednosti se dejavnost uvršča na peto oziroma šesto mesto v predelovalni dejavnosti. Domača živil-skopredelovalna industrija po doseženi dodani vrednosti na zaposlenega zaostaja za povprečjem EU za dobro tretjino, kar jo po tem kazalniku uvršča v sam vrh slovenskih predelovalnih dejavnosti. V produktivnosti, ki dosega 55 odstotkov povprečne produktivnosti v EU, je zaostajanje precej večje, še bolj pa slovenska živilsko-predelovalna podjetja zaostajajo za neposrednimi konkurenti, s katerimi se soočamo na trgih doma in v tujini. Ta vodilna evropska podjetja namreč dosegajo visoko nadpovprečno produktivnost, tudi zato, ker občutno več sredstev namenjajo raziskavam in razvoju, strateškemu trženju in oblikovanju blagovnih znamk. Izvajajo intenzivne izvozne aktivnosti ter izkoriščajo pozitivne učinke ekonomije obsega in vertikalne koordinacije z dobavitelji kmetijskih surovin.
Perutnina Ptuj je v tem pogledu prej izjema kot pravilo v slovenskem okolju, saj smo vse segmente uspešnega nastopa na trgu začeli vpeljevati v svoj sistem pred dvema desetletjema. Kdor danes še ni implementiral integriranih procesov pridelave v vertikalno organizirani verigi ter se ne usmerja tudi na razvoj in učinkovito trženje, je zdaj v ogromnem zaostanku. Tak zaostanek je težko nadoknaditi, sploh ker poleg spremembe mentalitete zahteva tudi ogromna sredstva, za katera pa vemo, da so danes težko dosegljiva. In ravno zato ter
tudi zaradi napovedi trendov rasti porabe perutninskega mesa smo v lanskem letu začeli načrtovati dokapitalizacijo, s katero bomo ustvarili tržni naskok v naslednjem obdobju."
V 2013 načrtujejo 12-odstotno rast prihodkov
O načrtih v letošnjem letu pa Roman Glaser pravi: „Po-slovanje v letu 2012 je bilo izjemno zahtevno, saj so ga zelo obremenile visoke podražitve vhodnih surovin, predvsem žitaric. Njihove podražitve so bile tolikšne, da jih preprosto ni bilo mogoče neposredno vračunati v prodajne cene živil. Hkrati smo bili priča tudi spremembam nakupnih navad potrošnikov ter povečani konkurenci uvoženih perutninskih živil in mesa. Ne glede na to smo vztrajali pri doseženih parametrih kakovosti živil Perutnine Ptuj, hkrati pa smo z optimiranjem notranjih procesov zmanjševali stroške, selekcionirali kupce in tržišča ter izvedli kadrovsko optimizacijo.
Za leto 2013 smo si zastavili načrt, v katerem je opredeljena 12-odstotna rast prihodkov na ravni Skupine. Hkrati ocenjujemo, da bo letošnje leto po poslovni plati še zahtevnejše. Na vidiku so namreč nove podražitve surovin, ki predstavljajo našo strateško nabavo za krmne mešanice. Ocenjujemo tudi, da se bo nadaljevala kriza na segmentu nakupnega odločanja potrošnikov, kar bo neposredno povezano s povečevanjem splošnega nezaupanja in strahu pred prihodnostjo. V takšnih okoliščinah se vedno spreminja odnos do ponudbe v prehranskem sektorju, kar je ob naraščajoči konkurenci zahteven izziv za Perutnino Ptuj kot vodilnega regionalnega pripravljavca perutninskega mesa in živil, ki svojo strategijo gradi na kakovosti. Seveda bo treba za razvojne projekte prilagoditi tudi naložbeno politiko, kar izvajamo predvsem v luči načrtovane dokapitalizacije, s katero bomo nadaljevali intenzivni razvoj Skupine Perutnina Ptuj na vseh trgih, in to v segmentu njene osnovne dejavnosti -pridelave perutninskega mesa. Ekonomsko in potrošniško okolje je namreč tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah naklonjeno razvoju perutninarske dejavnosti. Najprej zato, ker so perutninsko meso in živila iz perutninskega mesa vse bolj priljubljeni med potrošniki, ker so cenovno sprejemljivi in ker je njihova potrošnja v regiji še vedno podpovprečna glede na potrošnjo v najrazvitejših državah, kar ima še posebno izrazit poslovni potencial. Zato je ži-vilskopredelovalna, znotraj nje pa mesnopredelovalna industrija prepoznana kot razvojno zanimiva, z velikimi potenciali. Vsi dejavniki in natančno izdelane projekcije rasti celotnega koncerna so nas pripeljali k odločitvi, da odpremo možnost za širitev poslovanja in to tudi izpeljemo."
SM
6 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 25. januarja 2013
Sobetinci • Krajani proti nameravani širitvi predelave bioplinarne
Se po okolici razširja smrad po živalskih kadavrih?
Med krajani Sobetincev narašča nezadovoljstvo, saj naj bi upravljavec bioplinarne, podjetje Bioplin Vargazon, podal vlogo za okoljevarstveno soglasje, da bi povečal predelavo na 67,1 tone živalskih odpadkov dnevno. Ker so prepričani, da bi to pomenilo nov val negativnih posledic, so ustanovili civilno iniciativo, ki je odločno proti širitvi.
Kot je v imenu civilne iniciative proti izdaji okoljevar-stvenega soglasja povedal Primož Galun, jih je k temu privedlo več vzrokov. Biopli-narna je namreč v sami vasi in že sedaj degradira bivanjsko okolje tudi v sosednjih naseljih tako iz zdravstvenega kot ekonomskega vidika, saj naj bi se zaradi nje znižala vrednost nepremičnin. Z dovozom in odvozom predvidenih količin surovin za bioplinarno naj bi bile še bolj obremenjene občinske ceste, kar pomeni dodatne stroške za občinski proračun, pa tudi zmanjšanje prometne varnosti. Krajani trdijo, da živalski odpadki pri gnitju povzročajo neznosen smrad, pri čemer se sproščajo strupeni plini, ki vplivajo na zdravje ljudi. Trdijo, da se neznosen smrad po vasi širi že sedaj, ko je kapaciteta za predelavo odpadkov manjša, in so prepričani, da sodi smrad med kemične dejavnike tveganja.
Član civilne iniciative Branko Jakomin, ki je zbiral podpise proti nameravani izgradnji, še preden se je ta sploh pričela, dodaja, da so zaskrbljeni tudi, ker še ni bila izdelana presoja vplivov na okolje na osnovi ustreznih meritev za obstoječi režim obratovanja, predvsem izpust formaldehidov, ki so rakotvorni. Moti jih, ker ne dobijo odgovora na vprašanje, kam odlagati pregnito blato, saj glede na strukturo tal na Ptujskem polju ni primerno. Čeprav ne gre za vodovarstveno območje, se podtalnica uporablja tudi za namakanje. Zaradi tega so prepričani, da bi vsako nadaljnje spreminjanje obratovalnih oziroma okolj-skih pogojev bioplinarne pomenilo nadaljnjo degradacijo že tako obremenjenega okolja in s tem slabšanje zdravstvenih in bivalnih razmer krajanov. Že sedaj ljudje tožijo o glavobolih, želodčnih težavah in alergijah, vse več naj bi bilo tudi podgan ter insektov, ki so prenašalci nalezljivih bolezni. Opozarjajo tudi možnost prenosa nalezljivih bolezni preko vdihavanja okuženega zraka, preko digestata (blata) na okoliška polja ter prek hrane ali podtalnice na ljudi
Zaradi vsega tega je civilna iniciativa, organizirana na vaškem zboru, odločno proti izdaji pozitivnega okoljevarstve-nega dovoljenja za predelavo živalskih odpadkov v obstoječi bioplinarni. Med krajane so razdelili opozorilne letake, v katerih jih vabijo, da se priključijo CI in skupaj zahtevajo odgovore na zastavljena vprašanja. Zahtevajo, da se preveri upravičenost predelave žival-
Podjetje Bioplin Vargazon je v začetku poletja 2010 v Sobetincih enega megavata.
Foto: M. Ozmec
odprlo sodobno urejeno bioplinsko elektrarno, ki deluje z močjo
skih odpadkov v tej bioplinar-ni, tudi do 10 ton na dan, ter da se vzpostavi mehanizem nadzora nad skladnostjo sedanjega režima obratovanja bioplinarne z izdanimi dovoljenji, soglasji in zakonodajo, ob upoštevanju dejstva, da je bioplinarna v samem naselju in da v sedanji obliki obratovanja nima več zveze s kmetijsko proizvodnjo. Zanima jih, ali je v bioplinarni sploh dovoljena predelava živalskih klavniških odpadkov, čeprav je bilo pred gradnjo krajanom zagotovljeno, da bo to nadaljevanje kmetijske proizvodnje in predelava izključno rastlinskih odpadkov. Ali je VURS pred izdajo začasnega trimesečnega dovoljenja, ki je že preteklo, preveril, ali so bili ti odpadki predhodno toplotno obdelani? Kam bodo odvažali blato, ki je bilo pri vzorčenju pozitivno na salmonelo, in zakaj morajo biti izpostavljeni formaldehidu, ki je rakotvoren? Zakaj v Sloveniji potrebujemo zelo smrdljive avstrijske klavniške odpadke, saj vedo za nezgodo smrdljive cisterne v Gradcu novembra lani, ki je ostanek pripeljala v bioplinarno v Sobetince.
Na to, da je smrad v Sobe-tincih vse bolj moteč, je na nedavni seji sveta občine Markovci opozoril tudi eden od občinskih svetnikov, ki je župana in svetnike opozoril na CI, ki je proti nameravani širitvi. Krajani naj bi iskali odgovore pri ustreznih inštituci-jah, a jih ne dobijo, saj imajo občutek, da kljub urejeni kanalizaciji živijo »kot v greznici kadavrov«. Vedno bolj so prepričani, da odgovornih za delovanje bioplinarne ne zanimata zdravje ter dobrobit občanov markovske in sosednjih občin, in se bojijo, da
bodo čez leta čutili posledice na zdravju ljudi v širši okolici.
Vargazon: Gre za izmišljotino
In kaj o očitkih CI in strahovih domačinov meni Miran Vargazon, lastnik in direktor podjetja Bioplin Vargazon, ki je lastnik bioplinarne v Sobe-tincih?
„Glede izjave civilne iniciative, s podpisanim in odgovornim predstavnikom Primožem Galunom in pod okriljem AAG (Alpe-Adria-Green) za vas Sobetinci, kjer stoji Bioplinar-na Vargazon, pojasnjujemo, da gre za popolno nestrokovno razlago in izmišljotino ali konstrukt ter napačno razlago ljudem o tem, kaj se dejansko dogaja v bioplinski napravi (BPN) v Sobetincih, in sicer od predstavnika CI Primoža Galuna. Naše podjetje se strogo drži pravil in vseh pridobljenih zakonskih dovoljenj, ki jih imamo, ter načina dela, za katerega smo se dogovorili že na samem začetku gradnje z lokalnim prebivalstvom, ko smo pridobivali dovoljenja. Torej delovanje plinarne, ki leži za vasjo Sobetinci, ob gozdu, za prebivalstvo ni moteče, saj predstavlja mirno dejavnost čez dan. Naš dovoz poteka po industrijski coni iz smeri Markovcev, kar nam je dovolila občina pri izdaji projektnih pogojev. Poudarjam, da se BPN ne povečuje na novo, kot to omenjajo krajani, in da v njej ne nameravamo uporabljati nobenih kemičnih surovin, ampak zgolj samo biološke surovine, saj gre za zaprt biološki - mezofilni proces vretja, ki pa ni in ne more biti povezan z nobeno kemijo in je 100-odstotno hermetično zaprt ter varen. Zagotavljam
tudi, da so naše surovine čisto biološke in nenevarne, zanje pa imamo vso potrebno dokumentacijo in dovoljenja, kakor tudi nadzor nad njimi in njihovo sledljivost. Uporabljamo silaže rastlin, živalski gnoj in gnojevko ter manjši del sirotke in krvi, ki pa sta v
procesu zastopana le v majhnem deležu. Vse to je registrirano tudi kot živalski odpad in spada pod živalske stranske produkte, za kar imamo dovoljenje VURS, pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja pa pomeni samo nadgradnjo vsega. Vse zgnito blato pa se
odvaža na naše njive, ki so večji del na območju Ljutomera in Lendave, kjer gre za okoli 400 ha, preostali del pa na površine, ki jih imamo v najemu na Madžarskem.
Glede naše pripravljenosti na ponovno obrazložitev ljudem, kako deluje BPN, pa moram reči, da omenjeni Primož Galun na to ni pristal in da okoliškim ljudem in svojim privržencem širi napačne informacije ter nestrokovno razlago, vse skupaj pa našemu podjetju povzročajo nepopravljivo škodo in vpliva na ugled podjetja, za kar bomo zahtevali tudi pravno odgovornost. Poudarjam, da BPN v Sobe-tincih ni za nikogar moteča, še manj pa nevarna, in da se iz nje ne širi neznosen vonj. Sporen vonj in hrup ventilatorjev prihajata iz sosednje pi-ščančje farme, saj gre pri nas le za naravni proces gnitja v 100-odstotno zaprtem in kontroliranem sistemu; za razliko od drugih, saj ima skoraj vsako gospodinjstvo in posamezna kmetija nekontrolirano greznico in gnojišče, kar je dejansko zaskrbljujoče zaradi izcejanja in smradu.«
M. Ozmec
PANLES KUHINJE -
naj se leto začne barvito tudi za vas
Slovenske kuhinje s certifikatom kakovosti
S svojo strategijo in vztrajnostjo so v podjetju Panles kuhinje dokazali, da je tudi v gospodarsko zahtevnem času mogoče uspeti in delati. Panles vas kljub široki ponudbi tujih proizvajalcev pohištva prepriča s kakovostjo, strokovnostjo in osebnim pristopom. Vodilna misel Panlesa je: »Iščemo lastne ideje, ki jih s tržno priznanimi normativi oblikujemo v novi izdelek - novo kuhinjo.« V Panlesu znajo narediti kuhinje, ki so kakovostne in dostopne kupcem ter zagotavljajo optimalno kombinacijo uporabnosti in estetike. Sledijo svoji viziji in nadaljujejo začrtano pot.
Individualno svetovanje v Panlesovih salonih v Sloveniji
Panles je prvi v Sloveniji razvil lastno prodajno mrežo in se kupcem posvetil na svojstven način. V Sloveniji imajo sedem salonov, in sicer v Mariboru, Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Rogaški Slatini, Celju in na Ptuju ter zastopstvo v Novi Gorici. Vsakemu kupcu se posebej posvetijo in skupaj z njim ustvarijo takšen ambient kuhinje, ki bo funkcionalen in lep. Njihovi svetovalci z bogatimi izkušnjami pomagajo strankam doseči optimalno izkoriščenost prostora in ergonomsko učinkovitost. Da izpolnijo svoj končni cilj, to je zadovoljstvo kupcev, nudijo v Panlesu poleg vgradnje najkakovostnejših materialov tudi strokovno individualno svetovanje celotnega bivalnega prostor, saj je njihova posebnost izdelava pohištva po meri.
Najudobnejši prostor v hiši je lahko istočasno najlepši prostor
Kuhinja je že od nekdaj stična točka v domu. Ves čas je bila prostor druženja, čeprav je bila nekoč fizično ločena od preostalih prostorov. Danes pa je od bivalnih prostorov običajno ločena le s pohištvom. Sodobna kuhinja predstavlja danes osrednji bivalni prostor, celo kuhalni del je umeščen tako, da gleda v dnevni oziroma jedilni prostor. Morda je to posledica tega, da v kuhinji ustvarja vedno več moških. Opažamo, da pogosteje kot včasih sodelujejo pri nakupu kuhinje prav moški, včasih je bila njihova vloga usmerjena zgolj v financiranje nakupa.
Kuhinja je prostor, nabit s čustvenimi namigi, hkrati pa nam precejpove o lastnikoviosebnosti. Vkuhinji se mora uporabnik počutititako polnega, da mu je bivanje vnjejprijetno. Vkuhinji, priiagojenivašemu okusu, boste ob pripravihrane zagotovo uživali.
Materiali, ki zaznamujejo sodobno kuhinjo
V kuhinji današnjega časa je poudarek na uporabnikovem času in prijazni uporabi. Pomembno vlogo imajo pri tem vsi očem skriti, a v kuhinji prepotrebni materiali, kot so vgradno okovje, svetlobni dodatki, tiho zapiranje, izvlečne mreže, shranjevalne omare, ločevalni koši za odpadke itd. Panles vse te ideje in potrebe združi v celoto in ustvari individualno, edinstveno in unikatno kuhinjo, v kateri je pomemben vsak detajl.
Leto 2013s33 novimi modeli kuhinj
Panlesova uspešnica, kuhinja Elina, je obogatena s 33 novimi barvnimi dekorji. Izbirate lahko visoki sijaj in mat izvedbo v številnih barvnih odtenkih ali v lesnih dekorjih. Da bo vaša izbira še enostavnejša, vam pri kuhinji Elina Panles podari 45 % vrednosti kuhinje. In to še ni vse. Glede na vrednost kuhinje je še dodatno darilo Bosch pomivalni stroj ali pečica. PREPRIČAJTE SE IN OBIŠČITE SALON PANLES KUHINJE NA PTUJU NA PU-HOVI CESTI.
_(PR)
torek • 22. januarja 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEBHiK 7
Ptuj • 8. Obarjada
Z dobrimi nameni nad stiske ljudi
Pred osmo Obarjado, dobrodelnim, kulinaričnim, karnevalskim in družabnim dogodkom, ki bo v soboto, 9. februarja, na dvorišču Ptujske kleti, je Lions klub Ptuj na tiskovni konferenci 22. januarja v Vinskem hramu predstavil nekatere že svoje izvedene projekte v lionističnem letu 2012/2013. Izkupiček letošnje Obarjade, zbrali naj bi okrog deset tisoč evrov, bodo razdelili med pomoči potrebne. Največji donator Obarjade je Ptujska klet, medijski pokrovitelj pa družba Radio-Tednik.
projekt Obarjada
8. obarjada
Delimo ustvarjeno-"
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference pred osmo Obarjado: (od leve) Vid Izlakar, Bojan Kobal, Branko Brumen, Simon Toplak, Slavko Visenjak in Bronja Habjanič.
Tiskovne konference so se udeležili predsednik Leo kluba Ptuj Vid Izlakar, Bojan Kobal, glavni enolog Ptujske kleti, Branko Brumen, ustanovni predsednik Lions kluba Ptuj in vodja projekta Ku-rentovanje 2013, Simon Toplak, predsednik Lions kluba Ptuj, Slavko Visenjak, vodja Obarjade, in Bronja Habja-nič, članica Leo kluba Ptuj, ki je vodila tiskovno konferenco. Letos bo piščančjo obaro za dober namen kuhalo 15 ekip, ki so donatorji te velike humanitarne prireditve: Perutnina Ptuj, Talum Kidričevo, Komunalno podjetje Ptuj, Cestno podjetje Ptuj, Špedicija Goja, Radio-Tednik Ptuj, Občina Markovci, MO Ptuj, Zavarovalnica Maribor, Čisto mesto, Ilkos, Perutni-narska zadruga Ptuj, Tenzor, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, skupno ekipo pa bodo imeli Ograje Rogina, hotel Botra Gorišnica in Bar Zinka Muretinci. Pri izvedbi letošnje Obarjade bodo sodelovali še PP Gostinstvo, Albin Promotion, ki bo poskrbel za razgibano glasbeno dogajanje na dvorišču Ptujske kleti z nastopi več ansamblov, Ptujske pekarne in slaščičar-
Kot pravi predsednik organizacijskega odbora 24. razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič, bo letošnja razstava nadaljevanje strokovnega dela na področju ocenjevanja in nagrajevanja dobrot slovenskih kmetij.
Soorganizatorji razstave so tudi letos Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, MO Ptuj in nosilka projekta Kmetijska svetovalna služba pri KGZ Ptuj ob podpori Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Projekt Dobrote slovenskih kmetij je rezultat 23-letnega sodelovanja celotne Kmetijske svetovalne službe Slovenije, delujoče v okviru vseh območnih zavodov in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Program razstave ostaja bolj ali manj tradicionalen z osrednjim dogajanjem in spremljajočimi
ne, Zaščita Ptuj, Mega Marketing, Plinarna Maribor, Suha roba Anton Pintar, Design studio K Iztoka Kukovca, Javne službe Ptuj, Davidov hram in Turistično društvo Markovci, ki bo poskrbelo za kuhano vino.
Predsednik Lions kluba Ptuj Simon Toplak je v predstavitvi opravljenega dela posebej izpostavil humanitarne aktivnosti v okviru pomoči prizadetim po novembrskih poplavah. Skupaj z Lions klubom Rožnik so prizadetim pomagali s šest tisoč evri. Pomagali so tudi pri nakupu iz-suševalnikov. Ob novem letu so obdarili otroke v socialno ogroženih družinah: s pomočjo Mercatorja, Perutnine, Podravke in nekaterih drugih podjetij so podarili okrog 30 dobrodelnih paketov socialno ogroženim družinam. Sredstva, ki jih bodo zbrali na letošnji Obarjadi, bodo namenili za solidarnostno pomoč pomoči potrebnim v okviru dobrodelnih akcij, ki jih načrtujejo v letu 2013.
Vodja projekta 8. Obarjade Slavko Visenjak je poudaril, da brez sodelujočih ekip in donatorjev tega projekta ne bi mogli izpeljati. Že vnaprej
dogodki, degustacijami, predstavitvami, izbranim kulturnim programom, strokovnimi posveti in drugim dogajanjem. Razstavljene dobrote bo mogoče tudi letos kupiti. Stojnice bodo postavljene na dvorišču
se jim zahvaljujejo za vso pomoč v imenu tistih, ki jim bodo lahko pomagali. V ekipi, ki bo ocenjevala obare, bo sodeloval tudi predstavnik sodelujočih ekip, ki ga bodo izbrali z žrebom.
V torek j e v Vinskem hramu potekalo srečanje z vodji ekip, ki bodo sodelovale na letošnji Obarjadi, na katerem je tekla
samostana, pred samostanom in tudi na Mestnem trgu. Kot je te dni povedal predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič, naj bi na letošnji razstavi sodelovalo okrog 700 slovenskih kmetij z okrog
beseda o nekaterih tehničnih podrobnostih prireditve. Na njem so postregli tudi z najboljšo obaro v letu 2012, ki so jo pripravili zmagovalci lanske Obarjade, ekipa Ilkos.
V Lions klubu Ptuj se trudijo, da bi prireditev v največji možni meri izvedli tako, kot to pričakujejo v sodelujočih ekipah. Obarjada je prire-
1300 dobrotami. Kmetice in kmetje lahko na razstavi sodelujejo z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki, domačim oljem, kisom, sokovi, žganjem, suhim sadjem, vinom, sadjevcem, marmeladami, kompoti in konzerviranimi vrtninami ter tudi novimi proizvodi, skladno z dogovorom s strokovnimi službami. Prva ocenjevanja bodo pričeli že v marcu. Glede na izkušnje pričakujejo, da bodo za več kot tisoč izdelkov podeljena zlata, srebrna in bronasta priznanja, za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa bodo podelili znake kakovosti. Kot osrednja pokrajina se bo letos predstavila Gorenjska pokrajina, ki bo tudi sodelovala pri oblikovanju programa razstave. Kulturni nastopi bodo potekali vse štiri dni, izvedli bodo tudi Folk
ditev, ki Kurentovanju daje dodatno dimenzijo, je povedal Branko Brumen. Dobrodelnost znotraj pustnega festivalskega dogodka daje Kurentovanju še poseben pomen. Z udeleženci Mestnega pustnega korza, ki bodo svoj sprehod po ptujskih ulicah in trgih končali na dvorišču Ptujske kleti, bo letošnja
fest in javno radijsko oddajo Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci. Na strokovnih posvetih bodo letos govorili o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in razvoju podeželja v novem programskem obdobju 2013/2020.
»V letu 2013 bomo okrepili promocijo blagovne znamke Dobrote slovenskih kmetij, ki združuje 23-letno tradicijo in je krovna blagovna znamka za kakovostne izdelke slovenskih kmetij. Nagrajene izdelke kmetije označujejo z znaki Dobrot v obliki nalepk, kar ima velik promocijski učinek blagovne znamke. Kakovosten izdelek v kakovostni embalaži, označen z znakom Dobrote slovenskih kmetij, prispeva k dobri razpoznavnosti, uspešnejši prodaji in nudi možnost pridobitve dodatnega zaslužka za kmetije. Organizatorji smo prepričani, da je blagovna znamka
Obarjada dobila še dodatno karnevalsko dimenzijo.
Obaro bodo tudi letos prav tako kuhali v Lions klubu Ptuj in jo brezplačno postregli vsem, ki se bodo oglasili pri njihovi stojnici, poskrbeli pa bodo tudi za osvežitev s špricarji.
V Ptujski kleti so kot članici Perutnine Ptuj veseli in ponosni, da vsako leto gostijo to tradicionalno prireditev, h kateri tudi sami z vidika dobrodelnosti prispevajo svoj delež, je poudaril glavni enolog Ptujske kleti Bojan Kobal. Obarjada je enkratno gastro-nomsko doživetje, piščančja obara in vino ter vsa kulinari-ka, ki se na dan te prireditve združi na dvorišču Ptujske kleti, je za vsakega gurmana in vsakega, ki uživa v tovrstnih doživetjih, priložnost, ki se zgodi samo enkrat letno. K obari bodo točili vino haložan kot najuspešnejšo zvrst in prvo belo zvrst danes v Sloveniji.
Na tiskovni konferenci, ki je bila 22. januarja, so v Vinskem hramu predstavili tudi drugo dobrodelno prireditev v okviru 53. Kurentovanja, ki jo pripravlja Leo klub Ptuj. Dobrodelna dražba v okviru 9. likovne kolonije Bejži čopič, kurent gre bo 7. februarja ob 18. uri v MG Ptuj. Izkupiček bodo namenili za nakup elektronske lupe za potrebe slabovidnega učenca OŠ Mladika, je povedal Vid Izlakar, predsednik Leo kluba Ptuj, in povabil k udeležbi na javni dražbi, da bi lahko čim več prispevali k nakupu te lupe, ki stane čez pet tisoč evrov.
MG
Dobrote slovenskih kmetij alternativa shemam kakovosti, ki so za male kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi skoraj nedosegljive zaradi finančnih in birokratskih zahtev. Zato želimo na tem področju v tem letu narediti nekaj več.
Organizatorji se zavedamo tudi finančne situacije, zato bomo morali skrbno voditi projekt dobrot, da bomo v danih razmerah lahko izvedli kakovostno prireditev. Pričakujemo pa seveda tudi posluh naših sponzorjev in podpornikov, ki nekako skrbijo za to, da se ta prireditev ohranja in razvija. To je tudi prispevek posameznih organizacij k razvoju podeželja in pristne slovenske ponudbe,« je pred 24. razstavo Dobrote slovenskih kmetij še povedal predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 24. razstave Dobrote slovenskih kmetij
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 = 104,3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Ptuj • Pred 24. razstavo Dobrote slovenskih kmetij
Se več za promocijo blagovne znamke Dobrote slovenskih kmetij
Priprave na 24. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij Ptuj, ki bo od 16. do 19. maja v prostorih mi-noritskega samostana na Ptuju, so že v polnem teku. Sredi februarja se izteče rok, do katerega morajo svetovalke in svetovalci za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na območnih zavodih KGZS sprejeti prijave kmetic in kmetov za udeležbo glede na pogoje razpisa.
Aktualno v Podravju. Rubrika o najbolj aktualnih temah. Od ponedeljka do petka ob 13.45.
8 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 25. januarja 2013
Ormož • Predavanje Partnerstvo ali Zakaj je ljubezen tako težko dosegljiva
Trg postavil kriterije, v katere je nesreča že vgrajena
Živimo v družbi, v kateri so ljudje najbolj nezadovoljni in sta največ ljudem nedosegljiva sreča in zadovoljstvo v partnerstvu, starševstvu, s samimi seboj. To je posledica družbeno zgodovinske organizacije našega življenja, ki se mu reče trg, ter potrošniškega kapitalizma, za katerega je značilna hiperprodukcija, je prepričana antropologinja dr. Vesna Vuk Godina, ki je v organizaciji Mladinskega centra Ormož poskušala odgovoriti na vprašanje, zakaj nam je ljubezen tako težko dosegljiva.
