Naseljenci
V seTerno Ameriko v zedinjene držsve selijo se tadi Slovenei, posebno Krsnjci, in si tam ustanovljajo nove douiačije.
BerioiD tu iz pisma, ki ga iz države W i s c o o s i n piSe sin svojim starišem i Etropo.
nV začetku meseca jniija začenja se td ži'tev, in snopovje pušča se na ojivab v majhenth knpili, da se posnši; potem se vkup zvozi m omlati. Sejejo, kosč, žanjejo in miatijo pa t.ukaj samo z maLinami. Kmetski stan tfi ze!6 čislajo; a veudar kmet ne izhaja lehko, č« nima dobre zoinlje in kmetije blizu kacega mesta ali žrfeznice. Posestnik plačuje od 4C Heklarjev zemije 20—40 dolarjev davka ua leto: mašine so lnJi drage; mttšina za setev ali sejalnica stoji 150 — 200 dolaijev, za koSnjo in žetev 200. za mlatov pa 300 dolarjev. Samo premožni posestniki imajo svoje stroje (mašine); uavadno pa ai jih ua-pravi yeč skupaj po jedno. Td je samo živež dcber knp. dnigo pa je vse ilrapj. Hlapec ima 1R0 dolarjev letnega plaSila. Taka plačila pa inmjo le taki. ki znajo vaa dela dobro opravljati, s stroji delati i. t. d. Ob (iasn žetve in mlatve dobiva vsak delavec najman.i po jeden dolar na dan plačih in Se ceI6 po dva, in polog fcoga jih je treba Se dobro gostiti. Tz tfiga razvidite, da kmet tu ne more tako leliko oliogateti, ako nirua kaj dnizega prodati. nego le živino in žito. Zato je tnkaj veliko zadolženih kraetov: bogatih pa tudi ni veliko. Priprost Movek v začetku tn težko izhaja. Denir je tu malo vreden. Obogatati t,n ne more niti dninar. niti posei. niti rokodelei. Kdor pa ima toliko denarja. da bi takaj lehko dobro poseater knpil in se z vsem potrebnim zalagai, tak Se boljSo, laže in niirnejSe živ( s teni pretnoženjem v Evropi. Maraikdo nes« iz Evrope lepe denaije, in ti jih kmnln tsb ali saj veliko potrosi, in potem so mn slabejSe godi, nego bi se mn doma godflo, ako l>i pridno delal. Kdor nim» tu znauega človeka. da bi mn svetoval in pomagal, se mu kaj lehko zgodi, da nalett slalio zemljo ali kraj, kjer pridelkov prodajati ne more, in delo in troSkl se urn izgTibJjajo.
Tukaj se človek tiidi ne sme zanašati na pomoiS druzih, kakor kje drugod, ker tu velja prigovor: ,,Pomagaj 8i sara!" BeraSev takaj ni, da-si so nekateri Ijndje čez glavo v dolgžh zakopani. Z dolgom se zaoeaja, z dolgom se konCava. V Ameriki je tcdaj tako-le: Vsak priden, trden in varten človek si tukaj lehko veliko zasluži in si tndi lehko kaj pvihrani; a pri tem pogreša toliko in toliko stvari, na katere Je poprej mislil ai, in Se le th občuti, tea mu TS8

141
maojka. Mirnega, zložnega in prijetnega življonja naj nih& ne i8«e t Ame-riki. l'rave gospodf tukaj ni, marvfi vsi so ji'dnaki. kmet kakor meSčan, nratoik kakor služabnik.   Čiovek \e\ji sploh le toliko, kolikor plaiSa.
Ne svetujem sim hoditt ted&j drugim, kakor takim, ki imajo tu snane ljiiili, ki bi zaaje skrbeli Uko tlolgo, da si kaj opoinorejo in lakim, ki se nr boj« nobeue Dcvarnosti in tcžave, zraven pa, da so popolnem trilni in ulravi, in da so prav deiavni ui varicni. Slovencem in splob Slovauoin oe sTetujem v Ameriko. Muogo jili je tii, ki bi radi šli nazaj ? Evropa, pa ae uiortjo."