Sto v« 18«
t> Trjtg,.fc soboto 13, julij« 1911


Letnik Xlttt.
Uhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in pravnikih. — Uredu&vo. Lllca sv Frančiška AsiTkega št. 20, I. nadstr. — Dopisi naj se poSMajo uredništvu. — NefranMrAna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. -1 liuaiateii in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinfett* — tisk tiskarne „Edinosti". — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. — Naročnina znaša: Z* telo leto K 40— pol leta K 20- tri mesece K 10 —, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8 —, pol leta K 4—. X-* ■ ■ Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. =====
EDINOST
Posamezne številke zastarele 2) vin. Oglnsi trgovcev in obrtnikov mrt po 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm pa 30 vin; oblast v teksta lista do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljuj vrsta K 2. —. Mali oglasi po ti vin. beseda, najmanj pa 00 vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti-. — Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici sv. Frančiška As. št. 20. PoŠtnohranilaiČui račun št. 341.052 . ===== Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. -■■■ . ~
miM ARMADM POROČILA.
avstrijsko.
DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se javlja:
Nikier večjih bojnih delani.
Namestnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
Sibirska republika.
AMSTERDAM, 12. (zv.) »Daity Ex-press« poroča: Vzhodna Sibirija s Harbi-nom in zapadna z Omskom ste se združili in proglasiti za glavno mesto Tomsk. Obe državi imate skupno vlada. Njihova glavna nioc se opira na Čeho-Slovake, vendar pa ste pridobili zase tudi razne prosto-BEROL1N, 12. (Kot.) Veliki glavni stan j voljske zbore in kozaške formacije. Go-javjia:	.	jVori se, da je vse to posledica delovanja
Zapadno bojišče. — Armada j Kerenskega. kraljeviča Ruprehia: Topovsko delovanje; Vprašanje japonske intervencije.
ljudi, obstoječa u uradnikov, ki ne inaio romunski J sličnih takih izjav V. zadnjem času o mož-in veleposestniki.	nostrh miru, čeprav je državni tajnik za-
BUKARESl^ li. (Kor.) Tekom dosedanje seje lejtrjal, da sprememba na vodstvu splošne prečital pos!. Strossi iz parlamentarne inicijative j državne politike nič ne spreminja— okvl-nastali predlog glede obtožbe sledečih ministrov j ra, začrtanega v prejšnjih izjavah. To pot prejšnjega kabineta: ministrskega predsednika naravnost pada V OČi izrazitost, S katero Bratiana in ministrov Vintila Bratiana, Emila Co-|je grof Hertling naglaša.1 pripravljenost stinescu. Aleksandra Costantinescu, Vazilija Mor- Nemčije za mir. To izrazitost pa Še pose-
je zvečer oživelo in narastlo tekom noči do krepkega bombardiranja bornih posto-iank in zaledja. Jugozapadno Yperna in "pri Balileutu, kakor tudi severno Alberta so bili odbiti močnejši sunki in razni poizvedovalni oddelki sovražnika. Armada nemškega cesarjeviča: Med Aisno in Marno je bilo bojno delovanje Francozov živahno. V bojih v sprednjem ozemlju gozda ViHers Coitereta smo ujeli več mož. Vzhodno Reimsa smo odbili poizvedovalne simke sovražnika.
Poročnik Neckel ie izvoieval 20. letalsko zm^go. Od včeraj v fcneri Koblenea prijavljenega ameriškega broaovja je bilo sestreljeno tudi šesto letalo.
Prvi generalni kvartirmojster pi. LudendorH.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
10.	julija. — Mestoma topovsko delovanje, ki je bilo na asiaški planoti in vzhodno Grappe močnejše. Južno Stelvia je bila v višini 2931 m napadena neka naša postojanka od sovražnega oddelka; sovražnik ie bil pognan v beg. V dolini Brente majhne izboljševalne akcije, ki so nam prinesle 24 ujetnikov. — Albanija: Maše čete so dospele v ,.apadiiem delu do srednjega in dolnjega toka reke Semeni in so na vzhodu na višinah Tomorlo-•ia razširile svoie pridobitve. V središču smo napredovali na obeh bregovih Osuma in odbili sovražnika.
11.	julija. — Običajno poizvedovalno delovanje. Živahno streljanje v dolini Brente, na asiaški planoti in na Cornonu. Naše straže so pognale so-
ražne oddelke v beg.
DOGODKI NA MORJU.
FiEROLIN, 12. (Kor.) Naši pod vodniki so potonili v Rokavskem prelivu 4 oborožene parnike,
• kupno 20.000 ton.
Angleški mornariški minister o podvodniškl vojni.
LONDON, 12. (Kor.) Povodom prednašanja mor--riških slik je izjavil mornariški minister med . i.-gim: V tehniki brodovja obstojajo faze, ki bi v lučaju, da bi bile podane v slikah, zamogle le istiti sovražniku. Z minami podve 'n'ke vidno jviraaio in jih držimo v šahu; pod verniki vedno !j zgubljajo na gibalni prostosti in zmanjšuje se : d i njihovo število. Mnogi so dvomili o uspešnosti ' ' kade Zecfcriigga, vendar pa ni nobenega dvoma, : je bila izvedena blokada" s popolnim uspehom.
Iz Velike Rusije.
Boljševikom se maiejo tla
DUNAJ, 12. (Izv.) »N. Wiener Abend-blattc poroča iz Berlina: »Neuer Abend« I iše: Nemška vlada ne računa več na boljševike. Ako ne varajo vsa znamenja, pomenijo zadnji dogodki v Moskvi začetek konca vfatjp boljševikov. Ruski kmetje, ki pripadajo večinoma stranki socijalnih revolucionarjev. so najhujši sovražniki boljševikov. Boljševiška vlada se opira le še ua baj'onete in se zato ne more držati več dolgo.
Savinkov pobegnil iz Moskve.
STOCHHOLM, 12. (Izv.) Moskovski listi poročajo, da je bivši vojni minister Savinkov skupno s francoskim poslanikom pobegnil iz Moskve. Boljševiki so razpisali za njegovo aretacijo posebno nagrado.
Baron Mu mm — naslednik Mirbacha.
BEROLIN, 12. (Izv.) Za naslednika u-inorjenega poslanika grofa Mirbacha bo imenovan najbrže dosedanji nemški poslanik v Kijevu, baron Mumm.
Češko-s3ovašk| upor.
BEROLIN, 12. (Izv.) Moskovski listi poročajo iz Omska: Ceho-Slovaki so pridobili na svojo stran sedaj tudi TransbaJ-kalce, ki jih podpirajo skupno z Burjati. Vlada v Omsku naznanja, da* je dne 15. ■junija prispelo iz Amerike v Vladivostok večje število Čeho-Slovakov. Sovjet namerava izgnati iz Rusije vse osebe češke narodnosti, vendar pa jim bo dovolil, da se izselijo v kako ententno državo.
LONDON, 12. (Izv.) »Daily Express« javlja, da Japonska nikakor ne misli na intervencijo v Sibiriji.
Joffre o šansah vojne.
AMSTERDAM, 12. (Izv.) Maršal Joffre ie v nekem razgovoru izjavil: Moje mnenje je, da ameriška artiljerija sedaj nikakor še ni na višku in se tudi ne ve, ali bo mogoče to prihodnje leto. Izid vojne je odvisen predvsem od Rukuje. Ako se Nemčiji posreči, doseči: gospodarsko izrabljanje Rusije ali celo njeno vojaško pomoč, potem zamore trajati vojna še jako dolgo, ako pa ne, potem se bo končala vojna popre}, kakor pričakujemo. Ravno radi tega ententa napenja v;se sile, da bi Rusijo zopet pridobila na svojo stran.
PROTIREVOLUCUA POPOLNOMA POTLAČENA.