Dr. Vesna Vuk Godina: „ Pri Slovencih je statistična verjetnost, da se najdeta dva funkcionalno odrasla človeka, zelo majhna."
Za razumevanje širšega konteksta, v katerega je vse vpeto, je na kratko osvetlila razvoj potrošniškega kapitalizma, v katerem gospodarstvo ni imelo več kam prodajati in si je izmislilo nove trge. Glavni trg je postal človek, njegovo kompletno življenje, za katerega je potrošniški kapitalizem vzpostavil kriterij popolnega, ki ga ni mogoče doseči, zato se trg nikoli ne zasiti. Logika temelji na tem, da če ena stvar ne deluje in ne naredi popolne kože, las, odnosa, se poizkusi drugo. Tudi če je nekaj popolno, je lahko le krajši čas, prej ali slej pride trenutek, ko ljudje o tem podvomimo. In spet smo pripravljeni tro-šiti in kupovati, da bi dosegli popolnost. Naša prizadevanja so seveda že na začetku obsojena na neuspeh, pravi dr. Vesna Vuk Godina: „Kri-teriji, ki zadevajo naša privatna stanja zadovoljstva, so postavljeni tako visoko, da ne moremo priti do zadovoljitve. Potreba na trgu lahko ugasne, če želite dva para čevljev ali dve toni jekla, ne more pa ugasniti, če hočete popolno partnerstvo. Lahko ugasne, če potrebujete kilogram sladkorja, ne pa, če hočete popolno ljubezen, ker si boste vedno lahko predstavljali še kaj boljšega. Popolnost obstaja le v naši glavi, zato je ni mogoče doseči. Danes niso najpomembnejši trgi jeklarstvo, rudarstvo in podobno, danes so to trgi zdravja, večne mladosti, sreče, partnerstva, seksa, starševstva. Na teh trgih se vrti največji kapital, saj je vsak posameznik neskončen trg, ko gre za zdravje, srečo ..."
Popolnost pričakujemo tudi v ljubezni. Če se merimo s takimi kriteriji, ugotovimo, da je z nami in našim odnosom nekaj hudo narobe in treba se je močno potruditi, da se to popravi z nasveti, produkti in storitvami, ki jih predpisuje trg. Pri tem pa Vuk Godina opozarja, da nam kapitalizem prodaja nasvete, ki ne delujejo, ker mu ni v interesu, da delujejo, saj bi se potem trg zaprl. „Ni v interesu kapitala narediti kremo, ki dejansko gladi gube, ker potem nimate več komu prodajati. Zato v kremo vgradite substanco, ki dela še več gub. Logika je ta, da kjer se trg vzpostavi, ga je treba tudi vzdrževati." Podobo je z nasveti. Največja zabloda je po
predavateljičinem mnenju ideja, da se morata partnerja o težavah pogovoriti, čeprav to ne koristi in absolutno poslabša stanje. Edino, kar pomaga pri moškem, ki teži, je, da ga 'date dol', to so vedele naše stare mame, to je jezik, ki ga moški razume,« je povedala dr. Vuk Godina.
Zahodnjaki iščemo fantazmo
Ljubezen nam je zelo težko dosegljiva, ker standardov naše družbe ni mogoče doseči. Trg nam je prodal fan-tazmo, da obstaja ljubezen, v kateri nas bo partner ljubil takšne, kot smo, trajno in vedno bolj, brezpogojno, nam bral želje iz oči in bo skratka naša duša dvojčica, je sarkastično povzela dr. Vuk Go-dina, nato pa se čez čas ugotovi, da to ni to, nekaj let se potroši za popravljanje zveze in nato se par loči zaradi ka-rakterne nekompatibilnosti.
Publika je izvedela, da ko uporabimo realistične kriterije, lahko v isti zvezi z istim človekom ugotovimo, da je pravzaprav vse v redu. „Vča-sih me razume, včasih me ljubi, včasih mi kupi darilo za obletnico, včasih ne, ni pijanec, me ne vara, skrbi za družino, ampak tudi takšne moške ženske zapuščajo in obratno. V iskanju perfektne ljubezni, ki je ne boste nikoli našli, ker je ni, boste šli iz cele vrste zvez, ki bi vas lahko dolgoročno povsem osrečile, ker jih boste merili s kriteriji,
ki jih je ustvaril trg. Kakšnih 200 let nazaj bi bili v svojem življenju bistveno bolj srečni kot danes in bi se nam zdela ljubezen povsem lahko dosegljiva. Logika, ki jo diktira trg, v resnici ubija naše zveze, seveda je še več razlogov, a je ta temeljni. Nekoč je bilo v zahodnih družbah jasno, da ko se poročite, bo treba prenašati kakršnokoli stopnjo neugodja, zato, da se ohrani zvezo. Danes pa je vsaka najmanjša oblika neugodja v zakonu znak zgrešenosti zveze oziroma vaše motenosti, če to prenašate. Kar je bilo 100 let nazaj znosno, je danes neznosno, kar je bil dober zakon, je danes katastrofa, kar je bilo sreča, je danes nesreča. Kriteriji so povsem drugačni."
Institucija poroke ni namenjena osrečevanju ljudi
Evropejci pod vplivom trga tudi napačno razumemo zakon. Zakon je bil stoletja stabilna institucija, dokler ni postal obremenjen z idejo osrečevanja vpletenih. „150 let nazaj je bilo v Evropi normalno, da je imel mož ljubice, žena ljubimce. Razumeli so, da je poroka institucija, s katero spremenijo nesoro-dnike, po možnosti tiste, ki jim najbolj koristijo, v sorodnike, ne pa zveza dveh ljudi, ki se ljubita. Ljubilo se je ljubimce. Na ljubezni se ne vzpostavljajo trajne institucije, zato ker ljubezen ni trajna,
je le čustven izpad. To je tako, kot bi iz testa za torto želeli skuhati golaž. Obstaja logika materiala, po kateri to pač ne gre. Na zahodu, v bogatih družinah, to že stoletja točno vedo. Poročajo se statusi, ne čustveni izbruhi. Če ne razumete, berite Ano Kareni-no, ki ji mož, ko izve, da ima ljubimca, reče, da ga njeno čustveno in privatno življenje nič ne zanima, dokler bo opravljala funkcije žene," je jasna dr. Vuk Godina.
V številnih kulturah zakonca nimata nobene veze s privatnim življenjem drug drugega. Ne le v primitivnih družbah, ampak tudi v razvitih kulturah, kot je japonska ali indijska, so otroci vzgajani tako, da se poročijo s tistim, ki ga izberejo starši in poroka ni stvar ljubezni, ampak izpolnjevanja obveznosti do družine in družbe. Ker ne pričakujejo, da se bodo poročili iz ljubezni, jim to ni problem. Eventualno ljubezen in ljubimce obdržijo tudi v zakonu. Prav tako nimajo pričakovanj, da jim bo partner v zakonu zvest, tolerira se cela vrsta neprimernega vedenja v imenu ohranjanja zveze zaradi ohranjanja lastnine. V številnih kulturah je ta faktor odstopanja vštet, logika je povsem drugačna od naše.
Dr. Vuk Godina negira tudi trditve, da je na zahodu toliko ločitev, ker so ženske ekonomsko neodvisne. Pravi, da so v islamu ženske bistveno bolj ekonomsko emancipirane kot Evropej-ke: „Če je ženska v islamu z
možem na kakršenkoli način nezadovoljna (tudi s sek-som), se ima pravico ločiti in vsa lastnina, ki jo je prinesla v zakon, pripada njej. Pri nas pa je pametno hraniti vse račune, saj na sodišču pridejo krvavo prav pri dokazovanju tega, kdaj je katera lastnina nastala in kako."
Partnerstvo je dosegljivo funkcionalno odraslim ljudem
„Obstaja kulturni standard tega, kar je prav. Celo moji študenti vedo, da ni prav, da takoj zapustiš partnerja, če ti ni fajn z njim. V evropski tradiciji je prav, da si z nekom, s komer si poročen, tudi če ni več tako fajn, kot je bilo v začetku. Trg pa je vsilil standard tega, kar je fajn, in ljudem sporoča, da kar je fajn, je tudi prav. V nasprotnem primeru pa je nujno treba obiskati terapevta. In ko mu poveste, da ste že 20 let z istim partnerjem in da vam več ni fajn, vam bo povedal, da ste odvisni od odnosov in se morate zdraviti. Prišli smo tako daleč, da če nekdo prak-ticira funkcionalno odraslost, bodo strokovnjaki to razbrali kot duševno bolezen. Dobre veze ne funkcionirajo na dveh idealnih individuumih, ampak na dveh funkcionalno odraslih ljudeh, ki se sprejmeta takšna, kot sta. Kljub napakam vztrajata drug ob drugem, ker je to prav," pojasnjuje dr. Vesna Vuk Godina, ki je izdala tudi recept, kako zadovoljen proslavljati zlato poroko. Najti je treba funkcionalno odraslo osebo in hkrati biti takšen tudi sam, morata se obojestransko zaljubiti in po nekaj mesecih zveze, ko ni več samo fajn, vzpostavita mehanizem tega, kar je prav. Le če zveza temelji na »prav«, jo je mogoče ohranjati na daljši rok. Dokler se prav in fajn skladata, ni težav, pojavijo se, ko skladnosti ni več. V evropski tradiciji so se ljudje nekoč odločali za prvo možnost, danes pa za drugo.
Situacija pri Slovencih je še malo bolj zavožena. Vesna Vuk Godina opozarja, da so bili vsi naši veliki možje najmanj alkoholiki, nikoli niso imeli niti ene resne ljubezenske zveze, resnega partnerstva, ki bi trajajo skozi življenje in niso skrbeli za svoje otroke. Skratka naši veliki
možje, naši vzorniki, so bili funkcionalno neodrasli. To je imelo posledice na strukturo ljubezenskega življenja Slovencev. Princip poročanja funkcionalno neodraslih ljudi je pri nas nekaj običajnega. Zato je bodočega partnerja treba zelo zgodaj povprašati po očetu, saj je ta pri Slovencih tradicionalno odsoten ali pa funkcionalno neodrasel. „Obstajajo objektivni kazalci, katere kandidate je treba izločiti, ne glede na to, kako je srčkan ali kako se vam smili. So objektivni kazalci, ki povedo, kdo lahko ljubi in kdo ne more, s kom je mogoče ustvariti zvezo, ki temelji na ljubezni, in s kom ne. Prava ljubezenska izjava se glasi: 'Hočem biti s tabo, čeprav vem, da nisi najbolj fajn'," pravi predavateljica in dodaja, da je od tistega, ki vas označi kot najboljšo zanj, treba bežati vsaj kakšno galaksijo proč, ker se bo prilepil na vas kot klop. S tem vam je povedal, da ker pač pri mamici ne more biti, bo pa pri vas, ker je pri vas tako fajn, da ste takoj za mamico. To je po mnenju dr. Vuk Godina dokaz uporabljanja, ne ljubezni. V praksi se pogosto zamenjuje ljubezen in uporaba. Moški se odloči, da je to zanj najboljša oseba in jo uporablja.
Strici iz ozadja so multinacionalke
Na provokativno vprašanje iz publike, ali gre v politiko zato, ker je prav, ali zato, ker je fajn, pa je dr. Vesna Vuk Godina povedala, da ne gre v politiko: „Ne smete verjeti vsega, kar preberete v časopisih. Časopisi so me medijsko linčali, ker je bila ideja, da bi kandidirala za županjo, očitno tako grozeča za tiste, ki bi to radi bili, da so me morali. Je pa to motivacija, da bi morda res kandidirala."
Dala pa si je duška tudi o namigovanjih, da je srbskega porekla. Povedala je, da je čistokrvna Slovenka rojenih Mariborčanov in Primorcev nekaj kolen nazaj in za razliko od Slovencev ni naciona-listka, zato ne vidi, v čem bi lahko bil tu sploh problem. Prav zagreto se je posvetila temi rasne čistosti, ki je po njenem mnenju spet aktualna kot v Hitlerjevih časih, in pojasnila, da je v Srbiji Vuk osebno ime - kot Vesna. V njenem primeru pa je Vuk prevzeti priimek po možu Primorcu.
Obiskovalci so jo pobarali tudi o tem, ali je na vezi s Kučanom oziroma kdo so strici iz ozadja. Predavateljica se je pošteno nasmejala in povedal, da so ji zelo zabavne ideje o tem, kako so temne sile aktivirale ljudi: „Milan Kučan ni nikoli zavrtel moje telefonske številke in jaz ne njegove. Kaj mislite, da je Milan Kučan vseh onih 15.000 v Mariboru osebno klical? Lepo vas prosim! Še SZDL je pričakovala, da imajo ljudje različna mnenja."
Viki Ivanuša
torek • 22. januarja 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEBHiK 9
Od tod in tam
Prlekija • Zbornik ob jubileju
Foto: NS
Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Janez Puch iz Ljutomera obeležuje 20 let delovanja. Ob tej priložnosti so izdali zbornik, ki so ga predstavili na sobotnem rednem letnem občnem zboru v Termah Banovci. Publikacija Lotmerški puhovci na 247straneh v sliki in besedi zajema šest poglavij, ki obravnavajo vse najpomembnejše dogodke v obdobju dveh desetletij (1992-2012). Glavna urednica izdaje je Manica Hartman iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, uredniški odbor pa so sestavljali Polona Rotar, Milan Belec in Srečko Lukovnjak Kramberger. Uvodne misli k zborniku so zapisali tudi županja občine Ljutomer Olga Karba, evropski poslanec Milan Zver in predsednik društva Milan Belec.
NŠ
Sodinci • Sosedska zabava na snegu
Foto: zasebni arhiv
Ljuba Fišer iz Sodincev nam je poslala fotografijo s spontanega druženja na snegu, ki se je zgodilo minulo nedeljo v vasi Sodinci. Zbrali so se sosedje in preživeli prijeten popoldan na snegu, ves čas pa so se jim pridruževali tudi mimoidoči, ki so se prišli pogret s kuhanim vinom alipoprijet za lopato. Pobudnik zimskih radosti je bil Marjan Sok. Udeležencev Dneva snega, kot so ga poimenovali, je bilo okoli 12, stari pa so bili od osem mesecev do 59 let. Sicer pa to ni bilo prvo takšno druženje. Pred leti so nam že poslali fotografijo snežaka velikana, lani pa so bili zaradi pomanjkanja snega za te radosti prikrajšani. Sicer pa se prebivalci Sodincev radi zbirajo na tamkajšnjem igrišču, večino aktivnosti v vasi pa organizirata športno in turistično društvo. Tako je ob druženju na snegu že potekal organizacijski sestanek za pust, saj se s svojo pustno masko načrtujejo udeležiti vseh pustnih povork v okolici.
Viki Ivanuša
Kog • Pujski na risbah in fotografijah
Foto: Viki Ivanuša
Združenje rejcev prašičev Ormož je v okviru Antonovanja na Kogu izvedlo natečaj za izbor najlepše risbe in fotografije s področja reje prašičev na območju Prlekije in Medžimurja. Na že 5. natečaj je prispelo nekoliko manj risb kot prejšnja leta, a so bile zelo kakovostne in raznolike. Udeleženci so bili razvrščeni v več kategorij, od vrtca pa do srednje šole, najboljše pa je izbrala komisija v sestavi Sonja Kamplet Rotar, Silva Marčec in Marijan Šadl. Med otroki iz vrtca je prvo mesto dosegel petletni Nino Petek iz Vrtca Kog. Timotej Zorjan iz OS Miklavž pri Ormožu, podružnica Kog, je narisal prvouvrščeno risbo med učenci 1. triade, med starejšimi osnovnošolci pa je bila najuspešnejša Nina Raušl, OS Sv. Tomaž. Med srednješolci je bila najboljša slika Saške Kozel iz Gimnazije Ormož. Monika Ivanuša iz Gimnazije Ormož pa je posnela najuspešnejšo fotografijo.
Viki Ivanuša
Ptuj • Otroški parlament
Česa si najstniki ne želijo
Ponovno je spregovoril glas mladih, od katerih bi se odrasli, če bi jim bolje prisluhnili, nemalokrat lahko zelo veliko naučili. Na 23. zasedanju občinskega otroškega parlamenta, ki je na Ptuju potekal v četrtek, so osnovnošolci tudi tokrat predstavili marsikatero zanimivo misel, in sicer na temo odraščanja.
23. občinski otroški parlament je zasedal v četrtek v prostorih Centra interesnih dejavnosti Ptuj, udeležili pa so se ga predstavniki vseh šestih osnovnih šol Mestne občine Ptuj z mentorji.
Zasedanje se je začelo s predstavitvijo sodelujočih osnovnošolcev in njihovo kratko opredelitvijo pojma odraščanje. To so opisali kot obdobje s pozitivnimi in negativni stranmi, ki ga doživi vsak posameznik. Kot so izpostavili, se v obdobju odraščanja posameznik ukvarja predvsem z zunanjo podobo in daje prednost prijateljem pred družino, kar je v odvisnosti od izbrane družbe lahko dobro ali slabo. Vsi so se strinjali tudi, da je odraščanje zelo obsežen in težek pojem.
Med svojim plenarnim delom, ko so delali v naključno sestavljenih skupinah, so razmišljali predvsem o tistih plateh odraščanja, ki jih posebej zanimajo ali obremenjujejo.
»Spremenjen koncept letošnjega otroškega parlamenta teži k premiku od debate k akciji. To pomeni, da se o izbrani temi na šolah ne bodo le pogovarjali, ampak predvsem premislili o težavah, ki se pri mladih (odraščajočih) pojavljajo, naredili načrte, kako težave omiliti ali rešiti, in cilje tudi samostojno uresničili - pri tem pa naj bi bili čim bolj aktivni učenci sami,« pojasnjuje Vojka Havlas, ko-ordinatorica otroškega parlamenta za ptujsko območje.
V tem duhu so potek dela na šolah predstavili tudi na občinskem parlamentu. Predstavili so aktivnosti, ki so jih v predpripravah na šolah že izvajali, nato pa so izpostavili tri težave, ki so se ob tem pojavile. Zapisali so tudi institucije, s katerimi bi se želeli povezati in pogo-
Otroški parlament je ponovno postregel z marsikatero zanimivo mislijo.
voriti o težavah, ki jih imajo, oblikovali pa so še vprašanja oziroma pobude, ki so jih naslovili na predstavnike lokalnih skupnosti in druge institucije.
Spolnost, alkoholizem, prijateljstvo ...
Teme, ki so jih izpostavili ptujski osnovnošolci na tokratnem občinskem parlamentu, so bile: telesne spremembe v času odraščanja, alkoholizem, družabna omrežja, prijateljstvo, družina, ljubezen in spolnost.
Ker so se letos od debate preusmerili v akcijo, saj kot pravi Havlasova, je bilo doslej preveč praznih besed, so ob pripravah na občinsko zasedanje otroškega parlamenta morali pokazati veliko izvirnosti. Med drugim so izbirali predloge za sošolce, ki so se znašli v neprijetni situaciji,
Mladi parlamentarci so na lokalno skupnost in druge institucije naslovili naslednja vprašanja in pobude:
□	želijo večjo ponudbo organiziranih brezplačnih izletov, nastopov/koncertov, predavanj (na šolah in zunaj njih),
□	na občino naslavljajo vprašanje, ali bi lahko ustanovila še kakšno društvo oz. center za druženje mladih,
□	želijo več organiziranega druženja med šolami, več informiranja, več preživljanja prostega časa s starši in reševanja nasilja,
□	sprašujejo se, ali bi se dalo omejiti oglaševanje in dostopnost spornih vsebin (alkohol, cigarete, pornografija ipd.),
□	zanima jih, ali se starši zavedajo razlik med mladostjo, ki so jo doživljali oni, in mladostjo, ki jo živijo njihovi otroci danes,
□	želijo vedeti, kaj odrasli od mladostnikov sploh pričakujejo in
□	svoje predloge želijo predstaviti tudi širši javnosti.
povabili strokovnjaka, ki je odgovarjal na njihova vprašanja, na temo odraščanja pa so tudi ustvarjali (filme, pesmi, knjižice z risbami, brošure, plakate ipd).
Skozi vse to so seveda prišli do množice zanimivih ugotovitev. Ena teh, ki so jo predstavili na občinskem parlamentu, je bila ta, da so učenci preveč zadržani za pogovor o lastnih težavah. Razlike so se poznale tudi med mlajšimi in starejšimi učenci, ki dokaj različno dojemajo pojem odraščanja.
Vsi pa so se strinjali v ugotovitvi, da so alkohol, cigareti, pornografija ipd. mladim prelahko dostopni. Izjemno zanimivi so bili tudi predlogi in pobude, ki so jih naslovili na lokalno skupnost in druge institucije, kjer so poskušali odraslim na ta način dopovedati, da je njihovo odraščanje drugačno od odraščanja njihovih staršev in da je ravno napredek nemalokrat ovira pri medsebojnem razumevanju.
So pa prepričani, da je letošnja tema zastavljena preširoko, zato so predlagali, da se v prihodnjem letu izberejo drugačne teme, npr. šport, alkohol, zato bodo to idejo predstavili tudi na medob-
činskem zasedanju.
Ob koncu zasedanja je mlade parlamentarce nagovoril tudi Ivan Vidovič, predstavnik MO Ptuj, ki je dejal, da je presenečen nad zrelostjo in dobrimi govorniškimi sposobnostmi mladih parlamentarcev. Učence in njihove mentorje je povabil na sedež ptujske Občine, kjer jim bodo predstavili prostore in način dela.
»Razmišljanje mladih parlamentarcev je odsevalo mero odgovornosti in zrelosti, ki je za njihovo starost presenetljiva (želja po omejevanju alkohola in cigaret, pogrešajo več kakovostnega druženja z družino, zavedanje o splošni slabi informiranosti mladih, izvajanje pomoči vrstnikom s težavami). Na takih temeljih bodo mentorji prav gotovo lahko gradili naprej, želim pa jim, da bi pritegnili še več takih mladih entuziastov,« pa je o tokratnem občinskem parlamentu povedala Havlasova.
Dženana Kmetec
Opravičilo
V torkovi številki Štajerskega tednika smo objavili sestavek o dobrodelni akciji mladih članov RK na OŠ Gorišnica z naslovom »Podari igračo ali knjigo«. Pri krajšanju sestavka smo nedosledno spreminjali besedilo iz prve osebe v tretjo, tako da se je oboje mešalo. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
10 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 25. januarja 2013
Markovci • 40 let nekdanjih Zabovskih pevk
„Ljubimo slovenske pesmi, še rajši pa jih prepevamo!"
V osnovni šoli v Markovcih so v soboto, 19. januarja, s pesmijo in plesom proslavili 40-letnico skupine ljudskih pevk, ki deluje v okviru Folklornega društva Markovci. Slavljenkam je čestitalo pet pevskih in dve folklorni skupini.
Foto: M. Ozmec
Ob 40-letnem jubileju so članice skupine ljudskih pevk, ki deluje v okviru FD Anton - Jože Štrafela Markovci, zablestele v povsem novih narodnih nošah.
Ob pomembnem jubileju so članice skupine ljudskih pevk, ki danes deluje v okviru folklornega društva Anton - Jože Štrafela Markovci, zablestele v povsem novih narodnih nošah, narejenih po vzoru prazničnih noš kmečkih žena v začetku 20. stoletja. Pred številnim občinstvom so nekdanje ljudske pevke iz Zabovcev zapele v nekoliko pomlajeni sestavi, saj danes v skupini pojo Marija Prelog, Marija Bezjak, Milica Cimer-man, Marija Bezjak, Otilija Kukovec in vodja pevk Angela Liponik. Čeprav je bila pred leti njihova povprečna starost prek 70 let, so jih v društvu, v okviru katerega delujejo, zaradi njihove mladostne razigranosti poimenovali kar sedem mladih. Ob jubileju so zapele tudi v poklon spominu na svoje dolgoletne, žal že pokojne pevke Ančko Letonja, Nežo
Mikša in Terezijo Maroh, ki je bila dolga leta duhovni vodja skupine. Zapele pa so tudi za svojo nekdanjo pevko v dvorani Lizo Muhič, ki je v skupini prepevala od leta 1977 in je z njimi gostovala po vsej nekdanji Jugoslaviji, veliko pa tudi v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Žal pevke ugotavljajo, da je danes vse drugače, saj se mlajši premalo zavedajo, da morajo ohranjati svojo bogato kulturno dediščino.
Ob jubileju so vedno nasmejanim slavljenkam zapeli in zaplesali člani folklorne skupine Markovci pod vodstvom Petra Bezjaka, zaplesala je otroška folklorna skupina OŠ Markovci pod vodstvom Brigite Horvat, kot gostje so zapele članice vokalne skupine Amista iz Voličine, ki jih vodi Anita Grajfoner, skupina ljudskih pevk Žlahtnice iz Za-gojičev pod vodstvom Marije
Bezjak, skupina ljudskih pevcev Kosci, ki pod vodstvom Jožeta Cigule delujejo kot sekcija moškega pevskega zbora Alojz Štrafela Markovci, ter ljudske pevke kulturnega društva Jezero iz Budine, ki jih vodi Anica Šori.
Slavljenkam je ob jubileju čestital župan občine Markovci, ki je prek 20 let FD Markovci tudi sam vodil. Ob obujanju spominov na skupna leta, na številne nastope ter gostovanja doma in v tujini je poudaril pomen ljudskega petja in ohranjanja ljudskega izročila za ohranjanje kulture na vasi. Spomnil se je, da je bila med številnimi gostovanji in nastopi najbolj dobrodošla prav skupina ljudskih pevk. Predvsem zato, ker so pevke vedno nosile s sabo velike ce-karje, polne domačih dobrot, tako da na potovanjih niso bili nikoli lačni. Čestitkam in naj-
lepšim željam se je pridružil tudi predsednik Folklornega društva Markovci Janez Golc in ob tem poudaril, da z njimi dihajo tudi člani vseh drugih sekcij v društvu, ki letos slavi že 75 let delovanja, s tem pa drugo najstarejše društvo v državi pričenja praznovanje svojega visokega jubileja. V zahvalo za njihovo 40-letno kulturno poslanstvo in ohranjanje ljudskega izročila je pevkam izročil jubilejno priznanje in spominska darila. V imenu ptujske izpostave Javnega sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost pa je pevkam čestitala še Patricija Majcen in jim ob jubileju izročila pisno priznanje sklada.
Sicer pa smo v vmesnih pogovorili voditelja večera Alena Salihoviča s posameznimi pevkami izvedeli, da je skupina ljudskih pevk pričela organizirano prepevati v Zabovcih leta 1973. Sprva so bile samo tri, Matilda Kiselak, Ančka Letonja in Terezija Maroh, leta 1977 pa so se jim pridružile še Rozalija Čeh, Elizabeta Muliič in Neža Mikša. Ker so pogosto prepevale tudi pri raznih pustnih običajih, jih je Folklorno društvo Markovci povabilo k sodelovanju. Večino besedil pesmi, ki jih prepevajo, je po ustnem izročilu ali posebnem dogodku napisala Terezija Maroh, nekaj pa tudi druge pevke, saj so njihove pesmi v glavnem pripovedne, vezane na kak resničen vesel ali žalosten dogodek, pojo pa tudi ljubezenske, hudomušne in poslovilne pesmi. Vedno pojo triglasno, saj je takšen način petja značilen na tem območju. Leta 2000 so izdale zbirko pesmi z naslovom »Pesmi 'z Lukarske dežele«, katere sestavni del sta bili še zvočna kaseta in zgoščenka. Zadnjo pesniško zbirko so skupaj z zgoščenko izdale leta 2008 ob praznovanju 35-le-tnice. V štiridesetih letih so za svoje kulturno poslanstvo prejele več priznanj: leta 1999 posebno priznanje Zveze kulturnih društev Ptuj, leta 2000 priznanje Andragoškega centra Slovenije za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja in leta 2008 zlate Gallusove jubilejne značke JSKD.
