"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje. jT — NO. 1359. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S.JP BMkMBi DM4 —Um A «t M______ •f Mmrmk M. I »t». GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. CHICAGO, ILL. 28. SEPTEMBRA (SEPTEMBER^TflMT KROGI NAGNJENI K DELODAJALCEM TOLMAČENJA 0 PRAVICAH ORGANIZIRANIH DELAVCEV Unijsko delavnico proglašajo za "nezakonito" in "neveljavno"—Enoten odpor delavstva nujno potreben PREDSTAVNIKI Ameriške delavske federacije s0 po sprejo jetju zakona, ki je označen z začetnicami NIRA (National • Industrial Recovery Act) vrgli med delavce klic, da se jim v bodoče ni več »bati bossov, ako se organizirajo v unije. Kajti tflRA ima posebno točko, v kateri je delavcem zagotovljena pravica organiziranja v unije, in dalje, zakon jim daje pravico kolektivnega pogajanja, katerega jim ne sme odreči noben delodajalec. Toda zakon je le na papirju Tisti, ki so urinili vanj omenjeni točki, so res imeli namen pomagati unijam, da pristrižejo peroti kompanijam in njihovim kompanijskim unijam, in pa da zavarujejo delavce, ki so pri vodstvu kompanije o-črajeni za agitatorje unije, pred odslovitvijo. Ko je kongres zakon odobril, je nastalo v krogih vseh unij veliko veselja. Povečale so agitacijo kakor je ni bilo ie leta in leta, in v teku par mesecev je pristopilo vanje nad milijon delavcev. Unije, ki so bile že skoro v razsulu in mnoge v stanju degenerira-nja, so dobile novo življenje. ' Mogotci so se prestrašili in začeli brskati po zakonu, da ugotove, ako res uveljavlja brez njihovega dovoljenja unijsko delavnico. Hugh Johnson, načelnik NRA, jih je potolažil s pravilnikom, katerega je odobril mogočni avtni industriji. V njemu je kompanijam dovolil, da lahko uravnavajo svoje odnošaje le s posameznimi svojimi delavci, neglede na unijo ali unije. Odobril jim je tore; odprto delavnico. Nato je jeklarski trust zahteval enak privilegij, in isto-tako nešteto drugih korpora-cij. Voditelji unij so hoteli, da Hugh Johnson, ali predsednik Roosevelt, ali kdo drugi v imenu NRA jasno tolmači zakon, ki pravi, da kompanija ne sme odsloviti nikogar radi pripadanja v unijo, in da se mora pogajati z delavci kolektivno, če se organizirajo v tak namen. In predstavniki kapitalizma, ki imajo v NRA odločujočo besedo, so nato res začeli čim-jasnejše tolmačiti, da ne sme "nobena" unija imeti monopol nad delom, razen morda le v slučaju, ako ae delavci zadevnega obrata izrečejo za skupno unijo stoodstotno. Toda niti v tem slučaju kompanija ne sme omejiti najemanja novih delavcev samo na člane dotične unije, "kajti to bi bilo proti-takonito." Na delavski praznik (Labor Day) je na povabilo čikaške Delavske federacije govoril v tem mestu načelnik NRA Hugh Johnson, ki ni dal unijam ni-kAke vzpodbude. Hugh John-Men sam je industrials, direkter v mnogih kompanijah, katere poslujejo po pravilu odprte delavnice, in eden njegovih glavnih svetovalcev je Henry I. Harriman iz Bostona, predsednik vsemogočne A-meriške trgovske komore. Magnat Harriman je v imenu ameriške zveze trgovskih zbornic Mal nedavno proglas na delodajalce, da naj rftoje rama ob nuni v boju proti unioniziranju •vojih delavnic. Dne 21. sept. je Harriman govoril na zboru čikaške trgovske komore, na katerem je naglasil, da je on tlan odseka svetovalcev NRA, da je v posvetovanju zelo aktiven. in da zato njegove besede nekaj zaležejo. O vprašanju unionizma pa je dejal: "Na Labor Day je v Chicagu fOToril Hugh Johnson, načelnik NRA. O organiziranju de- farmarji lavcev v unije j€ Johnson izjavil: "... Ako se delodajalec pogodi z gotovo unijo, da bo zaposljeval le njene člane, in posebno ako delavci dotičnega podvzetja niso stoodstotno v eni uniji, tedaj je to krienje postave, kajti ta določa, da si smejo delavci svobodno izbirati unijo, v katero, ali v kakšno hočejo pripadati." Navidezno ni nič napačnega v teh določbah, katere je na-glašal Johnson, in ob katere se opirajo vsi kapitalisti. Toda — Kje je sploh podvzetje, v katerem so danes delavci "stoodstotno" za en0 organizacijo? In tudi če bi bili,—kompaniji je treba najeti le kak ducat lju di, ki bi bili za kako "drugo' unijo, in to je dovolj, da v smislu zakona ne sme nobene priznati. Zakone tolmačijo tisti, ki so v vladi. Vladajo pa danes še zmerom taki ljudje, ki so zoper poštene unije, proti socialni zakonodaji in edino za svoje privatne koristi. Delavcem naj bo to nauk, da ni dobro, ne pošteno in ne pravilno,—opirati se na obljulbe demokratskih politikov—ali republikanskih politikov—potem pa se za poraze jeziti na unije in na socialiste. Če hoče delavski razred zmagati, se mora dpreti edino le na svojo moč, ne pa na moč demokratske sferanke, katere glavni in edini namen je, da aluži obstoječemu izko-riščevalnemu sistemu. Farmarji v IllinoUu, Wisconsinu, New Vorku itd., ao lani in letoe poskušali priboriti ti s pomočjo stavk višje cene mleku. Farmarji dobe le par centov sa kvort, medtem ko morajo konsumenti v mestih plačevati od deset do 13c sa kvort. Distribucijo konsu-mentom kontrolirajo velik» korporacije s milijoni dolarjev kapitala. Tudi med farmarji se dobe stavkokasi. Vsakemu, Iri je v času stavko prodajal mleko kompanijam, so mu piketi mleko razlili in rasbili posodo, ako ni imel oborožene šerifov« protekcije. Poljedelski tajnik je obljubil, da bo vlada posredovala pri določanju cen sa nleko, lu ga prodajajo farmarji,/ pa tudi kompanije so obljubil« plačati več. Na sliki so farmarji, ki so piketirali blizu Harvarda, 111., in ustavljali tisto, ki se mao hoteli pridružiti stavki. Vlada pripravlja javnost na priznanje sov. Rusije Čigav je Rooseveltov program? A. G. Walkden je dejal v svojem govoru na kongresu zastopnikov angleških unij, da je to, kar nekateri smatrajo za "Rooseveltov program" (skrajšanje delavnika, minimalne mezde, odprava otroškega dela) le en iztrgan list iz biblije unij v Angliji. 