MOSKVA, 9. (Kor.) Uradno se poroča: Dne 4. t. m. je bilo na ruskem sovjetskem kongresu s preko vseh glasov izraženo zadovoljstvo z zunanjo politiko sovjeta vladnih komisarjev, s čimer je bil izražen istočasno protest proti obnovitvi vojne z Nemčijo. Stranka socijalnih revolucijonarjev levice ie nato, opirajoč se na tisoč oboroženih mornarjev, izvršila poizkus oborožene vstaje; umor nemškega poslanika naj bi služil za znamenje. Oboroženi oddelki socijalnih revolucijonarjev so nenadoma zasedli poštni in brzojavni urad, aretirali predsednika moskovskega sovjeta, zastopnika ljudskega komisarja za notranje stvari in predsednika zunanjih komisij. Upor je bil potlačen popolnoma. Par sto še ostalih upornikov ie bilo aretiranih. Sestavljena je bila posebna preiskovalna komisija pod predsedstvom ljudskega komisarja za iustico. Ta ie ugotovila, da so socijalni revolucionarji, ki so imeli brzojavni urad le dve uri, poizkušali brzojavnim potom povzročiti upor v Petrogradu in Tuli in da so razširjali vse mogoče vesti o odnošajih sovjetske vlade napram Nemcem, ki bi zamogle nahujskati ljudstvo. Na kongresu sovjetov je bila uporniška stranka v manjšini, vendar pa bi bila sovjetska vlada gotovo vržena, ako bi bito mogoče doseči kak uspeh. — Dne 5. t. rtt. se fe vršilo v Moskvi zborovanje vseh vojnih komisarjev in načelnikov vojaških oddelkov sovjetov. Vrhovni Vojni sovjet se preseli v Murom. Trockij je izjavil na vseruskl konferenci sovjetov, da ima poročila, da je na fronti edinost sovjetskih čet vsled angleško-iran-coske propagande opešala. Posamezni oddelki čet so prešli k sovražniku. Nad vso murmansko obalo In progo pri Svanki je bilo proglašeno vojno stanje.
Buchar.au v Vologdi.
MOSKVA. 11. (Kor.) Prihodnje dni prispe angleški veleposlanik Buchanan v Volcgdo.
MOSKVA, 11. (Kor.) Dne S. t. m. je bila z ogromno večino sprejela sledeča od komunistične stranke predlagana resolucija: »Peta državna skupščina delavcev in vojakov odobrava popolno-*ma notranjo in zunanjo politiko sovjeta ljudskih komisarjev in naglasa vnovič neomajno voljo delavcev in vojakov, da dežela ne sme zabresti v novo vojno. Sovjetska Rusija se bo vsakemu napadalnemu poizkusu na rusko ozemlje, bodisi s kterekoli imperialistične strani, postavila energično v bran in bo neizprosno nastopala proti sovražnikom naroda. Državna skupščina odobruje istotako prehranjevalno politiko in poživlja vse delavce in kmete, naj se strnejo krog sovjeto%'.
Car še živ.
KOPENHAGEN, 11. (Kor.) Neki švedski trgovec, ki se je vrnil te dni iz Perma, poroča, da je car še živ in da je vest o njegovem umoru nastala najbrže vsled tega, ker je bila vržena proti njegovi hiši bomba. Car ni bil ranjen, pač pa je bil baje ubit njegov sin.
ROMUNSKA ZBORNICA.
Obtožnica proti bivšim ministrom. Aneksija Besarabije.
BUKARE^T, 11. (Kor.) Odgovarjaje na interpelacijo glede Besarabije je podal besarabski minister Incolez pregled o zgodovini priklopitve Besarabije. Minister je naglašal, da mora biti avtonomija dežele ohranjena brezpogojno, ker bo le na ta način mogoče preprečiti vpliv Ukrajine. Široki sloji so zadovoljni z aneksijo, pač pa ne neka skupina
PODLISTEK.
Pmš&l&vievt zapiski.
Roman. Iz francoskega prevedel A. R.
—	Zbogom, gospodičnal — je dejal.
—	Zbogom, — je odgovorila Berta, toda tako liho, da je ni mogel čuti nihče.
Marki si je potegnil z roko preko oči, dregnil konja z ostrogami in odjahal v skoku, da je po bliskovo izginil.
Berta je obstala nepremično ob hrastu in sa-njavo zrla v daljo.
Ko je stari služabnik pristopil k njej in ji deja' spoštljivo: — Ali ne bi hotela zopet na konja, draga gospodična? Gospoda grofa bo že skrbelo, da ste že toliko časa od doma, — se je zdelo, kakor da se je prebudila iz sna, in zašepetala je sama zase:
—	Moj sovražnik, on? O ne, ne!
Marki je prispel zelo razburjen domov, in Berta ie prepovedala svojima služabnikoma, da bi pripovedovala komu. kaj se je ^godilo v gozdu.
zuna, dr. Anghelescu in Take Jonescu. Predfog je bil sprejet z živahnim odobravanjem V smislu zakona in poslovnega reda je bil izročen predloz pisarni zbornice, da se izvrše potrebne formalnosti.
BUKAREŠT, 11. (Kor.) Ministrski svet jc sklenil, da se mora židovsko vprašanje rešiti na najširši podlagi in priznati eventualno oškodovanim pravica pritožbe na vrhovno sodišče.
BUKAREŠT, 11. (Kor.) K posvetovanju v parlamentu o obtožbi bivše vlade se poroča Iz Jaša: Kot povod za obtožbo je bila ugotovljena kršitev onega člena ustave, ki določa, pod kakimi pogoji smejo stopiti tuje čete na romunska tla, dalje zatiranje proste trgovine in zloraba vladnega denarja. Zunanji minister Arion je izrazi! v zbornici imenom vlade svoje ogorčenje nad umorom v Moskvi; vlada j©-odposla!a nemški vladi posebno sožalno brzojavko.____
Polncare na frontu
PARIZ, 11. (Kor.) Predsednik Poincare je v torek nadziral ob Marni, Ourcqu in ob Aisni operi-rajoče čete in čestital posebno onim, ki so se odlikovale o priliki zadnjih krajevnih ofenziv.
RAJHSTAG.
BEROLIN, 12. (Kor.) Glavni odsek rajhstaga le sprejel naknadni proračun glede 15 milijardnega vojnega kredita in sicer proti glasovom neodvisnih socijalistov in vzdrževanju Poljakov pri glasovanju.
BEROLIN, 12. (Kor.) Kakor poroča »Vossische Zeitung«, se je vršila včeraj pri kancelar jeve:n namestniku Payerju konferenca, tekom katere so imeli člani državnega zbora priliko, da so se po-razgovorill s Hlntzejem.
BEROLIN, 12. (Kor.) Olavni odsek ie danes v navzočnosti kancelarja, državnih tajnikov in številnih odposlancev nadaljeval razpravo o političnem položaju. Po govorih raznih poslancev ie bila, kakor že javljano, kreditna predloga sprejeta. S tem ie delo odseka za poletno zasedanje kon:ano.
Pred sestankom parlamenta.
Seidter napoveduje govor o zunanji politiki.
DUNAJ, 12. (Kor.) Povodom predstoje-čega sestanka avstrijskega državnega zbora bo poročal ministrski predsednik dr. Seidler o razmh aktualnih problemih zunanje politike po navodilih zunanjega ministra grofa Buria-na. Enako poročilo bo podal ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle v ogrski zbornici.
DUNAJ, 12. (Izv.) Nemško-ffiacifonalni poslanci dr. Waldner, Steinvvender in Teufel so biM danes pri dr. Seidlerju, ki se je podal naito v Eckartsau, kjer je bil sprejet od cesarja v posebni avd-ijenci. — Gališki namestnik, grof Huyn, je prispel na Dunaj. Tudi več drngih namestnikov se mudi na Dunaju, kar pa je razlagati z imenovanjem novega notranjega ministra.	____
Nova železniška zveza Dunaj—Trst.
DUNAJ, 12. (Kor.) »Rathauskorrespondenz« poroča: Dunajski občinski svet je na seji 22. junija sprejel resolucijo, v kateri Dunaj z ozirom na veliki gospodarsko-politični program najživahneje odobruje od dr. Dompierija podano Inicijativo o novi železniški zvezi Dunaja s Trstom preko As-panga, Ptuja in Celja. Dunajska občina Je predložila resolucijo železniškemu ministrstvu in se je obrnila tudi na vojno ministrstvo s prošnjo, naj podpira stvar. Slednje ie že izjavilo, da bi bila nova prometna pot z vojaškega stališča Ie pozdravljati in da bo armadna uprava v slučaju, ako bo ugotovljena možnost tehniške izvedbe tega načrta, delovala za pospešenje gradnje. Zupan dr. \Veiskirchner Je skupno z namestnikom baronom Fries Skenejem sklenil, da skliče za jesen tekočega leta zborovanje vseh zainteresiranih mest in kor-poracij, na katerem se bo razpravljalo o vseh na-daljnih korakih. 2upan dr. VVeiskirchner bo podpiral tudi prošnjo dr. Dompierija za predkoncesijo.