M. Ozmec
Ivanjkovci • Tržnica poklicev
Največje zanimanje za tehnične šole
Te dni po številnih osnovnih šolah potekajo tržnice poklicev, ki naj bi učencem 9. razredov pomagale pri njihovi odločitvi za nadaljnje šolanje. Že šesto leto so jo pripravili tudi na OŠ Ivanjkovci, priložnost pobližje spoznati srednje šole pa so izkoristili tudi učenci 8. razreda, ki imajo z odločitvijo še leto dni časa.
Poleg učencev so se tudi starši zanimali za redno in dodatno ponudbo 13 srednjih šol in treh dijaških domov. Svetovalna delavka Tina Turin Puklavec je povedala, da na tržnico povabijo šole, na katere so se pretekla leta vpisali njihovi učenci, oziroma glede na to, kakšen interes so izrazili učenci zaključnega razreda. Predstavil se je zavod za zaposlovanje, ki je učencem omogočil, da preizkusijo program Kam in kako?, zainteresiranim
pa so tudi pobližje osvetlili politiko zaposlovanja in potrebe po posameznih poklicih. Obrtna zbornica Ormož je za tržnico prispevala filme o deficitarnih poklicih, s katerim so želeli koga navdušiti za poklicno odločitev v tej smeri.
Na OŠ Ivanjkovci imajo v zaključnem razredu 22 učencev. Tina Turin Puklavec je povedala, da opaža upad vpisa na gimnazije, saj je šlo včasih iz takšne generacije v gimnazijo po 6-7 učencev, letos morda
štirje. Učenci nimajo več tako visoko zastavljenih ciljev, kot so jih imele pretekle generacije, kjer so vsi želeli postati zdravniki, odvetniki, učitelji in podobno. Veliko zanimanje je za poklice medijski tehnik, logistični tehnik, računalniški tehnik, popularna je tudi zdravstvena šola. Tudi učno uspešnejši in nadarjeni učenci se v veliki meri odločajo za štiriletne tehnične srednje šole. Kaj to pomeni, lahko le sklepamo. Morda mladi dejansko
Tednikova knjigarnica
Prava knjiga pravi čas najde
Taki časi so, kljub pravljični zimi, da se zdi, kakor da je vse zaman. Pa nočem biti slovenceljsko črnogleda, saj Podalpje ni zadrti nesrečni otrok v obrobju stare, srečne celine. V celoti je nekaj hudo hudo narobe. V celoti in na celem svetu. Zaman je ustvarjalni trud, zaman je potrpežljivost, zaman je skromnost, da o poštenosti in podobnem ne zapišem nobene besede, zaman je branje, zaman je umetnost... Ni pameti! Nobene: ne zdrave kmečke, na katero se narod tako rad izgovarja, ne one druge, na katero se nihče niti ne sklicuje. Kakšna trapasta čreda, pomislim. In medtem ko sem se pred letom smejala dragocenemu igralcu Tadeju Tošu, ko je vodil Večerovo bobovo prireditev, letos ni bilo tako - ker ti odvratni politiki niso več smešni, pa če o njih pripoveduje še takšen mojster igralske umetnije. Politikom je rok trajanja že zdavnaj potekel, prekoračili so mejo neškodljive še uporabnosti, dvajset let premeščanja po političnih policah je čez vsako razumno mejo. Menjavanje embalaže, opremljanje z novimi etiketami, premeščanje političnega blaga in osebja z ene na drugo politično polico, marketinški pristopi in prestopi, posezonsko znižanje in akcije ... Ne, ne, to je blago, ki se ga niti reciklirati več ne more. Svojo politično trgovino zaprite! Dvajset let - pa je trgovinica Pri nesrečni roki, če parafraziram naslov odlične knjige, slavospevu branja Gorana Petroviča (Trgovinica Pri srečni roki. Prevod Tatjana Žener. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004) zgubila tržno kredibilnost.
In vsega je krivo branje! Podalpski politiki ne berejo, če pa, potem berejo nesistematično, nekritično, površno, berejo trivialno in le tri-vialo ter pasejo možgane. Zato govorijo in delajo neumnosti, zato jim zmanjkuje jedcev v politični kuhinji, zato so granitne kocke razbile izložbeno okno trgovinice. Niti bosega cesarja ni več!
Ampak kakšnega carja pa še le premore Podalpje. Resničnega in resnično. Pomišljam, da bi bil ta pravi za novo Trgovinico, ki bi ji morda rekli trgovinica Pri srečni pameti, če bi le pravo ekipo sestavil. V mislih imam avtorja knjige Če ti ni kaj prav, se pa izseli! (Izbrane kolumne za PlanetSiol.net: 2010-2011. Novo mesto: Goga, 2011. 223 strani s kazalom vred).
To je branje, ki oporeka občutju, da so vse dobre knjige zaman!
To je branje, ki potrjuje znamenito reklo o pravilu in izjemi!
To je knjiga, ki jo ta čas zelo priporočam!
Miha Mazzini (1961, Kranj) je tisti slovenski avtor (pisatelj, pesnik, publicist, filmski scenarist, računalniški strokovnjak, mislec, znanstvenik, raziskovalec, poznavalec ...), ki daleč presega domače avtorske norme, v leposlovju, v drugih umetniških oblikah in v znanosti. Spominjam se njegove, se mi zdi prvenke z naslovom Drobtinice (Ljubljana: Prešernova družba, 1987). O, kakšen užitek je bilo brati kulturniško slovensko ironijo. In nepozaben je Mazzinijev celovečerni film Operacija Cartier (1991), se spomnim, da je bilo takrat skoraj neverjetno, da je lahko slovenski film tak, mislim, povsem filmski. Če se omejim na knjige in druge nosilce besedil, sodi Mazzini med »plo-dnejše« domače avtorje, v vzajemni knjižnični bazi (cobbis.si) je najti 135 zapisov (več na www.mihamazzini.com), mlade bralce in stroko s področja književnosti za otroke in mladino je navdušil s slikanico Čas je velika smetanova torta (Ilustracije Mojca Osojnik. Ljubljana: Kres, 1999) in romanom za mlado bralsko občinstvo Drevo glasov (Ilustracije Mojca Sekulič Fo. Ljubljana: Grlica, 2005), odrasle pa navdušuje s številnimi deli (Godbe, Zbiralec imen, Satanova krona, Telesni čuvaj ...).
Če ti ni kaj prav, se pa izseli je zbirka esejev, ki izredno lucidno, aktualno, poznavalsko govorijo o Slovencih.
Mislim, da bi knjigo lahko podnaslovili: Vse, kar morate vedeti, da smo videti taki, kot se nočemo videti!
Pa prijetno branje želim.
Liljana Klemenčič
vedno bolj čutijo današnji čas in razmišljajo, da je pomembno čim prej priti do poklica, potem pa so še vedno odprte možnosti za študij, če bodo želeli. Opazen je trend čim prej končati šolanje. K temu pripomorejo starši, po drugi strani pa tudi sami otroci ne razmišljajo več samo, kam se bodo vpisali, ampak tudi, kaj bodo počeli v življenju. Pomemben dejavnik pri tem je možnost zaposlitve.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Učenci izvedo na tržnici poklicev številne koristne informacije, ki jim pomagajo pri izbiri srednje šole.
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
STRELCI: 1:0 Žagar (20), 2:0 Petek (35), 4:0 Filipovič (56), 4:0 Bloudek (66), 5:0 Dreven-šek (70), 6:0 Bloudek (73), 7:0 Bloudek (80), 8:0 Bloudek (86), 9:0 Črnic (89)
ALUMINIJ: Lipovac, Medved, Ožvald, Hodžura, M. Rešek, Bingo, Spahič, Pečovnik, Petek, Zajc, Žagar. Igrali so še: Murko, D. Rešek, Valentič, Filipovič, To-polovec, Drevenšek, Bloudek, Sagadin, Jovanovič, Jeleč, Črnic. Trener: Bojan Flis. _ DRAVINJA KOSTROJ: Urh, Čerenak, Buljanovič, Draškovič, Pristovšek, Stres, Klokočovnik, Hribernik, Štante, Čander, Čer-nec. Igrali so še: Šajtegel, Bez-jak, Bašič, Kraus, Fandel, Mlakar. Trener: Simon Šešlar.
V drugem pripravljalnem srečanju so nogometaši Aluminija gostili drugoligaša iz Slovenskih Konjic, ki ga bo kot trener vodil znani bivši odlični nogometaš Simon Šešlar, ki je v torek postal novi trener Dravinje. Pri domačih pa nekaj novih obrazov, kot so Filipovič, Jovanovič, Zajc in Črnic.
Domači nogometaši so takoj prevzeli pobudo in poizkušali odigravati, kolikor se v takšnem vremenu da, vendar so se gostje dobro branili. Njihova obramba je vzdržala do 20. minute, ko je zadetek za domače dosegel Žagar. Petnajst minut kasneje je
SP v rokometu
Padla Rusija, zdaj v boj za medaljo
Stran 12
Kikboks
Uspeh Ptujčanov na tekmi Evropskega pokala Stran 13
Petek z lepim strelom povišal rezultat, kar je bil končni rezultat prvega polčasa.
Drugi del srečanja je minil v absolutni premoči nogometašev Aluminija, ki so brez večjih težav še sedemkrat zatresli mrežo Dravinje, ob tem pa zamudili še veliko priložnosti. Domačini so poizkušali odigravati. Izpeljali so nekaj dobrih akcij, kar vliva optimizem v še boljšo igro.
Danilo Klajnšek
Nogometaši Aluminija marljivo trenirajo, ob tem pa so že odigrali dve pripravljalni tekmi. Po prvi z drugoligašem Roltekom Dobom ni bilo pretiranega zadovoljstva. Ne zaradi minimalnega poraza, ampak so domači prikazali premalo. Proti Dravinji je bilo že drugače, ko se je videlo, da bila je igra za te vremenske razmere tekoča, in to ne glede na to, da so Konjičani slabši nasprotnik od Doba. V sredo so za Kidričane zaigrali Filipovič, Zajc, Jova-novič in Črnic. Če bodo tudi podpisali za Aluminij, pa bo do odločitve prišlo hitro. Med igralci, ki so na preizkušnji, bi se našlo kaj uporabnega, predvsem na mestih, ki jih je treba v Aluminijevi vrsti okrepiti. Tu se misli na obrambno in zvezno vrsto. Veseli tudi, da sta se po poškodbi uspešno vrnila Aljaž Medved in Denis Topolovec. Ustrezno rešitev bo treba poi-
Judo
Državno prvenstvo v Kopru
Stran 13 Mali nogomet
Turnir za deklice U-14 in U-17
Stran 14
skati tudi v zvezni vrsti, kjer je veliko pokazal Sando Bloudek, ki s svojo pojavo pri nasprotnikih vzbuja kar precej strahu, ob tem pa je za svojo višino gibčen. Glede okrepitev bo treba hitro ukrepati, saj se mora moštvo tudi uigrati za naporni drugi del sezone. Treningi in tekme pa so seveda priložnost, da trener Bojan Flis uigra moštvo s sistemom igre, ki bi ekipi najbolj odgovarjal in bi ga najlažje prevzela. Tukaj so še mladi domači igralci, ki se trudijo in iščejo svojo mesto v ekipi. Med možnimi okrepitvami je tudi napadalec Gorazd Zajc, ki je nazadnje igral v Avstriji, seveda pa je vprašanje njegove pripravljenosti.
Že v soboto bodo nogometaši Aluminija ob 14. uri gostili ekipo NŠ Drava Ptuj, ki si jo bodo ljubitelji nogometa vsekakor radi ogledali.
Danilo Klajnšek
Nogometaši Zavrča ki se pospešeno pripravljajo na novo sezono, so ta teden dobili novo okrepitev. To je postal 20-letni Marko Roškar, ki je nazadnje uspešno branil barve letošnjega presenečanja prve lige, kranjskega Triglava, pred tem pa je nosil modri dres ptujske Drave, po čemer se je verjetno tukajšnjim ljubiteljem nogometa najbolj vtisnil v spomin. Marko bo nedvomno primerna osvežitev obrambe Zavrča, po tem ko sta klub zapustila obrambna nogometaša Lenart in Rumež. Pisali smo že, da sta blizu kluba tudi (bivša) igralca Mure Kouter in Sreš, ki pa zaenkrat z nogometaši Zavrča le trenirata. Prestopni rok za bele s tem seveda še ni zaključen, tako da se zvesti navijači vodilne ekipe v 2. ligi še lahko nadejajo kakšnega presenečenja.
Medtem pa je postal jasno, v katerem kraju na Hrvaškem bodo Zavrčani opravili priprave, ki bodo med 13. in 17. februarjem. Varovanci Viktorja Trenevskega se bodo odpravili v Novigrad, kjer bodo odigrali tudi dve prijateljski preizkušnji. Prvi tekmec na obali Istre je znan, in sicer bo to hrvaški domači tretjeligaš Novigrad v četrtek, 14. 2., medtem ko tekmec za soboto, 16. 2., še ni znan, toda želja vodstva kluba je, da bi bil čim močnejši, kar pa glede na to, kdo vse se bo v tistem času pripravljal v bližini, ne bi smel biti problem. Prvo prijateljsko tekmo bodo Zavrča-ni odigrali v soboto na Ptuju, ko se bodo pomerili med seboj.
16. ZLMN Ormož
Alinea in Luxuris Tomaž prvaka
Stran 14
Strelstvo
Šumak in Stojak znova nepremagljiva
Stran 15
Foto: Črtomir Goznik
Marko Roškar
Drugoligaške
trenerske
zamenjave
Sicer pa so priprave na spomladanski del prvenstva pričeli številni drugoligaški klubi. V nekaterih je že prišlo do sprememb v igralskem kadru, kar nekaj klubov pa se je odločilo za spremembe na trenerski klopi. Tako je Damjana Romiha na klopi Krškega zamenjal Nebih Zaneli, Romih pa je prevzel ekipo Rolteka iz Doba, od koder je v Velenje odšel uspešni Jernej Javornik. Robert Pevnik je zapustil Dravinjo Kostroj in bo spomladi treniral Kalcer iz Radomelj, njegovo mesto v Slovenskih Konjicah pa je zasedel nekdanji reprezentant Simon Sešlar.
tp
Zlata lisica 2013
Za iskreno veselje
V soboto in nedeljo bo na Mariborskem Pohorju na sporedu ena od najbolj tradicionalnih smučarskih tekem v karavani svetovnega pokala - 49. Zlata lisica. Čeprav ne gre za okrogel jubilej, pa bo letošnja prireditev - po zagotovilih organizatorjev je ne more preprečiti prav nič več - nekaj posebnega. Še nikoli doslej v zgodovini slovenskega smučanja namreč nismo imeli tako uspešne tekmovalke, kot je v letošnji sezoni Tina Maze. In je vprašanje, ali jo bomo sploh še kdaj imeli!
29-letna Korošica v letošnji sezoni postavlja nove mejnike v ženskem alpskem smučanju, zato ni presenetljiv podatek, da njena najbližja za-sledovalka, Nemka Maria Hofl Riesch, v skupnem seštevku svetovnega pokala po skoraj dveh tretjinah tekem (23/36) za njo zaostaja neverjetnih 718 točk. Če bo Tina na Pohorju zabeležila vsaj primerljive rezultate, kot jih beleži v tej sezoni (povprečno na tekmo osvoji izjemnih 64 točk), potem bodo lahko združeni slovenski navijači že v nedeljo proslavili naslov zmagovalke svetovnega pokala. In teh navijačev bo v soboto in nedeljo po napovedih izjemno veliko. Slovenski alpski in nordijski smučarji in smučarke nam v letošnji zimi iz tedna v teden prikazujejo predstave, ki jih uvrščajo v sam svetovni vrh. Slovenski športni novinarji s(m)o tako zelo pogosto postavljeni v vlogo, ko je že težko izbirati prese-žnike, s katerimi naj opisujemo te nastope. Prav posebej pa se bomo morali pripraviti za sobotni in nedeljski Tinin nastop, ko se bo ta pognala po pohorski strmini. Prepričan sem, da bo navijače znova navdušila s tehnično dovršeno vožnjo, prepričan pa sem tudi, da bodo navijači njo navdušili z navijanjem, kot jih je bila doslej na tekmah svetovnega pokala deležna le redko kdaj. Če sploh kdaj! V Sloveniji je v trenutnem političnem in gospodarskem položaju le malo priložnosti za iskreno veselje. Prav zaradi tega je pričakovati, da bodo ljudje izkoristili priložnosti in se za trenutek poistovetili s Tino, z rojeno zmagovalko, s punco, ki iz Črne na Koroškem odločno koraka proti svetovnemu vrhu.
Jože Mohorič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Pripravljalno srečanje Aluminij - Dravinja Kostroj
Absolutna premoč domačih
NK Zavrč • Marko Roškar
Nova okrepitev Zavrča
Foto: Črtomir Goznik
Nogometna reprezentanca
Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je v torek v Ljubljani predstavil seznam 23 nogometašev, na katere bo računal na prijateljski tekmi z Bosno in Hercegovino, ki bo 6. februarja v Stožicah. Na seznamu ni večjih presenečenj, vrnil pa se je izkušeni vezist Aleksandar Radosavljevic, pa tudi bočni branilec Branko Ilic.
Seznam Slovenije za BiH; vratarji: Samir Handanovic (Inter), Vid Belec (Inter), Jasmin Handanovic (Maribor); obrambni igralci: Mišo Brečko (Köln), Boštjan Cesar (Chievo), Branko Ilic (Anorthosis), Bojan Jokic (Chievo), Dominic Maroh (Köln), Aleksander Rajčevic (Maribor), Andraž Struna (Cracovia), Marko Šuler (Legia Varšava); vezisti: Armin Bačinovic (Hellas Verona), Goran Cvijanovic (Maribor), Josip Iličic (Palermo), Kevin Kampl (Salzburg), Andraž Kirm (Groningen), Rene Krhin (Bologna), Jasmin Kurtic (Palermo), Aleksander Radosavljevic (Venlo); napadalci: Valter Birsa (Torino), Zlatko Dedic (Bochum), Dejan Lazarevic (Modena), Tim Matavž (PSV). sta
Nogomet • Iz Aluminija
Gre na bolje
NK Aluminij • Boj za obstanek
Lahko bi bilo bolje
O nogometaših Aluminija se ve vse. To, da so na predzadnjem mestu in jih čaka težka borba za obstanek, kakor tudi to, da so v pokalnem tekmovanju v polfinalu, kakor tudi igralski kader. Tekmovanje v 1. SNL je povsem nekaj drugega, kot v drugi slovenski nogometni ligi. Ob plejadi mladih nogometašev tudi ni bilo pričakovati, da bi dobili več priložnosti. Med temi, ki je manj igral v jeseni 2012, je tudi Timotej Petek, sicer nekdanji mladinski repre-zentant Slovenije. Priložnost igranja pa je imel v tretjeligašu Malečniku.
»Za mladega igralca je najpomembneje, da igra. Ker ni bilo prave priložnosti pri Aluminiju, sem odšel v Malečnik in redno
igral, na koncu pa zaigral tudi za Aluminij. Kdor čaka, pač dočaka in to sem tudi jaz.«
Kako potekajo priprave in kaj pričakuješ v drugem delu prvenstva?
»Sezona bo naporna. V prvenstvu bo težka borba glede obstanka, čaka pa nas tudi nastop v polfinalu pokala, kjer bi z malo sreče lahko zaigrali tudi v finalu. To je čisto športna želja. V tem času potekajo priprave, kjer delamo na pridobivanju moči. Pričeli pa smo tudi odigravanje pripravljalnih tekem. Dobre priprave so seveda pomembne pred napornim tekmovanjem, kjer si vsi seveda želimo uspeha in predvsem igranja.
Danilo Klajnšek
12 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 25. januarja 2013
Rokomet • Svetovno prvenstvo v Španiji
Padla Rusija, zdaj v boj za medaljo
Sedma tekma. Sedma zmaga. Sedmo paranje živcev. Pa kaj? Bomo potrpeli še dvakrat in čakali na nedeljski finale. Padli so Rusi. Sam sem mnenja, da so naši igralci odigrali povprečno tekmo. Na drugi strani Rusi nad pričakovanji. Naši fantje so igrali v krču, Timur Dibirov je dokazal, da je eden najboljših igralcev na svetu na špici v obrambni postavitvi 5-1. Marsikaj bi se dalo od njega naučiti. Znova nam je v 1. polčasu uspel neverjeten preobrat. Junak vratar Primož Prošt, ki je v petnajstih minutah zaustavil kup 100-odstotnih priložnosti in Slovenijo popeljal od -5 (5 : 10) do +1 (14 : 13). Delni izid v prid Deničeve čete 9:3. Zadnjih petnajst minut tekme šok za šokom. Ob porazu bi si bili povsem sami krivi. Nemška sodnika odlična, če gledamo iz vidika Slovenije. Kaznovala sta vse grobosti Rusov, ki so zaigrali na to karto, kar je bila njihova edina priložnost, da posežejo po zmagi nad Slovenijo. Slovenija je v polfinalu in tu se zgodba ne bo končala. Živimo na odličnem žrebu in tudi najmanj moči smo porabili od vseh preostalih reprezentanc v izločilnih bojih. Tu vidim našo priložnost, v utrujenosti nasprotnikov. Od preostalih četrtfinalnih tekem je treba izpostaviti izjemno zmago Hrvaške nad Francijo. Domagoj Duvnjak in Mirko Alilovic sta zlato generacijo francoskega rokometa poslala v pokoj. „Kapa do poda" triko-lorom za vrhunski rokomet v zadnjih desetih letih. Poraja pa se vprašanje, kdo lahko zausta-
Bomo potrpeli še dvakrat in čakali na nedeljski finale?
vi ob takih predstavah Hrvate. Danska je ugnala Madžarsko, vendar se je videlo, da so tudi Skandinavci ranljivi. Španija je v 2. polčasu zlomila odpor žilave Nemčije, ki je kljub porazu pustila lep pečat homogene ekipe.
Finale Slovenija -Hrvaška. Ima kdo kaj proti?
Vedno bližje so moje želje, ko sem v osmini finala napovedal, da bosta v velikem finalu igrali Slovenija in Hrvaška, v malem finalu pa Danska in
Nemčija. Nemce sem zgrešil, čeprav tudi Nemčija ni bila tako daleč od presenečenja proti Špancem. Večina bi v polfinalu za nasprotnika med Hrvaško, Dansko in Španijo izbrala prav slednje, pa čeprav domačini Španci igrajo rokomet, ki je Sloveniji pisan na kožo. Počasen rokomet. Španci največ stavijo na fenome-nalnega krožnega napadalca Julena Aguinagaldeja (195 cm; 110 kg), katerega bi morali ustaviti slovenski hrusti Matej Gaber, Uroš Bundalo in Peter Pucelj. V Ligi prvakov Špancu ogromno piskajo prekrške v napadu, na tem prvenstvu sko-
Rokomet • Nejc Janžekovič, RK Drava
Povzpeti se stopničko višje
Rokometaši Drave po prvem delu sezone v 2. ligi zasedajo 2. mesto, ki na koncu prinaša tako želeno 1. B-ligo, kar je tudi tihi cilj vodstva kluba. Eden glavnih motorjev ptujske ekipe je tudi Nejc Janžekovič, ki sicer študira v Ljubljani, toda premagovanje razdalje med prestolnico in najstarejšim mestom v Sloveniji mu zaenkrat ne predstavlja pretiranih težav. Izkušnje s treningov pri nekoč velikem Slovanu, kjer trenira, mu bodo prav gotovo prišle prav.
Z zelo dobrim jesenskim delom ste si postavili visoke kriterije za drugi del; jim boste kos?
N. Janžekovič: »Vsekakor pričakujemo še boljše igre kot v prvem delu in da bi se morebiti povzpeli še stopničko višje, vsekakor pa so obeti 1. B-liga. Definitivno pa bo za to treba še izboljšati obrambo, sploh proti ekipam, ki imajo izredne 'šuterje', strelce iz razdalje.«
Prvi del sezone ste odigrali na zavidljivi ravni. Bili ste precej konstantni, praktično edini spodrsljaj je bil tisti z Rudarjem na domačem parketu?
N. Janžekovič: »Na tisti tekmi nam resnično ni šlo. Sicer pa smo imeli z Rudarjem težave že v pokalu, ampak če strnemo, menim, da je bil prvi del dober. Bilo je sicer, kot sem že dejal, nekaj napak, ampak vse to se da popraviti pred nadaljevanjem.«
Vi ste najboljši strelec Drave v prvem delu sezone, zadeli ste 64-krat, kar vas uvršča na 10. mesto strelcev v ligi. Kje želite končati na koncu in kje imate največ prostora za napredek?
N. Janžekovič: »Čaka me še kar precej dela, največ pa bo treba delati na protinapadih in na strelih iz sedmih metrov.«
Glede na to, da ste zaradi študija med tednom v Ljubljani, kjer trenirate s Slovanom, me zanima, kako bi primerjali kluba in treninge, glede na to, da je (bil) Slovan eden izmed paradnih konjev slovenskega rokometa?
N. Janžekovič: »Neka razlika je vsekakor vidna, kajti vseeno gre za 1. B-ligaša, ki ima visoke
ambicije, saj se želi vrniti v najboljšo ligo. Glede same kakovosti igralcev pa sem mnenja, da se jim lahko približamo, če jim slučajno spodleti uvrstitev v 1. A-ligo. V tem primeru utegne biti naslednje leto še zanimivo, seveda ob pogoju, da se mi uvrstimo v 1. B-ligo.«
Se lahko zgodi, da tudi zaradi študija (Nejc je študent fakultete za šport, op. a.) ostanete v Ljubljani in modri dres Drave zamenjate za rdeč dres Slovana?
N. Janžekovič: »Ostajam zvest modremu dresu Drave iz Ptuja in menim, da bom pot nadaljeval tukaj, pri Dravi, čeprav v prihodnosti nikoli ne moreš vedeti, kaj te čaka.«
Tadej Podvršek
raj nič. Razlog je enostaven, Španija je domačin turnirja in marsikaj ji je spregledano skozi prste. Osebno je zame prvo ime Španije Dani Sarmiento, v obrambi pa Viran Morros in Arpad Šterbik (200 cm). Prav Šterbik bi našim lahko bil največja prepreka, še posebej krilom. Zelo nevarna in tudi boljša od naših so španska krila in tu bo treba posvetiti posebno pozornost, da Španci ne dosežejo preveč lahkih zadetkov. Varovanci Borisa Deniča v tej tekmi nimajo kaj izgubiti, izgubijo lahko le Španci kot domačini. Naj vas spomnim, da Slovenija na turnirju še ni odigrala najboljše tekme in imam nori občutek, da se bo to zgodilo prav pred nabito polno dvorano z glasnimi španskimi navijači. Moja napoved: 1. Hrvaška, 2. Slovenija, 3. Španija, 4. Danska. Sliši se smešno, ampak ... zakaj ne.
uk
Rokomet • Mlajše selekcije
KADETI (letniki 1996 in mlajši): Blizu senzacije v Zlatorogu Celje PL - Jeruzalem 31 : 31 (16 : 17)
Jeruzalem: T. Cvetko, Kuzmič; Kavčič, Kolmančič 9 (1), G. Horvat, V. Lukman 2, Kociper, Žižek Cvetko, Kocbek 6 (2), R. Cvetko 8, Štumberger 1, D. Ozmec, Šandor
3,	Kosi 1 (1), Topolovec 1.
