DEMOKRACIJA
Uredništvo in uprava; Sorica - Riva Piazzutta st> Cena: Posamezna štev. L. I Naročnina: Mesečna L. 61 Za inozemstvo mesečno L. 95
Po«. a«k. raft, #t. B-101^7
Leto II. - Štev. 47
Gorica-Trst, 19. novembra 1948
Izhaja vsak petek
M
»Stentato italiano
Na prvi s e j i soriškega občinskega sveta v soboto 13. t. m. sem prebral izjavo, ki jo prinašamo na drugem mestu, v poročilu o poteku te zgodovinske seje.
Po uvodnih slovenskih besedah sem v italijanščini poudaril stališče Slovencev in podčrtal opravičenost, da govorimo slovenski v soriškem mestnem! svetu, ki ie izšel iz demokratičnih volitev vseh Goričanov.
Ne bom se spuščal v podrobnosti in dokazoval, kako smo bili krivično okrnjeni pri vpisu slovenskih volivcev. Naj samo ugotovim: mnogim slovenskim volivcem ni bila priznana volivna	pravica.
Mnogi naši ljudje niso mogli voliti, ker jim ni bilo priznano v mestu stalno bivališče. Kljub točnim zakonskim pred-pismom jim pristojni uradi niso hoteli potrditi njihovega stalnega bivališča in so ostali ti naši ljudje brez volivne glasovnice. Gotovi nacionalni zagrizena so se bali. da bi i-mela Gorica preveč slovensko | lice. Zato so skušali z vsemi j silami to preprečiti.
Donkišotska igra! Saj vsi ti krogi točno vedo. da je Gorica! imela syojo životvorno silo v dotoku Slovencev, ki so to mesto' skozi stoletja oživljali, ustvarjali in gradili. Na žalost so se ti prišleki po-italijančevuli in utapljati v tu-jinstvu. Avstrija, katero ti gospodje obtožujejo, pristranosti, jim je šla v vseh teh pogledih na roko in je vedno reševala njihove majave postojanke.
Beseda me ie zapeljala in sem se oddaljil od predmeta. Dotakniti sem se namreč hotel opombe »Giornala di Trieste«, ko mi očita, da sem s težavo (stentato) govoril v italijanščini. Opomba mi ni prišla nepričakovano. Zavedam se, da it ali jan-ščjjie ne obvladam tako, kot bi tudi sam želel. To dejstvo pa ne izvira iz kake averzije proti italijanščini, temveč iz dejanskih, lokalnih razmer.
Mojo željo, da bi si do popolnosti osvojil znanje italijanskega jezika podpričujejo sledeča dejstva:
Kot dijak goriške gimnazije (od l. 1898 - 1906) sem o-bi$koval italijanski prostovoljni tečaj in imam v maturitetnem spričevalu tozadevno potrdilo, ki me je usposobilo za državnega uradnika na Primorskem, kier je bilo potrebno znanje slovenščine, italijanščine in nemščine. Pozneje, v dobi fašizmu, sem liil večkrat zaprt. Ko sem bil za zapahi sem vsaj dvakrat preštudiral italijansko - slovensko slovnico in sem s pridnim čitanjem italijanskih knjig skušal izpopolnili znanje italijanskega jeziku.
V vsakodnevnem življenju v Gorici pa človek, ki živi v svojem, slovenskem okolišu, italijanščine veliko ne potrebuje. V trgovinah, gostilnah in tudi javnih uradih slovenski človek lahko vse opravi s svojo materinščino. Pri svojih dnevnih opravkih človek nehote zanemarja italijanščino, ki ni nujno potrebna, zato je potem tudi ne obvlada tako perfektno, kot želijo uredniki pri »Gior nale di Trieste«.
'Zaključek tega razmišljanja je preprost:
Vsak človek, tudi tisti, ki zna več jezikov, je najbolj ve-
Izjave generala Aireya
Zavezniški vrhovni poveljnik za Svobodno tržaško ozemlje, angleški general T. S. Airey, je bil pred kratkim v Londonu, kjer je svoji vladi poročal o položaju na tem področju.
Po vrnitvi iz Anglije ie dal italijanskemu tisku izjavo, v kateri poudarja svoje osebno prepričanje, da ie treba Trst dati Italiji.
To njegovo stališče znova kaže, da se general Airey malo meni za težnje in potrebe Slovencev, dasi mu je oboje dovolj znano.
T oda Slovenci so drugi narod na Svobodnem tržaškem ozemlju in je torej general Airey kot vrhovni predstavnik zaupne vojaške uprave dolžan njihove koristi varovati in upoštevati prav tako kakor koristi Italijanov.
Izjava ni v bistvu nič novega, saj generalovo svojevrstno stališče do Slovencev dovolj poznamo iz prejšnjih njegovih nastopov in poročil, ki so upravičeno vzbujala presenečenje in začudenje. Sprašujemo se samo, ali je takšno pristransko zavzemanje stališča v skladu z odgovornostjo in dostojanstvom mesta, ki ga general Airey v Trstu ima, in pa. ali takšno ravnanje utrjuje na tej in na oni strani železnega zastora vero v pravo demokracijo in
v	iskrenost njenih nosilcev tukaj.
General Airey v omenjeni izjavi (rdi dalje, da so neutemeljeni glasovi, da bi bilo med Angleži in Amerikanci prišlo do nesoglasij zaradi načrta o vrnitvi Trstu Italiji. Če smatra najvišji zavezniški vojaški zastopnik na ST O-ju za potrebno, da tako stvar zanikuje, potem mora najbrž nekaj biti. Česar ni, ni treba zanikovati.
Izjava je najbrž imela namen. potolažiti nestrpnost italijanskih šovinistov na tej in na oni strani meje. Toda general Airey z njo ni imel sreče.
Šovinistični krogi, ki bi morali biti edino veseli, so se začeli hudovati, kako da si upa general prisojati Italiji samo anglo - ameriško področje STO-ja, ne pa celotnega ozemlja.
Tiskovni urad Zavezniške vojaške uprave je nato brž popravil generalove besede ter sporočil, da je general Ai-rey mislil na vse ozemlje tržaške države, tudi tisto, ki ga imajo zasedenega Jugoslovani.
Generalu Aireyu ie najbrž znano, da je jugoslovanski iredentizem gleda STO-ja prav tako neizprosen in silovit kakor italijanski. Če bi bil še v dvomih, mu jih' je lahko
razpršil govor, ki ga je 11. novembra na kongresu Komunistične partije Slovenije imel Titov pomočnik in član politbiroja KPJ, generalni major Ivan Gošnjak.
Ta je dejal, da Jugoslovani ne bodo odnehali, dokler ne bodo dobili pod svojo oblast tudi vseh tistih Slovencev, ki danes žive v Avstriji, Italiji in na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Spričo, tega jasnega stališča^ Irt radi vedeli, kako si 'mimo priključitev Trsta k I-taliji zamišljajo tisti, ki take načrte ob vsaki priliki zagovarjajo. Ali sc ne zavedajo, da Irt vsak takšen poskus rodil nedogledne posledice, katerih težo bi najprej čutilo ljudstvo na Svobodnem tržaškem oze.mlju?
Zahtevati kakršno koli dr-žavnopravno spremembo se-
Nove osebne izkaznice
Nov člen v verigi protizakonitih dejanj
Po sramoti, ki so io*z novimi osebnimi izkaznicami doživeli tisti, ki vedrijo in o-blačijo na tržaški občini — od 180.000 oseb je vzelo nove izkaznice le okrog 45.000 — se je zgodilo, kot smo pričakovali. Saj jih poznamo! Vedeli smo, da jih bo njihova slepa zagrizenost zapeljala k nadaljnjim nepoštenim sredstvom, s katerimi upajo pripraviti ljudi k dviganju njihovih izkaznic. Fn res! Zdaj, ko je končana zadnja črka abecede in bo občina morala svojo »botego« zapreti, tega ni storila, temveč ie v zvezi z vplivnimi pripravami odre-
danjega stanja na ST O-ju se v današnjem političnem položaju na tem delu Evrope pravi igrati se z ognjem, o katerem vemo, kdo ga lahko zaneti, ne vemo pa, kdo ga bo pogasil.
Radi bi videli tistega šovi-itista te ali one barve, ki bi si priključitev Trsta na svojo stran želel za ceno razdejanja in uničenja! Kakšno je pravo razpoloženje prebivalstva v tržaški državi glede tega, je nehote pravilno povedal sam general Airey, ko je v isti izjavi dejal, dejal;
»Tržaško prebivalstvo ne želi drugega, ko da ga puste v miru, da se bo lahko posvetilo samo obnovitvenemu delu.«
Da — da ga puste v miru razni šovinisti, pa tudi njiho-
vi	bolj ali manj izraziti pokrovitelji!
ciila, da se bo moral vsak vo-| livni upravičenec pri oddaja-| nju svojega glasu izkazati z novo osebno izkazuico. (Ilej-,te, kakšna prebrisanost! Dve muhi na en mah! Volivni u-pravičenee bo izgubil sVojo pravico, če ne bo imel zahtevanega dokumenta. Za vse to imamo čisto kratko pripombo: naše ljudstvo pravi, da se nobena juha ne poie tako vroča kot se skuka, ali pa, da iz te moke ne bo kruha. Vse kaže, da se bodo tisti, ki počenjajo te grde stvari, dobro opekli. Bolje bi bilo zanje, da bi se spametovali. Naše ljudstvo pa še nadalje vabimo, da vztraja. Ne jemljite protizakonitih izkaznic! Počakajte, da se zadeva pošte-1 no uredi.
Za jezikovne pravice v javnih uradih
sel in najbolj zadovoljen, če mu zadeve, ki so važne in se tičejo njegovega življenjskega vprašanju, priobčiš v njegovi materinščini. Vsem onim, ki nimajo ne prilike, ne možnosti in ne časa, da bi se izobrazili v jeziku, ki ga ne govorijo v domači hiši, mora javna oblast omogočiti, da se naučijo materinega jezika, ki mora biti enakopraven. To je ena bistvenih demokratičnih zahtev.
POLDK REMPERLE
Na prvem zasedanju gori-škega občinskega sveta v soboto 13. t. m. so slovenski svetovalci govorili v materinem jeziku in povdarili, da se ga bodo posluževali tudi na vseh bodočih zasedanjih. Ta nastop slovenskih občinskih svetovalcev je popolnoma u-pravičen po naravnem zakonu, po čl. 6 italijanske ustave, po čl. 15 mirovne pogodbe in po deklaraciji Socialnega odbora pri Združenih narodih, ki določa, da ima vsak človek pravico posluževati se povsod in kjer koli svojega materinega jezika.
