Društveni vestnik. Iz našeg-a društva. Občni zbor »slovenskega učileljskega društva v Ljubljani«. (Dalje in konec.) Da bode tudi zunanji svet vedel, da živimo. je naše društvo o svojem delovanji poročalo »Dunajskeinu pedag. društvu,« katero je to že v svojem letniku priobčilo. Nadalje je postalo naše društvo ud »Hrvatskega pedag. društva«. Prijetno dolžnost je odbor spolnil s tem, da je izročil v zadnjem občnem zboru izvoljenemu častnemu članu, ravnatelju, bivšemu predsedniku našega dmštva g. Andreju Praprotniku, častno diploinu. Ker ?e je letos v velikib počitnicah sešla v našem glavnem mestu deželna konferencija, preskrbelo je društvo stanovanja vseui onim gg. društvenikom, kateri so se oglasili, za kar je imel odbnrnik g. Baliovec največ zaslug. Jako prijetno mi je poročati, da je bila letos »nemila smrt« riašemu društvu prav mila; kajti nijednega društvenika nani ni pobrala in želirn le, da bi nam tudi za naprej prizanesla. Za društvo je tudi veselo, da se je število udov v teku leta precej pomnožilo. Lansko leto je društvo imelo 1 častnega, 65 pravih in 2 podporna člana; sedaj pa sta 2 častna, 90 pravih in 1 podporni član. Tudi to število nam ne sme zadostovati in posebno še sedaj ne, ko postane »Tovariš« naša lastnina. Naša naloga je, list duševno in materijelno podpirati. Pri rnnogib. vabilib na naročbo beremo: »Vsak naiočnik naj vsaj še jednega nar.čnika listu pridobi.« To nam bi bilo morebiti ludi v resnici izpeljivo, fe pomislimo, da je na Kranjskem še polovica gg. tovarišev in "/10 gdč. učiteljic, ki še niso naši narofniki. Dragi tovariši! pridobiino torej sotrudnikov in naroenikov našemu glasilu, ker potein bode tndi list fivrst. kar bode le nam v korist in čast. _¦ tein končain svoje skromno poročilo in pi-osiin, ilii. se vsprejme. Blagajnik g. Fr. Kokalj nam je poročal o društvenern premoženji. V preteklem letu je bilo z lanpkini ostankom in poso.jiloin 10 gld. 148 gld. 16 kr. dobodkov in 65 gld. 95 kr. stroškov. V blagajnici je tedaj 82 gld. 21 kr. preostanka. Ta bi bil mnogo večji, ako bi bili vsi udje svojo dolžnost izpolnili. Pregledovalcem računov so se izvolili gg. Invariši Leop. Annič, Jak. Diinnik in Maks Josin. Knjižničai-, tudi g. Fr. Kokalj, je navzočnim naznanil, da inia društvena knjižnica 378 knjig in 28 zvezkov. G. Dimnik predlaga, da naj se g. blagajniku izreče posebna zahvala za 10 »Učit. Tovarišev«, katere je podaril knjižnici, kakor tudi za njegovo izvanredno marljivost in delavnost za društvo. (Dobro!) Dorastek knjižnice naj se pa v »Tovariši« kot dopolnilo piejšnjega izkaza natisne. Z odobravanjem sprejeto. Pri razgovoru o društveueiu glasilu je g. Luka J e 1 e n e c naslednje predlagal: 1. Casnikarstvo je v sedanjib časib neprec.nljivo, ker zagovarja stanovske koristi; tako naj bi tudi »Tovariš« več tacega gradiva prinašal, zato bi moral imeti poseben šolsko-politieni oddelek. 2. On prinaša preinalo pedagogii-nih učnih poskusov. 3. Prinašal naj bi lisl tudi obširnib poročil od druzih slovanskib ljudskili šol. ker to utitelje navdušuje. 4. Pn izreku »Es lebe liocb die Goncurrenz« naj »Tovariš« nagrade razpiše, ker potem mu bode došel iiiarsikateri dober dlanek, kateri sedaj drugam roroa. 