Odlična tekma, kjer je po prikazanem z obeh strani remi najpravičnejši, čeprav bi obe ekipi lahko slavili. Gostitelji so bolje pričeli tekmo in po zaslugi dveh "bomb" Kikanoviča povedli s 5 : 3. V nadaljevanju boljša igra Jeruzalema. Čvrsta obramba, hiter napad in gostje so vodili 12 : 9, 13 : 10, 14 : 11, 15 : 12. Blestel je Rok Cvetko, ki je dosegel šest točk do odmora. Žal so Ormožani zapravili do odmora dve sedemmetrovki in na odmor odšli z le golom prednosti (17 : 16). Podobno kot v prvem delu so Celjani bolje pričeli drugi del tekme. Ormožani niso našli rešitve za razpoloženega Kikanoviča in Bedetija ter so mladim Celjanom dovolili prevzem vodstva z 22 : 19, 23 : 20, 24 : 21 ter 26 : 23. Na srečo črne minute Jeruzalema niso trajale predolgo in sledil je dramatičen zaključek, kjer bi se tehtnica lahko prevesila v eno ali drugo stran. V zadnjih desetih minutah je v golu gostov zablestel Tomaž Cvetko, ki je skupaj z Mihom Kolmančičem (6 zadetkov v 2. polčasu) omogočil svoji ekipi prevzem vodstva z 31 : 30. Po kar štirih zapravljenih sedemmetrovkah je v 59. minuti iz najstrožje kazni za 31 : 30 zadel Tilen Kosi (letnik 1998). Dobre pol minute pred koncem je sledila sedemmetrovka Celja. Cvetko je zaustavil strel Malusa, vendar se je žoga vrnila v naročje slovenskega reprezentanta, ki je popravil napako in izenačil na 31 : 31. V zadnjih sekundah je Nejc Šandor iz težkega položaja na levem krilu poskušal zadeti za zmago, a je vratnica zaustavila njegov poskus in ostalo je pri delitvi točk._
STAREJŠI DEČKI A (letniki 1998 in mlajši): Zmaga in poraz Celje PL - Jeruzalem 41 : 31 (20 : 16)
Jeruzalem: Caf (1 obramba), Fekonja (3 obrambe); Ulaga, Plavec 1, Slekovec, Luci, Šoštarič 1, Zidarič, Ciglar, M. Hebar 1 (1), Ozmec 4, G. Horvat 5, Žižek Cvetko
4,	Kavčič 4, Kosi 11 (3).
Jeruzalem - Drava Ptuj33 : 20 (18 : 11)
Jeruzalem: Caf, Fekonja, Škrjanec; Kavčič 4, M. Hebar 1 (1), D. Ozmec 4, Plavec 2, Ulaga 4, Ciglar 1, Slekovec, Šoštarič, Luci 1, Zidarič, Kosi 5 (3), Žižek Cvetko 3, G. Horvat 8.
Ormožani so daleč od želene forme. V štirih dneh so visoko izgubili proti Celju in visoko ugnali Dravo. Za uvrstitev na zaključni turnir, ki je stalnica te ormoške ekipe, bo ekipa morala pokazati precej boljše predstave. Od petka, 25., do nedelje, 27., se bodo Ormožani mudili na močnem mednarodnem turnirju v Virovitici (Veszprem, Zagreb, Karlovac, Partizan Beograd, Rastimo Novi Sad, Celje Pivovarna Laško, Viro Virovitica, Jeruzalem Ormož).
STAREJŠI DEČKI B (letniki 1999 in mlajši): Premalo za presenečenje Celje PL - Jeruzalem 27 : 23 (14 : 10)
Jeruzalem: Rizman, Škrjanec; M. Hebar 6 (5), Ciglar 4, Zidarič 5, Ž. Kociper 2, L. Voršič 1, Šoštarič 5, G. Hebar, T. Šulek, A. Munda.
Čeprav so nastopili v okrnjeni zasedbi, so se igralci Jeruzalema odlično kosali s favoritom iz Celja, ki je odpor Ormožanov strl šele v zaključku tekme. Pri izidu 22 : 21 so gostje zapravili dva zicerja s črte šestih metrov in čisti protinapad. Domačini so napake nasprotnika izkoristili in povedli 25 : 22, 26 : 22 in 27 : 22. Tekmo je odsodila Tamara Bregar, saj sodniškega para Čeleš - Ramšak ni bilo na nobeni od treh delegiranih tekem Celjanov in Ormožanov. Poraz starejših deklic, remi kadetinj
ŽRK Celje Celjske mesnine - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 21 : 13 (13 : 4)
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Ana Ambrož, Doroteja Lah 2, Stefani Pivko, Nika Gavez 4, Eva Sirc 1, Gabrijela Kukovec, Pia Knaus, Katja Belca, Sara Čagran, Lara Čagran 2, Tinka Valenko 1, Karmen Rohitelj 2, Nuša Puž 1, Nika Petkoski Hlevnjak. Trener: Ladislav Sabo.
Na sobotnem gostovanju pri močni ekipi Celjskih mesnin so v prvem polčasu starejše deklice A Mercatorja Tenzorja zaigrale nezbrano tako v obrambi kot v napadu. V drugem polčasu je igra stekla - dekleta so ga sicer dobila -, vendar je bila razlika iz prvega polčasa nedosegljiva.
ŽRK Celje Celjske mesnine - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 28 : 28 (16 : 17)
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Barbara Borovčak 10, Tonja Kolednik 9, Gordana Žiher 3, Lucija Ivančič 3, Sindi Zorec 2, Manja Grabrovec 1, Marina Majcen, Sandra Šrajner, Eva Požgan, Nika Gavez, Saša Lazar, Saška Kozel. Trener: Nikola Bistrovič.
V soboto, 19. 1., so se ptujske kadetinje v tekmi 18. kroga odpravile na gostovanje v Celje k vodilni ekipi v svoji skupini, ki je do srečanja s Ptujčankami to mesto zasedala brez izgubljene točke. Seveda so tudi v srečanju proti njim veljale za absolutne favoritinje, vendar je tokrat varovankam Nikole Bistroviča uspelo dokazati, da se vsaka tekma začne z rezultatom 0:0 in da sta srčnost in borbena igra tisti, ki kreirata končni rezultat. Iskreno povedano bi si tokrat zmago pošteno zaslužile gostje, saj so bile tiste, ki so celo tekmo vodile. Vendar je treba čestitati tudi Celjankam, da so na koncu zbrale dovolj moči in koncentracije, da so iztržile vsaj točko. uk. tp
Rokomet • Mihael Petek, Moškanjci-Gorišnica
»
Pričakovali smo več
Foto: Črtomir Goznik
Nejc Janžekovič, RK Drava
Mihael Petek je najboljši strelec rokometašev Moškanjcev-Gorišnice v prvem delu sezone. Odlično levo krilo je mnenja, da je ekipa v prvem delu sezone plačala davek neizkušenosti, v drugem delu sezone in naprej pa obljublja bistveno boljše predstave. Motiva in zagnanosti ne manjka, za napredovanje po lestvici pa bo treba popraviti nekatere segmente rokometne igre.
Šele v 5. krogu prvenstva ste dosegli prvo zmago, po 11. odigranih krogih pa zasedate 8. mesto. Je to uvrstitev, ki ste jo pričakovali?
M. Petek: »Vsekakor smo pričakovali več, vendar smo takoj na začetku dve pomembni tekmi izgubili. To sedaj želimo nadoknaditi, vendar pa bo to v gosteh težko, saj so vse ekipe izenačene. Upamo na boljši spomladanski del. Vsekakor smo plačali davek neizkušenosti v ligi, poleg tega smo precej mlada ekipa in še dokaj neuigrani. Potrebovali smo nekaj časa, da smo se navadili, nadaljevanje je bilo bolje.«
Prostora za napredek je v vaši ekipi vsekakor dovolj,
«
k čemur nenazadnje stremi tudi vaš trener Sebastijan Oblak. Kje so v igri po vašem mnenju glavne rezerve?
M. Petek: »Definitivno moramo stremeti k hitrejši igri, obenem pa biti bistveno agresivnejši v obrambi. To sta po mojem naši glavni pomanjkljivosti, kar pa lahko odpravimo le s trdim treningom. To je pač sodoben rokomet in na tem moramo delati.«
Tekmece ste sedaj že do-
dobra spoznali. Kaj lahko od vaše ekipe in vas osebno, glede na to, da ste prvi strelec ekipe, pričakujemo v drugem delu sezone?
M. Petek: »To leto je cilj v 1. B-ligi definitivno obstanek v ligi, čeprav so želje povezane z zgornjim delom lestvice. Če nam bo to uspelo ,bomo zadovoljni, v naslednjem letu pa bomo prav gotovo imeli višje cilje.«
Tadej Podvršek

Foto: Črtomir Goznik
Mihael Petek, RK Moškanjci-Gorišnica
petek m 25. januarja 2013
Šport
Štajerski	13
Kikboks • Evropski pokal
Izreden uspeh Ptujčanov
Na tekmovanju »Golden Glove«, ki je potekalo v soboto in nedeljo, 19. in 20. januarja, so osvojili tri prva mesta, eno drugo mesto in dve tretji mesti. Tekmovanje, ki je potekalo v kraju Mareno di Piave v Italiji, je imelo tokrat prvič rang Evropskega pokala, kar še je toliko večji uspeh. Za ekipo Ptuja pa so tokrat tekmovali Luka Vindiš, Patrik Šulek, Timi Sitar, Gašper Mlakar, Nina in Dejan Duh, Lara Vuzem Vajda, Simon Kai-sersberger, Vito Čurin in Tadej Valenko. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 1000 tekmovalcev iz 115 klubov iz 17 držav.
Ptujčani se tokrat vračajo z odličnimi rezultati. Luka Vindiš (člani nad 80 kg) -do zelenega pasu), Simon Kaisersberger (člani do 70 kg - do zelenega pasu) in Lara Vuzem Vajda (kadeti-nje do 37 kg) so postali prvaki, Vito Čurin (člani do 70 kg - do zelenega pasu) je postal viceprvak, Timi Sitar (kadeti do 42 kg ) in Patrik Šulek (kadeti nad 47 kg) pa sta osvojila 3. mesto.
Vsi Ptujčani so tekmovali v disciplini point fighting (semi kontakt).
Rezultati:
Luka Vindiš je v kategoriji nad 80 kg do finala premagal tri nasprotnike. V finalu pa je po odlični borbi premagal Matia Betola iz Italije in osvojil 1. mesto. Za nagrado je dobil velik pokal in zlate rokavice, ki jih prejmejo zmagovalci po posameznih kategorijah,
Lara Vuzem Vajda na zmagovalnih stopničkah
Foto: Franc Slodnjak
ter denarno nagrado.
Simon Kaisersberger je v kategoriji do 70 kg prav tako kot Luka do finala premagal tri nasprotnike. Vito Čurin je v isti kategoriji prav tako premagal tri nasprotnike do finala. V finalu se je torej zgodil ptujski obračun, ki ga je dobil Simon ter osvojil 1. mesto, Vito pa se je moral zadovoljiti z 2. mestom.
Lara Vuzem Vajda je v Italiji presenetila vse in osvojila 1. mesto. V polfinalu je premagala Sabrin iz Italije v finalu pa Jano Gregorič iz Nove Gorice ter se veselila pokala in rokavic.
Uspeh Ptujčanov so dopolnili Timi Sitar in Patrik Šu-lek z osvojitvijo 3. mesta.
Timi je premagal tekmovalca iz Italije in tekmovalce iz Madžarske, v polfinalu pa je izgibil proti Sebastjanu Lazarju iz Izole. Patrik je premagal
Tenis • 2. zimska liga Goya
Zmage za TK Skorba, Veterane in Trgovine Jager II
Rezultati 6. Kroga: PSS Ptuj - TK Skorba 1:2 (P. Čeh - Hazi-mali 9:8, Belšak - Žitnik 1:9, Čeh/Čajič - Žitnik/Hazimali 3:9), Trgovine Jager II - TK Skorba Gad 3:0 (Škofič - Šuntner 9:3, Za-vrnik - Intihar 9:3, Zavrnik/Korošec - Intihar/Šlamberger 9:3), Duras projekt - Veterani 0:3 (Kos - Merc 5:9, Ljubec - Smolin-ger 6:9, Ljubec/Gavez - Mazera/Smolinger 5:9).
igre gemi 1. TRGOVINE JAGER II 15
2.	VETERANI	14
3.	PSS PTUJ	9
4.	TK SKORBA	8
5.	TK SKORBA GAD	7
6.	DURAS PROJEKT	1
152 150 11l 11B 102 S2
V	prvi tekmi je ekipa PSS presenetljivo gladko izgubila z ekipo TK Skorba. Najbolj napet dvoboj je bil med Petrom Čehom in Francem Hazimalijem, ki jo je dobil prvi. Posebej preseneča gladka zmaga Franca Žitnika nad Alešem Belšakom. V igri dvojic so dvojici Žitnik - Hazimali do zmage proti paru Robert Čajič - Peter Čeh pomagale izkušnje.
V	drugi tekmi dneva je ekipa Trgovine Jager II v postavi Marjan Škofič, Alfi Zavrnik in Boštjan Korošec zasluženo premagala ekipo TK Skorba Gad v postavi Leon Šuntner, Albin Intihar in Tina Šlamberger. Alfi Zavrnik je prispeval dve točki, med posamezniki in v igri dvojic.
Tretja tekma je pripadla ekipi Veterani v postavi Jože Smo-linger, Robi Merc in Ivo Mazera, ki so premagali ekipo Duras Projekt v postavi Dušan Kos, Primož Ljubec in Boštjan Gavez. Ekipa Duras projekt postaja iz kola v kolo močnejša, kar je za ligo izredno dobro.
1. zimska liga Goya
Italijana, izgubil pa proti kasnejšemu zmagovalcu Tadeju Kolandru iz Zagorja.
Drugi naši tekmovalci niso posegli po mestih med prvimi štirimi, vendar so se odlično borili, ter tudi dosegali posamezne zmage.
Z nastopi tekmovalcev Kluba borilnih veščin Ptuj je zelo zadovoljen trener Vladimir Sitar, ki jih je spremljal v Italiji. Konkurenca je bila velika in vsi naši tekmovalci so dobili težke nasprotnike ter prikazali kakovostne in dobre borbe. Na tekmovanju je sodil tudi mednarodni sodnik iz Ptuja Edvard Štegar.
Tekmovanje je bilo dober test za naše tekmovalce in je dalo možnost trenerju ptujske ekipe, da glede na pokazano načrtuje nadaljnje priprave naših tekmovalcev.
Franc Slodnjak
Judo • Državno prvenstvo v Kopru
Trem Ptujcankam in Frasu tri bronaste medalje
Judo zveza Slovenije in JK Koper sta v nedeljo v športni dvorani Bonifika izvedla državno prvenstvo za člane. Skupno se ga je udeležilo 80 tekmovalcev in 46 tekmovalk iz 19 klubov. Med njimi sta bila tudi kluba z našega območja, JK Gorišnica in JK Drava.
Ptujčani so na tekmovanje prijavili tri judoiste in osem judoistk. Te so bile uspešne, saj so osvojile kar tri medalje. V kategoriji do 48 kg je bila tretja Ines Jurša, medtem ko sta bili v tej kategoriji njeni klubski sotekmovalki Tina Murko in Sabrina Zajc peti. V val manj izkušenih ptujskih tekmovalk sodita ob omenjeni trojki tudi judoistki, ki sta nastopili v kategoriji do 52 kg: Doroteja Zajc, ki je bila tretja, in Sanja Jerenko. Daleč najboljša tekmovalka JK Drava Ptuj je že precej časa Urška Urek, ki nastopa v kategoriji nad 78 kg. Lanskoletna podprvakinja tokrat ni imela sreče v žrebu, saj je kot 2. nosilka (prva je bila lanska državna prvakinja in udeleženka OI v Londonu Lucija Polavder) naletela na Urško Gračner. Slednja je dobitnica medalje na mladinskem EP in je podobno kot Urekova zelo talentirana mlada judoistka. Članica JK Z'dežele Sankaku je dobila zelo izenačen dvoboj zaradi dveh kazni Ureko-ve z yukom. V nadaljevanju je ptujska judoistka v repasažu
prišla do 3. mesta, potem ko je z ipponom najprej premagala klubsko sotekmovalko Rebe-ko Vogrin, nato pa še staro znanko Tino Jazbec.
Blizu medalje je bil v kategoriji nad 100 kg tudi izkušeni Jožef Šimenko, ki je na koncu osvojil 5. mesto, medtem ko sta bila Miran Plošinjak in Bojan Vidovič deveta. V uvodnem dvoboju je Šimenko proti Marku Kapunu vodil že z 7:0, vendar je slednji kasneje zmagal s končnim prijemov. Skozi repasaž je Šimenko brez težav najprej premagal Nejca Kučana, nato pa je v boju za medaljo izgubil s prvim favoritom Vitom Dragičem, ki se je tokrat moral zadovoljiti z bronasto medaljo.
O nastopih tekmovalcev JK Drava Ptuj je njihov glavni trener Vlado Čuš dejal: »Nastopi na državnem prvenstvu so v sklopu pričakovanj. Naši mladi so si nabirali izkušnje, medtem ko sta solidno nastopila predvsem Šimenko in Urekova. Od slednje sem sicer pričakoval, da se bo v finalu pomerila z Lucijo Polavder, vendar je v uvodnem krogu izgubila proti zelo dobri Grač-nerjevi. V tem dvoboju žal ni izkoristila svojih priložnosti, je pa to državno prvenstvo izkoristila kot dober trening za naslednjo tekmo svetovnega pokala v začetku februarja v Sofiji.«
JK Gorišnica je v Kopru
Pari 6. kroga (26. 1., ob 8.30): TC Goya - Trgovine Jager I, Straf Skorba - TK Šumari. Prosta je ekipa Hiša Kager.
Vse ljubitelje tenisa posebej vabimo v soboto, 26. 1., na veliki derbi med ekipama TC Goya in ekipo Trgovin Jager I.
UR
Boks • Monika Božičko, BK Ring
»Želim biti še boljša
Monika Božičko je glede na rezultate v zadnjem obdobju najboljša ptujska boksar-ka, ki se s tem športom redno in resno ukvarja slabi dve leti. V tem času je pod vodstvom trenerja BK Ring iz Ptuja Ivana Pučka naredila velik napredek in sodi tudi med najbolj talentirane slovenske boksarke. Do tega predznaka je športnica prišla predvsem z zavzetim delom na treningih. Na velikem mednarodnem turnirju v začetku leta v Zrenjaninu v Srbiji je bila v svoji kategoriji tretja in je po domačih uspehih vpisala tudi prvega mednarodnega. Zelo
nadarjena, predvsem pa zelo pridna mlada športnica nam je na kratko opisala, zakaj se je pričela ukvarjati z boksom, kakšen je bil njen napredek in kakšne se njene želje za prihodnost, povezane z boksom.
Zakaj ste se odločili za boks?
M. Božičko: »V bistvu me je nad boksom navdušil oče, ki me je prvi peljal na dvoboj Dejana Zavca, ki je bil že pred leti tukaj na Ptuju. Kasneje sem čisto slučajno šla na športni dan pogledat k boksu in sem se najprej odločila, da se bom s tem športom ukvarjala rekreativno, ampak me je ka-
Foto: Črtomir Goznik
Monika Božičko, BK Ring: »V bistvu me je nad boksom navdušil oče, ki me je prvi peljal na dvoboj Dejana Zavca.«
«
sneje pot zanesla tudi na tekmovanja.«
Kaj vas drži v boksu?
M. Božičko: »Predvsem ta klima med trenerjem, sotek-movalci in sotekmovalkami. Enostavno se super počutim v tem, da lahko boksam. S tem sem tudi izpopolnjena in to delam predvsem za sebe, da kasneje na tekmovanjih dosegam tudi dobre rezultate.«
Kakšen pa je vaš pogled na tezo ženske in boks?
M. Božičko: »Mislim, da bo to kmalu postalo nekaj čisto običajnega, da se tudi ženske ukvarjamo z boksom. Rekla bi, da je to podobno kot pri večini športov, ko so se ženske priključile kasneje, saj čez nekaj časa za nas v boksu ne bo več nobenih večjih ovir.«
Kako naporni so treningi?
M, Božičko: »Treningi so dokaj naporni, ampak z močno voljo se da vse. Lahko pa rečem tudi, da sedaj, ko sem se že malo navadila, je vse lažje. Od začetka se spomnim, da je bilo zame veliko težje izvajati lažje vaje, ki se mi sedaj zdijo čisto preproste. Sedaj pač prihajajo vedno težje vaje, drugačni stili treningov, nove kombinacije udarcev in nove tehnike. Tako da se treningi vseskozi spreminjajo; prav zato je razlika od mojih začetkov do dandanes zares očitna.«
zastopal le Damjan Fras. Ta
je nastopil v kategoriji nad 100 kg in na koncu osvojil 3. mesto. Fras je v uvodnem dvoboju izgubil proti kasnejšemu državnemu prvaku Mitji Jenu-šu, nato pa je bil v repasažu za bronasto medaljo boljši od Luka Gruma in Tomaža Pečo-lerja.
Naslove državnih prvakov so pri moških osvojili Rok Plešnik (JK Z'dežele Sanka-ku), Adrijan Gomboc (JK Z'dežele Sankaku), Marko Prodan (JK Šiška), Aljaž Sedej (JK Bežigrad), Mihael Žgank (JK Z'dežele Sankaku), David Kukovica (JK Branik Broker) in Mitja Jenuš (JK Branik Broker). Pri ženskah so se naslovov državne prvakinje veselile Kristina Vršič (JK Duplek), Vesna Dukič (JK Z'dežele Sankaku), Katja Rigelnik (JK Z'dežele Sankaku), Nina Milo-ševič (JK Z'dežele Sankaku), Tina Trstenjak (JK Z'dežele Sankaku), Anamari Klementina Velenšek (JK Z'dežele Sankaku) in Lucija Polavder (JK Z'dežele Sankaku). Glede na zbirko medalj je bil daleč pred vsemi celjski Judo klub Z'dežele Sankaku, ki je skupno dobil kar 20 medalj, medtem ko je JK Drava Ptuj z osvojenimi tremi bronastimi medaljami bil osmi najuspešnejši klub.
David Breznik
Kakšen je spomin na vaš prvi uradni dvoboj?
M. Božičko: »Mislim, da je bil dvoboj in moj nastop kar dober. Če sedaj pogledam tisti stari posnetek, vidim, kako velike so dejansko razlike. Takrat sem se še 'lovila' pri vsem skupaj in je bilo več gibanja ter samo osnovne tehnike in udarci. Sedaj so moji dvoboji taktično in tehnično veliko bolj izpopolnjeni. Kljub vsemu: spomin na prvi dvoboj je vseeno lep.«
Kateri so vaši največji uspehi?
M. Božičko: »Moj največji uspeh je to, da se lahko postavim po robu drugim tekmovalkam, ki imajo za sabo veliko več dvobojev in izkušenj kot jaz. Iz rezultatskega vidika pa bi lahko izpostavila, da sem državna podprvakinja in da sem na zadnji tekmi v Zrenja-ninu osvojila tretje mesto.«
Kakšne so vaše želje, povezane z boksom?
M. Božičko: »Želim si priti čim dlje, kolikor se bo le dalo. To pa pomeni, da bi osvojila zlato medaljo na državnem prvenstvu in da bi osvojila še kakšno medaljo na mednarodnih tekmovanjih. Predvsem pa si želim v prihodnosti čim bolj napredovati v boksu.«
S čim se ob boksu sicer ukvarjate?
M. Božičko: »Hodim v šolo in trenutno opravljam poklicni tečaj za predšolsko vzgojo. Drugače tudi delam, tako da mi čas hitro mine, saj se vrtim med šolo, delom in
treningi.«
David Breznik
14 Štajerski
Šport, rekreacija
petek • 25. januarja 2013
Mali nogomet • Turnir za deklice U-14 in U-17
Športni napovednik
Dekleta vedno spretnejša z žogo
			
			
ö « i m i
Foto: Črtomir Gozni k
Foto: Črtomir Gozni k
ŽNK MSM Ptuj
ŽNK Dornava
Lani ustanovljen Ženski nogometni klub MSM Ptuj je v soboto v športni dvorani Center izvedel celodnevni kvalifikacijski turnir zimske ženske lige
za starostni skupini U-14 in U-17. Skupno je bilo odigranih več kot trideset tekem, dekleta pa so pokazala zavidljiv nivo nogometnega znanja.
Planinski kotiček
Zimsko potepanje po Pohorju
(Črni vrh - 1543 m)
V petek, 8. 2. 2013, se bomo podali na najvišji vrh Pohorja -Črni vrh. Odhod je ob 6.00 s parkirišča pod gradom. Izhodišče pohoda bo v Mislinji. Pot je lahka zimska tura in ne bo zahtevna, čeprav je še zmeraj koledarska zima. V primeru novozapadlega snega si bomo utrli pot in naredili svežo gaz.
Čaka nas tri ure lahkega vzpona in med potjo se nam na ogled postavijo posamezne pohorske kmetije. Na vrhu se nam odpre pogled na bližnje Kamniško-Savinjske Alpe, ki so skoraj na »dosegu roke«. Oko pa seže tudi daleč na avstrijsko stran.
S pohorskega najvišjega vrha nas čaka pol ure oddaljena Ribniška koča. Od tu lahko opravimo še skok na bližnji Jezerski vrh. Na koči bo mogoče dobiti topel obrok ali čaj. Kak priboljšek in topel napitek je zaželen v nahrbtniku med potjo. Po počitku in okrepčilu nas čaka še spust do izhodišča in vrnitev domov. Če bodo razmere dovoljevale, nas bo korak vodil na bližnje smučišče Kope in sledi spust v dolino.
Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (topla oblačila, pohodne palice, dobri čevlji, sončna očala, krema za sončenje, gamaše, rokavice ...). Prijave za izlet sprejemajo do torka, 5. 2., v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Strošek izleta je 15 €. Vrnitev bo predvidoma do 19. ure! Izlet vodi Miran Ritonja.
V mlajši starostni skupini sta igrali tudi dve ekipi iz našega območja, in sicer ŽNK MSM Ptuj in ŽNK Dornava. Ptuj-čanke, ki redno trenirajo pod vodstvom Mirana Zorčiča, so na sedmih tekmah zbrale dve zmagi, remi in štiri poraze. Ekipa iz Dornave, ki jo je vodil Alojz Gomboc, je vknjižila dva remija in pet porazov. Največ zanimanja na turnirju je bil deležen lokalni obračun med MSM Ptuj in Dornavo, ki so ga domačinke dobile z rezultatom 1:0. Edini zadetek je padel že v šesti sekundi tekme, ko je zadela Špela Nahberger.
Glede na videno se je ptujski ženski nogometni klub izkazal z organizacijo turnirja, ki sta si ga med drugimi ogledala tudi predsednik komisije za ženski nogomet pri NZS Branko Gros in nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance Bojan Prašnikar. Oba sta na igrišču videla, da v Sloveniji raste novi rod nadarjenih nogometašic, ki bodo čez nekaj let vodilne igralke v svojih klubih. Delo na dolgi rok je začrtano tudi v ŽNK MSM Ptuj, ki počasi gradi svojo
Ljutomer • Izbor športnika za leto 2012
Tanja Vrbnjak in Aleš Pokrivač
Športna zveza Ljutomer je na tradicionalnem, že 43. izboru športnika leta, na slovesnosti v prostorih hotela Bioterme pri Mali Nedelji podelila priznanja in nagrade najuspešnejšim posameznikom, športnim kolektivom in zaslužnim športnim delavcem.
V konkurenci športnih društev je 1. mesto pripadlo Judo sekciji pri TVD Partizan Ljutomer, drugo mesto pa so si razdelili nogometaši (NK Ljutomer) in kasači (KK Ljutomer). Med šolskimi športnimi društvi (ŠŠD) je največ glasov prejelo ŠŠD Veržej, pred ŠŠD Ivan Cankar Ljutomer in ŠŠD Stročja vas. V izboru perspektivnih športnikov sta bila najuspešnejša Ana Šterman (badminton) in Narsej Lackov-ič (judo), naj športnika pa sta postala Tanja Vrbnjak in Aleš Pokrivač.
Tanja Vrbnjak je kot članica karate sekcije pri TVD Partizan Ljutomer osvojila 1. mesto na državnem prvenstvu za mladinke (borbe, + 59 kg). Sodelovala je na mladinskem evropskem prvenstvu v Azer-bajdžanu (poraz v 1. kolu), na Kofukan svetovnem pokalu na Portugalskem pa je bila
najboljša v borbah. Aleš Po-krivač, član karate sekcije pri TVD Partizan Ljutomer, je na državnem mladinskem prvenstvu pri starejših dečkih osvojil 1. mesto (kate) ter 2. mesto (borbe, do 57 kg) in 3. mesto (kate) na Kofukan svetovnem pokalu (Portugalska).
Drugo mesto pri športnicah je osvojila Betina Ivajnšič (judo), tretje pa Lilijana Co-pot (pikado). Pri športnikih je drugi bil Patrik Vojsk (judo), tretji pa Jože Sagaj ml. (konjeniški šport).