Prihod romanskega poslanika na Dunaj.
DUNAJ, 12. (Kor.) Novi romimski poslanik. Jean Carp, je prispel danes na Dunaj.
XI.
Romeo in Julija.
Vso noč po tem dogodku je Jurij de Latour du Pic bojeval v svoji duši srdit boj med klijočo ljubeznijo in. staro rodbinsko mržnjo. V svojem mrzličnem razburjenju je delal sklepe, ki so pobijali drug drugega, in sanjaril nainespametnejše sanje. Zapustiti je hotel domovino in pobegniti v daljno tujino, in strelico, ki ga je ranila v srce, nesti s seboj. Potem pa se je zopet hotel vreči pred Ber-to in ji razkriti svojo hipno vzklilo strastno ljubezen in se usmrtiti v n-ent navzočnosti, če bi mu je ne vračala. Da se v takem razpoloženju ni vle-gel, je pač umljivo. Po popolnoma prečuti noči je torej še vedno stopal po svoji sobi semtertja, ko se je že zdanilo. Tedaj šele se je poleglo njegovo silno razburjenje in se ga je polotila velika izmu-čenost in utrujenost.
Opazoval je slike svojih prednikov, katerih temni, trdi obrazi so bili v mrzli jutranji svetlobi
itasfie politike v@s?i.
Izjave Hertlingove. Izjave državnega kancelarja grofa Herttinga v glavnem odseku nemškega rajhstaga, kakor nam jih je sporočil včerj korespondenčni biro, se v stvari in v tonu precej razlikujejo cd
si je mislil sam pri
— Nesramnež sem bil! sebi. — Zbogom, sanje!
Celo dopoldne si je neprestano ponavljal, kako srečen je, da ne ljubi. Toda to ga ni niti najmanle oviralo, da ne bi bil popoldne ob istem času cJia-hal z doma, kakor prejšnji dan, in sicer brez spremstva, ter krenil tjakaj, kjer se mu Je prvikrat pojavila slika mlade čarovnice.
Misliti si je lahko njegovo začudenje in niego-vo radost, ko je na istem mestu zopet ugledal Berto. Sedela le v travi, držala v rokah gozdno cvetico in jo raztrgavala v svoii raztresenosti. Nekoliko v strani je sluga gospoda de Chaumonta iz prevajal dva konja.
Jurij je bil še precej oddaljen.
Ko je zagledal Berto, je hitro ustavit kon-a in potem zavil v grmovje, kjer ga ie privezal. Nato se je neslišno splazil pod drevjem v bližino gospodične de Chaumont
Berta je bila bleda in videti je bilo, da ie trpela. Očividno je bila vznemirjena ali pa nI spala, in
videti še strožji, in zazdelo se mu je, da nespa- vsled te bledice ie bil njen dražestni obraze< se metna strast napram dedičinji sovražnikov nje- mikavnejši, ker ie bil še nežnejši i« ginljiveisu govega rodu izginja z izginjajočo nočno temo. j	i .....	iuaije.;
bno podkreplja dejstvo, da je govornik o-pozarjal na nesklonljivost sovražnikov za misel miru. Tu da mora nastopiti sprememba, ker sicer da bo Nemčija prisiljena k nadaljevanju boja za »lastno gvobodo in blagostanje«. Še odločneje je izrazil pripravljenost Nemčije za mir, ko je zatrjal, da bi se takoj poprijeli takih resno mišljenih inicijativ, čim bi se na nasprotni strani pojavil v-saj prvi korak za pripravljanje miru! Ne mislimo tu stikati po vzrokih ali povodirh, ki so sklonili državnega kancelarja, da še zopet ubral mileje strune. Težko bi bilo to v prvo zato, ker ne moremo gledati za kulise, v drugo radi sedanjih cenzurnih razmer, a v tretje, ker nam niso glavno vzroki, marveč stfvar sama- Le vprašanje bi stavili — in v tem nas pušča včerajšnje uradno poročilo v nejasnosti: — kako je razpoloženje v rajhstagu spričo teh izjav grofa Hertlinga? Sa? vemo, kako s« je to razpoloženje spreminjalo. Svojedobno se je večina v svoji glasoviti resolttciii izjavila za sporazumen mir — brez eneksij in odškodnin. Pozneje, no novih zmagah nemškega orožja, je bila ta resolucija kmalu kakor pozabljena. Domovinska s-tranka, ali kakor se že imenuje, stranka miru zmage, je nadvladala popolnoma, m cclo centrum, ki je bii naj-glasneH glasnik miru sporazuma, se je dal pritegniti v vrtinec vojev:tosti. Sedaj pa prihaja državni kancelar zopet z oljki-no vejico v roki. Nasprotniki morejo imeti pogajanja za mir, če le resno hočejo; ni treba drugega, nego da store prvi korak, ki bi kazal, da so pripravljeni za pripravljanje miru! Ravno to pa je zelo kočljiva beseda, ki nam zelo krči zadoščenje na izjavah grofa Hertlinga. Beseda o prvem koraku. Dotika se kaj delikatne strani — občutljivosti, samoljubja, bojazni, da bi ta prvi korak mogel vzbuditi domnevo, da je tista stran, ki ga je storila, obnemogla, da ne more več, kar bi oslabilo nje pozicijo na pogajanjih. Za milijone človeštva, ki hrepene po miru, je to sicer prav gotovo le podrejeno vprašanje, ali za one, ki imajo sesti h konferenčni mizi, je to veliko vprašanje, ki zagraja pot do te mize. Žalostno bi bilo sicer, prež al ost no, ako bi se radi tega vprašanja za-Strla perspektiva, ki jo odpirajo izjave grofa Hertlinga. Ali, je tako. Veliko vprašanje je torej, kdo naf stori prvi korak? In tu bi menili mi — čisto odkrito povedano — da bi ravno z ozirom na moment občutljivosti laglje storil to zmagovalec v zavesti pridobljenih uspehov in jamstev, ki jih ima že v roki. Da govorimo konkretno: mogli bi storiti centralnih vlasti, ne da bi kaj riskirali na svojem ugledu in ne da bi dali kaj Jz rok od pridobljenih šans. Ko pa govorimo o prvem koraku, se razume samo ob sebi, da bi morali enkrat^ preiti od-splošnih zatrjevanj o pripravljenosti za mir h —konkretnim predlogom. Sama beseda, da smo pripravljeni za mir, ne privede nasprotnih si strank h konferenčni mizi; treba marveč konkretno označiti podlage, na katere naj se naslonijo pogajanja; treba označiti principe, na katerih naj se zasnuje bodoča uredba, da se — to je tis-ci veliki cilj, ki je na srcu človeštvu — nikdar več ne povrne tako klanje, da nikdar več ne pride nad človeštvo tako klanje. In tu treba že odkrito priznati, da je s takimi principi in idejami prišel doslej pred svetovno javnost edino-Ie Wilson, pa naj se že zde tej ali oni strani sprejemljivi ali ne. Grof Hert-lrng je rekel, da bi se Nemčija rada lotila z vso resnostjo resno mišljenih inicijativ v uosego miru. Najbolje pa bi Nemčija dokazala, kako resno mišljene so bile izjave državnega kancelarja, ako bi <$e — kar more, kakor rečeno — brez vsake nevarnosti za svoj ngled — sama lot'la, podavši iri'ciiativo s konkretnimi predlogi. Nre le. da bi nič ne izgubila, marveč bi pridobila pred vsem civiliziranim svetom. Zamera bi bila le pri vojnih hujskačih, funkerjih, imperijaUstfh v Nemčiji. Nu. mi bi menili, da sodba človeštva tehta nekaj več.jiego pa sodba ljudi, ki lahko kriče za nadaljevanje vojne, ker —nič ne trpe radi nje.