K dogodkom, ki so bili v zvezi z nastopom slovenskih svetovalcev, pripominjamo sledeče: svoje priznanje moramo izreči zastopniku italijanskega socialnega gibanja (M.S.I.), dr. Delpinu, ki je ha seji izjavil, da imajo slovenski zastopniki pravico, da se poslužujejo svojega materinega jezika, ne moremo pa razumeti zadržanja predsednika prvega zasedanja, poslanca in občinskega svetovalca dr. Baresj-ja! ki je grajal nastop slovenskih zastopnikov. Tako ravnanje je nedemokratično in krivično. Z njim lahko vzporedimo samo komunista Pustetta, ki je vabil svoje »tovariše« Slovence naj se ne poslužujejo slovenskega ifezi-
ka. Dve skrajnosti! Skrajnost internacionalista Pustetta, do včeraj zvestega pristaša OF in »fratelance«, ki vabi bivše »tovariše« naj govorijo le italijanski, saj so že 30 let v Italiji. Nič ne stori, J5e so sp zaradi zatiranja njihovega je-‘ žika Slovenci uprli in se je proti zatiralcu fašizmu dvignil tudi ves svet. Nič ne de, če so tudi komunisti, kot so razni Pustetti. kričali na vse grlo, da se godi Slovencem nezaslišna jezikovna krivica. Danes bi se komunistična kominformistična partija v Gorici rada rehabilitirala na račun Slovencev, zato je treba zahtevati, naj Slovenci kaj za to žrtvujejo. In so res že žrtvovali, ko so razni slovenski zapeljanci dali glas takim Pusiettom in jih poslali v občinski svet »braniti njihove manjšinske pravice«. Saj so ti kuminformisti izdali svoj volični proglas tudi v slovenščini ih Slovencem obljubljali vsc-inogoče !...
Potem pa skrajnost gospoda poslanca dr. Baresija, ka-teregh spominjamo na izjavo ministrskega sveta v Rimu od 11. julija 1945, ki se glasi dobesedno: «ltalijanska vlada poudarja, da mora preobnova države prinesti nujno s selwj skupino posebnih jamstev za državljane jezika različnega
od italijanskega. Dovoljena in zajamčena bo raba jezika ne samo v zasebnih in trgovinskih odnošajih, na javnih zborovanjih, v izvrševanju verskih 'obredov in v tisku, ampak tudi v odnošajih z javnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi.«
Ne gre za to, da bodo slovenski zastopniki uganjali i-redentizem gre za to, da Italija prizna naravno prayico Slovencem v Italiji in popravi krivico, ki jim jo je fašizem storil v Julijski krajini.
Slovenci terjamo pravico do rabe našega jezika povsod, to se pravi; v vseh javnih uradih. Italijani nam odgovarjajo, da ga ne razumejo. Mi bi jim lahko zavrnili kar preprosto; »naučite se ga«, ali pa »nastavite uradnike, ki poznajo oba jezika!« Na to uho seveda Italijani nočejo slišati, zato bomo mi ustrajali do konca: ali tako ali tako!
Nekaj vrstic k polemiki, ki je nastala v slovenskem komunističnem tisku zaradi nastopa našega svetovalca Kem perja, ki je začel svoj govor v slovenščini, nato pa v italijanščini, a je glakno in s poudarkom prav v italijanščini povedal, da se ie za to priliko omejil le na par besed v slovenščini, da pa se s tem ne misli odreči pravici govoriti slovenščine pri bodočih sejah občinskega sveta. Rdeči tisk kritizira nastop g. Kemperla in pravi, da je sledil pozivu kominformista Pustetta. Resnici na ljubo bodi povedano: da ie Kemperle govoril pred Pustettom, da se je Pusietto obrnil le na njegove »tovariše« od »fratelan ce«, ker je izrecno rabil naziv »compagni«, da ie ves itali janski tisk potrdil, da ie »ob činstvo« hrupno protestiralo, ko je Kemperle govoril v slo-vnščini in ko je v italijanščini poudaril odločno voljo, da se naša skupina ne bo odrekla pravici rabiti slovenski jezik na bodočih zasedanjih. Sicer pa moramo pripomniti, da se zaradi našega nastopa huduje le »tovarišica« Janja od nekdanje »fratelance«,. med tem ko so vsi drugi njeni sovrstniki titovci in razni sopotniki, priznali pravilnost nastopa g. Kemperla.
Za bolne živce »tovarišice« Janje so naši nastopi seveda neprimerno zdravilo.
Za človečanske pravice
Socialni odbor Združenih narodov, ki sestavlja osnutek za mednarodno izjavo o te meljnih človeških pravicah, je sprejel dva nova člena.
Prvi pravi, da ima vsak človek pravico do lastnega prepričanja ter pravico, da to prepričanje tudi izpoveduje. Pri tem ga ne sme nihče ovirati. Prav tako ima vsakdo pravico' da išče in sprejema informacije po vsem svetu in lahko za to uporablja vsa sredstva.
Drugi člen določa, da ima vsak človek pravico sodelovati pri upravi lastne dežele, bodisi sarn, ali po izvoljenih zaupnikih. Vsakdo ima . tudi pravico do javnih služb. Osnova vsake oblasti mora biti ljudska volja, ki se izraža z volitvami. Te morajo biti vsako toliko časa. Volivna pravica mora. biti splošna, volitve pa tajne ali pa take, da je zajamčena popolna svoboda glasovanja.
Od srede  do srede _
11.	NOVEMBRA: Predsednik
angleške vlade Aftlee je zavrnil predlog, naj bi on posredoval za sestanek med Trumanom in Sta: linom. — V USA praznujejo ob> letnico premirja v prvi svetovni vojni. — Važni razgovori o skle* nitvi atlantske obrambne zveze t’ Parizu. — Politična komisija Združenih narodov je sklenila, naj se iimprej začno pogajanju med Grčijo in njenimi sosedami. — Tita so imenovali za prvega častnega člana srbske Akademije.
V	Avstrijo je pribežal politič= ni komisar neke večje jugoslovan--ske vojne enote. Francija pro--iestira proti angleškemu sklepu, naj se težka industrija v Porurju spet da v roke Nemcem.
12. NOVEMBRA : češka rde? ča vlada je odstavila načelnika glavnega stana češkoslovaške voj: ske, generala Bočeka. — Konferenca šestih držav v Londonu zev radi Porurja. — Začetek eno* dnevne splošne stavke osmih mi, lijonov delavcev v vsej zahodni Nemčiji.	Vrhovni	poveljnik
oboroženih sil Zahodne zveze, angleški maršal Montgomery, je končal razgovore z zastopniki holandske vlade in vojske. — Mednarodno sodišče je i’ Tokiu obsodilo na obešenj e bivšega predsednika japonske vlade To ja ter šest generalov. — Grški mini* sirski predsednik Sofulis je z vso vlado odstopil. — Ameriški zu, nonji minister Marshall izjavlja, da ni nikdar dejal, da bi nameraval odstopiti. — Razgovori mgd Titom in Vatikanom so zastali, ker je Tito zahteval, naj bf za, grebški nadškof msgr. Steptane po izpustitvi iz ječe zapustil dr-žavo.
13. NOVEMBRA :	Dosedanji načelnik vrhovnega poveljstva sovjetske vojske, maršal Vasilev, ski, odstavljen. - Albanska ko, munistična partija je zašla v hu. do krizo, ker močna skupina v njej zahteva, naj se tudi Albani-ja odcepi od Kominforma in Sov* jetov, je izjavil -albanski diktator Enver Hoža. — Politični odbor Združenih narodov vabi vse ko, munistične države, naj pošljejo odpeljane grške otroke domov, če bodo to zahtevali njihovi svoji ci. Glavni tajnik Združenih narodov Lie ter predsednik glav, ne skupščine Avstralec dr. Evatt sta s posebnim pismom povabilu Ameriko, Anglijo, Francijo in Sovjete, naj spet začno pogajanja za poravnavo vseh sporov, ki ovi, rajo uvedbo miru na svetu. Mednarodno zveza svobodnih de--lavskih organizacij je pozvala Združene narode, naj izvedejo preiskavo o zatiranju sindikalnih svoboščin v osmih sovjetskih pod: ložniških državah in v Titovi Ju* gostovi ji.
14. iNOVEMHRA : V Bukarešti se je začela razprava proti ro* mlinskemu zdravniku dr. Bikleju, ker je svoj čas sodeloval pri od--kopavanju 12.000 poljskih častni* kov,-ki so jih Sovjeti poklali \’ Katynu. Uvedba vojnega sta: nja v Južni Koreji zaradi more: bitnih komunističnih nemirov. Kitajska potrebuje za uspešen boj proti komunistom za milijar-. do dolarjev gospodarske in voja-, ške pomoči, je izjavi! kitajski poslanik v VZashingtonu, Koo.
15. NOVEMBRA: L’ Washing: tonu se je začela konferenco med: narodne kmetijske in prehrambni ne organizacije (FAO), ki se je udeležujejo zastopniki 57 držav.
-	1’opoln neuspeh komunistov
m
Od srede ____________do	srede.
pri občinskih volitvah v nemški pokrajini BademBaden. — Kanadski ministrski predsednik M a? ckenzie King je po 21. letih od* stopil. — Bivši ameriški poslanik v Moskvi Bullitt je odpotoval na Kitajsko preučevat sedanji koč* Ijivi vojaški in gospodarski polo* žaj. — Prvi sestanek grških, Ti: lovih, bolgarskih in albanskih za* stopnikov za poravnavo sporov na Balkanu. — Velika bilka za važno mesto Sučov na se; vernem Kitajskem, v kateri do zdaj zmagujejo nacionalisti, ker Čang Kaj Šekova vojska uporablja proti komunistom zlasti le: talstvo. — Angleška prestolona* slednica Elizabeta je rodila sina, kar je vzbudilo silno veselje po vsej britanski svetovni državi. —-Ameriški zunanji minister Mar* s h ali je sovjetsko govorjenje o miru označil za običajno propa: gando.
16. NOVEMBRA; Stavka pri* staniških delavcev v Združenih državah, ki so jo očitno zanetili komunisti, da bi ovirali MarshaU lov načrt. —- Irski minister Dillon predlaga ustanovitev gospodarske zveze med Anglijo, USA, Kana: do, Irsko, Avstralijo in Novo Ze* landijo. — Posvet vojaških za* stopnikov skandinavskih držav v Stockholmu. — Hudi boji med kitajskimi komunisti in naciona* listi za mesto Sučov, ki predstav* Ija ključ do prestolnice Nankinga. — Francoski notranji minb sfer Moch je zbornici predložil podatke o tem, da stavke v Fran* cijj plačuje Kominform, ki je med drugim poslal francoskim komu: nisfom za milijardo frankov zla* ta. — Sovjeti so sprejeli posredo: valni predlog dr. Evatta in tajpU kn Združenih narodov Lieja za obnovitev pogajanj glede Bedi: na. — Madžarska vlada znova kliče begunce, noj se vrnejo do* mov. — V Zagrebu so obsodili na smrt voditelja neke hrvatske odporniške skupine, Dujiča. — Spor^ med jugoslovanskimi ko: minformovci v \tujini, ki si očita* jo koritarstvo in druge običajne komunistične čednosti. — Pred: sednik Truman je zanikal glasove o tem, da bi se mislil sestati s Sta: linom, razen če bi se ta potrudil v Weshington.
