209. številka. Trst, v sredo dne 16 septembra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse ieto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe rez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične : evilke po 6 štot (3 nvČ.); izven Trata pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „čdinost" za primorsko. =0 V edinosti je moč I Oglasi Be računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domaći oglasi itd., ae računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema aprav-ništvo v ulici SKolin piccolo št. 7. H. nadstr. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trst. Urednlitvo in tlakama : ulica TorreBianca 12. Istrski odziv na članek Guglielma Ferrero. Zadnje izdanje C. mpitellijevega glasila v Poreču »L' I*tria« prinaša dolg članek v cHgovor milanskemu listu »II Seco'o«, oziroma v odziv na članek, katerega je prinesla tudi >Edinost« v prevodu. Istrska »signcria« pr.znava veljavnost momentov, ki j h navaja Gugleimo Ferrero za sporazumljenje med Italijani in Slovani. »Istria« priznava tudi vainort eventuelnega zhližanja Jugoslovanov in nj:h sosedov Italijanov za obe ti plemeni. Priznava vse in vendar — odklanja! Ve-1 avnost premis priznava, ali lrgienih za-kjuekov se boji kakor peklenšček križa. — Taka por cija je seveda viseča in jo je težko vzdrževati. Tu treba posebne umetne op re in podpore, ki naj drži za silo po koncu, kar sili na zrušenje. Proti argumentaciji Guglielma Ferrera si hoče pomagati »L Istria« z fa z ficirarijem dejstev, s tem, da trdi nekaj, česar ni ! Dokazovanja poreškega lista kulminirajo v trritvi, da mši sosedje Italijani nimajo kaj popuščati ali opuščati zaželjenemu zbližanju v prilog, ker oni da so itak lev d e f e n z i v i ! M: Jugoslovani smo torej — tako trdi poreski list — oni, ki so agre sivni! Dosledno da morajo biti — ako hočejo si« go — <>ni tifrti, ki odjenjajo! To je drzno irifje zavijanje ; to je najdrzaeja falzifisacija -i-tev ! Na tak način in s tako piiavo Be-vtda ne bo mogoče nikdar priti do zboljša-rja razmer med obema plemenoma, da-si je evidentno, da bi bilo tako zboljšanje v živ-l^enskem interesu obeh ! Mi, ki nimamo nič, mi, ki smo brez veščega deleža na politični moči in na upravi dtže e, ki smo oropani vsega, kar bi morali imtt in kar smo imeli — mi, katerim so vzkrzčena malone vsa sredstva za duševni in materijalni razvoj — v kolikor je to zavisno od državne uprave in od ittih Italijanov, ki ho go-podovalna stranka v deželi : mi tjrej, ki smo tlačeni in zanemarjeni na vseh poljih in v vseh pogledih, mi naj smo tisti, ki napadamo, mi naj bi morali odjenjavati ? ! Oni pa, ki so faktični gos| orlarji v de žeii ; oni, ki lazpolagajo z vsemi sredstvi, ki jih nuli deželna avtonomija; oni, ki imajo vso politična m< č v r^kah, ker je vsa vo-liina geometrija za deželni in državni zbor prikrojena na njihovo telo; oni, ki so nam udušili vsako svobodo v gibanju in ki nam s tisočerimi sredstvi, z neverjetnimi mahinaaijami in šikacami, z vsem možnim orožjem iz arzena la politične nemorale preprečijo ali vsaj skušajo ovirati vsaki naš korak na potu napredka ; oni, ki se ne plašijo nobene bruta-litete, ko gre za vzdrževanje oligarhičnib, torej neliberalnih in avtokratskih tradicij v deželi ; eni, ki na uravnavanju svojega razmerja do nas slovanskih eodeželanov ne poznajo nobenega zakona, ne