2e predsednik Hoover je u-videl, da je storil s svojim brezobzirnim odklanjanjem, pri znati sovjetsko Rusijo, veliko napako. Ker pa ga je podpirala večina časopisov in tudi A. F. of L., je protipropaganda so cialistov ter liberalnih krogov, ki so bili za priznanje, le malo zalegla. Vrhutega Zed. države tedaj niso prav nič pogrešale naročil iz Rusije. "Pro-speriteto" smo imeli tudi brez njih. Boljševiške vlade v Rusiji Zed. države niso še nikoli priznale,—ne pod Wilsonom, ne pod Hardingom, Coolidgom in Hoovrom. Vlada v Washing-tonu se je oprijela ideje, da se na Rusijo ni zanesti: podpiše pogodbo, in jo ob prvi priliki popazi. Toda ameriška vlada je priznala in še priznava veliko "slabše", to je, manj zanesljive vlade: Hitlerjevo v Nemčiji, Mussolinijevo v Italiji, albansko, rumunsko, madžarsko itd. Hoover ni mogel zavreči vsega, kar je aparat njegove administracije trošil slabega o Rusiji, zato je bilo izključeno, da bi sov. vlada mogla biti priznana v dobi Hoovrovega predsedovanja. Pričakovalo pa se je, da bo "liberalni" predsednik Roosevelt čimprej popravil storjene napake, vsaj kar se priznanja Rusije tiče. Toda tudi on je odvisen od ogromne protiruske kombinacije, katera zahteva najprvo črno na belem, koliko je sovjetska Unija pripravljena naročiti strojev, pridelkov in drugih produktov iz te dežele. Sovjetska trgovska komisija v New Yorku je odgovarjala, da bo naročil za milijone dolarjev, toda ne pro- REVEŽI POKUPIJO NAD 80 ODSTOTKOV VSE PRODUKCIJE Malcolm Muir, pomožni načelnik NRA, pravi da se prosperi-teta povrne, ko dobe delavske množice višje plače. Osemdeset odstotkov vseh farmaiakih pridelkov ter produktov industrije pokupijo ljudje, kateri imajo manj kot $2,500 dohodkov na leto, je konstatiral. "Dajte višje dohodke tej ogro mni armadi, pa bo prosperiteti povratek zagotovljen." Tudi predsednik ameriške trgovske komore, ki je sicer proti unijam, apelira na kapitaliste, da naj pripomorejo delavcem k višjim dohodkom. Muir šteje za glavne odjemalce vse ljudi, ki zaslužijo do $2,500 na leto. Ogromna večina teh ne prejema niti tisoč dolarjev letnih ♦i • i « r . ma niti iisoc aoiarjev ivvui ¡LifSSTÄt.St»' **»«»». 0, b, •■„,. deal DVOBOJ FAŠIZMA V AVSTRIJI V Avstriji sta v povojnem kaosu kapitalističnega sistema nastali dve izraziti fašistični struji. Ena je v območju krščansko socialne stranke, kateri načeljuje sedaj kancelar Doli fuss. Ta se nagiba po inspiracije lk papežu v vatikan in *davn0 diplomatsko oporo ji daj p Mussolini. Druga fašistična struja je odprto za Hitlerja in za združenje Avstrije 'z Nemčijo. Glavno oporo ima v Nemčiji in med protestanti v Avstriji. Tudi veliko katoliške buržvazije v Avstriji je na njeni strani. Francija je podprla Dollfu-sove fašiste, ker so za ohranitev Avstrije kot samostojne dr-žave. Tako sta dv« najvažnejši velesili v kontinentalni Evropi odločili usodo Avstrije v prilog Dollfussovega fašizma, ki zajema inspiracije v rtaliji. Obe fašistični struji v Avstriji sta smrtni sovražnici socialne demokracije. Socialisti v Avstriji so vsled nepopisne gospodarske krize v takorekoč brezmočnem položaju. Kmetje, j« kontrolirajo živila, in indu-stnalci, s0 v veliki večini v enem ali drugem taboru reakcije. Delavce lahko izstradajo -—oziroma so jih že izstradali sistematično in polagoma v pro šlih letih. Kljub temu so avstrijski delavci ostali lojalni svoji stranki. Njihove moči ne bi premagala nobena sila, za-popadena v protimarksističnih strankah, toda potisnila jih je k tlom kriza, ki je v Avstriji za industrialni proletariat bolj občutna kot v katerikoli drugi deželi na svetu. Dollfusa je nad Avstrijo proglasil diktaturo in razveljavil parlamentarizem. Pravi, če tega ne bi storil, bi prišla Avstrija pod oblast Hitlerjeve stranke s pomočjo volitev. Položaj v prejšnji kot sedanji formi je nevzdržljiv, (kajti Avstrija ekonomsko sama ne more eksistirati. Socialistični program je edini, ki bi Avstriji in vsi Evropi pomagal iz kriz4 vsled tega le radi dolgosti kredita, in pa kdo naj garantira izplačilo. Ameriške firme so pripravljene prodati Rusiji vse kar hoče kupiti—pod pogojem, da^ garantira poravnavo vsaj deloma ameriška vlada. Ampak ker Zed. države sovjetske Rusije še niso priznale, tudi nočejo pristati v garantiranja izplačil za sovjetska naročila v tej deželi. Rooseveltova administracija ni rftorila ničesar, kar bi pokazalo, da je neprijazna sovjetski Uniji. Nasprotno, od vsega začelka > pomaga na neuraden način širiti vesti, da bo vlada v Waahingtonu sov. Rusijo kmalu priznala. Nasprotnikov, ki ugovarjajo ^priznanju, je precej. Pravijo, da se na sov. vlado ni zanesti, čeprav je stabilna. Drugi argumentirajo, da ne priznava mednarodnih pogodb, ki so bile sklenjene do padca cariz-ma v imenu Rusije. Tretji se jeze radi konfiskacije, ki je zasegla njihove investicije v Rusiji. Skupno s posojili ameriške vlade prejšnji Rusiji znašajo $658,000,000. Roosevel-tovi neuradni posredovalci se pogajajo radi te vsote. Moskva odgovarja, da je dolg priprav-jena priznati, in ga poravnati, )od pogojem, da Zed. države pristanejo v plačilo vojne odškodnine sov. Uniji. To zahte- (Dalje n* S. strani.) poskrbel, da bi prejemali VBi, ki s0 sposobni delati, povprečno vsaj dva tisoč dolarjev na leto, pa bi izgledala situacija drugače nego danes. Arthur Henderson je spet član parlamenta Arthur Hetidereon, večletni tajnik angleške delavske stranke, je bil pri nadomestnih volitvah v Clay Crossu izvoljen v parlament z veliko veČino. Dobil je 31,931 glasov, kandidat nacionalne koalicije (to-rijske stranke) 6,298, in komunistični vodja Harry Pollitt 3,434 glasov. Komunisti s0 storili vse v svoji moči, da bi preprečili zmago Hendersonu, toda delavstvo jim je obrnilo hrbet. Henderson ni bil