Odločen protest obeh velikih slovenskih strank proti samovoljnosti kranjskega deželnega odbora, vlade in Nemcev. V sredo. 10. t. m., sta načelnik JLS, ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, in načelnik SLS, prelat Andrej Kalan, izročila kranjskemu deželnemu predsedniku grofu AttemSu izjavo, v kateri izrekata v imenu ogromne večine slovenskega prebivalstva kranjske dežele, da slovensko ljudstvo nima niče-isar opraviti z dr. Trumbićem in najodločneje protestira proti očrnjevanju dežele v tem pogledu s strani gotovih krogov (šu-steršičevskega deželnega odbora). Izjava poudarja nato vdanost vladarski dvojici, označa za grdo laž. da bi se bile šrrile po deželi nesramne govorice o cesarici, in za žaljenje, če se hoče slovensko ljudstvo komandirati k patrijotizmu. Mainiška deklaracija se opira na avstrijski državni temelj in zato se ?e ljudstvo tudi ne odpove. Izjava protestira nadalje proti razširjanju napačnih vesti po deželi, ki morajo prebivalstvo še bolj razburjati, opozarja vlado na anarhične razmere v deželnem odboru, poudarja, da prebivalstvo m
več voljno prenašati samovolje deželnega odbora in poživlja vlado, da naj tu napravi red, zlasti pa v tem, da deželni odbor ne bo izpodkopaval veljave občin. Vlada naj skliče deželni zbor, da se izkaže, kaj želi ljudstvo. Izjava izraža potem protest, da so Slovenci v tej slovenski deželi brez ustavno zajamčenih pravic. Persekucije naj vendar ponehajo, ker ni povoda zanje. V nemških kronovinah se vrši shod za shodom proti Slovencem, ti se pa ne smejo braniti. Končno zavrača izjava vmešavanje nemškonacijonalne zveze v razmere v kranjski deželi, poudarjajoč, da se vlada le smeši, če se ozira na denuncijacije te zveze. — Deželni predsednik je sprejel izjavo v vednost z zagotovilom, da bo o njej jtoročal na pristojnem mestu; zagovarjal je stališče vlade, ki mora skrbeti za mir in red v deželi in zato ne more dopuščati javnih shodov, ker se z njimi širi razburjenje; izrazil je nazore o deklaraciji, kr sino jih vajeni čitati po nemških listih. Zastopnika slovenskih strank sta o-pozarjala vlado, da ni nobenega stvarnega razloga za prepoved zborovalne svobode, da so trditve narodnih nasprotnikov o majniški deklaraciji prazne klevete in da bi take izjave moral biti pameten avstrijski državnik najbolj vesel. Žal, da se sedanji avstrijski državniki še niso povzpeli do te sodbe in Še vedno mislijo, da je Avstrija nemška država.
Prodaja kurhra.
Oglje. 50 kg na rdeče izkaznicc.
Razdeljevanje 13. julija. — Cena 80 vin. za kg. •Staro mesto: 1151—1300 (22) uL Punta del For-no 4, 1301-S-1450 (22) ul. Capitelli 14. — Stara mituiea: 2001—2600 (23) tU. Amalia 4, 2601—2S00 (23) ul. Solitario 10, 2S01—3500 (23) ul. Paduina 13. _ Nova mitnica: 1301—2000 (22) ul. Aeqt:c 20, 2001—2200 (22) ul. Cologna 2. — Sv. Jakob: 2251-2500 (15) ul. Rivo 10, 2501—3500 (15) ul. Tesa 23.
Premog (iossile). 20 kg na modre izli uznice.
K 1'46 za 10 kilogramov.
Stara mitnica: 1301—1350 (43) ul. Solitario 10. — Nova mitnica: 341—600 (48) ul. Amalia 4. — Sv. Jakob: 501—1145 (53) ul. Tesa 23. Coke. 10 kg na modre izkaznice. K 2'70 za 10 kg.
Stara mitnica: 1351—1450 (4S) ul. S. Fontane 16, 1—100 (49) ul. S. Fontane 16. — Nova mitnica: 601—S02 (48) ul. Amalia 4, 1—600 (49) ul. Amalia 4. _ Rojan: 201—380 (14) ul. Boroević 51.
voščim
Proti jugoslovanski m listom! Dr. Sustersio je dodaJ svojim neštevilnim protinarodnim zločinom še enega: denunciral je slovenske liste, stoječe na programu inajniške deklaracije, in tako dosegel, da so vojaške oblasti prepovedale vojaštvu na-ročevanje vseh teh listov. V četrtek, 11. t. m., se je razglasilo v Trstu v veliki vojašnici in menda tudi povsod drugod povelje armadnega poveljni-Štva, ki deva na indeks rse »loveirske liste, stojeće na programu majuiške deklaracije, tako »Edinost«, »Slov. Narod«, iSlovenec« itd. Vojaštvo sme čitati izmed vseii slovenskih listov edinole Suster-šiČeve »Novice« in njegovo »Resnico«. Torej poleg denuncijantstva še umazana konkurenca 1 2ivio dr. SusteršiČ in iijegov tako imenitno honorirani patri jotizem!
Zakaj smo bili zaplenjeni. Glede zaplembe čb.i-ka »Dr. Conci — odstavljen« v »Edinosti« št. 184. z 9. dne t. m., smo prejeli od c. kr. deželnega sodišča v Trstu razsodbo Pr. 21-18-2, v kateri se za zaplembo navajajo naslednji razlogi: »Ker se
v navedenih točkah omenjenega Članka s trditvijo, da je c. in kr. vojaška oblast (predvsem fml. Kraus) vodila naravnost uničevalno vojno proti vsemu, kar je bilo laškega v Trentinu, odno«no s trditvijo, da je po prepričanju vodilnih krosov možno v Avstriji vladati le s pomočjo bajonetov, vojnih spdi^e, špicljev .denuncijantov, hinavcev in prodancev, z zasmehovanjem, zasramovanjem in prevračanjem dogodkov skuša v nič devati za-ukaze in razsodbe c. in kr. vojaške in c. kr. civilne oblasti in tako ščuvati druge k sovraštvu, zaničevanju in pritoževanju, ko nimajo za kaj, zoper državne oblastnije in zopet posamezne organe vladarstva glede na njih ufadovanje, je bilo treba izreči predležeče rešenje*. namreč da ustanavlja vsebina zaplenjenega članka vse objektivne znake pregreška po § 300 k. z. in se po § 493 k. z. prepoveduje razširjanje tiskovine.
Proti veleizdajalski agitaciji se jc oglasilo že »mnogo« občin. Tako kličejo »Novice« bahato v svet. Ali so smešni! Zaletavajo se v vrata, ki niso zaprta. Občine da obsojajo izdajalstvo Trumbiče-vo! Ali, gospoda, povejte nam: kdo v Slovencih pa se je Še kje izjavil za Trumbiča? Tako zgr vanje radi izdajalstva, ki ga ni, smrdi zelo po de-nuncijantstvu, da. bi hoteli pokretači tega »gibanja« osumiti del svojega lastnega naroda, vzbujajoč pri mogotcih domnevo, da vendar-lc obstoji tako Izdajstvo med slovenskim narodom! In ti ljudje se morajo zavedati v polni meri posledic, ki bi teple narod v njegovem razvoju, dočim bi oni samt dobivali mastne nagrade. In za to gre — denuncijantom. V primeri ž njimi sta bila staro-dobna Herostrat in Efijalt nedolžni in blagi duši. Za tiste maloštevilne občine imeli bi mi le eno opravičbo: ne vedo, kaj delajo, ne vedo, da gredo v zanjko, ki jo nastavljajo izdajalci naroda! •
Surovosti na vipavski železnici. Prejeli smo iz tujine: Še sedaj mi ne da vest miru. Ko sem bil zadnjič na dopustu — bilo je meseca aprila In meseca maja 1918 — sem se vozil po vipavski železnici s postaje Dobravlje na postajo Ajdov-' ščina in nazaj. Tedaj sem se overil, kako so nekatere tistih gospic-uslužbenk železnice naravnost odurne. Na. pr. blagajničarka na postaji v Ajdovščini. Od dopustnika z dopustnico v roki je zahtevala, da mora plačati cel vozni listek od Ajdov-, ščine do Dobravelj. Seveda se Jej nisem uklonil, marveč sem vstopil v vlak brez listka. Sprevodniku, ki me je vprašal po listku, sem pojasnil stvar. Ali, naletel sem na pravo surovost. Zahteval le od mene štirikrat toliko, nego je veljal polovični
Stran II.
»EDINOST" Štev. 18?
V Trstu, dnt 13. Julija »18. ~
listek iz Ajdovščine v Dobravlie. Moral sem plačati. Ali, kar je preveč ,je preveč. Pa tudi, ce imajo rrav, bi bilo vendar organom železnice v dol: nost, da vsai na civiliziran način dajo občinstvu pojasnila. Proti surovosti protestiramo najodločneje. Ali ne trpimo dovolj na frontah? AH ne trpe dovolj naši v zaledju — iD za vse to nas še žalijo In zasramufejo ljudje pri napravi, ki naj bi — menimo — služila tudi našemu ljudstvu. Ali, seveda, Slovenci smo! Zato naj bi smel vsakdo kar pometati z nami! Pa — ne bodo! Zapomniti si hočemo. Tudi vojne bo enkrat konec! A vrnemo se prerojeni, pametnejl in — odločneji.