5 Listki bi morali drugačni bi+i. Ako pišejo o plačab, katere so za nas resna stvar, ne smeli bi jili knt neresne jeniati. li. Ali je odbor z uredniknm kako pogodbo sklenilV (le ne, naj jo stori. G. predsednik mu je tako-le odgovoril: Naš list je vedno zagovarjal naše koristi in jib bode tudi. Politični oddelek se v listu prav lahko napravi, a ineni, da je vedno boljše, ako je v pedagogičnem listu kolikor inogoče malo politike. List uredovati je jako težko, posebno ako ima vse jeden v roki in še ta je z rnnogim drugim delom preobložen. Sedaj bode vse drugače in ložje. ker bode pn pi-avilib odbor urednika volil in ise bode delo med odbornike razdelilo. Ros je, da je letns list irael malo učnib pnskusov, ali poinisliti je trebn. koliko prostora je letos listu vzela deželna konferencija in ureiHia učitelj?kili plaf. kar je za učiteljstvo vender veliko važnnsti. Kar se lislka t'u'e, bodi omenjeno, da se je pred letoin ravno tn zahtevalo. Da so pa lisl.ki najvee <iliravnavali naše plaoe, s tein kažemo, da nismo šo tako plačani, kakor bi mornli biti. Dozdaj ni bilo niogoče nagrad razpisavali; ker gledati se je moralo, da je mngel li?t izbajati. (',c bode pa z dohodki drugače. se bode tudi tn laliko storilo. »Es lebe boch die Concurrenz« ,je res: knjli ideali so skoraj izginili in samo zaradi knnkmence. Pri nas pa vender to ni tolikega pomena; ndvisno bode to od novega odbora, kako se bode list. uiedoval. Odbor z urednikoin ni nobene pogodbe sklenil. ker je ni bilo treba. List. je bil prevzel urednik le za toliko časa, da so bila pravila potijena, po kterib bode list postal društvena lastniua. Skupno inu pa odgovori, da se je za list po svojib slabib inooeb trudil. V nnvi odbor so liili voljeni: Dimnik Jakob, Furlan Jakob, Kokalj Frančišek, Krulec Ivan. Raktelj Frančišek, Razinger Anton, Tomšič Ivan, Trošt Franeišek in Žumer Anihej. Ker je na mesto g. Bahovca izvoljen g. Dimnik, izreče se g. Fr. Bahovcu zahvala za dosedanje delovanje. Volitev delegatov za prihodnji občni zbor »Zveze« se je prepustila odboru. Samostalnib predlogov ni bilu. G. predsednik se zahvali v svojem in v imeni odbora za izvolitev in obljubi, da bodo storili, kar jim bode le mogoče. Posebno je zahvalil tudi še gdč. učiteljice, katere drugim svojim tovarišicam tako lep vzgled flajejo, kar kaže, da tudi pri gdo. učiteljicab raste prava zavest. Nato je pozval občni zbor, da naj se spominjamo dobrot, katere uživaino na podlagi novih zakonov. katere nani je dal naš presvetli cesar; zatorej mu zakličimo trikratni »Slava!« Po zborovanji je predaval g. A. Razinger o stoječi pisavi. Kdor pozna gospoda, ve, da je veščak v pisavi; zato je bilo tudi njegovo predavanje dovršeno in le želeti bi bilo, da bi nam ta za sedanji čas posebno zanimiv referat priobčil v »Učit. Tovarišu«. Stavljeni predlogi se soglasno sprejino in naznanijn vis. deželneiuu šolskeinu svetu. Ko niu g. predsednik izreče zalivalo, zakljui"-i zborovanje. Iz kamniškeg-a okraja. Naše učiteljsko društvo je imelo dne 1. vinutoka p. 1. v Kainniku svoje zborovanje. Društveni predsednik g. Janežii" prisrono pozdravi navzočnih 5 gdo. učiteljic in 15 gg. učiteljev poudarjajoč vez prijateljstva in jeflinosti ter nas si^odbuja k skuptiemu delovanju na šolskem polji. Oineni. da bude letus v Ljubljani kmelijska razslava in tako je tudi nam najlepša prilnžnost. dana, pokazati z ubilno udeležbo zanimanje za napredek. V vzgled nam po- fitavi brate Cehe, ki so posebno z mnogobrojno udeležbo pozornost nase obrnili. Pohvalno se izrazi o društvenikih gdč. Šerc, gg. Kosu in Stiasnyu, kateri so se kot delegalje udeležili na svoje stroške zborovanja »Zveze« v Trstu. Sedaj je sledilo zanimivo piedavanje g. B u rnika. nadučitelja v Kamniku: »prepariranje živalij za šolsko rabo«. Po kratkem uvodu prične takoj z razparanjeni šoge, katero je g. tovariš Sadar ustrelil. Nekateri gospodje z bolj občutljivim želodcem so se nekoliko nazaj umaknili in od daleč gledali, drugi z marij občutljivhni živci smo pa obkolili g. preparatoija in z zanirnanjem sledili njegovim spretnim rokain. G. Buniik je pa strokovnjak v tej stvari. V četrt uri je ptiea odrl ter narn ined tem vsako ročnost na drobno razložil. Popisal bi vso proceduro basanja živalij, a to prepustim spretnejšemu peresu g. predavatelja, ki