Član parlamenta od oktobra 1981, ko je bil v zmagovitem valuj torijske stranke in MacDonal-: dovega skoka v vlado "narodne koncentracije" poražen. inflacija, zadnja bilka iz »krize"! ~ TsT&Jri&stj: vt^itF™, izda toliko novega denarja kolikor3 • Iada naj njeni stroii t« hI ¿.i » K0,lk0r ®Ploh «a morejo natisniti ¿5 sr ¡r^^iSKSi jem skrajno znižane vrednosti. P J Z n0Vim dolar' z JbSS1? " infIacij? je biI' k0 vla*a z izjemno naredbo z odobritvijo ¿ongresa ukinila zlati standard Nato iemTn*. Z°nrtmi^sr*1 rezervni banČni «-temzačeTmai pPu irnaat[ lar/evZetŠT' ^ " ^ Št€Vi,° papirnatih ^ občutna kakor je PostaviH1Itl^^ 80 86 nekateri 8enatorJi iz južnih držav postavili na čel0 gibanja za splošno inflacijo PodnirAi« iih vsi, ki nimajo več kaj izgubiti, in nešteto on h ki ffiio reS posestva in trgovine pred upniki. J U V mednarodni trgovini je ameriški dolar padel v vredno*. k,°leno V primeri z z?aU> vLuto in^ d aVd0blte Mtiljem tr*u za en d°lar »e še med 65 do 70c stare veljave ameriškega zlatega dolarja. Toliko ga je v * 8tvn v . Ha T,**' ra,mednar°dnem medtem ko ima Ijud-stvo v tej deželi v trdnost svojega dolarja 6e velik0 zaupanje, Francija o ameriškem dolarju ni tak0 optimistična. Borza y šihkn.Ut V? ne f °1V0li,tr«0VanJa z ameriškimi delnicami-zaradi šibkosti in nestalnosti ameriškega dolarja. I . . samo farmarji, tudi industrialni delavci si žele večjih dohodkov, oziroma višje plače. In brezposelni nestrpno ča- , kajo, kdaj Jim bo nudena priUka zft zaaJužek Propaganda za lnriacijo jim ugaja, ker je zanje nekaj novega, in ker smatrajo, da slabše kot je ne more biti. | Vlada v Washingtonu je med dvema ognjema. Nič se še točno ne ve, kam se bo nagnila. Se pred letom dni sta demokratska in republikanska stranka prisegali, da sta za absolutno varnost ,n stabilnost ameriškega dolarja-za vsako ceno. Ampak dolarjeve stabilnosti ni več. Kaj se zgodi z njim čez par mesecev ne ve niti vlada, ki obupno opazuje neuspehe NRA. «V ^ ? 8 SV0jim Pr°£ram°m propadla popolnoma, se bo zatekla tudi k strojem za tiskanje denarja, in to bo odločilen korak v nekontrolirano inflacijo. Denatpa v Zed. državah ni premalo. Pravzaprav ga je več, kot kdajkoli poprej. Ampak.bogastva so danes v rokah tako malega števila ljudi, da je vsa ostala dežela silovito obubožana in zadolžena. Dolg zvezne vlade znaša 23 milijard; posamezne države, okraji in občme dolgujejo 19 milijard; hišni posestniki 28 mili-io ' i farmarji 9 milijard; razni nezavarovani dolgovi znašajo 22 milijard, industrija dolguje 21 milijard, in železnice 14 milijard. i Skupno znašajo sedanji dolgovi približno $136,000,000,000 Pred vojno so znašali $36,000,000,000, ali sto milijard MANJ nego dfcnes. Dežela je torej po krivdi blaznega pro-fitarstva in špekulantstva brezupno zadolžena. Na vsakega prebivalca te dežele, neglede na starost, pride okrog $1,130 dolga. In dolgovi lezejo višje in višje—vsled neplačanih davkov, neplačane glavnice in neplačanih obresti. Kako se jih iznebiti ? Zelo enostavno—pravijo zagovorniki inflacije. Tiska naj se papirnate dolarje, pa se na ta način iz-nebi 23 milijard svojih dolgov zvezna vlada, ne da bi j0 Stalo drugega kot kolikor b0 plačala tiskarjem in za papir. In teh 23 milijard bi šlo v cirkulacijo med farmarje, ki se bi iznebili svojih dolgov; hišnim posestnikom v mestih bi inflacija pomagala do izdatnega zvišanja stanarine, in tako bi se tudi oni rešili dolgov. Občine bi se odkrižale obveznosti—in namesto do vratu zadolžene bi dobili s pomočjo inflacije dolga pro- . sto deželo. To se glasi zelo lepo in vrjetno—na videz. Toda vprašajte prebivalstvo Nemčije, Francije, Avstrije itd., in povedali bodo, kaj mislijo o inflaciji, ki jim je res odvzela dolgove, toda jih ob enem vrgla tudi v še večjo krizo, industrialni proleta-rijat pa v času "nekontroliranega tiskanja" bankovcev v nepopisno bedo. Inflacija je krik bankrotiranih slojev v kapitalistični družbi, ki se žele obdržati na površju. Tisti delavci, ki mislijo, da bo tudi njim pomagala, so v zmoti. Inflacija je nič drugega kot iluzija celo za one, ki mislijo, da se bodo iznebili dolga z ničvrednim denarjem. Vse dosedanje skušnje po sveta to dokazujejo. Inflacija koristi le nekaterim. Deželi v celoti škoduje. } Denarja je dovolj v Zed. državah. Bogastva so ogromna. Živil in blaga je toliko, da jih uničujejo. Le pameti med ljudstvom je premalo. Edina inflacija, ki bi torej mogla koristiti, in bi res pomagala, je inflacija pameti. PREŠIČJI SMRAD IN VZROKI Bolgarija v strahu V Bolgariji je vlada v neprestanem strahu pred "rdeč-karji". Izjemne zakone "v varstvo države" bmtalno izvaja. 31. avgusta je obsodila pet oseb v smrt, devet drugih pa v dolge zaporne kazni pod pretvezo, da so širile komunistično propagando v armadi. V obližju klavnic, kjer so ubijali na stroške vlade milijone prašičev, zato, da preostalim v prid farmarjev dvignejo cene, so se prebivalci prošle tedne jako pritoževali vsled neznosnega smradu, ki ga je širila nakupičena mrhovina. Vlada je pokupila do pet milijonov prešičev. Od teh je ohranila le nekaj mesa, ki ga je obljubila razdeliti med brezposelne prihodnjo zimo. Vse drugo je namenjeno umetnim gnojilom. Ampak tudi v take namene je 4 milijone zaklanih prešičev preveč. Zato so jih klavnice izvažale v neobljudene okolice ter jih zvračale v razne jame. Ali tudi iz oddaljenosti so ti ogromni kupi mesa razširjali po okolici toliko smradu, da so protesti segali ne samo do čikaškega župana in illi-noiskega governerja, nego tudi v Washington. Oblasti so obljubile gnijoče meso pokriti prstjo in kemikalijami. PROLETAREC! Ford povabil v službo veterane 4UTAtf IHUfa. Izhaja vsak éotrtek. UmA. Mivéi Tkb m. Dru«»,.. Glasila JvgMlovandk» SvcUUlibH Zv«m NAROČNINA v Z«din jenih dri» v ah sa celo leto $t.00{ aa pol leta 91.75; ta četrt leta $1.00. »: aa eelo leto »1.60; sa pol leU »t.00. Ia oflaal marajo biti v našem uradu n ajdo pondeljka popoldne aa prkvbčitsv V jtsrrilki tekočega tedna. PROLETAREC *rvery Th«r»day by the Jugoslav Workmen*s Publishing Co.t In«, ■atabliahed 100«. _________Frank Zaiti Manager___Charles Pogorslec iUBSCRlPTION RATES: On« Y«ar $t.00; Sla Months $1.75; $1.00.