17. NOVEMBRA :	Sovjetska
zasedba je s svojimi grozotami onemogočila uspeh komunizma v Srednji Evropi, je izjavil bivši avstrijski kancler dr. Schuschnigg. — Sovjeti skušajo z grožnjami in nasiljem onemogočiti izvedbo občinskih volitev v Berlinu. — Novo grško vlado je sestavil po-, pulistični prvak Sofulis. Podpira: h jo bodo liberalci in monarhisti.
Amerika, Anglija n Fracija so odklonile posredovalni predlog zp obnovitev razgovorov s Sov: jeti zaradi Berlina. Sovjeti mora: jo najprej odpraviti zaporo nad nemške} prestolnico. — General de Gaulle je napadel anglo:ame: riško politiko glede Nemčija ter .sc* izrekel tudi proti ustanovitvi Zahodno F evropske obrambne zveze. Maršal Čang Kaj Šek je predsedniku Trumanu poslal prošnjo, naj Amerika vidno do--kaže svoje soglasje s kitajskimi nacionalisti, ker spada boj proti komunizmu no Kitajskem v skup: no protikomunistično borbo po vsem svetu. Irska zbornica je soglasno odobrila zakon, s kute: rim je Irska pretrgala poslednje politične zvezi z angleško držav: no skupnostjo.
ČITAJTE »DEMOKRACIJO"
Vsem beguncem
mtšw
Vsem prizadetim objavljamo poročilo, ki ga je poslal oddelek za repatriacijo in naseljevanje pri mednarodni begunski organizaciji IRC); v Rimu;
»Razumljivo je, da je ameriški zakon o naselitvi beguncev |po* vzročil ogromno zanimanje pri vseh beguncih in razseljenih ose* bah. Generalni ravnatelj medna* rodne begunske organizacije 1RO, g. W. Hallam Tuck, je v svojem zadnjem poročilu opozoril vse prizadete, da je dolžnost posa* meznih zastopstev IRO, opozoriti vse begunce, tudi one v Italiji, da ne bodo preveč upalj na ameriški begunski zakon. Predpisi so stro* gi in jih bodo tudi strogo izva* jak. Med zahtevanimi pogoji ni dovolj, da ima begunec samo pra* vico do vseh vrst podpor IRO, temveč mora tudi dokazati, da je prišel in bil registriran v Nem* čiji, Avstriji ali Italiji pred 22. decembrom 1945, in da jo bil I. januarja 1948 v Italiji, ali na ar,* glo*ameriškem ali francoskem področju Avstrije, oziroma Nem* či je, ali na onem izmed zgoraj omenjenih treh področji Berlina ali Dunaja. (»Italija« imenuje o* men jeni ameriški zakon vsa ti* sta ozemlja v Evropi, ki so dne 1. januarja 1938 bila sestavni del Italije, in zato se ta odredba na* naša tudi na Svobodno tržaško ozemlje. Različne zahtevane stro* kovne usposobljenosti sp take, da število strokovno usposoblje* nih beguncev v Italiji ne bo po* sebno viosko. Sedanja izbira za emigracijo se še ne bo kmalu pri* čela. Vsak sum o prevari, vsak dvom o resničnosti posameznega primera bo v škodo begunca, ta* ko da ne bo mogel upati, da bo obšel katero koli določbo zakona. Vsi oni, ki imajo »affidavit«, se ne smejo preveč zanašati nanj, kajti .njihovi poroki ga bodo mo*
, rali ponovno predložiti komisarju v VVashingtonu, ki bo »affidavit« potrdil, ni pa nujno, da bi ga tudi odobril. Zahtevane strokov* ne sposobljenosti bodo podvrže* no strogi preizkušnji. Z ozirom na vse, kar je bilo zgoraj omenje* no, naj vsi tisti begunci, ki niso sami trdno prepričani ■ o svoji popolni strokovni usposobljenosti nikar ne tvegajo, da bi izgubili še druge prilike za naselitev, ki se jim nudijo.
Argentina že eno leto vrši ne* prcnehoma človekoljubno delo ter sprejema begunce z njihovi* mi družinami, pohabljence in sta* re ljudi itd. Po zaslugi Argentine te že več kot 10.008 beguncev iz Italije našlo tam svoj novi dom in pričelo novo življenje. Argcn* lina je še vedno odprta za naseli* te v.
Avstralija je prejšnji mesec sporoč la, da je pripravljena spre* jeti prihodnje leto 200.000 begun* cev. Pričakujejo, da ibo posebno odposlanstvo za izbiro prispelo v Italijo proti koncu letošnjega le* ta. .S tem se bo beguncem odprlo mnogo novih možnosti.
Kanada. Peru in druge države še vedno velikodušno pomagajo reševati begunsko vprašanje. — Ne prezrite teh priložnosti.
Opozarjamo, da to obvestilo ; ivma najmanjšega namena, da bi katerega koli begunca odvrnilo I od tega, da bi poskusil cmigrirati i v Združene države po novem za* : konu o razseljenih osebah, pač | pa hoče vsakoga optrzoriti, naj skrbno premisli to zadevo, naj točno preuči svoj položaj in naj nikar ne tvega svoje bodočnosti zaradi načrta, ki bi lahko imel ! malo izgledov za uspeh, poleg te* i ga pa bi izgubil istočasno še dru» j ge prilike, ki jih sedaj lahko iz* i koristi.
pa poziva, nai neha.io podpirati markosa ter naj se z
Titowa priznanja
17. novembra se je 'Titu uslužno priklonila tudi »Akademija znanosti fin umetnosti« v Ljubljani, ki ji predseduje duhovni oče slovenskega komunizma dr. Kidrič starejši. Tita so izvolili za častnega člana te ustanove. V zahvalo za počastitev je »maršal« i-mel zanimiv govor, v katerem je priznal marsikaj.
Tako je na primer povedal, da razdor med Kominformom in jugoslovansko komunistično partijo ogroža vse komunistično gibanje v Evropi. Povabil je komunistične partije drugih držav, nai ta spor pomagajo poravnati. Tito je dal razločno razumeti, da se bo moral obrniti »drugam« po gospodarsko pomoč, ki ie potrebna za obnovo države, če se prepad med Jugoslavijo in drugimi vzhodnimi komunističnimi državami ne bo zgladil... Jugoslavija, je dejal Tito, je trdno odločena, da bo uvedla tisto vrsto socializma, ki njej najbolje odgovarja. Pot Jugoslavije v socializem bi bila hitrejša, če je ne bi pri tem ovirali tisti, ki mislijo, da je edini pravi socializem tisti, ki ga ima Sovjetska zveza. Sovjetska zveza je sicer uvedla socialistični red, toda td ni edina oblika socializma, ki ie možna.
PMSIAVA lOO-lETNICE „SlAVJA»SKEfiA DRUŠTVA"
Slovenska prosvetna matica v Trstu vabi vse de-mokraUčne Slovence, Hrvate in Srbe na proslavo 100 letnice ustanovitve »Slivjanskega društva" v Trstu, ki bo 30. novembra t. i. ob 20.30 nri v ulici Machiavelli 22/11.
Na sporedu: SLAVNOSTI GOVGK IN RECITACIJE
Sloveska prosvetna matica
TitO je potem naštel po i-rnenu vse države, ki so razglasile gospodarsko zaporo proti novi Jugoslaviji, in zaključil, da ravno sovražno stališče številnih držav do Jugoslavije in pa »laži«, ki jih širijo o njej, najboli izpodkopava mednarodno socialistično vzajemnost...
Skoraj tri milijarde dolarjev
Kot poroča Uprava za gospodarsko sodelovanje v Wa-sliingtonu, je v tednu, ki se je končal 10. novembra, izdala nakazila v skupnem ziiesku 263.345.303 dolarjev. V tem znesku je namenjenih 133 milijonov £83.539 dolarjev za nakup znfcža in poljskih pridelkov za države članice evropskega obnovitvenega načrta ter 23.277.000 dolarjev za Kitajsko. S preostalo vsoto pa so poravnali stroške za o-eeanske prevoze. S tem so sc skupna nakazila državam članicam evropskega obnovitvenega načrta in Kitajski dvignila na 2.960.813.599 dolarjev.
Nakazilo se glasi za Avstrijo, Belgijo, nemško bieo-no, Dansko, Francijo, francosko področje Nemčije, Grčijo, Island, Irsko, Italijo, Holandsko, Norveško. Trst, tVe-| liko # Britanijo, Holandsko, i Vzhodno Indijo in za Kitaj-! sko.
Največ je prejela Francija, j nato sledi Velika Britanija.
| Na tretjem mestu pa je Italija.
Ameriški zunanji minister Marshali izjavlja
Ameriški zunanji minister j Marshall je podal izjavo, v j kateri znova poudarja, da ni j sprejel nobenega sklepa o i tern, če bo ostal na svojem j sedanjem mestu po 20. ja-
nuarju 1949, ko bo predsednik Truman nastopil svojo novo štiriletno predsednikovanje.
Besedilo Marshallove izjave je:
»V današnjih jutranjih časopisih čitam izjavo, po kateri se jaz še nisem odpovedal svojemu prvotnemu namenu, da odstopim 20. januarja. Na žalost moram ugotoviti, da so moje izjave na tiskovni konferenci slabo tolmačili. Mislil sem ,da je iz moje izjave razvidno, da jaz ne bi nikdar kaj takega sklenil, ne da bi sc preje posvetoval s predsednikom in da se predsednik in jaz o tem nisva nikdar razgo-varjala.«
Marshall je na tiskovni konferenci izjavil, da zavisi njegova vrnitev v Zružene države od razvoja položaja. Trenutno načeluje minister a-meriški delegaciji na glavni skupščini Združenih narodov.
Marshall je postal zunanji minister 21. januarja 1947 ter je nasledil Jamesa Byrnesa. 31. decembra bo star 60 let.
Tito zopet obsojen
Politični odbor Združenih narodov je z ogromno večino glasov odobril sklep, s katerim obsoja Titovo Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo zaradi pomoči, ki so jo dajale in jo še dajejo grškim rdečim upornikom.
Sklep dalje zahteva, naj posebna preiskovalna komisija za Balkan nadaljuje s svojim delom, grške sosede pa pozi' rati ms Grčijo čimprej pogovore glede mirne ureditve balkanskega vprašanja.