Kaf le z vprašanjem slovenske realne gimnazije v Trstu? Od tistega časa, kar se je oglasila deputacija staršev pri gospodu namestniku zaradi slovenske gimnazije in obenem tudi učiteljišča, je preteklo že precej časa. Gospod namestnik je tedaj obljubil, da pojde sredi meseca junija na Dunaj in, stori vse, kar je le mogoče, da se uresniči tako upravičena zahteva slovenskih star£ev. Gospod namestnik Je bil v tem časn že najmanje dvakrat na Dunaju, a slovenski starši vedo danes prav toliko, kaj je s temi učnimi zavodi, kakor so vedeli pred dvema mesecema. AH da! V Opatiji, kjer ni niti enega avtohtonega Nemca, tam je zagotovljena nem?ka gimnazija, v "Gorici, kjer se nahaja morda par nemških uradnikov, tam se jeseni tudi zopet otvori nemška gimnazija. za katero se poslopje prav pridno popravlja, dočim pa se za slovenske zavode nihče ne zmeni. V slovenski gimnaziji je nameščeno vojaštvo, in nikomur ne prihaja na misel, da bi se pobrigal za to. da dobi slovensko ljudstvo, kar mu gre po vseh zakonih. V Trstu se !e vršilo ob koncu šolskega leta vpisovanje v I. razred zaposlovalnih tečajev. In sprejetih je bilo okoli 00 učencev. Jeseni se jih vpiše gotovo Še 50 do 60. ali morda šc več. tako da bot reba I. razred razdeliti v tri dele. Drugi razred bo tudi moral imeti paralelko. tretii ostr.ne skoraj tako moč^n. kakor ie bil v preteklem letu drugi. Z ostalimi razredi ho treba torei najmanje osem učnih prostorov. Kje naj se namestijo? Ali zopet v tisti smrdljivi, okuženi dosedanii hiši v ul. Sanitž, ki so jo že zdavnaj zavTgll za ljudsko šolo? In potem: naše ljudstvo zahteva realne ginnazi-fe! V tretjem razredu že prihaja onn bistvena razlika v učnem načrtu. In naša tržaška mladina že vstopa s prihodnjim šolskim letom v tretji razred! Skrajni čas je torej, da se stvar odloči! Kakor pa Je videti, se pušča vse lepo vnemar, in obljube so bile pač le obljube, ne da bi delale dolga Obračamo se torej ponovno z vso resnostjo in odločnostjo na vse poklicane činitelje, da store, svojo dolžnost napram naši mladini Obljub je bilo dovoli: mi hočemo videti dejanja! — Slovenski starši.
»Domovina« — ustavljena, |utrar?5 izdaja »Slov. Naroda« prepovedana. Policijska oblast v Ljubljani je ustavila izdajanje tednika »Domovine« za nedoločen čas. — »Slovenski Narod«, ki sedal Izhaja zvečer se le hote! pretvoriti v jutranij list. toda policijska oblast le prepovedala lutranjo izdalo. Češ. ker nI na razpolago zadostno število za cenzuro potrebnih uradnih in oči. Prepoved ie policijska oblast »ublažila« s sporočilom, da se je obenem obrnila na deželno vlado * prošnjo, da sporazumno z državnim pravdnikom nemudoma ustanovi poseben tiskovni oddelek. — O ti-presveti Birokracij! Za ta novi oddelek bo pa potem dovolj za cenzuro potrebnih moči!
Rudarska stavka v Idriji začasno končana. Rudniško ravnateljstvo je sicer že preskrbcio za delavstvo nekaj živil, ki se pa do četrtka še niso razdeljevala. Delavstvo je zato vztrajalo v.stavki. V tem sta prispela v Idrijo socijalnodemokratska tajnika Čobal in Petejan. Čobalu ni bilo všeč. da je posl. Gostinčar odšel posredovat na Dunai. in tudi ne, da idrijski delavci zahtevajo slovenščine zmožnih uradnikov. Pritiskal je z vso močjo na delavstvo, da naj se vrne na delo, češ, ker se grozi z vojaško silo. Na shoi delavstva v sredo zvečer Je prispela Gostinčarieva brzojavka, da ima tisti večer posvet v ministrstvu. Po dolgem posvetovanju se je končno sklenilo, da zre delavstvo v četrtek, 11. t m. ob 4 zjutraj na delo Delavski svet se je pooblastil za nadaljevanje pogajanj- Ce se pa v osmih dneh ne ugodi stavljenim zahtevam, se stavka ponovi.
Slovenci In Slovenke belvederskega okraja Id Iz Skorklje! Danes ob 7 in pol zvečer se vrši v posebni sobi gostilne Kosič v ulici Carradori Izredni občni zbor CM podružnice Trst IV. za Skor-kljo In Belvedere, na katerem se izvoli novi odbor podružnice ter se na ta način podružnica zopet oživi. Stari odborniki podružnice so bili po večini vpoklicani al! pa so drugače odsotni Iz Trsta, tako da se je moralo delovanje podružnice žal začasno prekiniti. Z jutrišnjim dnem začne podružnica zopet redno poslovati Pai bi bilo pa za nas Slovence in Slovenke belvederskega okraia in Iz Skorklje tudi sramotno: ako bi v tem ozlru še nadalje spali spance pravičnega, ko se sicer na vseh koncih in krajih našega mesta tako razveseljivo razvija društveno življenje ter tako lepo prospe-vajo tudi ostale podružnice CMD no tržaškem ozemlju. Za zgled naj nam bodo ostale podružnice naše okolice in mesta, posebno pa najmlajša — šenfvfdska. Ako se je v prej tako zapuščenem In zanemarjenem okraju, kakor le šentvidski. dvignila podružnica do take višine, potem bi bilo zares žalostno, ko bi se v drugih, bolj zavednih in od naših ljudi bolj obljudenih okrajih popuščalo fn lenarilo. — Dolžnost vseh Slovencev in Slovenk belvederskega okraja In Skorklje je. da ae Izostane na današnjem občnem zboru, piarveč da se s:a udeležijo polnoštevilno. da tako pokažejo, da se zavedajo važnosti podružnice xa naš razvoj In našo prosveto.
Oj ta pošta! V čast in slavo naše pošte naj povemo, da je hodila dopisnica, odposlana Iz Trsta v Štanjel na postajo, nič več kot — pet dni. Da pa ne bi kdo mislil, da je to le kak osamljen slučaj, naj ob tej priliki zabeležimo še to, da je pred par meseci ekspresna dopisnica, odposlana na isti naslov, potrebovala, da je dospela na svoje mesto, cclo samo — sedem, brzojavka pa — tri dni. Pa naj govori še kdo n. pr. o rekordih letalstva !n sličnih rečeh. Prava bagatela so v primeri z rekordi, ki jih dosega pošta Trst—Štanjel. Samo ae vemo, komu bi priznali večje zasluge: ali pošti v Trstu 2I1 poštnemu uradu v Štanjelu.
Zasluga »Novic«. »Novice* »čejejo«, da »Slov. Narod* in »Slovenec« nameravata Izhajati kot futranja lista. To Je — po mnenju »Novic« — prvi njih veliki uspeh. — Napredek na vsej črti! — vzklikajo Novice 1 Oho, kaj pa to? To je torej prvi uspeh! Kaj pa je z gonjo preti Trumblču?! Potemtakem ta — ni uspela! In klasični so zares ti ljudje v svoji brezglavosti. Menijo-li zares, da Je kie kak tepec, ki bl verjel, da oni res smatrajo
j napredek nasprotnih jim listov kot napredek slo-| venskega uhodali Pojie k vragu s tem binav-I stvom — taki altruisti niste! Otepate le slepo
okolo sebe. ker vam gre voz pod pot.