—Forsisn Countries, Ona Ti H.IO; Si» Month« $».00. PROLETAREC W. ZStk ST., CHICAGO. ILL. RMIcw«! 2SS4. S46 Pogodbe v kapitalistični družbi Med vojno so zavezniki očitali kajzerjevi vladi, da so Nemčiji pogodbe le krpa pa-, jpirja. Potem so vsi skupaj očitali isto sovjetski vladi. Nihče v kapitalistični družbi ne veruje v nedotakljivost pogodb,—vlade pa še najmanj. Ce bi n»pr. resnično verjele v moč ne-napadalnih pogodb, v Kellogov pakt itd., ne bi bilo vzroka za oboroževalno tekmo, ki se vrši po vsem svetu v vseh mogočih oblikah. Včasi je bila pogodba, zaobljuba in častna beseda svetost. Danes je safho še formalnost. Kakor v velikem, se kršijo pogodbč tudi v malem. Nešteto delavcev v tej deželi se čudi kom-panijam, pri katerih so zapoaljeni. Podpisale so Kooseveitov pravilnik in se častno zavezale, da bodo izpolnjevale določbe Nire, toda večinoma so smatrale dotično pogodbo le za prazno obljubo. Poročajo, da je neki delodajalec, ki še verjame v svetost pogodbe, vprašal svojega bankirja, kaj mu je storiti glede Nire. Bankir mu je svetoval, da naj zaobljubo podpiše, obesa na okno plavega orla in potem naj na vse skupaj pozabi. Nešteto družib se ravna po tem neetičnem pravilu in se rogajo vsem neljubim določbam v Nin. Z enakim motivom so mnoge kompanije podpisale pogodbo z unijo. Obljubile so to in ono—-delavci so se vrnili na delo, in nato so jim bossi po naročilu vodstva pojasnili, da ostane vse po starem. "Najmanj neprilik imamo ,ako vse podpišemo," je danes pravilo med onimi, ki so vsled svoje neukrotljive požrešnosti zakrivili krizo. In tako podpišejo pogodbo z vlado in pozabijo nanjo. Podpišejo pogodbo z unijo, in jo takoj nato zavržejo. Kapitalistična družba je bankrotirala ne samo ekonomsko, nego tudi etično in moralno. Mehki sedeži v cerkvah "Eden izmed vzrokov, čemu je toliko cerkva napol praznih ob nedeljah, so trde klopi," je dejal ravnatelj neke tovarne pohištva v Grand Rapidsu, Mich. "Mnogo cerkva je že nadomestilo svoje stare trde klopi z mehkimi, udobnimi sedeži," je pojasnjeval na neki konvenciji. Priporoča upravam drugih cerkva, da slede temu vzgledu in s pomočjo komiorta v cerkvi zopet privabijo mehkužne ljudi v hiše bogoslužja. Predlaga jim, da naj naroče posamične stole z mehkimi sedeži, namesto klopi, ker bodo verniki imeli na ta način več udobnosti in se bodo tudi laglje poglobili v molitev. (Ali pa dremali—kakor se vzame.) Cerkev, ki je včasi pridigala pokoro in trdo življenje, je uvedla v svoje hrame molitve že marsikaj, da bi ljudi ohranila v njih in privabila druge, ki so jih zapustili. Tudi zabave, kakršne nimajo z živo vero in samoza-tajevanjem nič skupnega, prirejajo v cerkvenih poslopjih, v mnogih slučajih celo v cerkvi. "Mladini moramo dati zabavo, drugače nas zapusti," pravijo svečeniki, da opravičijo pred svetom prirejanje rokoborb, plesov ob jazz godbi in slične zabave ter "zabave", ki se vrše v cerkvenih dvoranah. Bolezni, ki najbolj žanjejo Največ smrtnih slučajev povzroča v tej deželi srčna hiba. Ta bolezen se je zelo razširila in je v prvi vrsti ¿posledica industrializiran j a načinov sedanjega življenja. Na drugem mestu požanje največ življenj bolezen rak. Okrog 120,000 ljudi mu podleže vsako leto. Tuberkuloza in druge pljučne bolezni so na tretjem mestu. V vseh treh slučajih bi bil odstotek umrlih veliko manjši, če bi bilo zdravstvo socializirano, in ako ne bi imeli sistema, v (katerem je prof it veliko važnejši, kot pa zdravje in življenja ljudi v delavskih plasteh prebivalstva. SEM IN TJA Henry Ford je nedavno sporočil, da bo njegova tovarna najela pet tiaoč bivših vojakov, ki so bili v armadi v ¿asu «vetom® vojne. 2e prvo jutro po objavi je obleg;ala njegov za-poal j ovalni urad armada veteranov, ki je štela tiaoce. Nekateri so bili pred uradom vso noč, da'so bili med prvimi na vrsti. Vsakemu so dali aplikacijo. Le tiste, ki so odgovarjali predpisom Fortiove kompanije, so najeli. S to potezo je Ford aku-aal popravita slab vtis, ki ga je storil, ko j« odklonil podpisati od vlade odobren pravilnik za avtno industrijo. Od vlade hv-apirirano čaaopisje ga je proglašalo za nepatrioUu In zdaj je spet "patriot", f i ■ . ' -=- Upravnikova kolona "Dobro pivo" se /pretaka že več mesecev, ampak kriza še ni nikamor odplavala po njemu. Zadnjič sera v tej koloni omenil, da če vsak zastopnik pridobi do Novega leta vsaj dva nova naročnika na mesec, bomo položaj lista toliko zboljšali, da bo spet začel stalno izhajati na 8. straneh. Odziv ni bil slab, kajti v zadnjih par tednih smo prejeli okrog 50 novih naročnin. To je dobro znamenja in upati je, da bodo zastopniki in somišljeniki nadaljevali z agitacijo v toliki meri, da dobimo list po Novem letu zopet v povečani obliki. s Ampak, ta "večni popotnik" iz metropole mi dela preglavice. Mislil sem, da ga bom prekosil, pa se ta šment ne pusti. Poslal je spet 58 naročnin, dočim sem jih jaz le 42. Torej me je posekal za celih 18. Ampak Tone, poraz je le začasen! • Tone Zornik iz Herminie, Pa., nama tudi grozi. Pravi, da mora prekositi oba. Zadnje čase je poslal 23 naročnin. Ker pa ni zadovoljen z agitacijo samo v svojem okrožju, jo je odkuril na polje trdega premoga in v državo New York, v naselbine Little Falls, Gowanda itd., kjer zdaj agitira. Pravi, da je z uspehi zadovoljen in upa še 9 poslal 19 naročnin. Od tam se je oglasil tudi Leonard Alpner s 4. naročninami. Tone Jeršin, West Allis, pa s 6 naročninami. Torej agilnost tudi na tej fronti. Ampak tam jih