Ameriška zunanja politika nespremenjena
Predsednik zunanjepolitične' komisije v ameriškem senatu, Vandenberg, je izjavil, da sovjetski voditelji izid predsedniških volitev v Združenih državah razlagajo po svoje. Zaradi tega pričakujejo, da se bo ameriška zunanja politika zdaj kaj spremenila, ker mislijo, da je ne bosta več podpirali obe glavni stranki. Ni dvoma, je dejal Vandenberg, da bo sam predsednik Truman dal Sovjetom, zlasti pa njihovepiu zunanjemu ministru Molotovu razumeti, da se temeljito motijo, če računajo glede tega na kake spremembe.
Vojna ni neizogibna
Ameriški vojni minister Royall je imel ob obletnici premirja po prvi svetovni vojni govor, v katerem ie dejal:
»Vojna ni neizogibna. Vendar pa morajo Združene države imeti veliko vojaško silo, da jo bodo uporabile ne kot orožje za vojno, ampak kot ščit za preprečenje vojne. Poskusi sveta za preprečenje vojne po letu 1918 so propadli. Zdaj pa morajo Združene države kljub nevarnosti tretje svetovne vojne nadaljevati s politiko pravičnosti, odločnosti, moči in zaupanja.«
Poročilo o coni 6
Titova vojaška uprava na področju »B« Svobodnega o-zemlja je Združenim narodom predložila letno poročilo o svoji upravi od 15. septembra 1947. do 15. septembra 1948. Tako namreč določa začasna-ustava Svobodnega tržaškega ozemlja in italijanska mirovna pogodba.
V poročilu ugotavljajo ti-tovci, da se življenje v področju »B« razvija »v duhu čiste demokracije«, medtem ko na anglo-ameriškem področju »fašistične skupine« neovirano izvajajo svojo propa-
gandno delavnost.
Dalje trdi poročilo, da se zborovanja in sestanki političnih strank vršijo svobodno na vsem področju* Glede gospodarskega položaja pravi poročilo, da se je življenjska raven prebivalstva zvišala
kljub gospodarskim težavam, ki jih povzroča pomanjkanje valute, katere italijanska vlada ni hotela dobaviti.
O ljudski zaščiti pravj poročilo, da šteje približno 600 mož, kar predstavlja enega stražnika na 113 prebivalcev.
Posledice volitev za ameriško politično življenje
Pr; volitvah dne 2. novembra letos s; je demokratska stranka po štirih letih spet zagotovila po* polno nadzorstvo nad obema zbornicama — nad kongresom in senatom. Demokrati so dobili 242 mest v poslanski zbornici, torej dosti več kakor večino, ki znaša 218 poslancev. Od ostalih sede* zev so dobilj republikanci vse, razen enega, s katerim sc je oko* ristila laburistična stranka. Vseh mest v poslanski zbornici je 435. V senatu, v katerega so izvolili samo del novih članov, so si de* mokrati zagotovili 53 mest od celotnega števila 96. V prejšnji zbornici so imeli republikanci 243 poslancev, dekrati 184, labu* risbi 2, šest mest pa je bilo praz* nih. V senatu je bilo 45 demo* kratov, pa 51 republikancev.
Kakšne posledice bo takšen vo* livni izid imel za ameriško poli* tično življenje in za ameriško politiko sploh, sklepamo lahko najprej iz dejstva, da so bili pri zadnjih volitvah poraženi vsi ti* sti republikanski senatorji in po* slanci, ki so zagovarjali v ameri* ški zunanji politiki izolacionizem, to je načelo, naj se Amerika ne meni za usodo Evrope in vsega sveta, namreč skrbi le zase in za svojo varnosf. Tako je n. pr. v zvezni- državi Illinois demokratski kandidat profesor Douglas, ognjevit zagovornik sedanje od* ločne ameriške politike premagal republikanskega senatorja in liu* dega izolacio,nista Waylanda Bro* oksa. V Zahodni Virginiji je de* mokrat Ncclv vzel mesto repu* blikanskemu senatorju Rcver* combu, sestavljalcu načrta za pomanjkljivi zakon o priselitvi pro* tikomunističnih beguncev iz Ev* rope v Združene države. Demo* krati s predsednikom Trumanom so temu zakonu nasprotovali in zahtevali, naj dovolijo vselitev vsaj pol milijonu beguncev na* mesto 200.000, kakor so Odločili republikanci s svojo večino.
Eri volitvah v poslansko zbor* tiico je propadlo vseh 45 republi* kanskih poslancev, ki so v ko n* gresu nasprotovali sedanji zuna* nji politiki, Marshallovemu načr* tu. pravični socialni zakonodaji ter zakonu o beguncih.
Posledica novega razmerja v zbornici in senatu bo, da bodo vodstvo v obeh in različnih par* lamentarnih ter senatnih' komisi* j ah imeli spet demokrati. Tako napovedujejo, da bo za predsed* niha poslanske zbornice izvoljen demokrat -Sam Ravburn, ki je to mesto#včasih že imel. V senatni komisiji za zunanjo politiko bo republikanca Vandenberga nado* mestil demokratski senator Gon* naliv iz Texasa. GonnalIy m Van* denberg sta očeta sedanje ameri* ške zunanje politike, ki sta jo složno podpirali obe doma na* sprotujoei si stranki. V zunanjem političnem odboru senata bo spre* memba samo ta, da sta povsem enako misleča zastopnika prejšnje večine in prejšnje opozicije za* menjala mesti. Vsi so pa prepri* čani, da hosta Connallv in Van* denberg še naprej enako složno sodelovala na začrtani poti.
Zunanjepolitično komisijo po* slanske zbornice bo namesto do* sedanjega republikanskega pred* sodnika Fatona vodil demokrat Sol Bloom, eden glavnih zagovor* nikov politike generala Marshalla.
Poslansko komisijo za odobra* vanje kreditov in nakazil bo pre* vzel demokratski zastopnik Gan* nen, ki pride na mesto rcpubF* kanca Johna Tabcrja. Tu jc v prejšnji zbornici vodil hud boj proti Marshallovemu načrtu ter
dosegel, da so sredstva za pomoč pri evropski obnovi dokaj ome* jih. Demokratske predsednike, ki so znani kot zagovorniki odločne zunanje politike, bodo dobile tu* di senatne in parlamentarne ko* misije za finance, za oborožene sile, za obrambo in drugo.
1 retjo zmago so odnesli demo* ki atj pn volitvah za nove guver* nerje v posameznih zveznih dr* žavah. Od celotnega števila 48 guvernerjev jih bodo demokrati imel; 30 ali še kaj več, medtem, ko so jih do zdaj imeli le 24 in republikanci prav toliko.
Eno največjih presenečenj pri guvernerskih volitvah je Amerika dož vela v zvezni, državi Ohio, kjer so republikanskemu kandi* datu Hebertu napovedovali veli* ko zmago. Toda za guvernerja je b’l izvoljen demokrat Frank J. Lausche, ki je po rodu Slovenec. Lausche je enkrat že bil guverner v Ohiu. Posebno znan in priljub* ljen pa je pri tamošnjem prebi* valstvu, med katerim je dosti evropskih priseljencev, od tedaj, ko je bil župan v naj večjem me* stu te države Clevelandu in je z velikim pogumom ter spretnostjo zatrl korupcijo in razbojništvo, ki sta tam cvetela skoraj nič manj kot v Chicagu.
Skratka, v vodstvo ameriškega političnega življenja so z demo* kratsko zmago prišli tljudjc, ka* terih usmerjenost daje vse poro* štvo za takšno politiko, kakor si jo želita Evropa lin ves svobodni svet.
Črno na belem
Staro bratstvo
Nekateri se začudeno sprašuje: jo, odkod tak bes Viddijevih »fratelanških« skvader proti vse* mu, kar je slovenskega; ne samo, kar je titovskega. V Rimu zdaj teče razpra\’a proti knezu Vale: riju Borgheseju, bivšemu vrhov: nemu poveljniku fašističnih ubi: jalskih in požigalskih tolp, zna: nih pod imenom »X. MAS«.
Borghese je 9. novembra pred sodiščem izpovedal:
»Ena poglavitnih nalog »X. MAS« je bila, da se v Julijski krajini upira -»rovarjenju« Slo: vencev. Tam so nastopale tudi brigade it ali janskih partizanov, ki jih je z »X. MAS« družil isti cilj: da se upro slovenski nevarnosti. Po mladi učiteljici Mariji Pasquirielli, ki se je sama ponu: dila za to, sem skušal s partizani skleniti sporazum o skupnem bo: ju proti Slovencem. A to se je samo na pol posrečilo. Partizani se niso hoteli pridružiti fašistom, pač pa od tistega časa dalje niso več nadlegovali »X. MAS«.
Tedaj MAS in garibaldinci, daj nes MSI in vidalijevci, cilji črne: ga in rdečega fašizma so pa da: nes isti, kakor so bili pred peti: mi ali dvajsetemi teti...
Hlapcetn „Hlapce“
Delegate na H. kongresu ko= munistične partije Slovenije, ki so na ves glas pet dni obnavljali hlapčevsko prisego Moskvi, je ljubljansko Narodno gledališče počastilo s slovesno predstavo . Cankarjevih »Hlapcev«!
Uganka
Za predsednika Babičeve O* svobodilne fronte na Svobodnem tržaškem ozemlju je bil izvoljen sekretar centralnega komiteja Babičeve komunistične partije za STO, Branko Babič.
Kuj je torej 012
Let# 11. - Stev. 47
DEMOKRACIJA
Stran 3-
IZZA ZAVESE
Pismo iz Jugoslavije
Marsikaj se piše v svobodnem svetu, toda vse ni niti senca tega, kar se pri nas v resnici dogaja in kar moramo prenašati mi — mo* denai sužnji! — Hotel sem se malo prepričati, če jc v notranjo« •iti 'Kaj bolje, kot nam propagand disti dopovedujejo. Toda povsod ena^o. OZNA, oficirji in »ta višjih, ali kakor jih narod imenu* je »aristokrati« živijo v izobilju, vse drugo pa dobesedno trpi la« koto. V Ljubljani n. pr. sem se srečal s prijateljem visokošolcem. Pravil mi je o neki prireditvi OZNE v operni kleti, kamor je bil tudi sam povabljen. Prepblo* žena mize, vseh vrst peciva, vse 'z najfinejše bele moke. In seve* da raznovrstne pečenke ter naj* finejšo vino. Rajalo se je vso noč do jfutra in so se proti koncu »to« varišice« Oznovkc z Oznovci va* Ijait po tleli v i— Bahovem obje* mu... Vse za ljudski Iblagor .. .
Zdravstveno stanje je zaradi izčrpanja naravnost obupno. Zla« sfci se to vidno opaža pri šolski miadeži. Uradno, to je zdravni* ško, je ugotovljeno, da je 60 — 70®/e učeče se mladine jetične, kar je posledica nezadostne prehrane. Moj prijatelj mi jc povedal za večji kraj v bližini Ljubljane, kjer je od približno 500 učeče sc mla* d oži, nad 350 jetičnih.