pozitivnega državnega ne etičnega : oni da so torej — mučeniki v deželi!! Človeku zastajata misel in pero ob toliki drznosti v zatajevanju resnice. Ali naj podamo nekoliko konkretnih izgledov ? Niti po Italijanih samih sestavljene statistike ne morejo utajati, da smo mi Slovani v veliki večini v deželi primorski. Vendar imamo od 15 mandatov le — tri ! ! V enem — goriškem — deželnem zboru držimo komaj tehtnico Italijanom vzlic dejstvu, da je dežela goriška po veliki večini slovenska. A še to ravnotežje je le številno! Po taktičnem vplivu in meči pa so Italijani tudi tam odločujoča veČina, ker hočeta tako vladni zi-stem in pa tisti stari slovanski greh, tista prežalostna dedšoina naša, da poznamo energijo in iznajdljivost v orožju le v medsebojnih bojih, dočim smo nasproti drugorodnemu skupnemu sovražniku mehki kakor testo in — najivni kakor novorojeno dete ! , Na tržaškem ozemlju sestavljamo — ako računamo najnižje — gotovo tretjino prebivalstva, a v deželnem zboru, oziroma mestnem svetu tržaškem so naši zastopniki obsojeni v absolutno obnemoglost pred srditostjo avtokratske večine. V Istri sestavljamo dvotretjinsko večino; v deželnem zboru pa so razmere take, da mora biti oni, ki hoče zastopati tam intereee te večine, pripravljen ra pravo mučeni-š t v o. Pred večino v tem deželnem zboru ne nahajajo milosti tudi najprimitivneje gospodarske in kultureln9 potrebe našega naroda ! Koliko srditega nasprotstva od strani Italijanov je trebala premagati,, da smo prišli do pazinske gimnazije. Srdit jst italijanske oligarh je proti tej kulturni potrebi naši — ta je pričala, kdo je v resnici helot in kdo zatiralec v deželi. A poleg te gimnazije ni- mamo mi nijedne srednje šole v vsem Pri morju ! Niti ljudskih šol ne moremo dobiti, kakor kažejo tržaški izgledi a . trdovratni odpori deželnega odbora v Istri proti otvoritvi vsacega hrvatskega ali ^ Sk^esa^ega ljudskošolskega razreda ! A sedaj vprašamo : kedaj smo se mi izrekali proti temu, da se dajejo Italijanom sredstva za izobraževanje v materinem jeziku ? ! Smo-li mi kedaj delali poskuse, da bi gospodarili v kaki občini, ki je italijanska ? Italijani pa bi hoteli gospodariti v veaki naši občini ! Kdaj še smo hoteli mi podkupovati ir« korumpirati italijanskega kmeta ? ! Pač pa moremo trditi, da ga ni grdega Bredstva, katerega ne bi bila oligarhija v Istri porabila za korumpiranje našega ljndstva ! Pa čemu bi naštevali, vpraševali in apostrofirali dalje ? ! Konstatujmo raje neu-tajijivo dejstvo, da mi nismo še nikdar stegnili roke po čem, kar je resnična materijalna ali etična last naših so-dežela d o v italijanske "narodnosti! Nikdar — to moremo trditi z mirno vestjo in z zavestjo, da govorimo najčistejo resnico. To pa priznavamo lojalno, da ne prepoznavamo italijanskemu življu nikake pi-aviee do supremacije in nadvladja — do oligar-hiČnega gospodarjenja v doželi ! Mi nočemo biti nad Italijani, ali tudi ne ped njimi ! Mi hočemo živeti poleg njih: če le možno v miru in harmoniji ! In do tega pride prej ali slej. Ta naša \ era je oprta na okolnost, da so pravi Italijani jeli spoznavati potrebo sporazumljenja z nami, dočim ostajajo intransigentni le tisti, ki se po velikem delu rekrutirajo iz — slovanske krvi ! » Slavnost v Dolini. (Dalje.) To je bilo nekaj nenavadnega minolo nedeljo; pravi vremenski fdnomen je bilo, kakor se je vreme