je še par, ki so bolj tiho, med njimi Joseph Vidmar in Joe Radelj. Slednji je pred kratkem poslal 1 naročnino. Nevem, ali se pripravljata na velik naskok na "večnega popotnika", ali kaj? Če kdo misli, da se je Frances Za-kovšek iz No. Chicaga zbala drugih zastopnikov, se moti. Poslala je spet 12 naročnin. Pravi, da se ne ustraši nobenih groženj, pa naj pridejo od kjerkoli. • John Tancek, Girard, O., jih je poslal 6. Tudi on pravi, da se popotnikovih pretenj nič ne boji. Pred kratkem je v sprenr ttvu Dežmana in Dobrovoljca napravil naskok na naselbino Cortland, O. in rezultat je bil $10 tiskovnemu skladu lista, sam pa je prej poslal $1.50. e Iz Johnstowna, Pa., je s. Langer-holc poslal 9 naročnin in pravi, da bo nadaljeval z agitacijo toliko časa, da bodo vsi naročniki tam "up to date". Kaj neki počne Andrew Vidrich, da ni nobenega glasu od njega? s Da ne bo kdo mislil, da ima Chi cago samo enega agitatorja, naj o-menim, da so zadnje čase poslali na ročnin: Frank Zaitz 6; John Rak 6; Sava Bojanovich, član kluba št 20 JSZ. (srbski) 3; Frank Bozich 2 in Framces Swolšak 2. Is Wyominga sta poslala: John Jereb (Rock Springs) 2 in Tone Tratnik (Diamondville) 2; is Pue-bla, Colo., se je oglasil Frank Bolte-zar a 4. naročninami. Torej se giblje tudi na zapadu. s Is Detroita je poslal naš agilni zastopnik John Zornik 5 naročnin. Nabira tudi oglase za Ameriški družinski koledar. I« Little Fallsa, N. Y., J« poslal Frank Petavs 4 naročnine In $2 v podporo listu. Zdaj pridno pomaga pri agitaciji s. Zorniku. Frank Rataic, Forest City, Pa., je poslal 2 naročnini. Pred kratkem se je mudil na obisku na Nanticoke, kjer je med prijatelji zbral $1.50 tiskovnemu skladu lista. Od tam se je oglasil tudi naš mladi sodrug Frank Drasler m poslal $5.25 v tiskovni sklad. Obema hvala. Henrik Pečarič, Nanticoke, Pa., Je tudi pogostoma označen v naših seznamih. Nedavno je poslal 4 naročnine in $2.25 v tiskovni sklad. Zglasil se je tudi Lawrence Selak iz Star City, W. V*. r Poslal je 2 naročnini. Svojedobno je živel v Collinwoodu, O., kjer je bil eden naj-agilnejših zastopnikov Proletarca. Pozabiti se ne sme tudi Jos. Leve rja v Newburghu, O., in Jack Berganta, Lisbon, O., poslala sta vsak po 3 naročnine.. Tone Vehar, Powhatan Point, O., je poslal 2 naročnini. John Terčel, Strabane, Pa., je tudi eden tistih, ki nikoli ne pozabi na svoj list. Poslal je spet 2 naročnini. Iz južnega Illinoisa smo včasih bolj pogostoma čuli. Odkar se pre-mogarji nahajajo v boju za priznanje svoje organizacije, ki bi resnično zastopala težnje delavcev, so mnogi n: ši sodrugi in somišljeniki aktivno v boju za P. M. A. Zato je agitacija za Proletarca med njimi zelo pojenjala, kar bi se sicer ne smelo zgoditi. Razširjanju lista bi morali obračati več pažnje. Premogarji v Illinoisu potrebujejo prave delavske liste ravno tako kot drugi delavci. Včasih se je pogostoma oglašal Tone Per, zastopnik Proletarca v Spring-fieldu. Zdaj že precej časa nismo čuli o njemu. Frank Ilersich iz Virdna, 111., pa je noslal 2 naročnini. Večkrat se oglasi tudi Frank Augu-štin, Imperial, Pa., tajnik kluba St. 31 JSZ in agilni zastopnik Proletarca. Poslal je 2 naročnini. Poroča, da so premogarji tam v boju za priznanje unije. Mi jim želimo popolno zmago. Mike Krultz, farmar v Willardu, Wis., je poslal 2 naročnini in nekaj listu v podporo, zase pa celoletno članarino JSZ. Tudi njega pogostoma opažamo v naših seznamih. Omeniti bi bilo treba še več stvari v interesu naše agitacije, toda urednik se krega, da ne bo imel prostora, kar pokazuje kako potreben nam je večji list. Upam torej, da bodo naši agitatorji v pridobivanju novih naročnikov izpeli vse svoje sile, da čimprej dobimo Proletarca $pet na osmih straneh.—Chas. Pofor#Uc. Vabilo na shod.—Kandidati soc. stranke ClovsUnd, O. — V petek 29. sept. se vrši v Slov. delavskem domu, 16335 Waterloo Rd. v Collinwoodu kampanjski 8hod soc. stranke, na katerem bo govoril rsocialistični kandidat za župana O. K. Wheelock, Joseph Mar-tinek, kandidat za aldermana v 30. ward! in drugi govorniki. Delavci v Collinwoodu, pridite vsi na U shod, v torek, 3. oktobra pa glasujte za sledeče kandidate: Za župana, O. K. Wboolock. Za koncilmane: John C. Willort, 1. warda. Josspk G. McN.il, 22. warda; Ma* R. Wokl, 26. warda; Mosos Bsnjamin, 27. warda; Josopli M«rtin«k, 80. warda; Frank Barbick, 82. warda. Slovenski delavci ▼ Clevelandu, to «o vaši kandidati! Agitirajt« zanje 1 Inteligenten ni tisti, ki pravi, da ¡m nego oni, ki ve, da ni. V odgovor na naslov v prejšnji številki "Proletarca": "Ali Je našemu delavstvu J, S. Z. le potrebna?" Novo vprašanje: "Ali Je še kaj Slovencev in drugih Jugoslovanov v Ameriki?" s Finance so vražja reč—v krizi. Številke «o številke in §e glase enako v slabih kot v dobrih časih. Railika je samo, du se v dobrih časih niti bankirji niso brigali za svoje številke. Danes jih zahteva vsak vlagatelj in jih študira. Noben učitelj ne bi mogel usposobiti ljudstva v računstvu in ekonomiji toliko, kot jih je gospod nadučitelj Kruta Skušnja Depresija. Am^ak učencu ljudstvu je treba vzlic njegovi sedanji pridnosti dati nezadosten red. Človek, ki skuša svoja poslopja zavarovati šele ko mu jih je požar že uničil, ni previden in običaj .10 ne dobi .zavarovalnine. s North American Trust banka, največji in dolgo časa edini slovenski bančni zavod v tej deželi,—je končno le objavila svoje račune. Vlagatelji so tako hoteli, ne zato, da jim bi to kaj pomagalo, ampak, da se uče, kar bi morali vedeti že davno. Odbor vlagateljev, ki je račune objavil v Ameriški Domovini z dne 16. sept., pravi, da so na podlagi uknjižb pravilni. Pojasnujejo dalje, da kar se "vrednosti" tiče, so danes nepravilni. s Hranilne vloge rojskov v edini slovenski banki so znašale nad $2,390,-000. To je prilično visoka vsota. Tisti, ki