Posebna priznanja za športne dosežke v letu 2012 so prejeli Badmintonska ekipa OŠ Veržej, strelska ekipa starejših učenk OŠ Ivana Cankar Ljutomer in nogometna ekipa starejših učencev OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. Priznanje je prejel tudi Franc Slokan za dolgoletno prizadevno delovanje v Planinskem društvu Ljutomer, zahvala ob upokojitvi pa je pripadla dolgoletnemu športnemu delavcu in pedagogu Tonetu Ficku.
NŠ
vadbeno piramido: deklice so v manj kot letu dni že prišle do določenega nivoja, na katerem lahko gradijo v prihodnosti.
ŽNK MSM PTUJ: Lara Ži-her, Vanesa Furjan, Rika Herga, Nina Vaupotič, Vita Čančer, Julija Topolovec, Špela Nahberger, Nika Fijan, Ana Dobriko-vič. Trener: Miran Zorčič.
ŽNK DORNAVA: Naja Mili-čič, Sabina Kurbos, Tara Sok, Ines Sok, Mojca Gomboc, Neli Hofman, Mišel Cizerl, Nika Ču-ček, Anja Gajser. Trener: Alojz Gomboc.
Miran Zorčič, trener ŽNK MSM Ptuj: »Vidi se, da naša dekleta zelo napredujejo. Na tem turnirju so odigrala dobro, v prihodnosti pa si želimo v naš klub privabiti še več igralk. Mi moramo samo dobro delati, s tem pa bodo prišli še boljši rezultati.«
Alojz Gomboc, trener ŽNK Dornava: »Z igro mojih punc sem zadovoljen. Za boljše rezultate nam je v posameznih tekmah zmanjkalo malo sreče. Drugače pa lahko rečem, da glede na razmere, v katerih trenira naša ekipa, so punce pokazale dobre igre.«
Leon Kodrič, predstavnik ŽNK MSM Ptuj: »Iz organizacijskega vidika je turnir odlično uspel in predstavniki ekip so nam zagotovili, da bodo tudi v prihodnje radi prišli na Ptuj. Naša ekipa MSM Ptuj je pokazala napredek v igri in punce so se borile po svojih najboljših močeh ter prikazale trenutni maksimum.«
David Breznik
Razpis strokovnoizpopolnjevalnega seminarja za nogometne trenerje za pridobitev licenc B in C
Društvo nogometnih trenerjev Ptuj razpisuje seminar za nogometne trenerje na območju MNZ Ptuj. Ta bo na Ptuju, v dvorani Mestnega kina Ptuj (Cvetkov trg 1), v soboto, 23. februarja 2013, med 7.30 do 14.25.
Teme na seminarju in predavatelji:
-	informacija o tekmovanjih v MNZ Ptuj (Janko Turk)
-	novitete sodniških pravil nogometne igre (Boris Grabar)
-	analiza evropskega prvenstva (Matjaž Jakopič, trener PRO)
-	razvoj ženskega nogometa - selektor ženske reprezentance (Damir Rob, trener UEFA - PRO)
-	didaktični prijemi trenerja (mag. Rudi Bračič, predsednik ZNTS)
-	obremenitev srčno-žilnega sistema igralcev pri treningu in tekmi (Stanko Janžekovič, dr. internist)
-	analiza dela pri mlajših kategorijah v treh nizozemskih klubih (Aleš Ar-mol, trener PRO)
-	posebne značilnosti vadbe mlajših starostnih kategorij od U-6 DO U-13 (Beno Repič, trener PRO)
Seminarja se bodo lahko udeležili vsi trenerji, ki imajo potrebno izobrazbo za vodenje ekip in se bodo pravočasno (najkasneje do ponedeljka, 11. 2. 2013) prijavili na seminar preko spletne aplikacije OKS-OLIMP-a:
http://dogodki.eventmanager.si/Licencni-seminar-DNT-Ptuj-za-B-ali-C-trenersko-licenco-v-nogometu/razpis/?action=register. Ob prihodu na seminar morajo prijavljeni predložiti potrdilo o plačani licenci in plačani članarini za leto 2013. Prav tako morajo trenerji, ki želijo, da se jim izda licenčni kartonček, izpolniti priložen zahtevek za izdajo licence, najkasneje do ponedeljka, 11. 2. 2013, in ga poslati na naslov DNT Ptuj, Čučkova ulica 7, 2250 Ptuj. Licenčni seminar DNT Ptuj šteje 50 točk za pridobitev licence v letu 2014.
ŠD Polenšak
organizira v soboto, 26. 2., nočno tekmo v skokih ob 17. uri na Polen-šaku.
V nedeljo pa organizira ŠD POLENŠAK - smučarska sekcija tekmovanje v veleslalomu ob 14. URI - MEMORIAL ZA PREMINULIM ČLANOM ŠD POLENŠAK.
Nogomet
V prijateljski nogometni tekmi se bosta v soboto ob 14.00 v Kidričevem pomerila Aluminij in ptujska Drava.
Namizni tenis
1. MOŠKA LIGA
12. KROG: Edigs Mengeš - Ptuj (sobota ob 17.00)
3. MOŠKA LIGA
6. KROG: Šternmatik Cirkovce - Logatec (sobota ob 10.00), Šternmatik Cirkovce - Gorica
Odbojka
2. ŽENSKA LIGA - VZHOD
11. KROG: Aliansa II. - AC Prstec Ptuj (sobota ob 16.30)
Mali nogomet
RAD IGRAM NOGOMET
V športni dvorani Kidričevo bo v nedeljo s pričetkom ob 10. uri potekalo tekmovanja 2. faze tekmovanja Rad igram nogomet za fante U-10.
NOGOMETNA ŠOLA POLI DRAVA PTUJ
organizira v soboto in nedeljo med 8. in 20. uro v športni dvorani Center turnir v malem nogometu. Prijavljenih je 34 ekip, od tega jih bo ptujska nogometna šola imela šest. Prvi dan bo turnir potekal za starostni kategoriji U-10 in U-12, drugi dan pa za starostni kategoriji U-6 in U-8.
David Breznik, Danilo Klajnšek, Ur
Mali nogomet • 16. ZLMN Ormož
Alinea in Luxuris Tomaž prvaka
Najboljši v letu 2012 (z leve): Aleš Pokrivač, Tanja Vrbnjak, Aleš Vrbančič (judo sekcija)
Pod organizacijo Športnega društva Pušenci se je zaključila že 16. izdaja zimske lige malega nogometa v Ormožu. Letos je sodelovalo rekordnih 24 ekip - 16 v članski in 8 v veteranski konkurenci. Med člani je na izjemno razburljiv način naslov prvaka osvojila Alinea, ki je v polfinalu po šestmetrovkah ugnala branilce naslova Jerebič Črni ribič. V velikem finalu so novi prvaki lažje, kot kaže končni izid, ugnali zasedbo iz Ivanjkovcev, ki je presenetila z uvrstitvijo v veliki finale.
Alinea: Matej Primužič, Rok Mulej, Jani Zamuda, Marko Sla-vinec, Leon Mar, Aleš Petek, Blaž Mulej, Blaž Šegula, Mitja Strmšek, Alen Leben, Sergej Štiberc, Jakob Majcen, Denis Rovten, Seba Piberčnik, Žan Horvat, Matjaž Golob.
Rezultati, končnica, člani:
četrtfinale: Beno Udrih Team Svetinje - ŠD Vičanci 4:2, Mladost Miklavž Prevozništvo Pesrl - Lordi Bar Gaja Ivanjkovci 1:2 po 6-m (0:0), Je-rebič Črni ribič - Pristan Fran-kovci 4:2, Geodetske storitve Kelenc - Alinea 2:5;
polfinale: Beno Udrih Team Svetinje - Lordi Bar Gaja Ivanjkovci 5:6 po 6-m (3:3), Alinea - Jerebič Črni ribič 5:4 po 6-m (2:2);
mali finale: Beno Udrih Team Svetinje - Jerebič Črni ribič 1:6;
veliki finale: Alinea - Lordi Bar Gaja Ivanjkovci 1:0.
Skupina C - Veterani
REZULTATI ZADNJEGA, 7. KROGA: Mladost
Miklavž Pleskarstvo Špendija -Luxuris KMN Tomaž 2:3, KMN Smoki Ormož - ŠD Vičanci 2:0, NK Ormož veterani - Pristan Frankovci 5:1, Rucica Bre-snica - Fiposor Aries IT 6:5.
1.	Luxuris Tomaž 7 6 1 0 42:9 19
2.	Fiposor Aries IT 7 5 1 1 20:12 16
3.	Mladost Špendija 7 5 0 2 18:7 15
4.	Rucica Bresnica 7 5 0 2 24:16 15
5.	Smoki Ormož 7 3 0 4 20:19 9
6.	ŠD Vičanci 7 2 0 5 7:16 6
7.	NK Ormož 7 1 0 6 9:32 3
8.	Pristan Frankovci 7 0 0 7 4:34 0 Luxuris KMN Tomaž: Anton Horvat, Marjan Magdič, Branko Školiber, Dejan Kralj, Andrej Miklašič, Dušan Bohi-nec, Zvonko Gašparič, Silvo Žižek, Mirko Gašparič, Janez Obran, Franci Lah, Damjan Vizjak, Mario Hošpel, Mladen Nemec, Damjan Vozlič, Franci Kamenšek.
UK
Foto: NS
petek m 25. januarja 2013
Šport, šolski šport
Štajerski	15
Strelstvo • 4. turnir mladinskih državnih lig - Kidričevo
Šumak in Stojak znova nepremagljiva
Po vzoru svojih starejših, članskih kolegov v 1. A in 1. B DL so se v nedeljo v športni dvorani Kidričevo na 4. turnirju mladinskih državnih lig pomerili mladi slovenski strelci z zračnim orožjem v kategorijah pionirjev s serijsko puško ter kadetov in mladincev s standardnim orožjem puške in pištole. Tudi drugi dan velikega strelskega tekmovanja, na katerem je sodelovalo čez 400 strelcev, je domači organizator - SD Kidričevo - poskrbel za odlične pogoje z modernim in elektronsko opremljenim streliščem, občudovanja in pohvale pa so prihajale z vseh koncev Slovenije. Velikemu organizacijskemu uspehu mlade kidričevske ekipe so sledili tudi rezultati strelcev iz Spodnjega Podrav-ja, ki so bili znova odlični. Ti so namreč v izenačeni in množični konkurenci dosegli štiri posamična in tri ekipna odličja.
Šumak slavil, Vernikova 2., Kidričan Aleš Pernat 5.
Med mladinci sta blestela ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak in Ptujčan Sašo Stojak, ki sta ponovila svojo zmagoslavno rutino iz predhodnega turnirja v Ljubljani in si znova pokorila vso konkurenco. Šumak je s puško slavil z rezultatom 392 krogov, s krogom zaostanka pa mu je znova tesno sledil Rok Rošer iz Doliča. Dobro streljanje je znova pokazal tudi domači, kidričevski strelski up Aleš Pernat, ki je s 385 krogi osvojil 5. mesto, za odli-čjem pa zaostal za vsega dva kroga. Društveni uspeh Kovi-narjeve ekipe je med mladinkami s puško dopolnila Petra Vernik, ki je s 386 krogi osvojila 2. mesto, za zmago pa je zaostala šele po slabšem seštevku notranjih desetic (mušev) proti Postojnčanki Živi Muhič z 20:18. Kljub slabemu dnevu tretje ormoške
strelke Melanie Habjanič,
ki je s skromnim nastopom s 363 krogi osvojila 10. mesto, pa si je v ekipni razvrstitvi ormoška ekipa priborila sladko zmago s 1141 krogi, od dru-gouvrščene ekipe SD Štefana Kovača Turnišče, ki je dosegla identičen rezultat, pa so bili Ormožani namreč boljši šele po notranjih centrih z 52:49.
Stojak še v drugo premagal Repiča,
■ V, v ■
Juršinčani znova najboljši
Ptujčan Sašo Stojak je med mladinci s pištolo dosegel že drugo zaporedno zmago in znova vzel skalp starejšemu in izkušenejšemu kolegu iz reprezentance ter državnemu rekorderju Kamničanu Ro-žletu Repiču. Razlika med najuspešnejšima slovenskima
mladincema je bila sicer minimalna - le krog, s 372 krogi pa je tekmo v svojo korist, šele v zadnji seriji, odločil Stojak, ki je Kamničana premagal za dva kroga (91:89). Tretji je bil Škofjeločan Marko Plestenjak s 363 krogi, ki je za krog prehitel najboljšega juršinskega strelca Gregorja Vesenjaka s 362 krogi na 4. mestu. Njegova kolega Ivan Druzovič in David Kekec sta s 355 in 351 krogi osvojila 6. in 7. mesto. Po težji poškodbi glave pa se je na tekmovanja znova vrnil miklavški strelec Jožeta Kerenčiča Žan Mir in s 349 krogi osvojil 10. mesto. Ormožan Gregor Po-lajnko je bil s 345 krogi 11., Juršinčan Rok Repič je s 340 krogi osvojil 13. mesto, ptujska strelca Aljoša Habjanič in Uroš Kosajnč pa sta s 326 krogi osvojila 14. in 15. mesto. Med mladinkami s pištolo se je tudi v drugi disciplini viso-
Šolski šport • Nogomet
OŠ Destrnik-TTnovska vas klonila v finalu za območnega prvaka
Med šestimi ekipami, ki so se v četrtek, 17. 1., merile v telovadnici OŠ Oplotnica, smo dobili območnega prvaka osnovnih šol v nogometu za starejše učence letnika 1998 in mlajše. Ekipe so bile razdeljene v dve predtekmo-valni skupini, prvouvrščeni ekipi pa sta se nato med seboj
pomerili za prestižni naslov področnega prvaka. Tega so osvojili domačini iz OŠ Pohorskega bataljona, ki so v velikem finalu z 2:1 ugnali OŠ De-strnik-Trnovska vas. Omenjeni šoli sta se tudi uvrstili v četrt-finale državnega tekmovanja.
Rezultati:
skupina A: OŠ Pohorskega
■j^^gp^p^fv^jumi
ko uvrstila Petra Vernik in s 352 krogi osvojila 5. mesto, 6. je bila Tina Novak s 340 krogi. V ekipni razvrstitvi so bili juršinski strelci znova razred zase, saj so slavili s 1068 krogi, z dobro ekipno predstavo so jim sledili strelci Kovinarja s 1037 krogi na 2. mesto, tretji so bili Železniki s 1031 krogi. Ptujčani so dosegli 1024 krogov in osvojili 4. mesto.
Ptujčan Tadej Širec do prvih stopničk
Med kadeti s pištolo je Ptuj-čan Tadej Širec dosegel svoj letošnji najboljši rezultat v mladinski državni ligi in s 351 krogi osvojil 3. mesto ter si prvič v državni ligi priboril posamično odličje. Od samega vrha pa so ga ločili samo trije krogi, zmagal je Brežičan David Rožman, drugo mesto pa je osvojil vodilni v skupnem seštevku Rok Ruparčič s 352 krogi. Mladi Ptujčan stopnjuje svoje rezultate v letošnji sezoni, začel je s 336 krogi, nadaljeval z 338 in 347 krogi, z bronastim odličjem v Kidričevem pa se je prebil že med vodilno trojico v skupnem seštevku. Preostala dva ptujska strel-
Foto: Ernest Sečen
Ptujčan Tadej Sirec je v Kidričevem dosegel letošnji najboljši ligaški rezultat s 352 krogi in si med kadeti s pištolo priboril svoje prve stopničke na tekmovanju kadetske državne lige.
ca Valentin Luževič in Vid Sušek sta s 317 in 308 krogi osvojila 12. in 16. mesto. Izmed ormoške trojice strelcev s pištolo se je dobro odrezal Žan Tomažič in s 323 krogi osvojil 9. mesto, Matjaž Pleh in Rok Tomažič pa sta z 280 krogi osvojila 19. in 20. mesto. V ekipnem seštevku so slavili strelci Morisa iz Kočevske Reke s 1037 krogi, Ptujčani so izboljšali svoj dosežek iz predhodnega turnirja in z 976 krogi osvojili 5. mesto, najboljši ekipni nastop v sezoni pa so pokazali tudi Kovinarjevi strelci in z 883 krogi osvojili 8. mesto. Med kadeti s puško je slavil Cerkničan Erik Kandare s 387 krogi, Kovinarjeva
trojica Pleh in brata Tomažič pa je s 357, 352 in 349 krogi osvojila 17., 22. in 24. mesto, ekipno 7. s 1058 krogi, zmagali so Črenšovci s 1126 krogi.
Pokal Kidričevo mini
Kot dobrodošlo dopolnitev tekmovalnega programa ligaškega tekmovanja je ki-dričevski organizator razpisal še Pokal Kidričevo mini, kjer je nastopalo več kot 50 najmlajših strelcev s serijsko zračno puško z naslonom. V konkurenci mlajših pionirjev so nastopali domači strelci iz Kidričevega, Ormoža in Miklavža pri Ormožu. Zmagal je Trzinčan Simon Vukadin s 183 krogi, med kovinarjevo trojico sta bila zelo natančna Matic Slavinec in Gal Rob, ki sta s 171 krogi osvojila 7. in 8. mesto, dobro sta nastopala tudi Jan Sagadin in Žan Habjanič, ki sta s 166 in 162 krogi osvojila 12. in 14. mesto, kidričevski novinec Ivo Ci-cmanovič Zimet je s 153 krogi osvojil 21. mesto, 22. Ivan Belec, SD Jožeta Kerenčiča, 150, 24. Aljaž Meško, Kovinar Ormož, 150, 26. Leon Panič, SD Jožeta Kerenčiča, 136 krogov. V ekipni razvrstitvi je slavilo SD Železniki s 537 krogi, 6. SD Kovinar Ormož 493, 8. SD Kidričevo 469, 9. SD Jožeta Kerenčiča 448 krogov.
Simeon Gonc
Namizni tenis m 7. turnir ŠD Moškanjci
Ob namiznem tenisu so igrali se tarok, poker, Sah ...
Foto: Marko Kmetec
Juršinski mladinci s pištolo, z leve: Ivan Druzovič, David Kekec in Gregor Vesenjak, so dosegli še četrto zaporedno ekipno zmago v sezoni, priznanje za odličen dosežek jim je podelil predsednik SD Kidričevo Gregor Kmetec.
Že sedmo leto zapored je Športno društvo Moškanjci organiziralo turnir v namiznem tenisu, ki je bil 11. januarja v gasilsko-vaškem domu. Prijavljenih je bilo 27 tekmovalcev (največ do sedaj), ki so bili razvrščeni v štiri skupine. Na treh mizah so igrali vsak z vsakim, nato pa so napredovali najboljši štirje iz vsake skupine. Sledilo je križno razigra-vanje vse do finala.
Tudi letos se je kakovost igralcev dvignila, več kot lani
je bilo tudi gledalcev. Veseli nas tudi, da se je prijavilo veliko mladih, zato bodo organizatorji poskrbeli za nadaljevanje tradicije. Končne uvrstitve:
1.	Robi Krnjak
2.	Branko Ponudič
3.	Igor Reberc Najboljših osem je dobilo
praktične nagrade, ki so jih prispevali okoliški donatorji. Turnir so vodili Sašo Majerič, Danilo Horvat ter Simon Ran-
fl. Domače ŠD se je znova pokazalo kot dober organizator, saj so pripravili tradicionalni golaž, ki je nasitil tekmovalce in obiskovalce. Namen turnirja je poleg igralnega dela druženje vseh starostnih skupin, ki so poleg spremljanja zanimivih iger namiznega tenisa odigrali zelo veliko rund taroka, pokra, »šnopsa« in šaha. Turnir se je začel ob 18.00, slavje pa se je ob igranju taroka končalo ob ranih urah.
Sašo Majerič
Šolski šport • Odbojka - dekleta
Ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas
bataljona Oplotnica - OŠ Markovci 6:2, OŠ Videm-Leskovec
-	OŠ Markovci 3:1, OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica -OŠ Videm-Leskovec 2:1;
skupina B: OŠ Destrnik-Trnovska vas - OŠ Ormož 4:3, 2. OŠ Slovenska Bistrica - OŠ Ormož 2:1, OŠ Destrnik-Tr-novska vas - 2. OŠ Slovenska Bistrica 2:1:
tekma za 3. mesto: OŠ Vi-dem-Leskovec - 2. OŠ Slovenska Bistrica 4:0;
tekma za 1. mesto: OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica
-	OŠ Destrnik-Trnovska vas 2:1.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica
2.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
3.	OŠ Videm-Leskovec
4.	2. OŠ Slovenska Bistrica
5.	OŠ Ormož
6.	OŠ Markovci
tp
OŠ Videm-Leskovec v četrtfinalu
državnega tekmovanja
Starejše učenke (letnice 1998 in mlajše) OŠ Videm-Leskovec so z 2. mestom na območnem tekmovanju v odbojki dosegle lep uspeh
in se uvrstile v četrtfinale državnega tekmovanja. V sredo, 16. 1., so v Slovenski Bistrici v napetih in izenačenih obračunih sicer slavile učenke OŠ dr.
Odbojkarska ekipa Oš Videm-Leskovec
Jožeta Pučnika iz Črešnjevca. Obe moštvi sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
Rezultati:
OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Videm-Leskovec 0:2, OŠ Črešnjevec - OŠ Breg 2:1;
tekma za 3. mesto: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Breg 2:1;
tekma za 1. mesto: OŠ Čre-šnjevec - OŠ Videm-Leskovec 2:1.
Končni vrstni red:
1.	OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec
2.	OŠ Videm-Leskovec
3.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
4.	OŠ Breg
tp
16 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 25. januarja 2013
Kuharski nasveti
Kisle juhe
Kisle juhe so se skozi čas spreminjale in dopolnjevale, na to izboljšavo so vplivala vedno večja znanja o pripravi hrane in pravilni sestavi jedi. Tako imamo danes številne različice kislih juh in vsaka ima svojo značilnost, ki jo prepoznavamo glede na sestavine, dišave in začimbe ali na postopek priprave. Kisle juhe so v primerjavi z ostalimi juhami nasitnejše, zato jih pogosto ponudimo tudi kot samostojne jedi, še najpogosteje kot malice.
Kisle juhe lahko razdelimo po različnih kriterijih, tako lahko govorimo o kislih juhah, ki jih razvrščamo glede na vrsto mesa, ki smo ga uporabili pri pripravi, tako poznamo kisle juhe iz svinjine, teletine, perutnine in drobovine. Naslednjo razvrščanje kislih juh lahko naredimo po barvi, tako poznamo tako imenovane rdeče in bele ali svetle kisle juhe. Kisle juhe pa lahko razdelimo še glede na kuharsko tehnologijo po načinu toplotne priprave, in sicer juhe, ki jih kuhamo, in juhe, ki jih dušimo in kuhamo. Kisle juhe glede na postopek zgoščevanja so: zgoščene s prežganji, zgoščene s pod-metom, zgoščene s pomoka-njem in zgoščene s surovim naribanim krompirjem.
Najpogostejše sestavine vseh kislih juh so vrsta mesa, po kateri juha nosi tudi ime, čebula, česen, jušna zelenjava, oziroma korenje, peterši-ljeva korenina in zeleni del peteršilja, pri nekaterih tudi krompir in druge vrste zelenjave, kot so paradižnik in paprika. Od dišav in začimb pri pripravi kislih juh uporabljamo kumino, timijan, lovor, majaron, poper in sol. Omenjenih dišav in začimb
ne uporabimo pri vsaki kisli juhi, zagotovo pa vsako kislo juho ob koncu kisamo. Za okisanje uporabimo dobro domače belo vino, pri rdečih juhah lahko tudi rdeče vino. Za okisanje pa lahko uporabimo tudi jabolčni ali vinski kis.
Kisle juhe, ki jih ponudimo kot samostojne jedi, na primer za malico, so nekoliko bolj goste in izdatnejše kot tiste, ki so le ena izmed jedi pri posameznem obroku. Te kisle juhe tako pogosto najprej dušimo in v drugi polovici toplotne obdelave kuhamo ter jim kot sestavino dodamo še zelenjavo, kot so korenje in peteršiljeva korenina ali krompir. Na okus teh juh pogosto vplivajo že osnovne sestavine, zato je pomembno, da uporabimo kar precejšno količino sesekljane čebule, ki jo najprej na vroči maščobi fino pre-pražimo, nato dodamo na kocke narezano meso, ko ga rahlo popražimo, dodamo sesekljan česen, začinimo in nekaj časa dušimo. Ko se meso do polovice zmehča, dodamo moko, moko rahlo prepražimo in zalijemo z večjo količino vode ali mesne juhe, ki jo imamo na razpolago, ter dodamo na male
Tačke in repki
Kuncu rastejo zobki neprestano. Če imajo zobje spodnje in zgornje čeljusti pravilen anatomski položaj,
Kisla juha
kocke narezan krompir. Po potrebi dodamo še dišave in začimbe. Juha naj počasi vre tako dolgo, da se sestavine zmehčajo. Na koncu lahko dodamo kislo smetano in jo izboljšamo z vinom ali kisom. Tako po večini pripravljamo kisle juhe iz svinjine, teletine in drobovine.
Še okusnejšo kislo juho bomo dobili, če prej omenjeno juho delno zgostimo s surovim, fino naribanim krompirjem, oziroma tako, da del moke, s katero juho zgostimo, nadomestimo s surovim naribanim krompirjem. Če pripravljamo manjšo količino kisle juhe, kar pomeni za do deset oseb, pa lahko celotno moko nadomestimo s surovim naribanim krompirjem. Krompir rahlo pre-pražimo, juho prav tako zali-jemo in kuhamo tako dolgo, da krompir razpade in s tem juho zgosti.
Pri zgoščevanju kislih juh s prežganjem je pomembno, da prežganje, ki ga posebej pripravimo v ponvi ali kozici, dodamo v juho čim prej, da sestavine pre-žganja lahko vplivajo na okus juhe in da med kuhanjem razpadejo, oziroma s
tem juho zgostijo. Najmanj zaželen način zgoščevanja kislih juh je, ko juhe zgostimo s pomokanjem, pri teh juhah način zgoščevanja ne vpliva na okus, ampak le na konsistenco jedi, pri čemer moramo paziti, da podmet v juho damo, ko je meso do polovice mehko, da se moka dobro razkuha in da juha nima mokastega okusa. Če juho zgostimo s podmetom je dobro, da jo na koncu zraven kisanja izboljšamo še z manjšo količino kisle smetane.
Da kisle juhe hranilno uravnovesimo, jih danes pogosto izboljšamo z žlični-ki (vodnimi, zdrobovimi), cmoki in kašami. Izbira dodatka je odvisna od kategorije ljudi, za katero kisle juhe pripravljamo, namena in vrste obroka. Če je kisla juha kot zaključek dogodka, ki traja kar nekaj časa in je predhodno bilo že kar nekaj drugih jedi, jim dodatka ne dodajamo, če jih ponujamo samostojno kot obrok, je ta dodatek zelo dobrodošel. Z dodajanjem žličnikov, kaš in cmokov pridobi kisla juha tudi na okusu in videzu.
Vlado Pignar
Problematika zobovja pri kuncu
Veliko vprašanj glede zobovja pri domačem kuncu se je nabralo, zato bom v današnjem prispevku ponovno predstavil zobovje pri tem simpatičnem glodavcu, ki je vedno bolj prisoten v naših domovih kot hišni ljubljenček.
si kunec med žvečenjem hrane, predvsem sena, zobe enakomerno brusi. Koristne za zobe so tudi razne vejice
_^K
Foto: Emil Senčar
dreves, npr. leske, jablane. Če podrobno opazujemo malega dolgouščka, lahko vidimo, kako bliskovito grizejo zgornji in spodnji zobje vejice in seno in se ob tem premikanju naprej in nazaj tudi enakomerno brusijo. Težave lahko nastanejo, kadar hranimo živalco samo z že pripravljenimi briketi, ki so sicer čudovita in odlična hrana, ki jo imajo zelo radi, vendar jih hitro nasiti in potem več nimajo volje jesti sena. Če ti sprednji zobje, ki jih imenujemo sekalci, preveč zrastejo, kunec ne more več jemati hrane in pogosto tudi ne zapreti ust. Že v 14 dneh lahko sekalci tako zrastejo, da kuncu onemogočijo jemanje hrane. Takrat ga je treba peljati k veterinarju na brušenje sekalcev. Napisal sem brušenje, ker jih lahko s posebnimi kleščami tudi poščipamo, čeprav pri ščipanju vedno preti nevarnost, da zob vzdolžno poči do korenine. Z brušenjem s posebnim brusilcem z diamantnim rezilom pa lahko zobe brez nevarnosti pobru-simo na želeno velikost.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Kmetijska svetovalna služba
Obvestilo za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje obvešča, da sta podjetje CONS 1, d. o. o., Lipovci 59, 9231 Beltinci, dne 6. 7. 2012 in Tatjana Rupnik, s. p., Drulovka 48 a, 4000 Kranj, prenehala izvajati strokovno usposabljanje in preverjanje znanja iz fitomedicine za izvajalce varstva rastlin oziroma prodajalce. Zaradi tega priporočamo vsem uporabnikom FFS, ki so pridobili potrdila za izvajalce varstva rastlin od teh organizacij, da preverijo veljavnost potrdil, saj ne bodo dodatno obveščani.