menjavalo od hipa do hipa. Vsaki hip je bila scenerija na obzorju drugačna. Proti eni uri popoludne se je bilo začelo jasniti, zasijalo je solnce, obzorje je postajalo jasno, veter je postal svež. Kar razveselili smo se v trdni veri, da bo lepo vreme in da se bo mogel vsaj popoludanski del siavnosti vršiti nemotjeno. Pol ure pozneje je bil naj-grozneji naliv ob silnem viharju in — jela je padati toča kakor oreh debela. Sreča le, da je padala le par sekund. Ob takem vremenu smo vsprejemali goste, došle popoludne. Nikdo ni mislil več, da se bo napovedani koncert Bploh mogel vršiti. No, proti vsakemu pričakovanju so se proti 4. uri elementi ublažili toliko, da se je mogel vršiti vspored. Sedaj še le smo videli, koliko ljudij se je zbralo v Dolini vzlio vsej neugodnosti vremena. Do sedaj so se ljudje tiščali po gostilnah in zasebnih hišah. Ko pa so doznali, da se bo program vršil, zbirati so se jeli na velikem proBtoru sredi vasi in skoro je bila zbrana množica gotovo nad 2000 glav. Kaj bi bilo še le, če bi bilo lepo vreme ! Domačini so nam zatrjali, da bi bilo pričakovati najmanje kakih 8000 ljudij. Nastopala so društvo za društvom : »Vodnik« iz Doline, »Slovansko pevsko društvo« iz Trsta, »Domovina« iz Ospa, »Prešeren« iz Boljunea, »Slava« od sv. Marije Magd. spodnje, »Zvonimir« iz Rocola, »Lipa« iz Bazovice, »Primorska« iz Mačkolj, zbor »Čitalnice« pri sv. Jakobu, »Slovenec« iz Boršta. Petja ne bomo ocenjevali. O starih znanih društvih — kakor n. pr. »Slov. pevsko društvo«, »Slava« itd. — je itak znano, kako pevajo in bilo bi odveč, ako bi zatrjali, da so tudi to pot nastopala sebi v čsst, naši pesmi v ponos in poslušalcem v navdušenje. Preradostno pa Bmo bili presenečeni po nastopu tamošnjih domačih društev iz vsega Brega. Konstatirati smo morali naravnost neverjeten napredek. Ta društva so nastopala z možkimi in mešanimi zbori, a pevci so proizvajali svoje točke takim razumom in efektnim nijansiranjem, da človek ne bi pri-; Čakoval kaj tacega od ljudij, ki se morajo od i zore do mraka mučiti v potu svojega obraza : in skrajnim trudom žuljavih rok za vsakda-i nji kruh! Naši italijanski sodeželani, ki ee toliko ponašajo se svojo auperijornostjo, naj le pokažejo kaj tacega s svojim priprostim ljudstvom, ako merejo ! Ne morejo. Narod, ča-gai; široki in priprosti sloji kažejo toliko dovzetnosti za idejalne smotre in toliko ljubezni do vsega, kar je lepo in blago in plemeni srca — takov narod je kulturen element v emi-nentnem pomenu te besede in zločinsko je to, ako se tak narod psuje barbarskim. Ne da bi hoteli koga posebno hvaliti, ampak da PODLISTEK. g Ženska tridesetih let. Francoski spisal : H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. L Prvi grehi. Ktr se pa neznanec ni pregrešil zoper uljudno vedenje s tem, da je jezdil ob robu dol ne, se je stisnil polkovnik zopet v kot voza, pogledavši še preje Angleža z grozečim pegieriom. A vzl c hipni sovražnosti vendar ni prezrl lepote korja in ljubeznivosti jezdeca. Ml d. mož je imel oni pravi britanski obraz, čegar polt je tako tioa. mehka in bela, da Be čuti človek včasih nagnjenega, da ga priBodi nežnemu telesu kake mladenke. Bil je plavo* las ter visoke in vitke postave. Njegova ob-lefca je bila snažna in lična, ki diči modnega gosporiiča lične Anglcžke. Človek bi mislil, da je pri pogledu na grofico bolj od sramežljivosti, kakor