so kdaj garali v življenju, vedo, koliko znoja je bilo treba preliti, predno je bila spravljena skupaj. Vendar pa bankirji kot taki niso zakrivili ničesar razen ako se jim dokaže, da so poslovali nelegalno. Pravi zločinec je sistem, za katerega Slovenci v "metropoli" tako radi glasujejo. Kaj je "zmrznjena imovina"? Nekateri veste iz skušnje, ker vaši prihranki niso več prihranki. Rojaki v Clevelandu lahko uvidijo iz računov prej omenjene banke. Nič ni pone-verjenega. Ampak—saj je vseeno! Toda nekam je kljub temu izginilo. Dolarji se niso udrli v tla. Dr. F. J. Kern piše spomine iz svojega življenja. Za odtok svojih misli si je izbral Ameriško Domovino. Jaz, ki imam ponavadi le "ajzen-- onarske" misli, si takole mislim: dr. Kern ima popolno pravico v demokratični državi, da pove, kako so ga metali valovi življenja. Toda Čemu si je v ta namen izbral Ameriško Domovino? Navsezadnje, če se vse od kraja premisli, je razen Franceta Oglarja dr. Kt»rn najVeč kriv, da je Enakopravnost napravila pred nekaj leti usodni skok v Hoovrovo mlako. Ne le listu, tudi njenemu uredniku sta škodovala. Pa naj bi zdaj dr. Kern tudi svoje življenske vtise povedal v listu, ki mu je bil pred par leti najbližje finančno in duševno. • Noben pošten rojak ne bi hotel zanikati zaslug, ki jih ima dr. Kern na prosvetnem polju in v društvenem življenju med ameriškimi Slovenci. Vzlic temu pa je mo?- mnenje, da bi dr. Kern lahko koristil svojemu ljudstvu veliko več, ako bi ostal v narodu. Zgrešil pa je svojo smer— pravo smer, ko je zivrgel socialistično organizacijo in postal narodnjak, kar pomeni človeka, ki je lahko vse in nič. s Dr. F. Kern je bil po svojih seme-niških letih, potem, ko je študiral medicino in postal zdravnik, nekaj časa član socialistične stranke. V svojih spominih pravi, da takrat ni bil na pravi poti. "Dolgo časa sem mislil," piše v "A. D." z dne 16. sept., "da se da tudi marksistični socializem sprijazniti z vero in rodoljubljem . . ." In nato naš bivši sodrug dr. Kem našteva, da se je pozneje prepričal, da sestoji članstvo socialistične stranke večjidel iz inozemcev, Slovanov, Judov, in Nemcev. Večina sodrugov izmed Američanov je sedela na plačanih mestih, kar jih ni bilo v judovskih rokah . . s Upam, da mi dr. F. J. Kem ne bo štel v zlo, ako ga opozorim, da je stranko in njen razvoj opazoval skozi napačne naočnike. In tako je videl nekaj, kar res ni. To pravim zato, ker smatram, da bi dr. Kem nikdar ne hotel namenoma napisati neresnico. V socialistični stranki je bilo v predvojnih letih že do 100,000 članov, in dobila je že blizu milijon glasov še predno so ženske imele volilno pravico. Tisoče Amerikancev—tu rojenih ameriških delavcev in intelektualcev je delovalo v nji, ne da bi dobili kdaj en sam cent plače za svoje agi-tacij.sko delo. Dr. Kem se je v razvoj stranke torej premalo poglobil. Naj mi ne zameri še sledeče opombe: V istem opisu v isti Am. Domovini omenja, da je multimilijonar James J. Hill prispeval za semenišče v St. Paulu pol milijona dolarjev. Taki darovi pojasnijo, Čemu se študenti iz od kapitalistov subveiclra-nih šol tako težko sprijaznijo s pravo socialistično ideologijo. Prepoje jih • predsodki do socializma, ki se jih večinoma ne morejo nikdar otresti. « Dr. Kem je v Clevelandu v predvojni dobi odstopil Iz soc. stranke (kluba št. 27) med drugim zato, ker je izprevidel, "da Jo tvorijo pretežno inozemci . . "Z leti prihajam do prepričanja, da bo za ameriške Slovene« pač koristnejše slediti naukom mož, kot je bil na Slovenskem dr. Krek, in kot je v Ameriki še Rev. Ryan," Izjavlja dr, Kem. Pravi, da sta učenca krščanskega socializma tudi duhovnika Cox v Pittsburghu in Coughlin v Detroitu. Smatra, da se J« Rev. Rvan bržkone precej učil od dr. Kreka, čigar delovanje je Ryan dobro poznal. Rev. Cox Je Imel svoj dan z organiziranjem pohoda brezposelnih v Washington in vsled svojih govorov po radiu. Danes Je v javnosti pozabljen. Coughlina v Detroitu čaka enaka usoda. Rev. Ryan pa Je sociolog Krekovega tipa—vojak, ki «e upira svojemu poveljstvu in vselej podleže. Ako bi dr. Kem stvar bolj globoko premislil, ne bi prišel do takega ¿klepa. To, kar nočneta Coughlin in Cox, ni nikakršen socializem—ne krščanski, ne drugačen. Tudi dr. Krekovega krščanskega socializma na Slovenskem ni več. To, kar je tam še odetega s Krekovim plaščem, je materijal za fašistično politiko Mussolinijevega Rima in papeževega Vatikana. V današnji Avstriji je eden načelnikov "krščanskega socializma" (krščansko socialne stranke) kancelar Dollfuss. Ampak njihov "socializem" je krinka, pod katero se bohoti reakcija! • In v Nemčiji je Hitler jasno pokazal, "kako s« da tudi socialisMn sprijazniti s voro ia rodobl jubjsm . . ." Mar hoče dr. Kern tak "socializem"—zato ker je sprijaznjen z vero in rodol j ubijem? To je vendar silovit korak nazaj—ne naprej v civilizacijo! V urad Ameriške Domovine v Clevelandu Je nekdo vrgel dne 18. sept, smrdljive bombe. Razbile so okno na pročelju poslopja in povzročile na slovenskem Sentklarju, v Collinwoodu in v vsem Clevelandu senzacijo. Druge škode ni bilo, kakor poroča Ameriška Domovina. Šipo bo plačala zavarovalnica, drugo je počistil hišnik. Ampak—denuncirajte, ako koga sumite, kliče Pire. Kdorkoli je to storil,-—jje storil neumnost. "Enakopravnost" je bila osumljena, po neumnem. In drugi ljudje—po neumnem. Da le—Miller zmaga . . . Dobro bi res bilo, da se dožene, kdo je vrgel—bombe . . . Bo potem vsaj jasno—ali so padle v lastno reklamo ali v prid Millerja, ali pa kar tako iz same gole bedasto-če kakega prismojenca.