Dalmatinski srednješolski profesorji za slovenščino. Kakor je znano, je v vojnem času dalmatinski deželni šolski svet stav:? predlog, da naj bi se iz v dalmatinskih srednjih šolah uvedla namesto italijanščine že od 1. razreda dalje nemščina kot učni predmet 30. Juniii t. !. pa je zborovalo v Splitu društvo dalmatinskih srednješolskih profesorjev*; ki je izjavilo, da se kot nepolitično društvo ne more izjaviti za majniško deklaracijo, ker bi to gotovo provzročilo razpust društva, da pa hoče na drug način doprinesti k mogočni zgradbi sloven-sko-hrvatske-srbske vzajemnosti. Italijanščina naj se ne odpravi, ker govore proti odpravi zgodovina, preteklost dežele. Italijanska kultura, vir, iz katerega se je lahko zajemalo, zveze z Italijo, ki so sicer začasno prekinjene, a ne za vedno nasprotno se je pa sedaj, ko je vsakdo uvide!, da so Slovenci, Hrvati In Srbi eden in isti narod, pokazala potreba, da bi biTc kulturne pridobitve Slovencev skupne že na srednjih šobh. da se torej poleg srbohj vaščine predava istočasno tudi slovenski. Občm zbor Je zato sprejel predlog, da naj se društveni odbor obrne na deželi:': šolski svet z zahtevo, da nai se v višjih razredih srednjih šol čitajo poleg hrvatskih tudi slovensKe knjige in se predava tudi slovenska književnost. — Vsa čast društvu In njegovemu članstvo!
Štetje zaostalih svojcev padlih vojakov. Mestni magistrat razglaša • Ministrstvo za socijalno preskrbo je odredilo štetje zaostalih svojcev padlih avstrijskih vojakov v njihovih bivališčih po stanju I junija t. 1. Mestni anagrafično-statrstični urad v ni. Sanitft 25 lil. vrata 5fv bo sprejemal tozadevne priglasitve od ponedeljka. 15. t. m., dalie. in poziva interesirance. da se glede te prijave ravnajo po naslednjih določbah: 1. Štetje nanaša nn zaostale po vojakih, ki so padli na bojišču, umrli 7.ri ranami ali boleznimi, dobljenimi v vojni ali k: so bili uradno proglašeni za pogrešancc, ne pa za vojaki vojnimi ujetniki. Pri priglasitvi se mora predložiti dokazilo sinrii ali potrdilo, da se dotičnih pogreša. 2. Za zaostale svojce se smatrajo: žena, oziroma vdova ter zakonski in nezakonski otroci do dovršenega 16. leta starosti. Štetje se nanaša samo na avstrijske državljane. 3. Za zaostale, ki niso rojeni v Trstu in nisu pristojni v Trst, je treba rojstnega lista in dokazila pristojnosti. 4. Priglasitve se bodo vršile v abecedncm redu in sicer: črke A—F od 15. do 17. t. ni.. G—M od 18. do 20, t. m., črke od N do 7. od 22. do 24. t. m. Podatki štetja se bodo rabili za podlago preskrbi zaostalih. Kdor se ne prijavi, škoduje torej sam sobi.
Umrl Je znani lastnik tiskarne Ivan Werk. V naših bojih v minolosti Je bil pokojnik mnogo imenovan. Dasi slovenskega rodu. ie pokojnik množil vrste naših narodnih nasprotnikov — kakor so se nekdaj tisoči in tisoči našincev odtujali svojemu rodu. Naj počiva v miru!
»Gritallani di carta pesta«. Pod tem naslovom objavimo v jutrišnji številki Članek iz peresa tržaškega italijanskega nacijonalca, ki se Je že par-krat oglasil v našem listu.
Skladišče za begunce v Goric?. »Osrednji odbor« je svoječasno poročal, da je sprejeta Primorska v begunsko oskrbo tudi glede na obleko itd. ter da bodo glavarstva dobivala blago Iz deželne zaloge v Ljubljani. Ker Je nameravana splošna vrnitev beguncev, ki se izvede polagoma do pomladi (postavljene bodo barake v Gorici in v bližini vasi) se napravi v Gorici tudi deželna zaloga za obleko itd NaŠI gg. župani bodo imeli nalogo, sestavljati točne sezname o tem, kaj begunci potrebujejo, in pošiljati jih glavarstvom! Ozkosrčnost v stran! Begunci imajo pravico do vsega: kar potrebujejo!
Dopusti In oprostitve. Tudi »Jugoslovanski klub« je priobčil v 1'stih poziv, naj se mu pošiljajo vsi potrebni podatki o vojakih, katerim naj bi se Iz-poslovaJ dopust aH oprostitev. Vsi opomini »Osrednjega odbora« so pogosto zaman; ljudje prosijo, zdihujejo, pišejo .dolga pisma, — a potrebnih podatkov ni dobiti * njih. Vloge z nepopolnimi podatki Imajo ta uspeh da vojaške oblasti po par mesecev iščejo dotičnika. k! bi ga hotele oprostiti, pa ga nikjer ne najdejo. Potem pa dobiva »Osrednji odbor* taka obvestila: »Vračn se z opombo, da se oprostitev nI mogla Izvršiti vsled nedostajanja točnejših podatkov«. Vse delo zaman! Pa tudi pisarila s takimi prosilci Je po večini brezuspešna.
Naknadna begunska podpora po I 9. »Osrednji odbor« na Dunaju I. Bankgasse 2. poroča: »Jugoslovanski klub« nam poroča, da ie prejel v polnem obsegu usodepolnl odlok notranjega ministrstva z dne 5. junija t. L št. 17.010, ki bi hotel naknadno begunsko podporo zelo omejiti, posebno beguncem Iz Gorice. Iz točnega besedila tega odloka ie razvidno. da je c. kr. namestništvo v Trstu predlagalo najširše mogoče tolmačenje § 9 na vse take osebe: »ki niso morale bežati vsled izrecne oblastvene odredbe, marveč pod silnim pritiskom vojnih dogodkov (unter dem zwingenden Drucke der Kriegsreignisse); tudi taki begunci naj bi bili delefnl dobrote po H« Itd. Ministrstvo je odgovorilo, da po pogajanjih s finančnim ministrstvom ne more pritrditi takemu tolmačenju In »vabi* namestništvo. naj ne razpošlje v onem smislu sestavljene okrožnice. »Vabi« celo, naj namestništvo skrbi^za to. da se ona Širša Interpretacija ne bi uporabljala pri odmerjanju begunske podpore po § 9. V tem odloku stoji črno na belem trditev, da je c kr. okrajno glavarstvo izdalo evakuciisko odredbo vsled ukaza 58. divizijskega poveljstva dne 8 VIII. 1916 In da Je torej treba priznati naknadno begunsko podporo od tega dneva dalje »Jugoslovanski klub« konstatuje na podlagi teh dejstev, da je c. kr. namestništvo hotelo beguncem pomagati, a da se je tu vmes vtaknilo finančno ministrstvo, ki bi hotelo na škodo goriškim beguncem varčiti S tem tudi popravlja svoj prvi dopis, ki je bi! sestavljen na podlagi ustne Informacije. Ko se Je pa izposloval izvirni odlok, govori »črno na belem« precej drugače, — in zato bo treba temu vprašanju posvetiti prav posebno pozornost. V ostalem ostane pri tem, kakor smo že sporočili, t. j. vse c kr. oblasti so zapustile Gorico že 23. majnika 1915 in njih funkcionarji so ljudstvo Istotako opozarjali, naj beži, kdor more. Več tudi c. kr. oblasti niso mogle storiti za evakuacijo ,ker bežali so kakor brez glav^-sf tisti organi, ki bi Imeli evakuacijo voditi. Gorica- le bila torei evakuirana prvič 23. majnika 1915. Pozneje se Je ponavljala enaka Igra cb vsakem večjem napada sovražnika — in vsakokrat so se begunci množili. Vsi ti begunci morajo biti deležni podpore po § 9. Naši goriški rojaki naj torej sedaj skrbe, da se opisani način evakuacije uradno ugotovi. Poživljamo begunce, katerim so c. kr. uradnik!, orožniki, po-
{Hcajl al! vojaki nalagal« aH nujno *vetov*It, naj za-j puste svuj uoui, da svojo izpoveribo napišejo in l pošlielo na Goriškem »Županski Zvezi« v Gorici.
1	iz drugih dežel pa »Osrednjemu odboru« na Dunaju I. Bćtnkgasse 2. Pripis: »Osrednji odbor« do-
[ biva vsak dan pritožbe, da prošnje za naknadno podporo še niso rešene. »Osrednji odbor« ne more ! za vsak posamični slučaj posebej pošiljati po-speštiic na glavarstvo na Goriškem. To lahko opravijo begunci sami z enakimi dopisi, kakor jih pošiljajo dunajskemu odboru.