od veselja zarudel. Samo enkrat je Julija privzdignila oči ter pogledala tujca ; kajti k temu jo je takorekoč prisilil njen mož, ki je hotel, da bi občudovala noge konja čistega plemena. Pri tem pa so se srečale Julijine oči z očmi plahega Angleža. Od tega trenotja ni pustil plemič več teči konja vštric voza, ampak mu je Bledil nekoliko ko-: rakov oddaljen. Komaj da je grofica pogledala neznanca. Ni zapazila na možu in na konju one dovršenosti, na katero je bila opozorjena in naslonivši se v ozadje kalešs je nalahno zganila obrvi, kakor da je hotela pritrdit; soprogu. Polkovnik je spet zaspal in oba zakonika sta dospela v Tours, ne da bi črbnila le jedno besedo, in ne da bi vzbudili krasni menjajoči se kraji, pa katerih sta se \ ožila, le jedenkrat Julijino pozornost. Gospa d' Aiglemont je opetovano opazovala spečega soproga. Pri zadnjem pogledu na njega je padel vsled kalešinega sunka v .naročje mlade gospe medaljon, ki je bil obešen na žalnem traku okolu njenega vratu, ter ji naenkrat pokazal očetovo podobo. Pri tem pogledu so se jej vlile pa licih do sedaj vzdržane soize. i Morda je opaz;l Anglež mokre in svetle sle- i dove, katere so zapustile solze za trenotek na 1 bledih grofičnih licih, katere je pa zrak hitro osušil. Polkovnik d' Aiglemont, poBlan od cesarja, da ponese ukaze maršalu Soultu, ki je imel braniti Francozko proti napadom Angležev v Bearn, je uporabil to pošiljatev, da odtegne svojo žsno nevarnostim, ki so pretile Parizu, ter jo peljal v Tours k neki stari sorodkinji. Kmalu je ropotal voz po tlaku mesta Tours, Čez most v Rue Grande, ter se vstavil pred starim hotelom, v katerem je stanovala nekdanja markiza Listomere Landon. Markiza Listomere-Landon je bila jedna onih lepih, starih dam z bledim teintom in sivimi lasmi, ki imajo fin smehljaj, ter no- sijo obročno krilo in avbico nepoznane mode. Sedemdesetletne ženske na slikah iz časa Ljudevita XV. so skoraj vedno še mične, kakor da bi še ljubile; one so manj pobožne, kakor pobožnjaške, in manj pobožnjaške, kakor se kažejo. Vedno diše po pudru, kakor gospa maršalova, pripovedujejo dobro, še bolj pa kramljajo, ter se smejejo bolj kakemu spominu, kakor kaki šali. Sedanjosti ne marajo. Ko je stara sobarica naznanila markizi (morala se je namreč kmalu spet posluževati tega naslova) obisk njenega nečaka, katerega že ni bila več videla od začetka španske vojske, si je snela hitro naočnike, ter zaprla Galerijo starega dvora, svojo najljubšo knjigo. Potem pa je z neko nenadno hitrostjo prišla zgoraj na stopnice, ravno takrat, ko sta šla soproga po stopnicah. Teta in nečakinja sti se pogledali s hitrim pogledom. »Dober dan, draga teta«, vskliknil je polkovnik, objel staro damo ter jo burno poljubil. »Pripeljem Vam mlado osebo, da jo varujete. Prišel sem, da Vam izročim svoj zaklad. Moja Julija ni niti koketka niti ljubosumna; ona je blaga kakor angelj. Upam, da se tu ne bo rasvadila«, je rekel prekinivši samega sebe. »Ti malopridnež!« mu je odvrnila markiza ter ga pogledala posmehovalno. Prva je ponudila z neko Ijnbeznjivo ljubkostjo Juliji obraz, da ga poljubi. Ta pa # Milili — ■ .. ---- ------- je ostala zamišljena in videla se je bolj zmedena nego radovedna. »Kaj ne, da se bodeve še seznanili, drago srce?«, je rekla markiza, »ne bojte se me preveč; z mladimi ljudmi navadno nisem stara.