—F. Z. Knjiga k tridesetletnici kluba št. 1 JSZ Chicago, III. — Klub št. 1 izda k svoji tridesetletnici spominsko knjigo, v kateri bodo kratki opisi iz zgodovine klu-bovega delovanja in slike. Dalje bo v nji objavljen spored slavnosti tridesetletnice, ki jo klub priredi v nedeljo 29. oktobra v dvorani CSPS. Izdana bo tik pred omenjeno proslavo. Za to knjigo, ki bo imela strani iste velikosti kakor "Majski Glas", se v svrho kritja tiskovnih stroškov nabirajo oglasi. Cene so: Ena stran na platnicah.. $20.00 Posamezna notranja stran ............. 15.00 Pol strani............ #.00 Četrt strani .......... 5.00 Osminka strani ...... 3.00 Mali pozdravni oglasi .. 2.00 Vsi člani in članice kluba ter prijatelji so iprošeni, da pomagajo pri nabiranju oglasov. U-pravo nad tem delom ima Chas. Pogorelec, na katerega se obrnite za nadaljne informacije. Marsikdo izmed zunanjih prijateljev kluba kani poslati pozdravni oglas v to knjižico, oziroma revijo. Vse te prosimo, da to store kmalu, ker gre v tisk sredi oktobra. Vsakdo, ki pošlje oglas, dobi potem izvod te revije.—P. O. Iz južnega Colorada V Walsenbergu je dne 17. sent, utonil slovenski fant Edward Wid-mar, star 23 let. Dva tedna prej pa si je končala v isti naselbini življenje 50-letna rojakinja Prkopec, doma iz »Kamnika. Po prvem možu se je pisala Uršič in po drugem Perme. V Denverju je padel s tretjega nadstropja sin Blaia Strovasa iz Rapso-na in si zlomil roko ter polomil rebra. Pravi, da bo v drugič, kadar bo še v takih višinah, nosil blazine s seboj, da bo na mehko padel. Delavske razmere v južnem Colo-radu so v splošnem nespremenjene. Rovi po malem obratujejo. Da-li bo novi pravilnik premogovniške industrije tod napravil kake spremembe, se zdaj še ne ve. Odvisno Je, da-li ga bodo kompanije izpolnjevale, in pa od delavcev, če kolektivno uveljavijo svoje nravke.—Po^.Ik. PO COLORADU FRANK ZAITZ Listnica uredništva Ako vašega dopisa ni v tej številki, ali ako Je skrajšan, je temu vzrok pomankanje prostora. Ostalo pride na vrsto v prihodnji. (Nadaljevanje.) Iz Canon Cityja proti Salidi se peljete p0 globoki soteski skozi veličastno skaloviti Royal Gorge. Proga železnice Denver Rio Grande Western je ponekod zaradi premalo prostora uklesana v skale, ki se stezajo visoko v zrak, da se ti zdi, kot da se njih silna peza vsak čas zruši na vlak. Mimo pa se na vso moč jezno peni reka Arkansas. V ev Nekatere tovarne, katere zaposlujejo večinoma Ženske, so spet začele dajati počitnice—seveda brez plače l s Kljub vsemu opevanju NRA Je tukaj še dosti brezposelnih. Naši rojaki niso izjema. V Jeklamah so zaposlili, posebno pri U. S. S., samo tujce. Domačini protestirajo, ampak nič ne pomaga. e Coal Code Je podpisana, toda radi tega ne bo nič več rudarjev za-posljenih. Dne 17. sept. je v bližnjem Blaine obstrelil rojak Logaj rojaka R. Vidmarja. Ko to pišem, poročajo, da je bila vzrok pijača. s Seja kluba dne 17. sept. je bila živahna. Vendar se pa članstvo prosi, da se sej bolj številno udeležuje. Sedaj je članarina za mladoletne do 21. leta samo 15c na mesec. To nam daje priliko, da zgradimo v klubu močan, aktiven mladinski odsek, e Septembra se je pričel šolski pouk. Šolski fondi so prazni in mednarodni krogi se zanašajo le na pomoč iz Columbusa. Legislatura je NRA-naša večerinka itd. ali bodo spet pozabljene? Detroit, Mick. —. "New Deal", NRA, obljube in nade so danes predmet razprav in argumentiranja med vsemi sloji ameriškega ljudstva. Tudi na zabavah. Klub it. 114 priredi večerinko v dvorani Slavulja na SU Mile Rd. ▼ soboto 80. aept. Vstopnina bo samo 16c. Pridite vsi, sko le mogoče. Namen je, da se snidemo «kupaj, da se zabavamo, da se prijateljsko pomenkujemo o težavah, ki jih je nam naprtila kriza in izkoriiče-valni sistem in dalje je namen pri-^ reditve, da se pomaga klubovi bla^ gajni, ki zelo potrebuje opore. Ne vem, čemu so ljudje, od kar je v Washingtonu nova administracija, postali nekako zaspani in brezbrižni za vse politične zadeve. Popolnoma so se udali misli, da jim bo Uooaevelt «serviral prosperiteto. Pa se bodo morali razočati. Vse kar Roosevelt, ki je drugi najbogatejši predsednik Zed. držav, počne, je v prid podaljšanja življenja sedanjemu sistemu. Delavci, kaj pa pričakujete od NRA? Mar blagostanja? Da, nekateri so na njen račun že obogateli, toda ne delavci! Slepec bi moral u-videti, da je nekaj narobe \udi s našo sedanjo vlado. Vlada, ki bi rajše videla, da bi po-krepali vsi prešiči, da bi krave dajale čim manj mleka, kokoši čimmanj jajc, in da bi žitna polja nehala roditi, zato da bi nastala draginja, ne more biti pametna vlada. Kaj pa ima delavec koristi od draginje? In vlada pojasni brez ovinkov: Saj se ne gre za delavce, ampak zato, da bodo mogli farmarji in špekulanti plačati dolgove, ki znašajo milijarde. Zakaj se ne bi vlada rajše brigala, da se zaposli 15 milijonov brezposelnih? Namesto, da bi imela vso skrb uprto le na korporacije, naj bi jih pustila ob strani, začela z javnimi deli in socializacijo, pa bi zvišala cene H plače. Toda take vlade še ni bilo v Washingtonu. Največji bluf pa je bil podpisovanje pravilnikov NRA. Kdor izmed delodajalcev se je bolj žuril in hitel podpisovati, bolj so hvalili njegov patriotizem. Ko so podpisale obljubo znižati delavnik in zvišati plače tukajšnje trgovine, so pisali, da bodo zaposlile do 500 novih delavcev. Toda v resnici jih odslavljajo! Kroger kom'panija, ki je med prvimi podpisala Rooseveltov zaposljevalni pro- bila sklicana k izrednemu zasedanju , a radi tega, toda po dveh tednih so se ■{»» I» Plave*a °r*a! *\ ,ni" poslanci razšli ne da bi priili do kon- delavnika kot je obljubila, in ne kretnih zaključkov, kje in kako dobiti sredstva za vzdrževanje šol. Obdavčili so že vse in delavno ljudstvo je vsled tega preko mere obremenjeno. B.ogatinov pa si ne upajo. Tudi katoliške šole v Ohiu zahtevajo itiri milijone dolarjev državne podpore. Veliko pr«j obnovi*». Posetite domovino —POSLU2ITE SE ZNANE PREKMORSKE ČRTE CUNARD LINE preko Cherbourga z njenimi velikimi brzoparniki "AQUITANIA" "BERENGARIA" SAMO 6 DNI NA MORJU. Za nadaljne informacije ae obrnite na enega sledečih naalov v Chicagu: MALESH A ARANZA JOHN ŽAGAR 3030 Went%rorth Ave. 2400 Wentworth Ave. * NARODNA POTNIŠKA AGENCIJA 1664 Blue Ialand Ave. Tel. C.