Da pa oblasti zunanjemu svetu kolikor toliko namečejo peska v oči, pošiljajo tako zvane leteče ambulance po deželi, kjer naj pregledajo in zdravijo ubogo ljudstvo. — Na določen dan ti na določen trg pridrvi cela kolo* na vozil: so zdravniki, bolničarke, in - OZNA. Ta zadnja skrbi, da je politično vse v redu. Tam na trgu ti zobozdravnik postavi stolico in začne se operiranje. Resnici na ljubo moram priznati, da je vse_ zdravniško osebje st*o* kovno res na zelo visoki stopnji. Tudi se v splošnem zaveda prc* pada v katerega pada narod zdravstveno, a nima s čim poma* gati. Videl sem sam zdravnika, ki je ugotovil težko bolezen in je povedal kakšna zdravila bi mo* ral Ibolnik jemati, a jfi-h ni imel, da bi mu jih dal. —■ Zdravila namreč na splošno manjkajo, zla* s ti inozemske specialitete. So pa bila vsa boljša zdravila iz peri* feričnih podeželskih lekarn rc* kvirrrana v center za »višje lju* dl«. Zdravniki pa so pri njih po* slu nadzirani od komisarjev OZNE in ne smejo povedati re* snice o zdravstvenem stanju, »da sc narod ne razburi po nepotreb* nom!«
Moj prijatelj mi je povedal, da so vedno bolj pogosti slučaji, da otroci v šolj med poukom Ipadcjo v nezavest radi izčrpanosti. Ta okolnost mi je |bila ponovno potrjena od raznih strank. Sploh som po mestu videl hoditi ljudi upadlih in uvelih lic in s sklonje* no glavo, ko sem vendar poznal
Ljubljano kot razposajeno, raz* igrano mesto ... Brez pridržka in vedno bolj javno kličejo ljudje Amcrikance... To sem javno slišal.
In še nekaj moram povedati bralccm »Demokracije«. Po Ljub* Ijani se sliši mnogo govoriti in tudi peti po italijansko in nobe* den se nad tem ne »podtika.
Pozdravljam te »Demokracija« in s teboj vse prave in čiste de* mokrate v upanju in prepričanju, da ni daleč dan, ko bo zmagala čista in prava demokracija nad mračno silo komunističnega su« ženjstva.
Primorec
Komunistični kapitalizem
Po načelih marksizma in leni* nizma so kapitalisti v demokrat* skih državah tisti sloj, oziroma tista manjšina, ki izkorišča delov* no večino. V smislu teh načel bi v socialistični državi prav za prav izkoriščajoči sloj prenehal obsto* jati, ker bi se ne mogel udejstvo« vati. V praksi pa se, n. pr. v Ti* tovi Jugoslaviji dogaja sledeče:
Tu je postala oblast tista manj« Sina, ki ravno tako ali pa šc bolj izkorišča delovno sloje, kot jih izkoriščajo v kapitalističnih dr* žavah razni trusti in druge slične kapitalistične organizacije. Kdo pa predstavlja pri nas oblast, »ljudsko oblast«? — Samo komu* nisti, ker drugim strankam sc ne pusti dihati, oziroma se jc na vse načine delalo, da so tako rekoč za vselej prenehale obstojati. S
tem so hoteli naši rdečkarji ne* kako maskirati svojo slabo šte* \ ilčnost, ki jo prav za prav še neznatna. Pri zadnjem komuni* stičnem kongresu je bilo zbranih v Beogradu samo 2345 članov*de* legatov kom. partije in je vsak delegat zastopal le 200 članov iz svoje celice. So pa tudi cclice, k: ne dosežejo niti 200 članov. Zato lahko računamo, da je v Jugo* slaviji včlanjenih okoli 450.000 komunistov in nekaj več \Skojev« cev, kar bi bilo približno okoli 1 milijon članov. Po zadnjem štet* ju je imela Jugoslavija okoli 15 milijonov prebivalstva, in bi bi*
lo	proporcionelilo vzeto v Jugo* slaviji nekako 6 — 7°/o komuni* stov. Jasno je, da se taka manj* šina lahko obdrži na oblasti sa« mo z nasiljem. To se vidi tudi v tem, ko hočejo združiti elane ljudske mladine s Skojem itd.
j Sindikalni sestanek
Dne 26. 9. 1948. so imeli sindi* kat; okraja Prevalje v Dravogra* du svoj sestanek, na katerega je prišlo 120 delegatov. Na sestanku so delegati ostro kritizirali seda* nji način oskrbe delavcev in na« meščencev. Ob tej priliki so pa* dale tudi razne opazke na račun sedanjega vodstva v državi. Ko* mite KPJ je na ta sestanek poslal nekaj svojih gorečih privržencev, katerim pa delegati niso pustili niti do besede. Sestanek sc jc kaj hitro končal, ker so delegati za« pustili dvorano in — odšli jezni pit v bližnje gostilne, kjer so razbili veliko število steklenic in čaš.
Ali je tudi to v petletnem na« c rtu V
Prva seja novega občinskega sveta
Gorica 18. novembra J948ga tudi nedostojni hrup nestrpne
V	soboto 13. t. m. popoldne je novi goriškil občinski svet začel s svojim poslovanjem: vršila se jc prva seja, na kateri sta bila izvo* ljena novi župan in občinski od* bor. Seja se je vršila v starodav* ni stanovski dvorani na gradu in jc imela značaj izrednega dogod* ka. Udeležili so so vsi novoizvo* ljeni občinski svetovalci, ki so sc z avtobusom pripeljali izpred mestne hiše na grad. Že pred nji* hovim prihodom je bila galerija nabito polna radovednega občin* stva. Že vse dni po volitvah jc za to sejo vladalo v mestu veliko zanimanje in so krožilo razne, tu* di razburljive govorice. Med ob* črnskimi svetovalca so bili prvi* krat v zgodovini Goricc tudi Slo* vcnci, kar je dalo vsemu dogod* ku zanimivo novost in posebno lice.
Sejo je otvoril državni posla* ncc in občinski svetovalec dr. Ba* resi, ki jc pri volitvah dobil naj* več glasov in mu je po zakonskih predpisih zato pripadalo predsed* stvo. Vodil jc skoro trj ure tra* jajočo sejo mirno in odločno ter
galerije ni spravil iz ravnovesja.
Svečanost dneva jc (bila podčr* tana s tem, da je bila dvorana o* krašena z zastavami in jc bil po* tek seje prenašan po zvočnikih, ki so bili postavljeni na Travniku, kjer je sledilo seji mnogobrojno občinstvo, ki radi tesnih prosto* rov ni našlo prostora na ozki ga* leriji.
V	svojem otvoritvenem go* voru jc dr. Barcsi izrazil željo, naj bi v novem občinskem svetu sodelovale vse skupine kljub vsem strankarskim in ctič* n.im razlikam. To misel so pozne* je poudarili govorniki vseh strank in upamo, da ne bo ostalo samo pri besedah.
Za dr. Dclpinom, čigar načel* i no stališče glede rabe slovenske* J ga jezika smo z zadovoljstvom J vzeli na znanje in jo omenjamo na drugem mestu, jc pred izvolit* vijo občinskega odbora govoril dr. C. Devctag. Njemu jc sledil obč. svetnik Paglavec, ki je s svo* jo slovensko izjavo razburil gale* rijo, ki je začela neolikano divja* ti, žvižgati in razsajati. Ker jc go*
vor utonil v splošnem hrupu, jc g. Paglavec za zaključek pozdra* vil novega župana in prenehal. C. Paglavcu je odgovarjal dr. Barcsi, o čemer poročamo na dru« gcm mestu. Za tem jo obč. svet* nik Kemperle v imenu SDZ pre* Lral naslednjo izjavo:
GOSPODJE (SVETOVALCI!
V	imenu Slovenske demokratske zveze pozdravljava ves novoiz* voljeni svet!
Volitve so potrdile, da so Slon venci sestavni del gor iške ga pre* bivalstva, zato potrjujeva in poi udarjava najino resno voljo, da bova sodelovala pri občinski u* pravi v demokratičnem duhu medsebojnega razumevan ja za zaščito pravic tu živečih dveh na* rodnosti.
Naš program je znan in ker je demokracija vlada pravičnosti, izjavljava, da bova sodelovala pri občinski upravi na temeljit enakopravnosti vseh meščanov za napredek mesta in za rešitev naj-nujnejših zadev, ki se ga tičejo.
Gospodje svetovalci, v smislu tega programa želiva, da bi naše skupno delo želo obilo uspeha!
Danes sva se omejila samo na par besed v slovenščini. S tem pa se nikakor nisva odpovedala pravici do rabe slovenskega jezika v prihodn jih sejah občinskega sveta.
Prvi stavek, ki je bil izgovor* jen v slovenščini, je nahujskano občinstvo sprejelo z velikim vri* ščem. To vpitje se jc ponovilo ob koncu, (ko je govornik v italijan* ščini poudaril, da se tudi v bodo* če ne bo odpovedal svoji pravici do rabe slovenskega jezika. Proti koncu razgibane seje, mod katero so bila potrebna medstrankarska pogajanja zaradi izvolitve občin* skega odbora, je galerija prišla spet na svo j račun, ,ko je žvižgala komunistu Pustcttu. Pri tem je prišlo do tragikomičnega dogodka. Pustctto je kot vnet Italijan ho« tel svetovati slovenskim »tovari* šem« naj se ne poslužujejo slo* venščine pri razpravah v občin* iškem svetu, ker po 301ctnem pri* padanju k Italiji že itak vsi znajo italijanski. Italijanski zagrizene1 mu pa niso dovolili besede, ker mu niso zaupali. Končno se je predsedniku Baresiju le posrečilo, da je pomiril razgrajajoče in jo prišel Pustctto po večkratnih brezuspešnih poskusih do besede. Njegov nasvet jc vzbudil obče presenečenje in mnogo začudenih obrazov med nepočakanimi raz* bijači.
Na dnevnem redu jc bilo naj* prej overovljcnje izvoljenih ob* č nskih svetovalcev, ki se je iz* vršilo molče, brez vsakega ugovo« ra. Pri drugi točki dnevnega reda, pri volitvi župana, je bil s 25 gla* sovi od 40 zvoljcn dr. Ferruceio Bernardis, glavni tajnik pri De* želni upravi. Novi župan jo star 42 let. Poznan je kot zelo vesten uradnik in zelo naobražen mož. Ker slovi kot velik poštenjak, pričakujemo opravičeno, da bo v polni meri upošteval Slovence, ki jih živi več tisoč v našem lepem
mestu. V tem trdnem prepričanju mu k izvolitvi toplo čestitamo.