« Še predno so dospeli v salon, je bila markiza že po malomestni šegi naročila za-jutrek za svoja gosta. A polkovnik je vstavil zgovornost svoje tete s tem, da ji je resno rekel, da jej more le toliko časa posvetiti, kolikor mu ga dopušča menjavanje poštnih konj. Sorodniki so torej stopili v ealon in polkovnik je imel komaj toliko časa, da je razložil svoji teti politične in vojaške razmere, ki so ga prisilile, da jo prosi zavetja za svojo mlado ženo. Mej pripovedovanjem je zrla teta zdaj na nečaka, ki je brez prenehanja pripovedoval, zdaj na nečakinjo, ki se jej je zdela žalostna vsled nagle ločitve. Napravila je obraz, kot bi hotala reči; »Ej, ej, kako se ljubita!« Zdaj se je zaslišalo na starem, tihotnem dvorišču, na čegar tlaki je že poganjala trava, pokanje biča. Viktor je znova poljubil mar-kizo ter odhitel iz sobe. »Z bogom, draga!«, je rekel poljubivši svojo ženo, ki ga je bila Bpremila do voza. »Oh Viktor, pusti, da te spremim še dalje«, je rekla z nežnim glasom, »Nerada bi te zapustila«. (Pride še.) d smo potreben migljaj vsem našim društvom in Djihovim pevovodj^m, konstatujemo, da je na mncžico poBebno delovala pevanje »Vodnika« (s prvo točko) in »Slovanskega pevskega društva«. Ni bil to taliko frenetičen aplavz, ki je donel pevcem v priznanje. Bilo je nekaj bolj vzvišenega. Ssdaj z nekako pobožno zaznaknenostjo, sedaj zopet z veseljem, ki se je iskrilo v smehljajočih obrazih, je ta množica poslušala svojo pesem ! Rečeni društvi sti pevali znane narodne pesmi, ki so zrcalo duše našega ljudstva. Ob poslušanju pevanja teh pesmi bo tuli obrazi množice postali zrcalo čutstev naroine duše. To smo opažali tudi v Dolini. In ravno j zato smo se še bolj radovali, zroči to lj u d -; stvo, ki je se slastjo vsprejemalo mile zvoke — odmeve svoje lastne duše. To smo hoteli zabeležiti v migljaj našim pevskim društvom in njih pevovodjem. Izlasti, kadar nastopajo pred množicami, naj ne po-zab'jajo naši miljenke, naše priproste sicer, ali toli lepe, prisrčne narodne pesmi. Zagotovljen jim bo vsikdar največi efekt. (Zvršetek pride.) Politični pregled. V Trstu. 16. septembra 1903. Deželni zbor kranjski. Deželni predsednik kranjski, Laron Hein, sklical je za vČe-raj popoludne načelnike vseh treh klubov v kranjskem deželnem zboru na posvetovanje glede deželnega zbora. V čerajšnji »Slovenski Narod« doznaja, da je med katoliško-narodni poslanci neka struja, ki dela na to, da naj se nacelništvo tega kluba ne odzove temu povabilu. »Slov. Narod« piše namreč : »Pravi se, da sta za to posebno vneta zlasti dr. Krek in dr. Schweitzer. Verjetno je to tembolj, ker je znano, da je bil pred več meseci celo dr. Susteršič pripravljen, odnehati od obstrukcije pod dogovorjenimi pogoji, a v škofijstvu vladajoča kamarila je to preprečila s tem, da je poslala dr. Kreka in dr. Schweitzerja k škofu in ga pregovorila, da je po prizadevanju vlade dovoljeni modus za Bporazumljenje odklon!l. Rečena kamarila dela — kakor se nam poroča — tudi sedaj na to, da naj se stranka ne udeleži današnjega posvetovanja. Katera struja je zmagala, tega sedaj še ne vemo«. Včerajšnji »Slovenec« pa priobčuje pismo, katero je načelnik katoliško norodne stranke, dr. Susteršič, v tej stvari pcslal baronu Heinu in ki se glabi : »Vaša ekecelenca ! Potrjujoč sprejem eestitega dopisa z dne 12. t. m., čaeit mi je Vaši ekscelenci javiti, da katoliško narodna