Vse uporabnike FFS, ki so pridobili potrdila na KGZS, Zavod Ptuj, zavod o preteku veljavnosti obvešča, opozarjamo pa, da mora po Zakonu o FFS uporabnik 1 leto pred datumom preteka veljavnosti podaljšati veljavnost potrdila, v nasprotnem primeru mora uporabnik na osnovni tečaj. Dodatne informacije dobite na KGZS, Zavod Ptuj, Ormoška c. 28, tel. 749 36 31. Obvestilo o plačilnih pravicah
Od 15. 9. 2012 do 31. 1. 2013 je odprt rok za vložitev zahtevkov za prenos plačilnih pravic, če je ta potreben. Kot že lansko leto je tudi letos prenos možen z računalniško aplikacijo. Kmetje, ki imajo v lasti plačilne pravice, lahko te delno ali pa v celoti prenesejo na drugo kmetijsko gospodarstvo. Za vse potrebne informacije o plačilnih pravicah in prenosu le-teh se oglasite pri vašem kmetijskem svetovalcu na izpostavi Kmetijsko svetovalne službe Ptuj pri Kme-tijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
Izpolnjene in podpisane obrazce za prenos plačilnih pravic je treba priporočeno poslati na naslov: ARSKTRP, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, najkasneje do 31. januarja 2013. Elektronsko vlaganje pravice do pavšalnega nadomestila
Letos k dovoljenjem/obvestilom ne bodo priloženi obrazci DDV-OPN - obračun pavšalnega nadomestila za obdobje leta 2012, ker je obvezna oddaja le-tega v elektronski obliki, in sicer do 31. januarja 2013. Za vlaganje obračuna DDV-OPN upravičenec potrebuje kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga je pred prvo oddajo obračuna treba registrirati v sistem eDavki. Za posredovanje davčnih podatkov prek sistema eDavki je lahko pooblaščen tudi drug poslovni subjekt ali fizična oseba, ki posreduje obračun DDV-OPN v imenu davčnega zavezanca - upravičenca do dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila. Informacije o poslovanju prek sistema eDavki so objavljene na spletni strani http://edavki.durs. si/. Pri Kmetijski svetovalni službi lahko kmet pavšalist pooblasti svetovalca za elektronski vnos. Zadnji rok je 31. 1. 2013.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot., vodja oddelka KSS pri KGZS Zavod Ptuj
Foto: arhiv KGZS Zavod Ptuj
Pogosto so vzrok težavam v jemanju hrane tudi anatomske prirojene nepravilnosti na zgornji ali spodnji čeljusti ali težave s kočniki. Takrat je potrebno RTG-sli-kanje zobovja in kasneje verjetna operativna korektura čeljusti, oziroma puljenje problematičnih zob, če je seveda to izvedljivo.
Jedilnik kunca lahko popestrimo z različno zelenjavo, korenjem, zeleno, bučkami, brokolijem, listi solate in ostalim. Previdni moramo biti, če dodajamo zelje ali ohrovt, ki lahko povzročita
napenjanje živali. To se lahko zgodi, če lepega dne prvič ponudimo živali zelje ali ohrovt, bolje je, da na to vrsto hrane kunca navadimo že v zgodnji mladosti. Pogosto pozabljamo, da mora imeti kunec stalno na voljo svežo pitno vodo. Ljudje zmotno mislijo, da kunec ne pije vode, ker je dobi dovolj v zelenjavi. Zrnje pšenice, koruze, ovsa, rž ni najprimernejša hrana, saj je nasitna in redilna, tako da lahko pride do težav z zobmi, ker kunec neha jesti seno in še zredi se. Kar se tiče dodajanja vitaminov v prehrano, načeloma pri pestri zelenjavni prehra-
ni ni treba. So pa na tržišču kakovostni vitaminski pripravki, ki jih uporabimo po veterinarjevem nasvetu.
Kar se tiče sladkarij, niso primerne za hranjenje kuncev, čeprav imajo le-ti radi nekaj sladkega. Najprimerneje je, da je osnovna hrana trava, seno in zelenjava. To je hrana, ki je še najbolj podobna hrani zajcev, kunče-vih divjih sorodnikov. Brike-tirana hrana nam sicer zelo olajša prehranjevanje kunca, vendar jo moramo dozirati previdno, da bo kunec še vedno jedel seno zaradi zgoraj omenjenih vzrokov. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: ASV
petek • 25. januarja 2013
Zanimivosti
Štajerski	17
Nagradno turistično vprašanje
Občine turistične takse ne bodo delile
Na Ptuju in v okolici je že zaznati predpustni utrip. Pustni kostumi karnevalskih skupin so v večini sešiti, na prvi skok pa so pripravljeni tudi kurenti, ki bodo svoj demonski ples prvič odplesali v noči od 2. na 3. februar že tradicionalno na domačiji prvega princa ptujskega karnevala Matevža Zokija v Budini.
Foto: Črtomir Goznik
Častni pokrovitelj 43. ptujskega kurentovanja je predsednik FECC Henry van der Kroon.
3. februarja bo v popoldanskih urah po ptujskih ulicah in trgih že prva pustna povorka, v kateri se bodo predstavili tradicionalni pustni liki in maske s Ptujskega in iz Slovenije ter tujine. Častni pokrovitelj letošnjega 53. kurentovanja je predsednik FECC Henry van der Kroon. Predsednik organizacijskega odbora kurentovanja Branko Bru-men napoveduje, da bo letos pustne kostume obleklo okrog 15 tisoč udeležencev iz 12 oziroma celo 15 držav. Vse prireditve pa naj bi si ogledalo okrog 150 tisoč obiskovalcev. Program letošnjega kurentovanja bodo njegovi pripravljavci predstavili tudi na sejmu Turizem in prosti čas, ki so ga včeraj odprli v Ljubljani in na katerem letos sodeluje več kot 100 turističnih društev. MO Ptuj se na njem predstavlja skupaj z RDO.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravlja nov zakon o spodbujanju razvoja turizma. Turistično gospodarstvo je v okviru medresorskega usklajevanja novega zakona podalo pobudo, da bi sedanjo maksimalno višino turistične takse z enega evra dvignilo za 50 odstotkov oziroma na največ 1,5 evra. Od tako zbrane turistične takse bi se 20 do 25 odstotkov turistične takse namenilo skupni promociji slovenskega turizma, ki jo izvaja Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, ino-vativnosti, razvoja, investicij in tu-
rizma (Spirit), s čimer bi prispevali k večji prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije in k dvigu turističnega prometa. To bi bila strogo namenska sredstva, ki nikakor ne bi bila namenjena delovanju agencije Spirit, zagotavljajo v ministrstvu za gospodarstvo. Omenjena pobuda pa ni naletela na podporo v slovenskih občinah, ki odločno nasprotujejo odvzemu četrtine turistične takse. Glede na negativne odzive slovenskih turističnih občin in Skupnosti občin Slovenije ministrstvo za gospodarstvo v nov zakon o spodbujanju razvoja turizma ne bo umestilo pobude za dvig turistične takse in
namenske usmeritve dela tako zbranih sredstev za skupno promocijo slovenskega turizma. V ministrstvu pričakujejo, da bodo lokalna okolja z zbranimi sredstvi iz naslova turističnih taks sama še naprej spodbujala razvoj turizma.
V MO Ptuj so lani s turistično takso zbrali slabih 92 tisoč evrov, od koncesij od igralništva pa je v mestni proračun dodatno nateklo še 33.425 evrov. Tako sredstva turistične takse kot koncesijska sredstva so strogo namenska sredstva, ki se lahko porabijo za spodbujanje razvoja turizma v nekem okolju. Turistični del mestnega proračuna za leto 2013 je
debel 480 tisoč evrov, v to so vključena tudi sredstva za turistične projekte, promocijo in prireditve. Gre za t. i. direktna sredstva proračuna za turizem, ob tem pa mestni proračun tudi posredno spodbuja razvoj turizma, med drugim tudi z sredstvi, ki jih namenja urejanju okolja, izgradnji turistične in druge podobne infrastrukture. V letošnjem letu bo MO Ptuj končno uresničila tudi dolgoletni projekt postavitve turistično-obveščevalnih tabel na avtocestnih odsekih. To so dosegli po dolgoletnem usklajevanju z Darsom, in ker so popustili pri tekstu, na tablah ne bo napisano, da je Ptuj najstarejše slovensko mesto, temveč le, da je zgodovinsko mesto. Pri postavki za Ptujsko jezero so v proračunu za letos vključena sredstva za izvajanje skrbništva, monitoringa, upravljanja in vodnih pravic, ne pa tudi za sanacijo, ki je ocenjena na okrog 500 tisoč evrov. Ta je nujna, če želijo, da bo Ptujsko jezero tudi v letošnjem letu živelo kot prireditveni prostor in prostor za rekreacijo.
V letu 2012 so v slovenskih naravnih zdraviliščih dosegli spodbudne rezultate zgolj na tujih trgih. Domači gostje so ustvarili za 4,5 odstotka manj prihodkov in za 6,4 odstotka
manj nočitev, tuji gostje pa so ustvarili za 2,4 odstotka več prihodkov in kar za 6,6 odstotka več nočitev. Po zaslugi velike rasti tujih gostov je bila lanska sezona v slovenskih naravnih zdraviliščih le za 0,9 odstotka slabša od sezone 2011. Skupaj so slovenska naravna zdravilišča v letu 2012 imela 2 840 420 nočitev. Slovenska zdravilišča, ki so prepoznavna z najrazličnejšimi programi za vse starostne skupine in potrebe, še naprej ostajajo steber razvoja slovenskega turizma, ki letno ustvari tretjino vseh slovenskih nočitev.
Nagradno turistično vprašanje
Za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Julijana Vajda, Bukovci 140, Markovci, ki je pravilno odgovorila, da bo Brodarsko društvo Ranca letos staro 40 let. Danes sprašujemo, kdo vodi Svet princev ptujskega karnevala. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi - tretja petletka, ki jo je založila družba Ra-dio-Tednik Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 6. februarja.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdo vodi Svet princev ptujskega karnevala?
Ime in priimek: _
Naslov:_____
Davčna številka:
Astrolog Tadej svetuje
Duševno zdravje
Depresivna osebnostna struktura
Daniela v zimskem času rada prebira razne knjige ter članke o osebnostnih tipih in je nekje zasledila, da obstaja pri mnogih ljudeh depresivna osebnostna struktura. Zanima jo opis te osebnostne strukture.
Osnovni značilnosti te osebnostne strukture sta temeljni bojazni pred samostojnostjo in vsakršno izgubo. Iz tega pa izvira drugi sklop potez njihove osebnosti, in to je težnja po predajanju in prilagajanju.
Ljudje z depresivno osebnostno strukturo nimajo opore v sebi, zato želijo biti, kolikor je mogoče, blizu drugemu človeku in ga trdno prikleniti nase.V ta namen se skušajo narediti otroško nemočne (kar v resnici tudi so), nepretrgoma od ljudi nekaj zahtevajo in pričakujejo, pripravljeni pa so tudi na žrtve, odrekanje in zanikanje sebe, samo da jih ljudje ne bi zapustili. Druge poteze njihove osebnosti so še lagodnost, ljubosumnost, sebičnost (ker so nesposobni si pridobiti stvari in ljudi), velika pričakovanja, negotovost ipd.
Ker drugi ne morejo in nikoli niso pripravljeni izpolniti vseh njihovih zahtev, pa tudi zato, ker so zaradi svojih temeljnih bojazni prisiljeni k odrekanju, zanikanju samega sebe, oz. ker živijo lastno življenje le ob drugem in v popolnem poistovetenju z drugim človekom, so ti ljudje nepretrgoma razočarani in obupani, polni vseh mogočih pritožb.
Mag. Bojan Šinko
Šifra: Beli gaber
Vprašanje: Pravijo, da je življenje eno samo dogajanje, polno izzivov in nepredvidljivih sprememb. Ta fikcija se mi dogaja v intervalih in ne morem je doseči. Vedno bolj imam občutek, da sem na nekakšni prelomnici in iz tega izvira moje vprašanje, kakšna bo moja prihodnost.
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, ilustracija življenja in njegove prispodobe so lahko zelo številčne. V celi zgodovini človeštva so različni narodi izdelali različne sisteme, s katerimi so si pomagali na razpotjih usode. Seveda ima sleherni posameznik svojo pot. V vašem primeru je jedro problema v tem, da ste mnogokrat prepričani, da vam je vse usojeno vnaprej. Toda vsakemu je dodeljena svobodna volja, ki ima različno moč jakosti, glede na zgodbe, ki jih piše življenje.
Zelo dobro bi bilo, da ne bi več toliko analizirali in prebirali različne literature. Ampak preprosto začnite živeti. Ko boste pripravljeni sprejeti dejstvo, da je vsaka sprememba dar in da tako najdete v sebi notranjo moč, se vam odpira paleta novosti in nek nov svet razsežnosti. Kdaj so spremembe nepredvidljive? Posebej tedaj, ko menite, da vas nič ne more presenetiti in da pravzaprav vse veste. Na drugi strani se morate zavedati, da celo svoje življenje duhovno in osebno zorite. Vsak trenutek je tako nekaj posebnega. Kaj vas čaka v prihodnosti? Vsekakor tisto, kar vam je namenje-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
no. Toda to še ne pomeni, da bo nekaj slabega in težkega. Kajti prav po vsaki nevihti posije toplo sonce in pokaže prijazen obraz. Tisti ljudje, ki vas bremenijo in vam niso všeč, bodo morali oditi. Spremljala vas bo paleta novosti in novih pogledov, toda to bo zato, da dobite trdno vero. Kajti v tistega, kar verjamete in vzamete za svoje, ne morete znova in znova spreminjati. Če se boste poslušali, v intuiciji vedno najdete novo in svežo energijo in z njo tudi pot preobrazbe. Včasih seveda ni lahko, toda vsekakor tam, kjer je pot, je tudi volja. Pravzaprav prihodnost niti ni tako pomembna, kajti če znate uživati v vsakem trenutku, se vam bo nasmehnila sreča. Nekoč boste prišli tudi do spoznanja, da je življenje samo potovanje in da se pot z zemeljskim ne konča. Kajti duša je tista, ki je večna. Torej se vedno znova in znova
trudite, da najdete smisel in da se tako potrudite, da vsak trenutek, vsako uro in minuto uživate. Srečno!
Šifra: Rdeči flamingo
Vprašanje: Zanima me in skrbi, ali se bo kaj spremenilo v družini in ali se bo sin, star 34 let in živi še doma, kdaj poročil.
Odgovor: Vsaka mati ima za svojega otroka skrbi in jo od časa do časa najedajo dvomi. Prav gotovo je v življenju ena od pomembnih vrednot tudi zaupanje.
Stvari v vaši družini se bodo le s težavo uredile. Vaši sosedje so prepričani, da ste zelo zgledna družina in da vam nič ne manjka. Znotraj te celice se dogajajo čudne stvari, kajti vsak po svoje težite k svoji usodi. Z možem imata včasih zelo dober odnos in pridejo obdobja, ko je omenjeno samo iluzija. Vendarle je omenjeno tudi del vaše interpretacija, kajti srečo iščete vsepovsod, in ko je ne najdete, ste razočarani. Če je to upravičeno ali ne, je druga zgodba. Prav gotovo pa drži, da sreča ni sestavljena iz milnih mehurčkov, ampak se skriva v vašem srcu. Sin bo našel svojo srečo in radost, mnenja sem, da se lahko odloči in stopi naprej. Ali si bo ustvaril družino? Na to vprašanje vam ne morem podati odgovora,
kajti čas še ni zrel za omenjeno tezo. Toda vsekakor drži, da se vse odvija tako, kot se mora. Iz dneva v dan boste morali biti bolj zadovoljni in hvaležni za tisto, kar imate. Čeprav so vam nekatere reči lahko samoumevne, je vse za nekaj dobro. Konec koncev imate še toliko reči, ki so vam lahko izziv, da
se vam ni treba bremeniti s tistim, česar nimate. Vzemite si dneve kot navdih in bodite kreativni. In epilog tega bo dejstvo, da ugotovite, da imate pravzaprav premalo časa tako zase kot za druge.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Tudi vas zanima katero vprašanje in ne poznate odgovora nanj? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedajte se, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vsega skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Svoj položaj na kratko opišite in zapišite točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni.
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 25. januarja 2013
Slo glasbene novice
Prva skladba, ki jo v novem letu predstavlja skupina The Sticky Licks, je rokerska balada Imel te bom rad, ki sojo fantje posneli pod budnim očesom producenta Jakoba Kralla iz Railroad Studios, mastering pa je delo svetovno priznanega Gregorja Zemljiča. Za pesem so posneli tudi videospot. V spotu poleg pevca skupine Maria Pešica nastopajo še Ema Vladislavic, Sara Nuša Golob Grabner, Tina Gratej, Maša Flogie in Jure Karpač. Scenarij in režija sta delo Toma Novosela. Za kamero je skrbel Miha Kolar. V spotu je prikazana zgodba moškega, ki je pri nežnejšem spolu nadvse priljubljen in to seveda s pridom izkorišča. Ko ugotovi, da mu takšen način življenja več ne ustreza, si zaželi mirnega in ustaljenega življenja s stalno partnerico. Vendar tudi ta korak ni tako enostaven.
•k-k-k
Da dober glas seže v deveto vas, je nedavno dokazala Maja Založnik, ki je konec oktobra 2012 v Ljubljani presenetila s svojim prvim samostojnim koncertom, na katerem je med drugim z Urošem Peričem premierno - v živo s spremljevalno skupino - predstavila novo, avtorsko skladbo Sweet sugar honey. Po odmevni predstavitvi se je številna glasbena ekipa znova zbrala in skladbi, ki je bila na predstavitvi odlično sprejeta, dodala vse spremljevalne instrumente. Tako je bila pesem pripravljena do te mere, da sta jo Maja Založnik in Uroš Perič v studiu le še posnela. »Odkar sem spoznala Uroša, me vedno znova in znova navduši s svojo pozitivno energijo, izjemnim talentom, igranjem klavirja in izjemnim vokalom. Ker tudi sama obožujem blues in soul ritme, sem si vedno želela zapeti prav z njim oziroma z njim posneti duet, kar mi je tudi uspelo. Po vseh usklajevanjih sem napisala tekst, Uroš pa je vse skupaj še malo priredil. Aranžma je naredil Jernej Senegačnik, skladbo pa smo snemali v Fancy studiu pri Mateju Kovšeju v Slovenskih Konjicah,« je še dejala Maja.
MZ
Glasbeni kotiček
D
ETI
1 O

Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. BOHEM - NIHČE IZ VESOLJA
9. IN & OUT - OD VIŠINE SE ZVRTI
>
8. FOXY TEENS - SE ŠE SPOMNIŠ
7. PAPIR - PERON 9 6. TINKARA KOVAČ - JE TO RES 5. GAŠPER RIFEL - ZADIHAJ 4. MIRAN RUDAN - RAD JO IMAM 3. DEMETRA MALALAN - MALO FANTAZIJE 2. KATARINA MALA - KREDITNO SPOSOBNA 1. MANCA ŠPIK - IZ PRVE RO
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Nino prepeva o zadnjem upanju
Nino je mlad glasbenik - pevec, pianist, glasbeni avtor, producent in bodoči profesor glasbe, ki je znan predvsem po svojih lahkotnih plesnih pop pesmih: Ti in jaz, Mi amor, S tabo je lepo, Padajo poljubi ...
Tokrat se predstavlja v povsem drugačni, bolj odrasli in zreli podobi, z novim radijskim singlom in svojim četrtim videospotom za pop-rock balado Zadnje upanje. Aranžma in kitare je prispeval pro-ducent Franci Zabukovec, za mastering je poskrbela ekipa Damjana Pančurja - Pancho Production. V pesmi je opisana življenjska zgodba razočaranja, žalosti in bolečine, a vseeno nosi pozitivno sporočilo. Nino je pesem napisal že pred leti, vendar je v predalu čakala na svoj trenutek. »Ko ti usoda nenadoma vzame osebo, ki je bila vedno del tvojega življenja, je lahko zelo težko. V težkih življenjskih situacijah tolažbo vedno najdem v glasbi in ravno pesem Zadnje upanje, ki je nastala zaradi ene od mojih najtežjih preizkušenj, je
moja najbolj osebna pesem,« je pojasnil pevec.
Za skladbo so posneli tudi videospot. Pod režijo, scenarij in produkcijo se je podpisal Marko Maag, ki je zgodbo pesmi prenesel še v video podobo. Glavni vlogi v spotu sta odigrala aktualna Miss Universe Ema
Jagodič in tekmovalec resnič-nostnega šova Paradise Hotel Tilen Kos. V videospotu je nastopilo tudi nekaj statistov. Najmlajša na snemanju sta bila simpatična brat in sestra - triletni Tanai in šestletna Timea. V videospotu se v izvirni modni kreaciji oblikovalca Marica
Foto: Tilyen Mucik
Pevec Nino je doslej predstavil že več avtorskih pesmi.
Velerja pojavi še simpatična Nina Golubovič, ki je odlično odigrala precej zahtevne kadre žalosti in razočaranja. Naporni so bili predvsem zaradi čevljev z ekstremno visoko peto. Snemanje je trajalo dobrih 16 ur, potekalo pa je kar na treh lokacijah: v Grosupljem, na dvorcu Bokalce v Ljubljani in v Hotelu Actum v Kranju. Čeprav se glasbeniki v zadnjem času vse redkeje odločajo za snemanje videospotov, je Nino mnenja, da si kakovostna pesem zasluži tudi video podobo: »Pesmi, ki niso napisane 'na prvo žogo', kot radi rečemo, so velikokrat preslišane, prezrte. Že ko sem posnel demo verzijo pesmi Zadnje upanje, sem vedel, da je to ena tistih močnih, čustvenih pesmi, ki si zasluži, da jo ljudje ne samo slišijo, ampak tudi vizualno doživijo. Res, da je snemanje spota zelo velik zalogaj, tako finančno kot tudi organizacijsko. Ker pa so bili do zdaj vsi trije moji videospo-ti (Mi amor, Žal mi je, Ti in jaz) zelo dobro sprejeti in zelo dobro gledani oziroma obiskani na spletu, sem se odločil, da tudi za to pesem posnamem videospot«.
MZ
Filmski kotiček
Sedem psihopatov in shi tzu
Vsebina: Marty je mlad scenarist z blokado. Medtem ko ga vedno bolj nejevoljna punca finančno podpira, Marty zapravlja čas s steklenico in svojim prijateljem Billyjem, sicer profesionalnim ugrabiteljem psov, ki jih nato proti nagradi lastnikom vrača njegov pajdaš Hans. Stvari se zapletejo, ko nevede ukradejo psička lokalnega psihotičnega mafijca, ki jim zato napove vojno. Najprej ubije Hansovo ostarelo ženo, ki je bila v mladih letih serijska morilka, nekje v času, ko si je Hans kot ubijalski amiš pre-
Seven Psychopats
Igrajo: Colin Farrell, Christopher Walken, Woody Harrelson, Sam Rockwell, Michael Pitt, Michael Stuhlbarg, Abbie Cornish, Helena Mattsson, Linda Bright Clay Režija: Martin McDonagh Scenarij: Martin McDonagh Žanr: komična drama Dolžina: 110 minut Leto: 2012
Država: Velika Britanija
rezal vrat in preživel. Medtem bivši mož Hansove žene pristopi Martyju, da mu pomaga poiskati izgubljeno ljubezen, hkrati pa se kolega Billy izkaže za serijskega morilca ubijalcev in si na smrt želi pravi končni filmski obračun z mafijo v puščavi ...
Vsebina se bere kot zapisovanje vlaka razmetanih, a povezanih misli, ki se porajajo ob uživanju kakšnih substanc zakonsko oporečnega izvora. Najbrž gre v resnici za precej bistroumen trik, da se znebiš pisateljske blokade. Pač pišeš o njej in nato dovoliš, da um asociativno odnese nekam v tri dni, in sicer v več smeri hkrati, nakar jih, ko prideš k sebi, nekako povežeš v smiselno celoto. Ali pa nesmiselno, važno je le, da je konec smiseln. Če je ta logičen in dober, postane logičen in dober tudi ves film, tudi če v resnici ni.
To je nasvet iz Kauffmano-vega filma Adaptacija in film Sedem psihopatov je ravno odmev Adaptacije, lepo pomešan s tarantinovsko zaje-bancijo in krvavim nasiljem, coenovskim črnim humor-
jem, packinpahovsko breziz-hodnostjo ter režiran v slogu Guya Ritchieja naphanega s pomirjevali. Scenarist in režiser Martin McDonagh, sicer avtor odličnega Morilca na kolektivca (In Bruges, 2008), svoj novi film najbrž prodaja kot lastno avtorsko smer, toda v resnici gre za nekakšen post-postmodernizem, kjer je v lonec vrgel zgoraj naštete postmoderniste in nad njimi izvedel to, kar so oni izvedli nad drugimi.
Rezultat je napol meta-film, ki ves čas razgrajuje žanre, a hkrati tudi samega sebe, saj si ne dovoli, da bi imel kakršen-
koli smisel, hkrati pa odbija biti povsem nesmiseln, zato dobimo tekoče gledljiv in nadvse zabaven film, ki nas opomni, da je svet poln norcev, a kljub temu nekako funkcionira. Igralci so najbrž uživali kot že dolgo ne, saj so dialogi in scenarij ostri kot britev. Kljub temu naj vas navidezna večplastnost filma ne zavede, kajti film je kljub vsemu enopla-sten kot palačinka. Pravzaprav je, v pomanjkanju boljše besede, popolnoma spipan. Nelinearna zgodba, skrajna satira in odlična estetika nasilja so se zlili v manjšo mojstrovino, kjer odpove le en delček. Psiček bi glede na sporočilnost filma o studijskem terorju nad filmskimi avtorji vendarle moral umreti, a ironično, studio tega ni dovolil.
Matej Frece
' ■ ¡Lj
J OVEN (21.3. - 20.4.)
Se vam ne zdi, da je čas, da vzamete vajeti v svoje roke in tako zablestite? Seveda pa so rezultati odvisni od vas. Oseba nasprotnega spola vam bo podarila mnogo neke dinamične energije in volje do življenja. Če boste gradili na majhnih korakih, kmalu pridejo veliki.
BIK i,
(21.4. - 20.5.) *
Finančno stanje bo nekoliko podobno gugalnici in uvideli boste nekaj ugodnih poslovnih priložnosti. Telesu boste morali dovajati dovolj vitaminov in mineralov, še najbolje je, da to storite v naravni obliki. Odzvali se boste klicu narave in si tako pridobili val sveže in dinamične energije.
ñ
\
DVOJČKA
(21. S. - 2Û. ó.)
Zimska pravljica se bo odvijala na dinamičen način in mnogo sprememb vas čaka v ljubezni. Če ste vezani, bodo stvari tekle po starem, samske pa čaka mnogo priložnosti in ugodnih situacij. Nasvet mlajše ženske vam bo koristil. Razbrati je ugodne finančne iztočnice in
hk RAK
(21.6. - 22.7.)
Intuitivni signali se bodo okrepili in tako bo čas, da se poslušate in da uvidite, kaj je za vas prava pot. Sreča se bo mnogo bolj lesketala, če boste na zadeve pogledali s srcem. Ljudje, ki bodo prihajali v vašo bližino, vam prinašajo veselje in modrost. Potrebovali pa umiritev.

LEV
(23.7. - 22.8.)