Bcguncem v uemšklh krajih. Zadn!i čas dobiva »Osrednji odbor« mnogo dopisov, vsak dan prihaja veliko beguncev osebno v pisarno na Dunaj (I. Bankgasse 2), ki pripovedujejo, da jih župani strašijo z — nasilnim odgonom v domovino ali v barake, — posebno v Bruck ob Litvi. Vsem beguncem naznanjamo, da so lahko mirni radi takih groženj. Po zakonu lahko begunci vsak hip zapuste taborišče in se nasele drugod — izključeno pa je. da bi jih mogli proti njih volji siliti, da zapuste sedanje bivališče in gredo v taborišča. V domovino pa <*e morajo vrniti le begunci iz skupine A. V skupino B In C se bodo vračali na zimo le v tak? meri kakor bodo v njihovih domačih kravh Dostavljene barake. Tam bodo prejemali begunsko podporo in obleko naprej, dokler ne bodo njihove hi*e obnovljene To pojasnilo naj zadošča. Tozadevno torei nt treba pisati ne hoditi na Dunaj!
Na zaposiovalnem tečaju c. kr. goriških nčite-
!jišč v Ljubljani (v poslopju II. državne gimnazije) ko prebile zrelostni izpit s povoljnim uspehom nastopne goienke- Za ljudske šole s slovenskim tičmm Jezikom: BalanČ Frančiška, Oregorič Maksimilijana, Ivančič Marija, Jakopec Pavla, Kutin Antonija, Leitan Stanislava, Marušič Pelagija, Podgornik Pavla. Sfiligoj- Natalija, Skarpa iMar-gareta. Uršič Milena, Vyzourek Zofija, Zitko Ivanka. Za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Aichholzer Mira, Boltar Ana (z odliko), Feigel Ljudmila, Goljevšček Marija (z odliko), Josin Verena, Klampfer Katarina, Lavrač Marija (z odliko), Lukovšek Justina (z odliko), Obersnu Petra (z odliko), Paulin Lidija, Savnik Vida, Smerdclj Vida, Traun Albina, Zeleznik Pavla. Za zreli sta bili tudi proglašeni privatistinji Mo-rič Roza (s slovenskim in nemškim učnim jezikom) ter Perko Lavrencija (s slovenskim učnim jezikom.) Predčasni zrelostni izpit za ljudske šole s slovenskim jezikom sta položila tekom šolskega leta tudi enoletna prostovoljca Miklavlč Anton in Fon Jesi p.
Dobrodelna prireditev v Sv. Kriin pri Trstu
se radi nepričakovanih ovir ne bo vršila, kakor smo poročali, to nedeljo, dne 14. t. m., temveč drugo nedeljo, dne 21. julija 1918.
Opozarjamo na prireditev podružnice Zveze jugoslovanskih železničarjev v Divači Jutri, v nedeljo. Ker gre za človekoljuben namen — čisti dobiček je namenjen nesrečnim železničarjem in njih rodbinam — želimo najboljega materijalnega uspeha. Za moralnega so, kakor čujemo, dobro poskrbeli prireditelji. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu.
Skedenj. Spored šolske slavnosti, ki se vrši v veliki dvorani Gospodarskega društva v korist stradajoče dece v nedeljo, 14. t. m. ob 4H. le sledeči: 1. Cesarska pesem. 2. Beran: Večer (dekliški zbor), 3. Gregorčič: Jeitejeva prisega (dekl. Sancin Petra), 4. Telovadni nastop dečkov. 5. Beran: Na goro (dekliški zbor), 6. Kofek: (kuplet. poje 2erial Bernarda), 7. Volarlč: Slovenka (dekliški zbor), 8. *** Zdaj sem, zdaj tja, burka enodejanka. Vstopnina 1 K, sedež 50 v. K obilni udeležbi uljudno vabi učiteljstvo.
Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je za-naprej dovoljen pod obstoječimi pogoji na vojno-poštne urade, 3, 4, 212, 287, 293, 304, 361, 374, 405, 409, 420, 434, 440, 465, 467, 469, 488, 523, 529, 556, 582, 631, 640, 646, ustavljen pa na vojnopoštni urad 235.
Veselica v Rocolit. V nedeljo, dne 14. t m. ob 5 pop. se ponovi predstava z burko, petjem in tam-buranjem v dvorani g. Škilaua v Rocolu. Vstopnina 60 vinarjev, sedež 40 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za otroški vrtec v Rocolu, prosimo mno-goštevilner udeležbe.
Marila Gregorlč, žena Antonova, i z PrvaČine, ki je bivala kot begunka v Grubtt na Nižje Avstrijskem, se vabi, da nemudoma naznani svoj sedanji natančni naslov »begunskemu oddelka deželnega odbora goriškega. Dunaj VIII. Schlesingerplatz
2	III.« Gre za informacije v zadevi vojaške podpore.
Učiteljsko društvo vipavskega okraja priredi v nedeljo, 14 L m., ob 4 pop. v Vipavi veseloigro »Cigani« v prid slovenskim vojakom-slepcem; zato se preplačila hvaležno sprejemajo.
PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH IN CfiŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠIJEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - -
^rnmmnost In umetocs!.
Kr. brv. zagrebško deželno gledališče. — Kot
predzadnjo predstavo v svojem gostovanju nam je dala sneči zagrebška opera v tTetjič Mozartovo »Figarovo svatbo«. Predstava Je bila razmeroma še dosti dobro obiskana, a uprizoritev sama po sebi zasluži vso pohvalo, pred vsem pa izvajalca glavnih ulog. g. Križaj In ga. Polakova, ki sta žela za svojo res v vsakem pogledu, pevski in igralski, sijajno izvršeno nalogo najodkritosrčnejše priznanje občinstva, ki zna ceniti pravo umetnost. Gdč. Pabstova le za svojo Italijansko peto arijo dbbila stereotipni hrupni aplavz galerijske publike, ki ie tako izsilila ponovitev. Vsem ostalim izvajalcem vsa čast. posebno pa mojstru Sachsu na njegovem mojstrskem vodstvu.
Snočnja predstava naj bl bila obenem tudi nekak itib« Častni večeT dveh glavnih stebrov zagrebške opere, g«. Inpe Polakove In g. Josipa Krl-žaja. Za g. Križaja |e pač bil, a v resnici precej tih. ge. Polakove se pa niso nI« spomnili. G. Križaju so poleg krasnih Šopkov, enega s slovensko troboinico, ki se fe Iiognil predpredsnočnje policijske prepovedi, ker je priletel z neke lože na oder, izročili tudi lep spominski dar. Nimamo sicer nobene pravice, da bi se vmešavali v notranje upravne zadeve gagrebškega gledališča, toda pravico pa Imamo, da pripomnimo svoje, kolikor se te zadeve kažejo v Javnosti. Mislimo namreč, da pevci glavnih ulog v prvih točkah gostovanjskega sporeda, ki ste bili brez dvoma tudi aajsllajncje izvajani !a ste bili tudi edini novosti za tržaško občinstvo: »Prodana nevesta« in »Plgarova svatba«, pač zaslužijo* da bl se mogU Častno posloviti
j od občinstva In občinstvo od njih. Spored za podaljšek gostovanja bi se bil pač mogel določiti takoj, da bi bilo občinstvo vsaj vedelo, pri čem Je, tako pa je celo včerajšnji lepak napovedoval za danes samo »poslovilni večer«, a v listih Je bila naznanjena »Tosca«, v kateri izvzemši g. Rijavca nge nastopi noben pevec glavnih ulog iz omenjenih prvih del sporeda. Nočemo osumljati gledališkega vodstva ničesar, toda zdi se nam pa le, da se ponavlja tu zopet stara pesem, ki se je pela tekom vsega gostovanja: gre pač za prav dober kup zaključni uspeh. Toska poje italijanski, Cava-radossi par arij italijanski, Scarpia italijanski, in »uspeh« je zagotovljen. Bili so pa trije, ki so peli ves čas hrvatski, ga. Polakova ter gg. Križaj in Levar. ki zato vkljub svojim najboljšim ustvaritvam niso Imeli tistega demonstrativnega »uspeha«, kakor ga je dosegla vsaka, četudi daleč pod njihovo višino izvajana italijanska arijca, In ti seveda potem ne morejo sodelovati pri »poslovilnem večeru«, ker ne pojo italijanski. To je naše mnenje. ki bo pač tudi, žal, popolnoma in edino pravo. Ona trojica, ki je vkljub vsemu tako moško vztrajala na svojem edino pravem stališču, da član hrvatskega narodnega gledališča ostani tudi na gostovanju zavoda izven Zagreba član hrvatskega narodnega gledališča, pa bodi prepričana, da jo Jugoslovanski Trst tudi brez »častnega večera« ohrani v kar najčastnejšem spominu I —r. • # •
Danes ob 8 zvečer bo poslovilni večer zagrels
ške opere. Uprizori se »Tosca«.