Pri tretji točki, pri volitvi ob* činskega odbora, so si razdelili mesta zastopniki 4 strank, ki tvo* rijo tudi v rimskem parlamentu
vladno večino. Brez odbornikov smo ostali:	Slov. dem. zveza.
Slov. komunistična fronta, dtal. kom. partija in Socialno ital. gi* banje (MSI).
Angleško pismo
Hirwaun, oktobra 1948 Slovenska družina tu na otoku šteje okrog 500 * 600 duš. Največ smo zaposleni v rudnikih, potem na kmetijah, nekaj malega tudi v tovarnah. Dekleta uživajo kot služkinje radi kuhinje in gospo* dinjstva zelo doher sloves; nekaj jih je zaposlenih tudi v tovarnah.
Plača jc, hvala Bogu, še kar po* voljna, pa tudi dobi sc precej za ta denar. Hrane je dovolj in so* razmerno po nizki ceni, le alko* holne pijače in tobak so močno obdavčene.
Ljudje* domačini so proti nam zelo dobri in prijazni ter nam skušajo povsod ustreči. Jugoslo« vane zelo čislajo kot dobre in pridne delavce. Na kmetijah ima* jo Nemci, bivši vojni ujetniki, večjo prednost ter delajo na bolj* 3ih farmah.
V	verskem oziru uživamo Slo*
vcnci zelo dober ugled. Po p e« smih, katere prepevamo pri sv. maši, kmalu spoznajo, da smo nekje iz srednje	Evrope,	ker
najraje prepevamo	Marijine	pc«
smi. Dobili bomo tudi svojo po* dobo Marije Pomagaj, katero sli* ka angleški katoliški umetnik in bo potem romala od župnije do župnije, kjer žive	Slovenci.	Za
versko življenje zelo skrbc	irski
in poljski duhovniki. Slovenci imamo tu dva duhovnika. Eden jc prišel pred prilično 2 mesecema. Pred leti jc bil poznan po vsej sončnj (foriški zlasti po lepi Vi* pavski. Je iz ljubljanske škofije in prav požrtvovalno in ljubezni* vo misijonari po vsem otoku ter jc pri fantih povsod zelo priljub* ljen. Bratje Hrvati 'imajo tudi svojega duhovnika.
Časopise dobivamo iz USA: »Ameriško domovino«, »Ave Ma*
rija«; pa tudi »Primorca« in »Dc* mokracijo« radi prebiramo. Slo* venska pesem je naš zvest sprem* Ijevalec.
Slovenske ure in glasbo po že* ljah tržaškega radia prav radi po* slušamo, le to je težko, ko je po* staja tako šibka ter jo vse druge motijo, zlasti Moskva. Je pa vse* eno znak, da Slovenci ob (bistri Sočj šc žive ter na Jadranu še klije in teče slovenska kri. Isto je na Korotanu. Doma v central* n*i Sloveniji šc vedno bi jo in žive junaška srca, ki so in bodo ostala zvesta Bogu in Materi Sloveniji.
Poznana je naša zemlja tu* kajšnjemu prebivalstvu bolj ma*
lo.	Vedo, da je nekje lepi Bled, Triglav, poznajo Trst, Gorico to* da vse potiskajo med Čchoslo* vake, '1 irolcc itd. Poznajo, da je nekje ž lav narod, ki ima lepo pesem, ljubezen do Boga in svoje domovine, toda ne vedo, kje ta narod biva in kako mu je ime. Prav zato prosimo, da bi nam poskrbeli »Album Slovenije«.
(Upamo, da bomo želji lahko ustregli. Op. ur.).
Na svetovne dogodke gledamo z velikim zanimanjem, sodimo pa, da sc bo zgodilo, kakor bo božja volja. Neki ugleden poli* t'«ni jveščak Slovenec se jc o svetovnem položaju tako izjavil: »Ako gledani svetovni položaj s človeškega vidika, sem črnogled kot nikdar, ako ga gledam pa po božje, sem optimist kot še nikdar, ker Bog bo prisilil človeštvo in njegove voditelje na kolena, da bo človeštvo stopilo na pravo, resnično pot Kristusove ljubezni, pravice in resnice.
Rešitev naše dežele bo še pri* sla in zopet bomo šli:' »Nazaj v planinski raj!«
Vsem Slovencem in Slovenkam sončne Goriške, dežele rajsko mile prav srečne, vesele božične praznike ter obilo sreče in miru, vesel:, blagoslovljeno novo leto 1W9 z vročo željo, da nam v no* vem letu zasveti zlata zarja sreče.
Vsi člani, prijatelji in somISlIeniki slovenskega demokratskega gibanja za Trst in okolico se vabijo na politični sestanek, ki ga priredi Slov. demotska zveza dne 28. novembra 1.1. ob 10. uri v Trstu, v ulici Machiavelli 22/11. DNEVNI RED: 1. Poročilo o položaju 2. Volitve
3. Tržaško svobodno ozemlje
4. Slučajnosti
Tajništvo Slov. dem. zveza
SPOMENSCA
Slov. demokratske zveze za STO Varnostnemu svetu Združ. narodov
Ako želimo, da se bosta to načelo in razumna ureditev uspešno uveljavljala, potem je nujno potrebno v pogledu:
A. Svobodnega tržaškega ozemlja:
1) Da se preneha z raznimi predlogi o likvidaciji Svobodnega tržaškega ozemlja in se poudari trajnost in nedotakljivost njegove mednarodne ureditve. Brez te gotovosti STO ne more zaživeti primernega političnega, gospodarskega in upravnega življenja.
2) Ker je prvotno za kratek čas predvidena začasna vojaška uprava zaradi nesporazuma med velesilami v pogledu imenovanja guvernerja izgubila značaj kratkotrajnosti, poziva SDZ Varnostni svet, da pozove IVU in ZVU, da še sedaj pri upravljanju poedinih zaupanih jima delov STO-ja v čim popolnejši meri uporabljata določila in duha stalnega statuta za STO, kakršnega predvideva mirovna pogodba z Italijo. Posebno je treba spoštovati in izvajati tista določila, ki določajo demokratske svoboščine (čl. 4), narodno enakopravnost (čl. 7 prvi del), sodelovanje prebivalstva pri izvrševanju oblasti, izdajanje novih, odnosno spreminjanje obstflječih zakonov itd. Vse to naj se vrši v obliki in s pridržki, ki so predvideni, dokler traja začasni režim, vendar v duhu in pravni ureditvi, ki naj življenje v.SIO čimbolj približajo končnim, v statutu predvidenim smotrom.
3) Da bo prebivalstvo, ki se je brez svoje krivde znašlo v tako težkem položaju, lažje prenašalo dobo začasne ureditve, pa morajo biti rešena posebno naslednja vprašanja:
H. Anglo-ameriško področje STO-ja
Na Anglo-ameriškem področju je treba prvenstveno qresničiti narodno enakopravnost:
z imenovanjem tolikega števila članov-Slovencev v tržaški mestni svet, v področno in pokrajinsko upravo ter vsa ostala sedanja in bodoča politična in druga javna telesa, kolikor odgovarja odstotku slovenskega prebivalstva, to je 28°l» : 72°/«;
h) z ukinitvijo čl. 137 zakona o kazenskem postopku in z uvedbo čl. 7 priloge VI k mirovni pogodbi z Italijo, zlasti, ker ima 100.000 Slovencev na področju naravno pravico do rabe svojega jezika v zasebnem in javnem življenju ter pri oblasteh. Zahtevamo prav posebno takojšnjo vzpostavitev enakopravnosti slovenskega jezika z italijanskim pred vsemi sodišči STO tako da bodo sodili v civilnih in kazenskih zadevah slovenskim in hrvatskim strankam sodniki, ki poznajo njihov jezik ter njihove šege in navade. V ta namen je treba ustanoviti potrebne slovenske oddelke na okrajnem sodišču (Preturi), na zbornem sodišču (Tribunalu) in na prizivnem dvoru v Trstu; treba je imenovati potrebno število slovenskih sodnikov in uradnikov, ki bodo razpravljali in sodili v slovenskem jeziku;
c) z podaljšanjem roka Ukaza ZVU št. 75 z dne 10. XII. 1947 na dobo 3 let, ker je bil 90 dnevni rok z ozirom na spreminjanje slovenskih priimkov skozi desetletja prekratek, ker so prizadeti večinoma izgubili odloke. O poitalijančenju imen ni treba od prosilcev, ki jim je tržaška prefektura spremenila ime, zahtevati zadevnih odiokov; kjer so pa spremenile ime druge prefekture, naj zadostuje predložitev notranjega akta o oblastno izvedeni spremembi imena;
d) z vestnim apliciranjem zakona z dne 2. XII. 1929, štev. 2132 o vpisovanju prebivalstva v občinske spiske in z ukinitvijo fašističnega zakona z dne 6. VII. 1932, štev. 1092, ki je omejeval demokratsko svobodo preseljevanja poedin-ccv;
e) z dejanskim Uveljavljenjem čl. 6, št. 1 Stalnega statuta o tržaškem državljanstvu in z izdajanjem tržaških potnih listov za potovanje v tujino. Nujna posledica tega uveljavljanja mora biti enakopravno ravnanje z vsemi tržaškimi prebivalci, ki nimajo tržaškega državljanstva, in popolno priznanje demokratskega prava azila;
i) z vzpostavitvijo samostojne uprave slovenskih šol, kakršno so te šole imele do leta 1919, kar naj pride do izraza z ustanovitvijo slovenske šolske superintendence;
g) s sorazmernim upoštevanjem domačega življa slovenske narodnosti pri vseh novih namestitvah na javnih položajih, pri napredovanjih in pri imenovanjih na odgovorne položaje v sorazmerju odstotka slovenskega prebivalstva;
h) z imenovanjem komisarja za vzpostavitev slovenskih zadrug in povrnitev premoženja raznih ustanov, katere je fašizem uničil, združil ali dal absorbirati.
C. Jugoslovansko področje STO-ja
Na jugoslovanskem področju STO-ja pa je predvsem potrebno najprej ustvariti pogoje za uživanje demokratskih pravic in svobode.
V ta namen je treba:
a) odpraviti »ljudska sodišča« in znova uvesti imenovane in neodvisne sodnike - pravnike;
b) odpraviti nezakonite »Ljudske odbore« in uvesti redno občinsko upravo;
c) omogočiti resnično svobodo političnega delovanja in svobodo tiska;
d) zajamčiti svobodo gospodarskega udejstvovanja in odpraviti sistem prisilnih zadrug;
e) revidirati vse dosedanje ukrepe .IVU in ukrepe sedanjih upravnih in sodnih organov (»Ljudska sodišča« in »Ljudski odbori«) ter jih razveljaviti, v kolikor so v nasprotju z določili in duhom obvez, katere bi morala JVU spoštovati na podlagi mirovne pogodbe.