Spremljalo vas bo delovno obdobje in ne boste imeli časa za počitek, ampak se morate aktivno soočiti z vsem tistim, kar vam je blizu. Po drugi strani bo v tem tednu čas, da naredite nekaj zase in se odpravite h kozmetičarki ali v savno. Srečali pa boste svojo simpatijo iz mladosti.
H DEVICA f& (23.8. - 22.9.)
Na delovnem mestu se bodo zadeve nekoliko ustavile in tako boste morali znati na pravilen način reči bobu bob. Seveda ne smete zadev sprejemati na silo, ampak počasi in zanesljivo. Harmonija časa vnaša prijetne trenutke in mnogo radosti, uspehi pa se bodo lesketali v umetniških dejavnostih.
petek • 25. januarja 2013
Za kratek čas
Štajerski	iS
SESTAVIL
EDI KLASINC
STOŽEC
■ y* - "To
«V, Ï	T .

LEDVICA, REN

. ..
- ;■--- -Ar C
■
RIBA Z BRKI
BIČJE, LOČEK
SAMICA RAKA
Štajerski TEDNIK
OBRAT ZA 90°
FRANCOSKI KOLESAR (RAYMOND)
SPLET LAS, KITA
OVALNA ANTENA
STAR MOŽAK
GROBAR
BERTA JAREB
VKUHANO SADJE
OBROBEK, OBKRAJEK
ITALIJANSKI PESNIK (IPPOLITO)
NOGOMETNI TRENER (TONI)
MEJNI PREHOD PRI ILIRSKI BISTRICI
DIPLOMATSKA URADNICA
PREBIVALEC STANEČ
RAZREDČILO
IVAN NAPOTNIK
NAS NOG. SODNIK
OSELNIK, VODIR
OPIČJI SAMEC, OPIČNIK
ZADNJA PLAT
KAČA UDAV
PRIVRŽENEC ETATIZMA
KOST PODLAHTNICA
VAS PRI MENGSU
PIKADO
TANTAL
BALETNI PLESALEC
VELIK GORSKI VRH
SOMJI MLADIČ
ZADNJI DEL
ZDRAVILO
TVORBE V PANJU
NAPRSNA ZAPONKA
PRITOK VISLE
SENO
STIKLJIV OTROK
ZADNJE PREDIVO
SLAVIST (RUDOLF)
TAVČAR
LUČAJ
OHISJE ČIPA
SLIKAR (HANS)
DIPLOMATSKI PROTEST
INDIJSKI KOLAČEK
ALENKA KOLMAN
MANJSI JAREM
NAŠA ODBOJKARICA (SVETLANA)
MODEL CITROENA
KRVNA POGAČA, KOLAČ ZA PSE
KOSMATENA VOLNENA TKANINA
VOZIČEK
PREBIVALEC APAČ
UGANKARSKI SLOVARČEK: DOBENO = naselje pri Mengšu, KONUS = stožec, MOLE = slovenski slavist, klasični filolog, pedagog in prevajalec (Rudolf, 1883-1969), NIEVO = italijanski pesnik in pripovednik, ki je utonil v brodolomu (Ippolito, 1831-1861), OTRE = zadnje predivo, tulje, OTT = švicarski dramatik (Arnold, 1840-1910), POULIDOR = francoski kolesar, imenovan "večno drugi" (Raymond, 1936-), STAROD = mejni prehod pri Ilirski Bistrici.
■ueoedy 'eo|o^
'9uubj 'eu|AJ>i 'u9||b '9!ie|0 '3|WJei '¡p 'esjeiuep '9|0|a| '9J}o 'oe^js 'jj 'ues 'esojq 'poAqo 'ex 'yep 'oueqoo 'eu|n 'is^eje 'ju '^efojdo 'so» ofejQ 'jejqo|od 'do^oqojf 'mod 'bugjuj 'jsjqo 'snuo^ :ouabjopoa '3VINVZId>l 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8'98,2»I04,3
SOBOTA, 26. januar:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 27. januar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še
ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 28. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10 S poslancem Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI DNEVI.
08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemlja-rič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 29. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in
19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 30. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10
Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
ČETRTEK, 31. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače
viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 1. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
Vrtičkarije na Radiu Ptuj. Vsako sredo med 18. in 19. uro. Ponovitev v nedeljo po 10. uri.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Načrti se vam bodo obrestovali in korak za korakom boste napredovali v samozavesti. Na delovnem mestu boste pridobili možnost izobraževanja in čas je, da pokažete svoje znanje. Pridobili boste možnost, da popravite stvari, ki vas ovirajo pri osebnem napredku.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Privlačile vas bodo skrivnosti in reševali boste tiste stvari, ki so vam deloma ali v celoti uganka. Bodite nekoliko bolj zaupljivi, kajti dobro se z dobrim vrača. Pridobili pa boste nova znanja o svetu duhovnosti. Doma vas čaka neka prenova in pričakovati je, da boste besedno bolj impulzivni.
Sledili boste svoji notranji modrosti in zdelo se bo, da so se vam vrata sreče na stežaj odprla. Odpravite se lahko na neko krajše potovanje. Na delovnem mestu se bodo uspehi nizali v vašo korist. Notranji nemir boste občutili v komunikaciji in tako se boste mnogo bolj kakovostno izrazili v pisani besedi.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Vodila vas bo ljubezen. Ravno slednja vam bo pokazalo pravo pot in vas ponesla v tiste dejavnosti, v katerih boste lahko živeli svoje sanje. Nakazano je, da se žarki sonca razprostirajo v prijetnih in magičnih trenutkih ljubezni. Čeprav je zunaj še zima, se v vašem srcu prebuja pomlad.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Vračali se boste v preteklost in razmišljali o tem, kaj bi se dalo spremeniti. Toda pot je človeku v samem bistvu začrtana in dobro je, da se soočite s tistim, kar vam je dano. Na delovnem mestu se boste želeli dokazati. In vendarle vedite, da je čas, ko prihaja vaših pet minut.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Reka življenja bo plula strmo naprej in sami boste tisti, ki se boste predajali toku usode. Nekaterih stvari pač ne boste povedali na glas, ampak jih boste rajši premišljevali v svojem srcu. Znali pa se boste preleviti tako, da boste poželi uspehe. In ne pozabite na svoje prijatelje, ti so kot vino življenja.
20 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 25. januarja 2013
Slov. gorice, Haloze • Vincekova rez
Debela snežna odeja je trti dobrodošla
Zavetnik vinske trte, sv. Vincek, goduje 22. januarja. To je datum, ki ga vinogradniki že tradicionalno povezujejo z rezjo trte. Tudi letos ni bilo drugače; čeprav nekoliko prej, v nedeljo dopoldne, so se vincekove rezi lotili tako v Halozah kot v Slovenskih goricah.
V Slovenskih goricah je 3. vincekov pohod in rez organiziralo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice in Biotehnična šola Ptuj v vinogradih na Grajen-ščaku. Strokovni prikaz rezi je opravil vinogradniški strokovnjak Andrej Rebernišek, zbrane vinogradnike pa je pozdravila tudi 4. ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek, ki jim je zaželela dobro letino, brez toče in suše, za konec pa je sledil še blagoslov trte.
Kot je med drugim povedal Rebernišek, letošnja debela snežna odeja ni prav nobena ovira za rez trte: „Če pogledamo po vinogradih, je doslej porezanih že kar nekaj in sama rez dejansko nikakor ni vezana prav za vincekovo. To je bolj tradicionalni praznik za vinogradnike. Tokrat imamo obilo snega, kar je prej dobro kot slabo, sploh za vinograde v Halozah, kjer so tla bolj prodnata in je sneg zelo dobrodošel. Če je takšna pošiljka snega kot letos januarja ali februarja, potem načeloma vinska trta suše ne čuti." Kot je še dodal, je za samo rez trte zelo pomembno, da se opravi ob pravem času: „Vseka-kor se je dobro rezi izogibati v času nizkih nočnih in dnevnih temperatur, ko je les zmrznjen, sicer pa težav ni. Rez se lahko tako opravlja že od novembra, ko odpade listje, pa vse tja do marca. Vedno zgodnja rez tudi ni najboljša izbira, ker se v naših vinogradih zadnje obdobje pogosteje pojavlja glivična bolezen lesa (esca) in prav prezgodnja res je eden povzročiteljev te bolezni. Zato velja priporočilo, zlasti za manjše vinograde, da je bolj smiselno počakati in začeti rez febru-
Tretji vincekov pohod, ki se je končal s prikazom rezi trte v vinogradu na Grajenščaku, je tudi letos organiziralo DVS Osrednje Slovenske gorice skupaj z Biotehnično šolo Ptuj.
arja. Lastniki večjih površin pa morajo začeti prej, da se v roku rez tudi zaključi," je med drugim pojasnil Rebernišek in dodal, da je osnova rezi vzdrževanje vzgojne oblike, druga pomembna funkcija rezi pa je določitev obremenitve trsa: „Z obremenitvijo pa je spet povezano vprašanje kakovosti našega vina, kakšno vino želimo pridelati. Tu še opažamo generalno napako, saj vinogradniki režejo nekako na splošno, ne glede na cilj, kakšno vino želijo pridelati. Nekako jih vodi samo cilj doseči višji pridelek grozdja ter zunanji izgled vinograda. Glede tega bi vinogradnike opozoril, da če jim je cilj doseči vino za špricer, če se tako izrazim, lahko brez skrbi režejo 10 do 12 očes, tudi na 16 očes pri dvošparonski obliki. Kjer pa vinogradnik res želi doseči višjo kakovost vina, naj se ne bi rezalo na več kot osem očes oziroma se ve, da se zadnja obremenitev določa s pletvijo."
Sicer pa, kot še svetuje Re-bernišek, je pri rezi treba upoštevati tudi lego vinograda in njegovo starost; rez naj se tako najprej opravi v starejših vinogradih in kasneje v mlajših ter v tistih, ki so na bolj izpostavljenih legah, kjer je nevarnost pozebe večja. „Treba je upoštevati tudi sorto in lego vinograda; če je lega takšna, da obstaja večja možnost pozebe, naj se rez opravi kasneje. Načeloma so vzhodne lege bolj izpostavljene spomladanskim pozebam kot, recimo, zahodne ali južne."
Sama rez mora biti tudi čim bolj gladka, vreznina ne sme biti preveč agresivna na les, pri zgodnji rezi pa je priporočljivo, da se morebitne večje rane zamažejo. Odvečni les s trte je dobro sproti pospraviti, sploh če so kakšne bolezni lesa že bile prisotne ali pa je odkrita glivična bolezen lesa. Sicer pa, če je z zdravjem trte v se v redu, ni nič narobe, če se odrezano rožje pusti kar v
Ptuj • Viteško omizje Ptuj - Ormož
Vitezi vina o letniku 2012
Člani Združenja slovenskega reda vitezov vina, viteškega omizja Ptuj - Ormož, so na svojem letošnjem prvem srečanju v četrtek, 17. januarja, v Ptujski kleti ocenili vinski letnik 2012.
Pod vodstvom enologa Ptujske kleti in člana omizja Bojana Kobala so pokušali nekaj
sort letnika 2012 in ob oceni pridelka ugotovili, da je vinski letnik 2012 odličen. Za vina, ki
Foto: S. Kerbler
Člani Viteškega omizja Ptuj - Ormož na pokušnji letnika 2012 v Ptujski kleti
dozorevajo v Ptujski kleti, pa je Bojan Kobal povedal: »Vinski letnik 2012 je bogat ne po količini, ampak po soncu, ki ga je bilo deležno grozdje, bogat po telesu in polnosti, bogat za rdeče sorte in odličen za bele nevtralne in aromatične sorte.«
V nadaljevanju so člani omizja ponovno opozorili, da bi Združenje slovenskega reda vitezov vina moralo svoje aktivnosti nameniti tudi strokovnemu izobraževanju, hkrati pa spremljati in se odzivati na aktualna dogajanja na področju vinogradništva, vinarstva, trsni-čarstva in promocije slovenskih vin. Nerazumljivo je namreč, da Red molči ob množičnem
vinogradu, saj se s tem vračajo organske snovi.
V Halozah pa je Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) letošnjo deveto Vincekovo rez organiziralo v vinogradu Slavice in Stanka Gregorec na Majskem Vrhu, potem ko so udeleženci že opravili tudi jutranji vincekov pohod. Rez trte so zbranim prikazali gospodar Stanko Grego-rec, videmski župan Friderik Bračič, podpredsednik DVSH Zvonko Arnečič in vinogradniški strokovnjak Roman Štabuc. Po opravljenem prikazu je prav tako sledil še blagoslov trte. Predsednik DVSH Edi Hojnik pa je ob godu zavetnika vinske trte spomnil še na staro tradicijo: „Ta dan gospodarji vinske trte pred sončnim vzhodom odrežejo rodno šibo trte, jo dajo v vodo in postavijo na toplo. Ozelenela trta bo pokazala, kako je prezimila in kakšno letino lahko pričakujemo. Na cvetno nedeljo pa ta šiba ne sme manjkati v presmecu."
SM
uvozu cenenih tujih vin, da kot nevladna organizacija ne opozarja pristojnih na prodajo naše zemlje tujcem (v Halozah so npr. pokupili že 50 hektarov), na opuščanje vinogradov in s tem na spreminjanje slovenske krajine. Člani omizja so prepričani, da nam ob teh dogajanjih ne bi smelo biti vseeno, in na svojih srečanjih nenehno opozarjajo na to, vendar v svetu Reda doslej ni bilo pravega odziva. V svoj program so si zapisali, da bodo na leto pripravili vsaj en dogodek, namenjen javnosti, ki bo opozoril na aktualna dogajanja na področju vinogradništva, vinarstva, trsni-čarstva in predvsem promocije slovenskega vina.
Člani so se tudi zavzeli, da je treba opozoriti organizatorje martinovanja in kurentovanja na Ptuju, da ne mečejo v isti koš obeh prireditev, saj si vsaka zase zasluži posebno mesto, še posebej pa vino, ki ima na Ptuju nekajstoletno tradicijo.
Nataša Petrovič
Od tod in tam
Gabrnik • Zlata poroka Terezije in Ivana Herga
Foto: zsebni arhiv
Pred 50 leti sta se Terezija in Ivan Herga se odločila za skupno življenjsko pot. Pred matičarja sta stopila v Markovcih, cerkveno pa sta se poročila v cerkvi svetega Marka, Zakoncema so se rodili štirje otroci, danes pa ju razveseljuje 9 vnukov. Pred kratkim sta v Gabrniku v krogu najdražjih slavila zlato poroko. Obred zlate poroke je bil opravljen v farni cerkvi svetega Lovrenca v Juršincih,
Ur
Sp. Kamenščak • Zlata poroka zakoncev Potočnik
Foto: zasebni arhiv
V soboto, 29. decembra, je minilo 50 let od takrat, ko sta se poročila Silva in Janko Potočnik iz Sp. Ka-menščaka 31 a pri Ljutomeru. Na njuno željo so ponovili civilno poroko na Upravni enoti v Ljutomeru in cerkveno v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru, Obe slovesnosti in praznovanje so bili čustveni, polni presenečenj. Zlatoporočenca sta razrezala poročno torto, zaplesala »zlatoporočni« valček in se zaljubljeno smejala drug drugemu, Hčerke in vnuki so se trudili narediti zlato poroko čim bolj nepozabno. Uspelo jim je s pomočjo najožjih, prijateljev, muzikantov, pevcev, godbenikov, igralcev, maškar ...praznovati dva dni. Vnuki so od dedka in babice dobili lep vzor za svoje življenje.
AL
Nova vas • 90 let Marije Kekec
Foto: D. S.
18. januarja je članica Društva upokojencev Rogoz-nica Marija Kekec iz Nove vasi praznovala častitljivih
90 let. Na dan njenega praznika sojo obiskali predstavniki DU Rogoznica in ji izročili šopek in darilo. Ob njihovem obisku sojo obiskali tudi njeni štirje sinovi in hči s svojimi družinami. Še posebej so babico in prababico razveselili vnuki in vnukinje. Mariji Kekec želimo še mnogo zdravih let v krogu njene družine.
D. S.
Foto: AP
petek • 25. januarja 2013
Zanimivosti, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Piše: Vladimir Kajzovar • Ob 100. obletnici rojstva pisatelja Ivana Potrča (1.1.1913-12. 6.1993) .
Na ptujski gimnaziji
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Potrč pravi v intervjuju v Tedniku, da so bili takrat na gimnaziji zelo enotni. Imeli so dobre profesorje, večinoma pregnance. Tako je bilo tudi z dr. Boršnikovo, ki mu je ob neki anarhistično napisani nalogi v šesti ali sedmi gimnaziji samo prišepnila, da naloga ni ocenjena in naj jo na novo napiše, saj bi lahko škodil sebi in tudi njej. Ustrašil se je prepada, ki bi lahko nastal med njim in ljubeznivo ter mlado slavistko, v katero so bili vsi po vrsti zagledani. Zato je to nalogo pozneje drugače napisal. K eni izmed svojih šolskih ur je pripeljala Ludvika Mrzela s črno zavezano kravato in ga posadila v zadnjo klop. Marja Boršnikova je bila rojena v Borovnici in je zgodaj izgubila očeta. Tudi zaradi težkega finančnega položaja sta se z mamo preselili v Ljubljano. Leta 1929 je diplomirala iz slovenske književnosti, primerjalne književnosti in nemškega jezika s književnostjo, 1938 pa je doktorirala. Na ptujski gimnaziji je poučevala med letoma 1930 in 1931, od koder je bila premeščena v Leskovec v Srbijo. Po vojni je bila urednica Slavistične revije, Jezika in slovstva, Klasja,
zbranih in izbranih del Vide Jeraj, Zofke Kvedrove, Antona Aškerca, Ivana Tavčarja, Stanka Majcna, avtorica monografij, zaslužna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani in dopisna članica SAZU. Njeno znanstveno delo je obsežno in raznovrstno, kot literarna zgodovinarka je veliko pripomogla k razvoju slovenskega slovstva.
Spominja se profesorja Oni-ča, o katerem so vedeli, da je bil zaradi pesniške zbirke že zaprt, pa pravičniškega profesorja Antona Ingoliča, ki jim je veliko pomagal, dr. Žgeča, ki je v tistih letih objavljal v Sodobnosti sociološke študije o Halozah. Prav Ingolič in Onič sta mu pomagala, da je na proslavi prebrano novelo do kraja napisal in poslal Zvo-novemu uredniku Seliškarju. Ko so jih dijake aretirali, so jih veliko spraševali o dr. Žgeču in dr. Potrču, pa tudi o Lacku, saj so jih hoteli zapreti. Dijaki so prihajali na sestanke socialdemokratske Svobode, kjer je kdaj govoril tudi kmet Jože Lacko o kmečkih vprašanjih. Toda noben od dijakov ni nikogar izdal. Dr. Potrč je bil visoko moralna in etična osebnost, pravi ljudski zdravnik, ki ga gospoda ni marala. Ptujska
študentarija je vedela, da je partijski človek, ko ga je Potrč obiskoval v Janežovcih, pa sta se o teh zadevah bolj malo pogovarjala. Dr. Potrč je vedel za njegovo rano pisanje in mu je pomagal pri odkrivanju globljih stisk njegovih literarnih oseb z deli nemških reformatorskih seksologov Magnusa Hirschfelda in Maxa Hodanna.
Potrč se spominja, da v ptujski gimnaziji ni bilo kakega posebnega literarnega vzdušja. Pisati je pričel predvsem zato, ker je njegov miselni svet trčil ob tistega realnega in je moral povedati, kar mu je ležalo na duši. Ob viničarskih zgodbah je začutil človeško ponižanje, krivice in grdobije. Predvsem krivice in nasilje enega družbenega razreda nad drugim. Prva črtica, ki jo je napisal za dijaški list Rast v šesti gimnaziji, je govorila o ciganih, ki so prihajali vsako leto na pašnik ob Grajeni, o prvi naklonjenosti do ciganske deklice in motivno o pravi cankarjanski grdobiji. Ustvarjalni vzgib zanjo pa je bil dogodek iz pastirskih ali prvih šolskih let, ko so zahtevali od stare debelušne ciganke, da jim da mlado skuštrano cigansko deklico, in to s takimi besedami, da jih je stara nagnala s pašnika. Naslova
Stojnci • 90 let Neže Kostanjevec
Slavljenka Neža Kostanjevec v družbi sinov Franca, Romana in Janeza
Poročila se je v Stojnce, kjer sta si z možem Romanom ustvarila dom in družino. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: sinovi Jožef, Roman, Franc in Janez ter hčerka Marjeta, ki je umrla kot osemmesečna dojenčica. Prav tako sta danes pokojna tudi njen mož Roman in najstarejši sin Jožef. Kostanjevčeva je babica devetim vnukom (Miranu, Metki, Robiju, Tanji, Mateju, Andreji, Evi, Simonu in Metodu). Druga najstarejša vnukinja Metka je žal že sklenila svojo življenjsko pot. Pri Kostanjevčevih pa imajo tudi osem pravnukov: Roka, Manuelo, Marino, Špelo, Luka,
Niko, Mašo in Tea.
Danes 90-letna Neža je svoje življenje preživela kot gospodinja na kmetiji, pridelovala zelenjavo in jo 25 let prodajala na tržnicah v Mariboru, Varaždinu in Celju. Mož Roman je bil zaposlen v gradbenem podjetju Drava, kasneje pa v sosednji Avstriji.
Kljub letom je 90-letna Stojn-čanka danes še zelo vitalna. Živi sama, od spomladi do jeseni z veseljem postori vse potrebno na vrtu in na njivi, redi prašiče in kokoši. Za dober začetek dneva si vsako jutro pripravi kapučino, v tem zimskem času ima pogosto na jedilniku
črtice se pisatelj ne spominja več natančno, Greh ali Otroci. Naslednje leto je v Rasti objavil Kopače, začetek Kopačev o težkem življenju na ilovnati zemlji in uporu viničarja proti zemljiškemu gospodu. Dopolnjeno črtico je objavil Zvon. Urednik Zvona je bil v tistem času Seliškar in Potrč podvomi, če bi bila brez tega dejstva črtica natisnjena. Po tej objavi je nekaj mesecev manj pisal, tematika kočarske siromašči-ne pa mu ni dala miru. Do nastanka druge novele, Kočarjev, so jim prepovedali gimnazijski list Rast. Ko je pisal Kočarje, se je spraševal, kako bo opisal tisto žensko v ječi, čez štirinajst dni pa je bil že sam zaprt. Znašel se je v skojevskih vrstah, dokončal Kočarje in pristal v ljubljanskem zaporu, kjer so nastale še druge povesti o kočarjih.
V sedmi gimnaziji jim je profesor in pisatelj Ingolič razkril Božidarja Flegeriča in iz njegove drobne knjižice Grajenske pesmi prebral nekaj pesmi. Pesmi so Potrča vznemirile, saj so govorile o njegovem rojstnem kraju, o tihem in milem potoku Grajeni, na kateri so imeli svoj mlin, o vrbah in o svobodi slovenskega ljudstva. Flegeričeve skromne pesmi se
Vir: zasebni arhiv
Potrčeva družina. Okrog leta 1915 posnel ptujski fotograf Jochan Winkler (last Potrčeve družine)
ne da primerjati s Prešernovimi, vendar ga je Oton Župančič označil kot slovenskega ljudskega pesnika in pisatelja. Vznemirila pa ga je tudi pesni-
kova nesrečna usoda in trnova življenjska pot, kot pravi Potrč, »slovenjegoriškega Drabosnja-ka«.
Se nadaljuje!
Se vedno vedrega duha
V torek, 8. januarja 2013, je 90. rojstni dan praznovala Neža Kostanjevec iz Stojncev 58. Kostanjevčeva je bila rojena v Novi vasi pri Markovcih v družini z 11 otroki.
žgance, ki jih ima še posebej rada. V prostem času se z veseljem odpravi na obisk k sorodnikom ali prijateljem, vsako nedeljo gre k maši. Veliko se vozi s kolesom - največkrat do bližnje trgovine ali na obisk k sorodnikom.
Praznovanje 90. rojstnega dneva je Kostanjevčeva preživela v prijetni družbi družine, sorodnikov in prijateljev, obiskali pa so jo tudi predstavniki vaškega odbora Stojnci, župnijske Karitas sv. Marka in občinske organizacije Rdečega križa Markovci.
Mojca Zemljarič
Štajerska budilka in Atelje Tapetedekor v skupni akciji
V mesecu decembru smo v Štajerski budilki izvedli akcijo, kjer so poslušalci en teden s pošiljanjem SMS-sporočil in elektronskih sporočil v naš nabiralnik sodelovali v nagradni igri. V petek, 14. 12., smo skupaj s predstavnico podjetja Tapetedekor gospo Branko izžrebali srečnega nagrajenca. Glavno nagrado svetovanje pri nakupu dekorativnih tapet, tapete in polaganje tapet z ekipo Štajerske budilke je prejela Brigita Vukovič iz Zlatoličja. Tokratno akcijo smo izvedli prvič in izžrebanko je na domu obiskal tudi del ekipe Štajerske budilke, ki je s svojo dobro voljo pomagala pri zaključnem delu akcije - polaganju tapet. Simona in Dalibor sta torej polagala tapete v dnevni sobi naše zmagovalke.
In kako je delo potekalo?
Branka Vukajlovič, lastnica podjetja Tapete decor, je s svojo sodelavko Mojco pripravila lepilo, izmerila steno in nanjo položila tapete, ki si jih je gospa Vukovič izbrala v njihovem ateljeju. Da je delo potekalo, kot mora, sta
Dalibor in Simona pomagala pri polaganju. Polaganje je bilo zelo zabavno, saj je bila celotna družina nagrajenke zelo dobre volje in je budilkarjema postregla okusno kapljico in domači narezek. S končnim rezultatom so bili vsi skupaj izredno zadovoljni.
www. radio-tednik.si
Foto: MZ
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 25. januarja 2013
(R RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3

Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	j
-NOVA VOZILA FORD	1
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD g
-	KREDITI NA POLOŽNICE	f BREZ POLOGA 1
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	* LEASINGOV & MENJAVE
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 25.1.
SOBOTA 26.1.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Mesečna kronika iz Občine Lenart 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Poika in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:00 Video strani 18:00 Božična prireditev v Voličini 19:00 Gledališka igra - Hop v pravljico 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:10 Utrip iz Ormoža 22:10 Glasbene novičke z Ingrid 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Oddaja iz Občine Martovci 9:15 Glasbene novičke z Ingrid 10:00 Božična prireditev v Voličini 11:00 Gledališka igra - Hop v pravljico 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Oddaja ŠKL 19:00 Duhovna oaza 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Kronika iz Občine Markovci 21:15 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani
NEDELJA 27.1.
00:00 Video strani 8:00 ŠKL
9:00 Novoletni koncert v Skorbi 10:00 Glasbene novičke z Ingrid 10:40 Ptujska kronika
11:00 Novoletni koncert MePZ Sv. Vida z gosti 13:00 Mesečna kronika iz Občine Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:30 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 25. Let Oktet Pesnica 18:30 Božična prireditev v Voličini 20:00 Mesečna kronika iz Občine Starše 21:20 Video strani
PONEDELJEK 28. 1. 00:00 Video strani
8:00 Mesečna kronika iz Občine Videm 9:20 Oddaja ŠKL 10:15 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 11:30 Video strani
18:00 Novoletni koncert MePZ Sv. Vida z gosti 20:00 Kronika iz Občine Markovci 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
PTUJSKA TELEVIZIJA

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 25.1.
1:00 Dnevnik TV Maribor - pon. D JiWiikÍh króoiká - «
pa k 0:23 Mom-pon. 2:0 ] Resi TV Ormož
poo.
5:35 Kiihirjica 6:00 Duhovna oaza -15. oddaja - poo, '7:00Povahi!o na kavo-pon. 7:35 Cista umetnost -15. oddaja - pon. 20:00 JJtujska kronika-pon. 33:23 Spurt(no) -13. oddaja-pon. ■133 Ptujske odrske deske-10. oddaja-21:25 Mdio scena-17. oddaja - pon. 21:45 Regj TV GoriSnica - pon.
Sobota 26.1.