bo morebiti o tem kak zanimiv članek priobčil in s tem izvestno marsikateremu tovarišu ustregel. Pokazal nam je še več prepariranih živalij in priporočal v privatni pouk nemško knjigo »Die Praxis der Naturgeschichte I. Thl. Taxidermie v. Ph. L. Martin, Verlag Bernhard Voigt in Weimar«. Jako bvaležni smo g. Buiniku za ta koristni pouk. ki nam jc napravil tudi innogo zabave. Splob so zborovanja našega društva zanimiva, ker je vselej v sporedu tako predavanje, da nam zraven pouka prinaša tudi zabavo. Sledilo je poročilo g. Stiasnyja o »Zvezinem« zborovanji v Trstu. G. poročevalec nam je s spretno besedo in nekaterirai osebnimi opazkami naslikal že itak iz časopisov znano zborovanje, zato tega ne bodeui navajal. ' Ker posebnih nasvetov ni bilo, opoinni g. nadzornik Letnar, da je pri zadnjem zborovanji predlagal, naj se v tem okraji umrlim učiteljem o Vseh svetih popravljajo na društvene stroške grobovi inpulagoaia napravijo svetilnice in ker je bil ta predlog vsprejet, vpraša, kaj je o tein odbor ukrenil. G. predsednik odgovarja, da se še ni natančneje določilo, kdo bo vse to oskrbel. Določilo se je tedaj, da naj solsko vodstvo istega kraja, kjer je umrli tovariš pokopan, prevzame proti povračilu stroškov oskrbovanje svetilnic, napisa in popravljanje gomile. Končno se sprejme še predlog g. nadzornika, naj l)o piihodnje zborovanje prvi četrtek meseca inalega travna v Dobu in naj se kot glavna toeka postavi v spored praktičen poskus z učenci v šoli. Za tem zaključi g. predsednik zborovanje in toplo zabvali gg. poročevalca za njun trud. Po zborovanji je bil obed v gostilni g. Rodeta, kjer smo se, pustivši šolo na strani, prav po domače jako prijetno zabavali. V nadi, tudi prihodnjič v tako dobrodejni kolegijalnosli zadovoljne ure preživeti, snio ^e veselo ločili. T—t. Foročilo o delovanji »JNanidne šole« za pieleklo XIX. društveno leto, t. j. za dobo od dne 15. kiinovca 1890 do 15. kimovca 1891. (Dalje.) Ako slavni zbor teinu mnenju prilrdi, niora tudi piiznati, da čaka »Narodno šolo« še veliko delo. Sicer nimaino optimističnib nad, da se bomo kdaj približali teinu idealu; a odboru je občna potreba »raigljaj z velikim prstoin«, da je treba še ainogo mnogo dela, predno se bode z večjim zadovoljstvom gledalo na vspeli društvenega delovanja. Vender odboru samernu nikakor ni inoči zadustiti velikanski tej zadači, ako gg. društveniki trudoljubivo ne pripomagajo z nabiranjem občnih dobrotnikov. Sicer moraino radostno priznati, da iina učiteljstvo veliko skrb, pridobivati domači šoli prijateljev in jih upozarjati na dobrotvornost »Narodne šole« ; a ta skrb se obrača le na prvo, druga pa se prezira, kadar bi se ji moralo »dajati«, ljubeznivo pa se ji laska, kadar se »jemlje«. Slavni zbor na.j te opazke dobrovoljno tolraači in gg. udeleženci naj jib sprejmo kot prošajo, da bi se v tem oziru spominjali našega koristnega in — reči sineino — tudi jako potrebnega društva. Ustanuvniki. Uzorno so delovali gg. učitelji Radovljiškega okraja, priredivši na korist, ondotnega šolstva zanimiv koncerl, ki je donesel čistega dohodka 120 gld. G. Podkrajšek, iraajoč največje zasluge na sijajnem vspehu godbeno - pevske produkcije, za katero so se gg. tovariši z velikim požrtvovanjeni dlje časa pripravljali, poslal je ono vsoto »Narodni šoli« z dogovorjenini naročilom, da se vpišejo ljudske šole: 1. Begunje ]>ii Radovljici, 2. Koroška Bela, 3. Breznita, 4. Jesenice, 5. Radovljica in 6. Bled kot »ustanovnice«. Z žrebora je veselični odbor določil, katere šole so podpore deležne. Ta priznanja vredni pojav zanimanja za šolstvo kaže, kaj se doseže s trdno voljo in vstrajnostjo. Z veliko radostjo zabeležimo ta blagi čin in priporočamo v posnemanje gg. tovarišem. V teku dvajsetletnega