SDZ se zaveda trenutnih težkoč, pred katerimi sta obe vojaški upravi STO-ja. Kljub temu pa pričakuje, da bosta. obe upravi v interesu svojega ugleda in dostojanstva, ki ne dovoljuje zanemarjanja svečano prevzetih obvez«, upoštevali predloge, iznešene v duhu mirovne pogodbe in v korist celokupnega prebivalstva STO-ja.
Z uresničenjem teh predlogov bodo odstranjene ovire, Id delijo danes STO v dve gospodarsko, socialno in politično popolnoma ločeni polovici, kar je v kričečem nasprotju z določili mirovne pogodbe. Ustvarjeni bodo pogoji za uresničenje gospodarske in socialne enotnosti, ki je jired-pogoj za napredek področij obeh uprav in za blaginjo prebivalstva.
SDZ upa, da je z navedenimi željami in mislimi iznesla najbistvenejše in najnujnejše.
V veliko zadoščenje tukajšnjega prebivalstva bo, ako bodo Varnostni svet in zainteresirane Visoke Sile posvetile tem besedam tisto pozornost, kakršno zasluži težak položaj, v katerem se je brez svoje krivde znašlo tukajšnje ozemlje. SDZ izjavlja polno pripravljenost za sodelovanje pri iskanju primernih rešitev in pri njihovem izvajanju v duhu nakazanih smernic.
SDZ
Radio Trst II
(na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo)
DNEVNI'i ODDAJE: 7.30 - 8.00,
11.30 * 14.30, 17.30 * 2400,
OB NEDELJAH:	7.30	* 8.30,
9.30 -- 14.30, 16.30 * 24.00.
POROČILA DNEVNO: ob 7.45,
12.45, 14.00 (izvzemši nedelje),
19.45, 23.15.
DNEVNI pregled liska: 14.15.
NEDELJA 21. 11.1948: 9.30 Kme* tijska oddaja. — 10.00 Maša s pridigo. — 11.15 j Od Gallusa do Vrabca s prerez slovenske zborovske glasbe. —	13,00
CUasba po željah. — 19.00 Ali že veste. — 20.00 Pevski »bor z Op&i>n. 21.00 Vesela ura.
PONEDELJEK 22.11,: 13.00 Ce* ške narodne pesmi. —	18.15
»Concerti Grossi« baročnih skladateljev. —’ 18.45 Koroške narodne pesnvi. — 19.00 Zdrav* niški vedež. —	20,10	Pevski
koncert Pavle Potratove.
20.30 Sprehodi po našem pode* želju. — 21.00 Opera: »Truba* dur«.
rOHEK 2.3.11.: 13.00 Pesmi, in plesi jugoslovanskih narodov.
18.00	Vaški kvintet. 19.00 Človek in priroda, —	20.00
Fantje s Krasa, — 20.30 Moja zemlja.	21.00	»V	agoniji«,
drama v treh dejanjih.
SREDA 24. 11.: 13.00 Glasba po ; željah. 18,00 Mamica pripon j ved uje. — 18.15 Klavirski kom j eert Damijane Bratuž, 19.00 j Žena in njen1 svet. .— 20,30 Z | domačo knjižne police. — 21.00 j Vzori mladini; ob stoletnici pr* j vega slovenskega mladinskega « lista. — 21.30 Zabavni orkester Bojana Adamiča. — 22.00 Do? j bri vojak Švejk,
ČEIRTEK 25.11.: 12.10 Popular* ne slovenske skladbe. — 13.30 Iz Schubertovih del. 18.00 Or* kester Albert Dcrmelj. — 19.00 Slovenščina za Slovence.
20.00 Pevski .zbor Siavkoi Škam* perle. 21.00 Radijski oder: »Ljubezni in morja valovi«, drama v petih dejanjih.
PETEK 26.11.: 13.00 Glasba po željah. —	18.15 Glasbeni lik
Franca Schuberta. — 19.00 Teh* nika in gospodarstvo. — 20.00 Odlomki iz Smetanovih oper.
20.30	Tržaški kulturni razgledi.
21.00 Mojstri besede: Joseph Conrad: »Lord Jim«. 21.45 Sinfonični koncert
SOBOTA 27. 11.: Glasba za naj* mlajše. — 18.00 Mladinski pev* ski zbor. — 19.00 Oddaja za najmlajše: »Gašper bi rad gro* zo spoznal«. — 20.10 Orkestrab ne humoreske.	20.30 Pro*
gramski periskop, — 21.00 So* hotni večer: »Iz radijske tnal* he«. — 22.00 Večerni koncert.
IZJAVA
V	zvezi s poročilom »Primor* skega dnevnika« od 18. novembra 1948, da je okrožno* sodišče v Tolminu v torek 9. t. m. obsodilo bregjnjskega župnika g. Leopolda Končana na 15 let prisilnega dela zaradi kaznivih dejanj proti ljud* stvu in državi, izjavlja vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici, da se »ustanovni sestane^ SDZ v Solkanu ni nikoli vršil, da g. župnik Kočan Leopold ni bil nikoli član SDZ in da ni omenjc* ni fcudi nikoli sodeloval pri »De* mokraciji« ali »s krogi okrog SDZ«, kakor trdi »Primorski dnevnik«.
Gorica. 19.11.1948.
Vodstvo SDZ v Gorici.
Snirt uglednega moža
Dne 8. novembra 1948. je v Ptuju preminul g. Sancin Anton, p. d. Drejač iz Skednja. Dosegel je visoko starost 95 let. Skedenj* ski in tržaški Slovenci ga niso in ne bodo pozabili. Kot trgovec v Skednju ni živel samo svoji dru* žini in svojemu zasebnem.: delu, temveč je svoje moči posvečal tudi tržaškemu slovenstvu in na* rodni stvari sploh, in sicer mno* go bolj kot je bil kot zaveden Slovenec dolžan. Tako jo ibil po* vsod, kjer je šlo za naše ideale v prvih vrstah. V boju za narodne pravice kot mož krepkega znača* ja ni popuščal nikoli, bil pa je v vsem svojem delu neutruden. Skupaj z Ribarjem, Gregorinom, Slavikom in Abramom in drugi* mj je pisal najlepše, strani v zgo* dpvini tržaškega slovenstva. Bil je med soustanovitelji prve slo? venske zadruge na Primorskem, ki je začela, poslovati 1. 1881. pod imenom Skedenjsko konsumno in hranilniško društvo. Ljudje so mu vedno izkazovali svoje zau* panje: bil je dolgoleten član tr* žaškega mestnega sveta in dežel* na poslanec. Po prvi svetovni voj* ni se je preselil v Jugoslavijo, od koder mu nj bilo'dano vrniti se v rojstni kraj. Vsi dohri Sloven* ei ga bomo ohranili v najboljšem spominu. Naj mu ibo lahka slo* venska zemlja, ki jo jo tako lju* bil. Žalujoči družini izrekamo globoko sožalje.
Prazno beganje
Iz Boršta, Boljunca, Gozda in drugih vas? ob meji dobivamo sporočila, da rdeči agitatorji pla* šijo ljudi z nekimi pogajanji o spremembi meje. Ti napeti lju* dje govore, da bodo slovenske vas; ob meji Svobodnega tržaške* ga ozemlja prišle pod titovino, Tito pa da bo tržaški državi od* stopil tista mesta ob istrski oba*
li,	kjer prebivajo Italijani. Vse te govorice so docela prazne iii brez podlage. Nihče v 'Prstu se s titovci o čem takem ne pogaja. Meja ho ostala, kakor je začr* tana.
Ameriška bela moka
Gospodarski oddelek /A/ U sporoča, da te dni raztovarjajo ameriški parnik >*Gate\vay«, ki je pripeljal toliko ameriške bele mo* ke, da je prebivalstvu Trsta za* goto vi jen bel kruh do konca me* seca marca 1949. Omenjeni par* nik jo priplul v naše pristanišče z 2.219 tonami moke, ki je bila poslana na podlagi evropskega obnovitvenega načrta. Ta količi* na je prvi obrok nakazila evrop* skega obnovitvenega načrta za 8.929 ton moke za Trst. Na krov ladje se je podal g. Robert Gallo* way, načelnik odposlanstva upra* ve za gospodarsko sodelovanje na anglo*amcriškem področju S v o« hodnega tržaškega ozemlja. Pr c* gledal je tovor, ki je prvi prispel v Trst, odkar je tu otvoril svoj urad.
Za dovolitev žganjekuha Nov doktor
Zastopstvo Slovenske demo* kratske zveze za STO je znova posredovalo pri -zavezniških obla* steh, da bi omilile določila o ku* hanju žganja za domačo potrebo. Opozorilo je na gospodarsko škodo, ki so dela po kmetih, čc morajo ljudje metati tropine na gnoj, ko bi jih lahko s pridom po* kuhali v žganje in bi jim ga vsaj za domačo rabo ne bilo treba ku* povati. Prepričani smo, da bo od* govor na ponovno posredovanje Demokratske zvezo v tej zadevi ugoden. Pametno rešitev tega vprašanja bi vse kmečko prebi* valstvo z velikim zadoščenjem pozdravilo.
Miklavževanje
V	nedeljo 5. decembra popol* dne bo v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22/11 društveno miklavzevan j c. Vsi oni, ki hočejo nuditi svojim otrokom veselje, naj poskrbijo, da bodo paketi najmanj dva dni pred omenjenim dnem v pisarni Dobrodelnega društva. Slovensko javnost na* prošamo, da bi darovala Sloven* skemu dobrodelnemu društvu za ta primer kar koli bi lahko naše revne malčke, katerim ibo paket društvo pripravilo, razveselilo. Kdor pomaga revnim otrokom, pomaga sebi. Za svoje malčke po* skrbite, da jim bo miklavževanje nudilo tisto srečo, katere ste jbi*
li	sami deležni, ko ste bili otroci. Vsa navodila dobite v pisarni' S.D.D. od 14. do 15. ure, izvzem* ši nedelje.	,
Slovensko dobrodelno društvo • Trst, ulica Machiavelli 22/11
IZJAVA
Mnogi me vprašujejo, zakaj ne odgovorim na osebne žalitve v »noveli«- nekega .tržaškega pl* satelja. Ne odgovarjam zato, ker se o govnu, ki ga najdeš zjutraj pred svojim pragom, ne da nič reči. Ali naj tistega »pit satelja•< osebno kaznujem? Saj bi ga moja »mesarska sapa« He ubila! Ubijati pa mi branijo moja krščanska načela. Ali naj ga tožim? Stopati pred tujega sodnika, mi brani moj narodni ponos. Kraljevič Marko v na* rodni pesmi pravi: »Ne budi mi buhu u kožuhu!« Vsem in vsakomur pa priporočam, da prebere začetek molitve iz Trus barjevega katekizma I. 1551, ki se glasi: O vsigamogoči do* brutlivi Bug... smili se, smili se tudi čez nas hoge Slovence, mi smo ja več koker drugi ljuds je Auper te grešili, zatu mi tudi pravičnu več terpimo od Goga inu Magoga, od Turkov inu drugih Antikristovih hlapcev
Dr. Anton Novačan
ym oesfe,
 __________________kje	se	dobe
zimsko perilo, nogavice *% in druge potrebščine ■
Pri domači tvrdki £upše Oocui
 ---- TRST,	Via	Rismondo	št.	1
G. Mitja Bitežnik iz znane slo* venske družine je pred dnevi pro* moviral na univerzi v Bologni za doktorja prava. Iskreno cesti* ta mo.