IJO Ptujska kronika-pon 0:33 Dukvna oaza-15, oddaja-pon. 0:25 Modro - pon. 113 Zemlja m mi -14. oddaja 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 3:00 Pregled tedna 3:20 Res 1Y Ormož-pon. 5:15 Mn ica - pon. SiOO Ptujska kronika-pon 3:00 Ptujska kronika -jon. 8:20 Cista umetnost -15. oddaja - pon. 3:35 Pregled tedna - pon. 0:30 Po cesti smrti v umirajočo džunglo - pon. 30:03 p-jjska kronika - pon 20:20 Zemlja in mi -14. ocdaja - pon. 20:55 Ku tura na dlani -12. oddaja - pon. 21:15 Ptu ske ocishe deske - 9. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon.
Nedelja 27.1.
9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Kuhinj ica
10:10 Duhovna oaza -15. oddaja-pon. 11:00 Ptujske odrske tleske - 9. oddaja - poo. 13:00 Pretlec tečna -oon. 13:25 Zemlja in mi -14. oddaja - pon. 13:50 Sport(no)-13, occaja- pon. 15:15 Gostilna pr Francet -14. oddaja 13:00 Ptujska kronika-pon 20:00 Ptujska kronika-pon 20:20 Povabilo na kavo-pon. pon. 20:E3 Sport(no) - pon.
21:25 Moto scena-17. oddaja-pon. 21:45 Duhovna oaza -15, oddaja - pon.
Ponedeljek 23.1. 9:00 Dnevnik T1I Maribor-pon. 9:25 Kuhinjioa-pon.
9:50 Modro - pon. 10:45 Pregled tedna-pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 17:OD Povabilo na kavo - pon
20:00 Ptujska kronika-pon
"ito —
loto scena -17. oddaja-pon. .jiort(no)-13, oddaja-pon.
______ista umetnost -15. oddaja - pon.
21:40 Dartur - Vojna za vodo - poo.
www.petv.tv
m _...	SpreiBljale nas ludi na T2 in StOL TV
PTUJSKA TELEVIZIJA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
CHEVROLET KALOS 1.2 DIRECT	2006	3.450,00€	72.000 PREV.	KOV. SV. ZELENA
CITROEN DYNAMIQUE C4 PICASS01.616V VTI	2010	9.900,00 {	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
NISSAN COMFORTALMERATIN01.816V+PLIN	2001	3.090,00€	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
FORD FIESTA 1.31 SUN EDITION	2003	3.350,00 £	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
AIXAM EVOLUTION 400	2000	2.700,00«	ALU PLAT.	K0V.B0RD0
FIAT MULTIPLA 1.616VSX100	1999	1.950,00€	KLIMA	KOV. ZLATA
SEAT IBIZA 1.9 SDI SIGNO	2002	3.120,00€	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.212V COMFORT	2002	2,350,00!	SERVO VOLAN	BELA
TOYOTA SOL COROLLA VERSO 2.2 D-4D	2007	7.800,00 €	PRVI LAST.	KOV. SIVA
PEUGEOT 2061.4IX-LINE	2002	1.990,00€	PRVI LAST.	K0V.B0RD0
VOLVO C301.6TD	2007	8.250,00 £	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.9 DCIDYNAM. LUX	2004	4.250,00 (	SERV. KNJIGA	K0V.B0RD0
MITSUBISHI PAJERO PININ 2.0 GDI	2000	4.150,00€	PVILAST.	KOV. ČRNA
RENAULT 1WING0U OPEN	2006	3.990,00€	31.000 PREV.	KOV. ČRNA
PEUGEOT 1061.01	1999	1 J50,00€	78.000 PREV.	KOV. ZELENA
NISSAN QASHQA11.616VTEKNA	2007	9350,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
CITROEN EXCLUSIVE G PICASSO 1.4VTI 95	2011	10390,00«	21.000 PREV.	BELA
HONDA CIVIC 1.7VTI AVT.	2003	3.700,00€	SERV. KNJIGA	BELA
RENAULT CLI01.2 RN FIDJI	1998	730,00«	5 VRAT	K0V.B0RD0
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS	2008	11.400,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
O pMiklavž c.e.0.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0TDI	2006	8.780,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
CITROEN C 4 PICASS01.6 HDI	2010	9.870,00	AVT. MENJAL	BELA
CITROEN C 31.4 HDI	2010	5.850.00	KUMA	BELA
FIAT PANDA 1.3 MULTUET	2008	4.150.00	KUMA	BELA
FORD GALAXY 1.9TDI	1999	1.980,00	KUMA	BEL
OPEL CORSA 1.3 CDU ENJOY	2010	6.980,00	KUMA	BELA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDU 2010		12.990,00	AVT. KLIMA	BELA
PEUGEOT 207 1.4 i TRENDY	2009	6.980,00	KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 308 SW 1.6 HDI	2009	8.150.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2006	3.980,00	KUMA	BELA
SEAT CORDOBA 1.416 VFRESC	2009	5.680,00	KUMATR0NIC	RDEČA
TOYOTA VERSO DYNAMIC D4D	2010	13.650,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
VOLVO S 80 2.4 TD5 AUT0M.	2005	6.180,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
VW GOLF 1.6 i	2008	9.780.00	KUMA	KOV. SV. MODRA
VW PASSAT 4X4 KARAVAN	2002	4.980.00	AVT. KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TOI KARAVAN	2008	10.250,00	AVT. KLIMA	BELA
VWT0URAN 1.9TDI	2006	7.880,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
Do konca februarja -20% gotovinski popust
ODKUP VOZIL V ENI URI
www.tednik.si
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog in pelete, vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. NOVO: velika izbira oblek za valeto. AKCIJA: 20% popust na prodajo in izposojo poročnih oblek. SALON BARBI V MALI VASI 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170._
PRODAM drva z razrezom na 25 ali 33 cm in pelete za kurjavo. Možnost dostave. Tel. 041 723 957.
KUPIM traktor, tip je lahko Zetor, Ursus, Ferguson, Univerzal ali podobno. Tel. 041 680 684.
PRODAM tri prašiče, težke od 70 do 80 kg, cena po dogovoru. Tel. 764 51 81.
DRVA, bukova (debelo cepana), ugodno prodam (tudi hlodovino). Tel. 051 632 814.
KUPIMO krave in telice za zakol, plačilo takoj. Tel. 040 727 779.
KUPIM bikce simentalce, stare do mesec dni. Tel. 031 532 785.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared. Možna _dosta-va. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91.
PRODAM svinjo domače reje, težko 180 kg. Tel. 031 660 441 ali 751 08 01._
BELE KOKOŠI, težke 4 kg, po 4 € za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
V OKOLICI Ptujske Gore prodam 140 arov gozda in 30 arov travnika, primerno za vikend. Cena 10.000 €. Tel. 041 234 031.
PRODAM enosobno stanovanje, 34 m2, v pritličju,s shrambo, kletjo in garažo ter oddam v najem delno opremljeno enosobno stanovanje. Tel. 041 844 173.
PRODAM 2,8 ha gozda (hrast, jesen, akacija), bližina Ptuja, na ravnici. Tel. 041 588 137._
PRODAM gradbeno parcelo v velikosti 18 arov ali manjše na Ptuju, bližina šole Ljudski vrt oz. vrtca Rogoznica. Tel. 041 588 137.
ÍsmI
£ MI nepremičnine
SM nepremičnine, Milena Jančič s.p. Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj,
M: 031 310 803 Stanovanja na Ptuju Kvedrova, 2 sob., gr. l. 1975, IV. nad., 60,9 m2 pov., z balkonom,
PC 65.000 €._
Arbajterjeva, 1,5 sob., gr. l. 1982, III. nad., 44,8 m2 pov., povečano za balkon, obnovljeno,
PC 55.000 €._
Kraigherjeva, 3 sob., gr. l. 1979, IV. nad., 81,87 m2 pov., z zaprtim
balkonom, PC 65.000 €._
V zvezi s prodajo Vaše nepremičnine nas lahko pokličete na 031 310 803 in se dogovorite za termin.
PRODAMO kravo s prvim teletom, starim en mesec, ter telička (lahko posamezno) in telico, stara 17 mesecev, simentalke. Tel. 041 599 567.
DOM STANOVANJE
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju s centralnim ogrevanjem, internetom in kabelsko TV. Tel. 041 428 673.
V NAJEM oddamo 2,5-sobno stanovanje v Gorišnici. En mesec brezplačno. Tel. 031 744 413.
MENJAM občinsko enosobno stanovanje na Ptuju za večje. Tel. 031 893 200.
NA PTUJU oddam v najem opremljeno enosobno stanovanje. Tel. 051 356 346.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI, zimski in letni, ugodno. Razprodaja v Vulkanizerstvu Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel 02 629 62 77.
petek • 25. januarja 2013
Oglasi in objave
Štajerski	23
Prireditvenik
Petek, 25. januar
18:00 Laporje, OŠ: prireditev Športnik leta 2012 občine Slovenska Bistrica 18:00 Ormož, viteška dvorana gradu: potopisno predavanje Milene Zorčič,
Južna Etiopija, barvitost avtohtonih ljudstev 18:00 Sveti Tomaž, Kulturni dom: komedija Antona Žumbarja Moj Vinko,
Gledališke skupine KD Frana Ksaverja Meška Sveti Tomaž 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: viktorinov večer, slovenski
pastoralni načrt, Pridite in poglejte, mag. Magda Burger, šolska sestra De notre Dame, PePZ župnije sv. Petra in Pavla 19:00 Stoperce, Dom krajanov: redni letni zbor članov KPD Stoperce 20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: glasbeno-govorna predstava harmonikarja Jureta Toria in radijca Jureta Longyke 21:00 Ptuj, CID: koncert swing glasbe in plesni večer
Sobota, 26. januar
17:00 Polenšak: nočna tekma v skokih, ŠD Polenšak
18:00 Draženci, Dom vaščanov: občni zbor TE-DE korant klub
18:00 Hajdoše, gasilski dom: občni zbor PGD Hajdoše
18:00 Leskovec, gasilski dom: občni zbor PGD Leskovec
18:00 Majšperk, gostišče Dolinca: občni zbor PGD Majšperk Breg
18:00 Majšperk, KPC: koncert ženske vokalne skupine Fortuna, ob 10-letnici
delovanja, glasbeniki Tom Hajšek, Luka Gaiser in Gregor Nestorov 18:00 Sveti Tomaž: Bogastvo ljudske zakladnice 2013, območno srečanje
pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 18:00 Videm, občinska dvorana: ponovitev komedije Toneta Partljiča Na
svidenje nad zvezdami v izvedbi gledališke skupine Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm 19:00 Rače, Športna dvorana: državno prvenstvo v standardnih plesih, Plesni
klub Samba Maribor 19:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: premiera gledališke predstave KUD
Vitomarci, Šah-mat-gotova si 21:00 Ptuj, CID: Drugi jazz vikend, improvizacije
Nedelja, 27. januar
9:00 Dornava, baročni dvorec: Prinčeva nedelja Miroslava Slodnjaka viteza Dornavskega, 14. princa ptujskega karnevala, maša v cerkvi sv. Doroteje, srednjeveška pojedina z igrami in zabavnim programom ob 13:00
14:00 Polenšak: tekmovanje v veleslalomu, smučarska sekcija ŠD Polenšak,
memorial za preminulim članom 15:00 Ptuj, Mestno gledališče: Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko
univerzo; predavanje Petje Janžekoviča, Božanska komedija - Vice 17:00 Poljčane, Dom športa in kulture: komedija Tašča.com 1, Veseli oder Ptuj
18:00 Videm, občinska dvorana: ponovitev komedije Toneta Partljiča Na
svidenje nad zvezdami v izvedbi gledališke skupine Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm 18:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: premiera gledališke predstave KUD Vitomarci, Šah-mat-gotova si
Ponedeljek, 28. januar
17:00 Poljčane, knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje 19:00 Ptuj, Primus, Gemina XIII: monokomedija Uroša Fursta - Jamski človek 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Jožef in Marija Petra Turrinia, za
Torek, 29. januar
17:00 Oplotnica, knjižnica: pravljična ura za otroke od 5. leta starosti dalje 17:00 Ormož, galerija Grajske pristave: odprtje razstave slik prleškega
akademskega slikarja Vladimirja Potočnika st. 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Jožef in Marija Petra Turrinia, za abonma Tespis in Orfej ter za izven
Mestni kino Ptuj
Petek, 25., sobota, 26., in nedelja, 27. januar: 16:00 Zveri južne divjine; 18:00 Nahrani me z besedami; 20:00 Hobit: Nepričakovano potovanje
Prog ram TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Konzorcij Kurent predstavil projekt 53. Kurentovanja, Dokumentarni film V kožuhu skriti demoni; Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož v znamenju 120-letnice muzeja; Ptuj, zakladnica tisočletij ujeta v prihodnost; 13. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka; Življenje Ivana Potrča v besedi in sliki; Ferdo Ve-ingerl, direktor Cestnega podjetja Ptuj na sprejemu v Mestni hiši; Cestno podjetje Ptuj v koraku s časom; Jožef in Marija na odru Mestnega gledališča Ptuj; Sejem rabljene korantove opreme; Ptujsko labodje jezero; Ljudske muzikantke Vesele Polanke se predstavljajo; Z glasbo v zimski večer.
Ljubi sin, abraham te kliče, tebe pa že devet let ni med nami. Dete ljubo, otrok moj, kam si šel, da te tak dolgo ni več nazaj? Mama, jaz odšel sem v tisti kraj, od kod ne bo me več nazaj.
SPOMIN
Igorju Horvatu, mag. farmacije
IZ ZAGOJIČEV
S težko bolečino v srcu spremljam ure, dneve in noči, odkar te več ni. S svojim dragim očetom bodita srečna v večnem domu in z vsemi svojimi in našimi dragimi naj vas spremlja naša ljubezen.
Mama in vsi, ki vas pogrešamo
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in botra
Antona Kondriča
IZ DORNAVE 5
Iz srca hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, z nami delili žalost in bolečino ter nam ustno in pisno izrazili sožalja. Hvala vsem gasilskim in čebelarskim društvom in njihovim praporščakom, društvu upokojencev, zastavonoši, pevcem za odpete pesmi, ge. Mariji Velikonja in g. Vladu Zagoršku za ganljive besede slovesa, patroma Emilu in Kristjanu za cerkveni obred in sv. mašo, ge. Mariji Zorko za molitev, godbeniku za odigrano Tišino in podjetju Mir za opravljeno storitev. Hvala vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskreno hvala. Njegovi: žena Jera, sinova Srečko in Marjan z družinama
Kolikor več je človek drugim razdal, toliko več je zase nabral.
(Tao)
SPOMIN
Minilo je osem let in mineva sedem let, odkar sta nas zapustila naša draga
Elizabeta Mlakar
26. 12. 2004
Franc Mlakar
27. 1. 2006
IZ LANCOVE VASI
Hvala vsem, ki se ju radi spominjate, darujete cvetje in ob njunem grobu prižigate sveče.
Vsi vajini
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675._
ROČNO PLETEM gamaše za kurente vseh vrst in barv. Tel.: 051 399 841.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka a popustom najcenejši na Ptuju.
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin prod.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Včasih zavesa se je zganila, roka jo njena je odgrnila. Ključ obrnila, vrata odprla, se nasmejala, v nas se zazrla. Sedaj pa v spomin ji svečka gori ...
(Stane Vidmar)
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage
Ane Žmauc
IZ SAKUŠAKA 14 A 5. 6. 1921 t 22. 12. 2012 nazadnje varovanka Doma Juršinci
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče, svete maše in za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za mašo in opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, pogrebnemu podjetju Mir, zastavonoši in govornici ge. Mariji Filipič ter g. Lovrencu za molitev. Iskrena hvala celotnemu osebju Doma upokojencev Juršinci za human odnos, zdravljenje in nego, lajšanje bolečin, še posebno zadnje dni njenega življenja. Vsem še enkrat HVALA za vzpodbudne besede, lepe misli in spomin na našo mamo.
Žalujoči: hčerka Jožica z družino
Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je. Bolečine težke si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. Počivaj mirno, mirno spi v zemlji, ki jo ljubila si. Spi... Tiho in brez skrbi...
ZAHVALA
Vsem, ki so se nam z lepo mislijo in dejanjem pridružili ob zadnjem slovesu naše zlate žene, mamice, babice, tašče, sestre in tete
Marija Kelc
IZ TRZCA 20 B 29. 2. 1940-17. 1. 2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji stali ob strani, jo obiskovali in ji vlivali pogum. Iz srca hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, z nami delili žalost in bolečino ter nam ustno in pisno izrazili sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir, zastavonošem in govorniku g. Kozelu za poslovilne besede ter Cestnemu podjetju Ptuj.
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat hvala!
Žalujoči: može Franc, sin Sandi in hčerka Silva z družinama
So ptice v daljavo poletele, z njimi tudi vidva sta odšla, spomladi bodo spet zapele, le vidva nazaj ne bosta več prišla. S kamnite plošče nemo črke in številke govorijo, da za vaju že svečke deset let gorijo.
V SPOMIN
Žalosten je spomin na 24. januarja 2003 in 22. februarja 2003, odkar sta nas zapustila draga starša, dedek in babica
Terezija
1929-2003
Franc
1928-2003
Krajnc
IZ PODVINCEV 121
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižgete svečko in se ju z lepimi mislimi spominjate.
Vajini najdražji
Tisti, ki nas zaznamujejo z ljubeznijo, srčnostjo in pogumom, ne umrejo -ostanejo vedno z nami. Angeli naj vaju čuvajo, mi pa se srečamo med zvezdami.
SPOMIN
Liyi
Kokol
5. 5. 1984 t 21. 12. 2003
Andrej
IZ PTUJA	3. 6. 1981 t 23. 1. 2003
Mineva devet in deset let žalosti, zato vsakomur posebej, ki postojite ob njunem preranem grobu z lepo mislijo, prižgete svečko in poklonite kak cvet, hvala. Sara M., hvala ti za tvojo prijateljsko požrtvovalnost, in hvala Boštanju V.
Neutolažljiva: ati in mamica, M. M. ter sorodniki in prijatelji
Kog • 4. Antonovanje s Čurkarijado
Curke so bile odlične
Letošnje Antonovanje na Kogu se je začelo 12. januarja in se bo končalo to nedeljo z Antonovim turnirjem v malem nogometu. V teh dneh so se zvrstili številni dogodki, nekaj pa so jih organizatorji - Društvo Antonovanje na Kogu - zaradi obilice snega morali tudi odpovedati.
Foto: Viki Ivanuša
Številne kmetije se ukvarjajo s predelavo mesa in pozimi izdelujejo tudi čurke. Glede na ocene komisije imajo posebno dobre v kmečki sirarni in predelavi mesa Perc iz Vodrancev.
Osrednji del Čurkarijade je ocenjevanje čurk, ki sta ga letos izvedli kar dve komisiji. Strokovno komisijo so sestavljali Peter Pribožič iz KGZ Ptuj, Hinka Hržič iz Kmetijske svetovalne službe Ormož in Frančka Lebarič iz KGZ Murska Sobota, novinarsko komisijo pa sta sestavljala Peter Kirič in Jože Rakuša. Dela je bilo veliko, saj je bilo na ocenjevanje prinesenih največ vzorcev doslej, skupno 25, od tega 14 črnih, 10 sivih in ena bela. Komisija je ocenjevala zunanji videz in prerez čurke, barvo, teksturo, vonj in okus. Pri optimalnem stanju je čurka lahko zbrala 20 točk. Predsednik komisije Peter Pribožič je povedal, da je bilo pet izdelkov izjemo visoko ocenjenih, slabega pa praktično ni bilo. „Nianse med njimi so bile včasih le posledica toplotne obdelave, izdelki pa so bili v okusu in začimbah harmonični. Če primerjam prvo in letošnjo Čurkarijado, opažam, da so kmetije zelo napredovale pri kakovosti izdelave tega tradicionalnega sezonskega izdelka. Vidi se, da se nekatere kmetije
profesionalno ukvarjajo z izdelavo čurk za prodajo. To je tudi smisel prireditve, da kmetije, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost predelave mesa, širijo svojo ponudbo z izdelki, ki so tradicionalni in ki se jih da pozimi tudi dobro tržiti."
Seveda je pomembno tudi, kdo zna narediti najboljše čurke. Prvo mesto sta si pri črnih čurkah z 19,5 točke od 20 možnih delili kmetija Franca Bolcarja iz Dobrave in kmečka sirarna in predelava mesa Perc iz Vodrancev, tretje mesto pa je dosegla kmetija Horvat - Miran Medved iz La-čavesi. Tudi pri sivih čurkah je prvo mesto pripadlo kmečki sirarni in predelavi mesa Perc iz Vodrancev, drugo mesto je osvojila kmetija Horvat - Miran Medved iz Lačavesi, tretje pa predelava mesa Mun-da - Šprah iz Sodincev. Na tekmovanju se je predstavila ena sama bela čurka, ki je posebnost, saj sodi med sladice. Bila je menda izvrstna, saj je prav tako prejela 19,5 točke, naredili pa so jo na kmetiji Kelemina iz Vodrancev. Strokovna komisija je 25 čurkam
podelila 7 zlatih, 6 srebrnih in 4 bronasta priznanja.
Čurke je vzporedno ocenjevala tudi novinarska komisija, ki je najbolje ocenila črno čur-ko klavnice in predelave mesa iz Spodnjih Jablan Čelofiga, med sivimi pa čurko klavnice in predelava mesa iz Stojncev Cimerman.
Čurke ne marajo visoke temperature
Lani so prvič izdali katalog čurk, imenovan tudi Čurka
vodič. V letošnjem so zbrane
kmetije od Lovrenca na Dravskem polju do Koga, ki izdelujejo čurke, ter nekaj poučnih zapisov o čurkah. Najzanimivejši se mi je zdel tisti, ki je odkrival skrivnost dobre peke čurk, kajti še tako dobro čurko lahko zelo pokvari slaba peka. Gospodinje so pogosto razočarane, gospodar pa jezen, ko se čurka pri peki razpoči. Avtor prispevka Sandi Kelnerič trdi, da je čurke treba peči v glinenem pekaču, na dno pa naliti malo vode. Pečico segre-jemo na 150 stopinj Celzija in čurke pečemo približno 40 minut. Zadnjih 5 do 10 minut temperaturo dvignemo na 180 do 200 stopinj, da se lepo hrustljavo zapečejo.
Čurke so najboljše vroče, poleg običajnih prilog pa se zelo lepo ujema tudi z nariba-nim hrenom v rahli raztopini vode, soli in kisa.
Če imamo zamrznjene čur-ke, jih moramo najprej počasi popolnoma odtaliti.
Čurke in vino
Društvo Antonovanje na Kogu je organiziralo tudi dogodek Čurke in vino. Gre za pokušnjo, v kateri so vinski poznavalci na kmetiji Hlebec izbrali vino, ki se najbolje ujema z okusom črnih, sivih ali belih čurk. Za to ocenjevanje so jih prispevale kmetije, ki so lani izdelale najbolje ocenjene čurke. To so bili Predelava mesa Franc Ozmec, Olga iz Cvetkovcev, kmetija Franca Bolcarja iz Dobrave in kmetija Luci-Kelemina iz Vodrancev. S svojimi vini pa so sodelovali vinarji, ki pridelujejo vina iz grozdja, ki je dozorelo v ko-govskih goricah. Sodelovali so Vinska klet Milan Lukman iz Lačavesi, Vinska klet Pra-vi-no s Koga, Vino Grlica s Koga, Vinska klet P&F Jeruzalem-
Foto: Viki Ivanuša
Te dni je bilo na Kogu vse v znamenju prašičev in prašičereje.
Ormož, Turistična kmetija Hlebec z Malega Koga, Vinska klet Plemenič z Malega Koga in Vinska klet Miro iz Jastreb-cev. Izbirno komisijo so sestavljali organizatorka kulinaričnih dogodkov Vanja Mramor, vinski svetovalec Milan Hlebec, uradni ocenjevalec vin Mitja Kos, vinski svetovalec Robi Puklavec in vinar Miro Munda. Pokusili so 24 vin, po osem za vsako vrsto čurk. S črnimi se je najlepše ujemal rose iz Vinske kleti Pra-vino, s sivimi šipon Gomila iz Kleti P&F, z belimi pa mitjas trami-nec iz Kleti P&F.
Kralj, princesa ali morda baron čurk?
Priložnost pa smo izkoristili tudi za kratek klepet s predsednikom Združenja rejcev prašičev Ormož Slavkom Per-cem, ki stanje v prašičereji enači s stanjem v Sloveniji nasploh: „Cene strahotno skačejo, kmetje pa smo vpeti v glo-balizacijski trg. Na eni strani so visoke cene krmnih žit, ki stanejo sedaj okrog 240 evrov po toni, soja je poskočila za 30-35 %. Pred tremi meseci je bila cena 100 kg tople prašičje polovice 193 evrov, danes je 167 evrov. Ne pomaga nam tarnati. Stanje je tako, kot je v Sloveniji. Nismo še spoznali, da je treba stopiti skupaj, se postaviti na lastne noge in se primerno organizirati. Trudimo se, a v teh poizkusih ne najdemo vodje, ki bi nas uspel povezati in popeljati iz tega."
Organizatorji prireditve razmišljajo tudi, da bi si za reklamiranje omislili kraljico, princa ali kakšno drugo kronano glavo, ki bi v prihodnje poleg Čurko vodiča glas o dobrih čurkah ponesla s Koga daleč naokoli. Predsednica Društva Antonovanje na Kogu Slavica Munda je z letošnjo prireditvijo zadovoljna. Opaža, da prireditev raste in se glas o njej širi tudi izven kraja in občine.
Viki Ivanuša
OKNAVRATAGAR.VRATA
NA^IiORS^
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ
Tel.: 05 99310 86; www.naitors.si
k izmere, svetovanje in odlične tehnične rešitve k tehnično dovršeni produkti B^L k prevoz in dostava na dom I k strokovna vgradnja
UGODNO!I
Črna kronika
Rop poštnega vozila
Policisti Policijske uprave Maribor so 16. januarja prejeli prijavo o ropu poštnega vozila, ki se je zgodil okoli 20.15 na Spodnji Hajdini. Neznan storilec naj bi s pištolo prisilil voznika, da je vozilo odpeljal v Str-nišče, ga tam zvezal in odtujil različne pisemske pošiljke. Voznik je bil lahko telesno poškodovan. Policisti so si ogledali kraj dogajanja in zbirajo obvestila. Drugih informacij zaradi interesa nadaljnjih postopkov v tej fazi niso posredovali.
Nadzor nad rabo mobilnikov med vožnjo
16.	januarja med 7. in 14. uro so policisti na cestah na območju Policijske uprave Maribor poostreno nadzirali uporabo mobilnih telefonov med vožnjo in uporabo varnostnih pasov. Ugotovili so 84 kršitev cestnoprometnih predpisov s področja omenjene problematike, in sicer 38 kršitev nepravilne uporabe mobilnih telefonov med vožnjo in 46 kršitev neuporabe varnostnih pasov. 67 kršiteljem so izrekli globo, 17 pa so jih opozorili.
Odkrili ukraden priklopnik
19. januarja ob 21.15 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v Slovenijo kontrolirali 40-letnega državljana Črne gore. Ob kontroli priklopnega vozila so ugotovili, da je bilo to odtujeno leta 2009 v Avstriji. Policisti so vozilo zasegli, moškega pa kazensko ovadili na pristojnem državnem tožilstvo.
Vlomi, tatvine
17.	januarja je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Rogozi. Iz notranjosti je odtujil sušilni stroj in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 1100 evrov.
V noči s 17. na 18. januar je neznan storilec vlomil v trafiko v Miklavžu na Dravskem polju. Iz notranjosti je odtujil tobačne izdelke. Premoženjska škoda znaša okoli 6000 evrov.
Napihal je
18.	januarja ob 18.40 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Podlehniku ustavili 42-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,28 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Privoščite si kozarec zdravja
svezm»vni pomarančni sok
Napoved vremena za Slovenijo
i m
ratis
ncah
Če Pavel (26.) nebo razjasni, letina dobra gotovo sledi.
-3/0
-213
-3/0
Danes bo na Primorskem delno jasno, pihala bo zmerna burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, v jugovzhodni Sloveniji lahko občasno še naletava sneg. Pihal bo severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -4, v alpskih dolinah do -8, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od -2 do 1, na Primorskem do 6 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo precej jasno, po nižinah osrednje in jugovzhodne Slovenije bo zjutraj in dopoldne nizka oblačnost. Na Primorskem bo še pihala zmerna burja, a bo v nedeljo slabela.