«.l 1133. M. GAWANSKY & CO.f 309 S. La Salle St. ali na CUNARD UNE-Chicago, III. riosti in brezciljnega fanatizma? Naie j*sen«ke prireditve. V nedeljo 8. oktobra se bo vršila v S. S. Turn dvorani predstava filma "Triglavske strmine", o katerega krasoti je bilo že ponovno poročano. Predstava se vrii pod vodstvom ge. Tauchar In pod okriljem društva Pled št. 19 JPZS. Začetek točno ob 7. gvečer. Pred predstavo, popoldan, prosta zabava in ples. Med predstavo filma bo svirala izvrstna godba za film primerne slovenske komade. V soboto večer, 11. novembra se vrii v novih prostorih sodruga M. So-staricha, to Je, v novi dvorani zgoraj, domača zabava kluba H. JSZ. V nedeljo 29. oktobra bo dan naših pevskih druitev, Napreza, Planinske rože in Zvona. Skupni koncert in igra "Rokovnjačl". Mlade Slovenke nastopijo kot "Mladi vojaki" s petjem te krasne slovenske koračnice. V četrtek 12. okt. se bo vriil v spodnjih prostorih S. S. Turn dvorane javen shod, namesto običajne seje soc. kluba. Slovenski In angleiki govorniki bodo pojasnjevali namen in pomen Nire. Sodrugi in sodruginje, agitirajte za ta shod. Vpraisnje, o katerem se bo razpravljalo je zelo velikega pomeffla za delavstvo, zato je potrebno, da se pouči o tem reformi-stičnem gibanju modernega kapitalizma. Glede kfubove domače zabave je bilo v zadnji Izdaji napačno poročano. Kakor ie omenjeno, se zabava vrii v soboto 11. novembra.—F. N. Tiskovni fond Proletarca (Prispevano do 22. sept.) VIII. iskoa. CALIFORNIA:—Kvota $14.00. Do prejinjega izkaza poslano $4-25. Se manjka do kvote 19.75. COLOR ADO.—Kvota $30.00. Do prejšnjega izkaza poslano $2.65. Še manjka do kvote $27.35. ILLINOIS.—Kvota $487.00. Waukegan.—Prebitek piknika kluba št. 45 JSZ $40. Neimenovan 10c, skupaj $40.10. Chicago.—Alice Artach $1; po 50c: Mary Jugg, Stanley Zele, Matilda Polenik. L. Gradišek in Frank Sodnik; po 25c: Bertha Ciganich in Frank Zordani skupaj $4 (nabrala Alice Artach). Springfield.—John Goršek $1.00. Chicago.—Ivan Molek $5; po $1: Steve Malnarich, Anton Wouk in John Rak; Frances Swolsak 60c; po 50c: Joseph Steb'ay in John Mihelich, skupaj $9.60. Skupaj $54.70. Skupaj s prejšnjim izkazom $398.75. Še manjka do kvote $88.25. INDIANA.—Kvota $11.00. Do prejšnjega izkaza poslano $3.05. Se manjka do kvote $7.95. KANSAS.—Kvota $30.00. Do prejinjega izkaza poslano $26.98. Še manjka do kvote $3.02. MONTANA.—Kvota $14.00. Red Lodge.—Neimenovan $1.50. Skupaj s prejšnjim izkazom $4.90. Še manjka do kvote $9.10. MICHIGAN.—Kvota $159.00. Detroit.—Andrew Grtim $2.00. Skupaj s prejinjim izkazom $77.20. Še manjka do kvote $81.80. MINNESOTA.—Kvota $33.00. Do prejinjega izkaza poslano $2.55. Še manjka do kvote $30.45. NEW YORK.—Kvota $127.00. Little Falls.—Frank KonČar 50c; po 25c: Andrew Karče, Frank Finst, Louis Lenariič, Frank Petavs Fred Šile in Frank Dobnik skupaj $2 (poslal Fr. Petavs). Skupaj s prejšnjim izkazom $32.25. Še manjka do kvote $94.75. OHIO.—-Kvota $747.00. Akron.—Joseph Jereb 70c; po 25c: Leo Bregar in Anton Praznik, skupaj $1.20 (poslal Joseph Jereb). Girard.—Po $1: John Kosin in Anton Dobrovolc, skupaj $2.00. Cleveland—H. Stanich $1.50. Girard.—Nabrali v veseli družbi v Cortland, Ohio, Dežman, Dobrovolc in Tancek $10.00. Cleveland.—Ar.ton Brenčič $1; po 50c: Anton Zorko in Josephine Rodi- ca; Vincenc Jereb (Kenmore) 25c, skupaj $2.25 (poslal Anton Janko-vich). Skupaj $16.95. Skupaj s prejšnjim izkazom $95.41. Se manjka do kvote $691.59. PENNSYLVANIA.—Kvota $482.00. Nanticoke.—Po 50c: Andy Pet-kovšek, Mary Petkovšek in Anton Klančnik; po 25c: Frank Renko, John Kramžec in Alois Lipovšek, skupaj $2.25 (poslal Henrik Pečarič). Forest City.—Frank Rataic nabral med prijatelji v Nanticoke $1.50. Canonsburg.—Frank Samsa 15c. Forest City.—Klub št. 10 JSZ $2; po 50c: Frank Drasler, Anton Dra-sler, Joseph Drasler in Antont Zaitz; Rudolph Ravnikar 25c, skupaj $5.25 (poslal Frank Drasler). Parkhill.—Mary Zabric 50c. Vandling.—Joseph Cebular 50c. Skupaj $10.15. Skupaj s prejšnjim izkazom $135.16. Še manjka do kvote $346.84. WISCONSIN.—Kvota $297.00. Willard.—Mike Krultz $1.06. West Allis.—Otto Hamberger $1. Skupaj $2.06. 9kupaj s prejšnjim izkazom $20.51. Še manjka do kvote $276.49. WYOMING—Kvota $37.00. Do prejšnjega izkaza poslano $8.50. Še manjka do kvote $28.50. OKLAHOMA—Do prejšnjega izkaza poslano $1.00. WEST VIRGINIA— Star fcity.—Lawrence Selak 50c. Skupaj v tem izkazu $89.86. Prejšnji izkaz $714.80, skupaj $804.66. Še manjka do kvote $1,695 34. Priredba na north side Chicago, lil. — Klub srbskih so-drugov it. 20 JSZ in slovenski klub št. 16 priredita zabavo v soboto 9. dec. v Adline Hali, 911 Center St. Vstopnice v predprodaji so po 25c, in pri blagajni 35c. Več o tej prireditvi v prihodnjih številkah. Zornikova agitacija Dne 16. sept. je govoril v dvorani zbora "Zvon" v Forest City, Pa., agitator Proletarca in JSZ Anton Zornik. Naznanilo o njegovem' shodu je objavil tudi dnevnik Scranton Times, ki je poročal, da bo govoril o Niri. Zornik je govoril angleško nad eno uro. Občinstvo je bilo zadovoljno. Dne 24. sept. je govoril na soc. shodu v Little Fallsu, N. Y. Zadružni mesec North a>ica(Ot 111. — Pred tedni sem poročala, da so se razmere tu nekoliko izboljšale. Zdaj delavce spet odslavljajo. Plavi Orel bo moral zauzeti drugačne polete Če hoče deželo potegniti iz krize. Mesec oktober, ki je pred nami, je mesec zadružništva po vsem svetu. Zadruge vseh vrst vodijo ta mesec kampauje, prirejajo slavnosti, shode in manifestacije. Tudi člani in članice slovenske zadruge v Waukeganu in No. Chicagu nc bodo zaostajali. o Ženski odsek slovenske zadruge je