Nova zibelka
V družini g. Bogomila Skrta, ki rad požrtvovalno sodeluje pri našem listu, so dobili sinčka Le* va Markota. Staršem toplo čestit* ke, novorojenčku pa lepa voščila za srečno bodočnost.
Smrt mlade matere
V sredo 10. t. m. je po porodu umrla v Krminu gospa Ivanka Bizjak iz Kozane. Bila je skrbna in pridna gospodinja, priljublje* na pri vseh, ki so jo poznali. To* plo sožalje vsem, zlasti možu in staršem!
Sv. misijon
V dneh od f4. do 12. decembra se bo vršil v Gorici v župnijski cerkvi sv. Ignacija na Travniku slovenski sv. pnisiijon. Govorili bodo znani misijonski pridigarji in priporočamo našim ljudem, da se plemenitemu klicu polnošte* vilno odzovejo.
Vprašanje slov. profesorjev
Prosvetno ministrstvo je raz* glasilo, da je sedaj v preučevanju pravna ureditev nameščenja pro* fesorjev na slovenskih srednjih šolah. Z ozirom na to vest sve* tujemo, da se slovenski profesorji v Gorici sestanejo in stavijo mi* nistrstvu, pametne in konkretne nasvete v zadevi za korist in pro* C Vit -naših srednjih šol.
Smrtna nesreča
Danes predpoldne je neki poli* cijski agent vt Gorice nesrečno zadel z motorjem v zid v ulici Rabatta in ostal na mestu mrtev.
Neblo v Brdih (Slovenija)
lovariša Ninča Peršoljo iz na* Se vasi je »ljudsko« sodišče v Solkanu obsodilo na tri mesece prisilnega dela, ker je ozmerjal komunističnega podrepnika Mir* kota Domenisa iz Gabrij. Rekel mu je, da je »neusmiljen pes«, ker je nasilno gonil kmete*najcm* nike v sovhoz, potem ko je tudi on trdil skozi tri leta, da bodo dobili zemljo zastonj. Tako, to* rej, poleg bridke m grenke pre* vare še prisilno delo.
Zanimivosti
Pismo iz Kanade
Kapunskasing, v oktobru 1948
Tukaj nas je precej Slovencev, beguncev, ki smo prišli iz Bagno* lija in iz avstrijskih taborišč. Vsi se razumemo odlično. Zaposleni smo pri neki družbi, :ki soka les in izdeluje papir. Trenutno dela* mo na popravilih družbinc proge, a že čez mesec ho pela sekira
smrtno pesem. Hrano imamo aelo dobro m tudi v drugih pogledih se no moremo pritoževati. Zaslu* žek je dober in vsak kdor bo ho* tel, si bo lahko prihranil denar in nabavil vse, kar potrebuje. Le enega pogrešamo, to je, naše slo* venske zemlje, nebes pod Trigia vom, kakor je dejal Cankar, nebes, ki sedaj trepečejo v kreni pl jih rdeče zveri, pod maršalovo knuto. Dokler se mati Slovenija ne otrese te pošasti, bomo vztra* jali tukaj, saj tukaj si svoboden človek, vreden svojega dostojan* stva in spoštovanja.
Oblasti so nam šle v v sen': na roke, kakor tudi podjetje, prt ka* terem smo zaposleni.
Vsem znancem po taborišoib. in vsem sorodnikom po Italiji, Av* striji in Sloveniji pošiljamo sio* venski pozdrav z željo, — ne /;&■ b:te nas, kakor tudi mi Vas ne bomo pozabili, Vas, — Boga, na^ roda in domovine!
Španija in obramba demokracije
Bivši predsednik ameriške Demokratske stranke. Farley. je znova javno poudaril, d» je potrebno upostaviti redne diplomatske zveze! med Španijo in med Združenimi državami ter Francovo državo sprejeti v Zahodno evropsko zvezo in Marshallov načrt.
Farley je zahteval, naj Združene države daio Španiji kredite za ozdravljenje njene industrije in kmetijstva.
Ne gre za to, je dejal ta u-gledni ameriški politik, ali se strinjamo s politiko španske vlade ali ne, gre za to, da u-gotovimo, ali je Španija za varnost demokratičnih dr-žav neobhodno potrebna.
Ortopedi k * NICOLA BECCHi
TORINO - Via Guastalla, 12 1° p. specialist za odstranitev
KILE
(brez operacije)
objavlja novo priznanje :
Spoštovani g. N. BECCHI
V	svojo dolžnost si štejem, da Vam sporočim svoje zadovoijstro za posebno, od Vas mi preskrbljeno napravo, s katero sem v par mesecih ozdravil, česar v več Setih nisem mogel doseči.
Prisrčno se Vam zahvaljujem ZANATELLO ROMANO Moiitecchia di Crosara (Verona)
Ortopedilc sprejema : v Trstu: v petek 19. in sobota21). novembra v hotelu „Contincntale“;
v Tržiču: v nedeljo 21. novembra v hotelu „ Lombardia";
v Gorici: v ponedeljek 22. novembra v hotelu „Posta".
Za Uršičev tiskovni sklad Smrdelj Karel, Belgija 58 frankov oziroma L 750.—; Ljub; Ijančan L 100.	.
Iskrena hvala!
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici
OD LJUBLJANE DO MARIBORA
Skoro polovica vseh letošnjih naložb vlestnega ljudskega odbora v Ljubljani je bita namenjena gradnji stanovanj. Predvidveni načrt za gradnjo stanovanj* ,kih in upravnih poslopij pa jo popol* noma propadel. Temu ni krivo le po* nanjkanjc najosnovnejšega gradiva, itnpak tudi nered pri razmeščanju de* 'ovne sile in nerazumevanje mestnih ;>odjetij samih. Tovarne gume na pri* ner sploh niso začeli graditi, papirnica Vevče je prekinila dela, Splošna stav* oena družba pa je pripravljala le naer* e in drugega nič. Tovarni kovinske ga* lartterije so bili nakazani veliki krediti, k! so ostali popolnoma neizrabljeni. Di* ekeija za eksploatacijo železnic se jo .se leto otepala z glavno direkcijo o* !:rog raznih popolnoma nebistvenih vprašanj, delo pa je zaspalo. Le pod je*
tji Litostroj in Saturnus sta gradili, pa še t; sta dosegli.komaj 25°/o predvide* nega načrta. Mestni ljudski odbor v Ljubljani, ki ugotavlja te nerodnosti, zaključuje z enostavno ugotovitvijo, da bo pač treba graditi provizorije, po slovensko bi rekli barake. In v teh ba* rakah bo živelo delovno ljudstvo v »so* cialistični« državi!
Po novi odredbi kmetje lahko proda* jajo kmetijske pridelke le v okraju, kjer prebivajo, in v sosednjih okrajih, drugje pa Je s privoljenjem višjih obla* »ti. Kaj bo torej kmetom preostalo? V okraju, kjer prebivajo pridelovalci, naj* večkrat ni nikokih povpraševanj. Po« trebe po pridelkih so v velikih mestih, v. Ljubljani, Mariboru, Celju. Večina slovenskih kmetov bo torej odrezana od velikih trgov. Če bodo kmetje ho*
teli priti do denarja, bodo pač morali prodati svoje pridelke edinemu kupcu državi. .S tem bo prišla država do točnih podatkov ■ proizvodnje in pred* pisala bo po svoji volji višino prisilne* ga odkupa, davke in drugo. Na ta na* čin pa bo slovenski kmet prišel v po* polno oblast rdečih gospodarjev.
Krakoveani iz Ljubljane so si zgra* dili svojo »zadružno« trgovino. Pošlo* vodja v tej trgovini pa je razdeljeval blago svojim prijateljem in prijatelji* cam, lačnim Krakov čanom pa so ostale
—	karte!
Kljub znani spomenici Kominforma in stalnim napadom kremeljskih velja* kov na Tita in njegovo kliko, pojejo jugoslovanski rdeči gospodarji ob vsaki priliki himne Stalinu in rdeči Rusiji. Na drugi strani pa iščejo na zapadu trgovske zveze in denar, da bi ohranili oblast in še nadalje tlačili ubogo ljud* stvo. Zaenkrat trkajo na vrata zastonj!
Med Jugoslovani se sliši tudi glas, da je spor med Titom in Kominformoni sleparija, kakršne svet še ni videl.
Na tem zmedenem svetu ne moremo z vso gotovostjo odkloniti nobene mož* nOsti,
; ••• *
j Na Mariborskem otoku je v delu ogromni) elektrarna, ki naj bi bila med največjimi v Evropi in ki naj bi služila za tvornico aluminija, avtomobilov in zrakoplovov, ki jih gradijo zdaj v me* stu.
Dne 3. septembra 1948 so morali vsi | delavci in nameščenci vseh mariborskih j ustanov in podjetij na »udarniško delo« !	k omenjeni	hidrocentralt. Delo je	bilo
j. nujno, ker	so hoteli,	da naj se že	dne
5. septembra stavi v pogon prva turbi* na elektrarne. Tako so nagnali skupaj
3.000	ljudi,	kateri so	morali delati	naj*
različnejša	dela pri	tem objektu.	Ve*
čina udarnikov, sestavljena iz uradni*
kov in uradnic, se sploh ni znala kre* tat j med raznimi stroji in napravami. In tako se je zgodilo, da je neki de* lavec zdrknil med stroje, ki so ga do-besedno zdrobili; drugi uradnik pa je celo padel v odprtino pri turbini, kjer ga je voda zmlela.
Sam postopek delovodij in inženir* jev jc bil pri tem »udarniškem delu^ nad vse surov in nečloveški. Ravnali so z delavci, ki pač niso bili krivi svoje* ga nepoznanja nevarnega dela, kot / ničvredno živino, ki lahko pogine kar :-redi ceste.
Kolovodjem I itove petletke ni do par človeških žrtev; še manj jim jv kot za škatlico žveplenk. Da le napreduje »petletka«! Kot so med vojno šli k svojim političnim ciljem na oblast preko človeških teles, tako skušajo doseči danes svoje materialne smotre ne glede na krva\x žrtve nesrečnega ljudstva.