ZAHVALA.
Globofco ginjen vsled toplih simpatij, k! so mi bile izkazane od tržaškega občinstva o priliki mojega častnega večera in tekom mojega bivanja ob sinji Adrlji, mi ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Dnevi, katere sem preživel v Trstu, mi ostanejo nepozabni.
Posebna zahvala rojakom in prijateljem, ki so me počastili z dragocenimi darovi, lovorjemi venci in cvetjem.
Na skorejšnje svidenje!
V TRSTU, dne 12. julija 1918.
Josip Rijavec.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo Ie toliko kolikor veleva zakon.
Češko Bucljevič&a Restavracija (Bosa-feova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
se računajo po 6 stot. besedo. — Mastno tiskaao besede se računajo enkrat več. — Najuiaujša :—: pristojbina znaša 60 stotink. :—:
n n Bledeče hi£e : 1) na Greti hiša za Jb K o2.0Q0 (7 stanovanj, ograjeno aeraljišče 190 kif. 2) Nora hiša v Kolonji (4 stanovanja) obdelano zemljišče 200 kif. Ta K 28.0 0. 3) Hiša v Roj nn (8 st.anovarg) zemljiače 700 kif. za K 20.000. 4) Dve hišici na Greti nI. Cisternouo št. 439—441 (8 prostorov) zemljišče 112 kif za K 10.500. 6) Hiša pri Sv. Ivanu (2 pro tora) zemljišče 200 kit. za K 8000. PcjasnUa: Kremser *iica Torrente 28.	li44S
FtaMfrlof s« v Rojanu dvorec (4 veliki prostori, £Tt t Uli JlS moderni konfort, klet, obdelano zemljišče (239 kif.) zr K 40.000. Dragi dvo-ec na Vrdeii (12 prostorov, h!ev, kolarnica) za 2/• 0. Dvorec v Rojmu (4 prostori, zemljišče 10 klf.) za K 20.000. Pojasnila : Kremser: ulica Torrente St 28.
MfiflH	v Grožnjanu z obdelanim zemliišče n
ilUVU 34.000 p-oda ae za K 40.000. Dru^a man ša za £ 9000. Hiša na Opčinah-Farneuč, hlev za 60 konj, žitnica, zemljišče (6100 m[~j) za K 35.000 Hiša v Bazovici (4 sobe, dvorana, kuhinja, v pritličju gostilna), obdelano zemljišče (20(1 klf) sa K 22.000 se proda ali zamenja a hišo v Trstu. Na prodaj so tudi mali dvorci v Portorose Pojasnila Kremuer, ttf. Torrente 28.	2447
Rfllf ftiiffSfilf za bele platnene čevlje v škat-DCll |Jili&CH Ijah po K 1.20 se dobi v miro-dilnici Ciliia, uL deUe Poste 6.
D 37
Pristni uosek,
Post« 6.
odlomke sveč, kupuje miro-dilnica Ci'l a ulica delle
D 38
Uosek za parReie i^t.-^t
beri; fotografične potrebščine ia priprave; 4iiav«, krtače, česal. iks. Ia;nice, kreme, gobe. likere itd. prodaja mirodilnica Ciliia ulica del!« Poste 6.	D 39
tfcoo
moško obleko zamenjam za belo moko Ulica Valdirivo 22, i. Puršič.	2143
|fwMfiMK kopelj se zamenja za je=>tvine. Ulica iUti&llU Molino grande 42. Haag.
2ii9
l70F^ITfDffl P?kladanje, popravljanje i n čišče-lfcVf^ujCill nje parketov. Pi-mrne ponudbe pod ©ličenje* sa Ins. odd Edinosti.	24i8
ItnlrlA u	in poljska dola Me Jakob BoU,
UCRIU Rojan, oL Moren H. 90.
4K6S
W linflfflfft« vreče vsake vrste. Fran Babifi. uL llU{JUjgfH Molin grande it. 20.	234T
fiHHff tO krasno stanovanje; (4 sobe, kopal-UUUU dl* niča. mala sobica In 2 druga prostora) v ui. Kandler št 8, I. nad.	2411
SlO^ftSf v popravljanju šivalnih strojev, Pizza-Vb^lUli relto, izvrčuje vsako delo in- jamči za točnost Traversale del Borco 4.	M31
umske sode
kupuje Metel Balkan, Trst, Piazzi Caserma.
Dfi?fl*f)7fllfl	ma^a družina (J osebe). —
t	Delo In plača po dogovoru Via
Commerciale 9, III., levo.	B 27
^SlPtOJI vdovec, trgovec, išče v svrho ženitve w Gib Urili izobraženo, pošteno gospodično ali vdovo »legantne postave, dobrega srca, vesele nu* ravi, zmožno hišnih del Zahteva se premoženje. Natančne pismene ponudbe ter fotografijo (katera bode na častno bese !o vrnjena) pod šifro „Keras. jetno" oa Ins. odd. Edinosti.	2448
ffPOflTftt (Sirup kondenzirane^a mleka) naj-MbUfaUL boljši pripomoček proti kroničnem^ kataru in bolezni dihalnih organov Izdeluje lekarna Codermaz, Trst, Ulica Rlborgo 17. 1311
ZanesUlue$af izkušenega
(maiinista)
iščem nujno k mlatilnici na para, ki se nahaja ob HrvaSko-Šta-jerski meji, — Ponudbe ns; ste takoj pošljejo na R. ŠTREKEL] Qorica,, Tržaška ulica 43
srefiro m dražile
kupuje po naj vi-jih cenah dobroznana urarna In zlatarna
ALOJZIJ P3VH v TfStn
Piazza Barrlera v. 2.
se dobi v vsaki množini R. Ma!alan-u na Opcinah.
v ' ' .....
najfinejše vrste
pošilja v vsaki množini franko
ElfS'o Premoolć, Tuf. Htipđailo 24'5.
PK^fVff	»vi-la poročna soba. Ulica Solitario
tFOaU SE 29, L Horvat.
24 8
llllll
p;cd3 tvrdka R. Mihelčica apnenica.
Najemnik
Zagorje ob Savi* ZOBOZDRAVN K
Dr. J. Čermak
v Trstu, ulica Poste vecciiio 12 vogal ulice delle Poste
lxdiranje zobotf brez bolečin. — Plombiranje.
— UWL£TfU ZOBJE I
EivalBS© Mtregat©
Trsi Ccr^c Giscomo 3
Priporoča cenjen, občinstvu svojo*
hšSvina piMRiM in šolskih i^ireMčm
Prodaja razglednic in fgrac vseh vrst*
li&^itfo ^	w s!ov. 121^
L
Trst, Uin Cassa đi Rlspnrmo Slet/. 5 (Usftj poslopja)
Kapital m rezerva K 23l5t»0.090.— Fllljalke: Dunaj Tegethoistrasse 7 -3, Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metkov ć
Opatija, Split, Sirenih, Zadar.
Vfioge na fcnjiflcs 3 \ % Vlo^e na kn^ž'c^
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek plaiije bauka cd s o; a. OV fovarfe vlog na tekočem in žiro-raOunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakazni:e n v^a tu-fn inozemska tržišča. - Kupuje in pro.aja: vrednostne papirje,	obli-
gacije, zastavna pisma, prijorit^te, delnice, srečke, valute, devize, promese iti 1. Daje predujme na vrednostne papirje in n!ag^ ležeče v javnih skladiščili. — Safe Deposits. — Prod ja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev
Eroti kurzni izqjibi, revizija žrebanja srečk itd. brezp ačno Stavbni kredit, rembours
reditr — Borzna naročila.--Inkaso.--Menjalnica.--Eskompt menic
Telefoni: 1463» 1793 in 2666.	Brzojavi: JADRANSKA - Uradne ures od • de 1 popoldne ■	=