društvenega obstanka je preteklo leto najbogatejše glede na nove ustanovnike. Razven omenjenih šol so pristopile tudi še ljudske šole: 1. Velike Lašče, 2. Št. Jernej, 3. Borovnica in 4. Vipava, torej 10 ljudskih šol vkujie. Vsa čast in bvala vsem gg. posrednikoin. Še veselejši kot ta naraščaj je pa pridobitev novih ustanovnikov, ki ne zahtevajo nikac h podpor iz društvene zaloge, in ti so: 1. Kmetska posojilnica za ljubIjansko okolico, 2. Obrtno podporno društvo in družba ss. Cirila in Metoda. Podpora 10 gld., katero smo od posojilnice prejeli, vknjižila se je z dovoljenjem njenega upravnega odbora kot I. polovica ustanovnine, in obitno podporno društvo je vsled blagohotnega posredovanja visokočastitega g. predsednika Jan. N. Horaka naklonila tudi 10 gld. podpore, katera se je kul uslanovnina pripisala k jednakeiuu že pred leli vplačaneinu donesku. • Glavni odbor družbe ss. Cirila in Metoda, kateluinu je »Narodna šola« radovoljno preskrbela proti poštcni od^kodnini večkrat raznovrstna učila za ljudske šole, vzdržavane in upravljene od Ciril-Metodove družbe, pristopil je po soglasnem sklepu tudi v kolo ustanovnikov, in donesek 20 gld. se je naložil kot ustanovnina na ime družbe. Slava! Dobrotniki. Dasi je 104- ljudskih šol, kakor je jazvidno iz raeunskega .sklepa pod toeko 10., naslov »Duhodki«, vplačalo na doneskih - 517 gld. 64 kr. in 48 učiteljev 194 gld. 30 kr., skupai torej ..... 711 gld. 94 kr.. vender bi se »Narodna šola« ne mogla popeti do onega vspeba, ki se kaže v končni številki 1198 gld. 80 kr. pod naslovom »Troški«, ako diuštvo ne bi iinelo s-talne podpore od visokega deželnega z b o r a (200 gld.), od veleslavnega o b č i n s k e g a s v e t a stolnega mesta (200 gld.) in od slavne k r a n jske hi-anilnice (200 gld.). K rednim podpornikom našega društva moraino tudi visokorod. g v i t e z a dr. Fr. Močnika v Gradei šteti. Vsakokrat ob novem letu se blagi gospod vpokojeni dež. šol. nadzornik in naš častni član spominja »Narodne šole« ter nain nakaže 15 gld., če tudi je vknjižen kot ustanovnik. Njegova podpora je gmotne in moralne vreduosti, kajti prihaja ud izredno zaslužnega šolnika in je odboru najlepše priznanje. da odobrava društveni suiuter. Bog daj še knj tacili duln-otuikov. »Narmlni šoli« so tudi darovali p. n. gg.: Ivan Sajevic, župnik v Slavini, Ivan Mercina, vadniški učitelj v Gorici, L. U ..... inJ. Prosenec, glavni zastopnik zavarovalne družbe »Unio catholica« v Ljubljani. V izrecno porabo z:i določene šole so pi-iposlali doneske p. n. gg. župnik A. Romoveš za šolo v Svib- nein, župnik uršulinskega samostana v Ljubljani Po- točnik in katehet Zupan v Loki za šolo v Kropi, kinc- tijska posojilnica v Grnornlji vsled posredovanja g. nadzornika A. Jeršinovica za 11 šol črnomaljske^a nkraja in mnogo krajnib šol. svetov.  Vseni slavuiiu korporacijam in posauui-nim, dn- brotnikoin izreka odbor najtoplejšo zahvalo, kateii ^e gotovo radostno pridruži častita skupščina. Kdor ju za šolstvo kaj dobrega storil, navdaja ga sladka za- vest, da je skladal za duševno hrano, ki je nerazru<- Ijive vrednosti. Bog vračaj z obilo srečo tnilosrčniin dobrotnikom in vzbujaj še drugini eut radodarnosti! Odbor tudi ne sme prezreti pri tej priliki onih. ki so »Narodni šoli« kaj darovali »in natura«. Zna- menit dar narn je došel od g. Grubbauerja, ki je na račun pisank razprodanih na Kranjskem pounril nad 10.000 raznih zvezkov. Od radndarne Ivrdke J. Gion- tini in A. Krisper smo sprejeli nad .000 pisank prav dobre vrste in od prvega še posebej 800 knjižic Cesar F^r. Jožef I., ki so se raznim solam razdelili. G. prof. Klemenčič poklonil je društvu več lepih slovenskih knjig. Prisrčna zahvala velja tudi teni blagim in ro- doljubnitn šol. prijateljem! (Ualje prih.)