stranka ni v položaju, spustiti se v pogajanja o formalnih deželno-zborsk.h vprašanjih, dokler ni osigurana za-dovoljujoča preosnova deželnega reda in dež. volilnfga reda. Obžalujem torej, da se cenj. vab lu ne morem odzvati. Samo po sel'i se razume, da gospod deželni glavar pl. Detela po predstoječ strankinem sklepu ni oviran, udeležiti se poljubnih , konferenc v svoji lastnosti kot načelnik avtonomne deželne uprave. Odličnim spoštovanjem Vasi ekscelenci udani Dr. Ivan Šusteršič 1. r. V Ljubljani, 15. sept. 1903.« Iz tega bi bilo razvidno, da je v katoliško-narodni stranki zmagala dr. Krekova struja in ta zmaga bi potrjevala zasebne ve- ! sti, ki nam že dlje čaea prihajajo iz Ljubljane in ki trdijo, da je v tej Btranki sedaj vsega-mogoč dr. Krekov upljiv, kateremu Be mora uklanjati tudi dr. Šusteršič. Nemške mahinacije V včerajšnjih izvajanjih pod tem naslovom smo povdarjali misel, da je sedanja gonja proti Koerberju le manever, s katerim se hočejo dosezati drugi nameni, in da so si Nemci in Koerber slej ko prej dobri prijatelji in somišljeniki. Da nismo ravno slabo taksirali te nemške »opozicije« proti Koerberju, nam potrja sam podpredsednik zbornice poslancev Kaiser, ki v nekem dunajskem listu vspcdbuja mi-nisterskega predsednika na odpor proti Ma-djarom, ker s tem da pridobi svoji vladi privržencev in podpore. Nemci gotovo ne bodo — tako zatija Kaiser — delali Koerberju nikakih ovir na saniranju političnih odncsajev, če tudi pada ta pa tam kaka Btra beseda proti vladi. Ta poslednja pripomba podpredsednika Kaiserja pojašnjuje vse in potrga, da je vse sedanje zaletanje Nemcev proti vladi le manever, mahinacija. Ne, tako ne govori oni, ki je zares tako hud kakor se — dela. G. Koerber lahko mirno spi ; od te strani ne popiha veter, ki ga odnese s pozorišča. Kriza na Ogrskem. Vea diskuzija novi n se vrti še vedno o vp-asanju : kdaj pride cesar zopet v Budimpešto ? Vsi pa tavajo dalje v temi glede poti, po kateri bi moglo prit" do rešitve krize. Malce neprijetno prihajajo Madjarom gotovo ostri akordi iz deželnih zborov v tej polovici, izlasti v deželnem zboru Nižeavstrijđkem. Osobito jih mora peči, da so se govorniki v deželnem zboru prestolne pokrajine avstrijske, začeli obračati naravnost do nemadjarskih narodnosti na Ogrskem ia jih Bokoiiti, naj čuvajo svoje pravice in naj se rešijo iz madjarskega jarma. List »Die Zeit« vstraja pri svoji trditvi, da se povrne cesar v Bud mpešto morda že dne 21. t. m., kjer ostane do 28. Potem da pride zopet v Budimpešto dne 3. ali 5. oktobra, kje ostane do začetka novembra. Ako res obstoje take dispozicije, potem bi kazalo, da hoče vladar vsaj v mesecu oktobru dovesti stvari na Ogrskem do odločitve. Rečeni dunajski list pravi, da cesar nikakor ne Želi, da bi se rešitev krize zavlačevala. To verujemo, ker je naravno. Drugo je pa vprašanje, da-li bo v oktobru dispozicija vladarjeva pristopneja madjarskim zahtevam, nego je bila doslej ?! To je odločilno. In vsakako je prišel tu vmes z že omenjenimi odločnimi emancipacijami v tostranskih deželnih zborih psihologiški moment, ki ne oBtane morda brez vpliva na odloke na najvišem mestu. V prešanje je pa tudi, kake efekte bodo napravljale v visokih vojaških krogih demonstracije, ki so jih začeli prirejati vojaki madjarskih polkov. Morda pomorejo Madjarom kakor strašilno sredstvo ; ali tudi to ni izključeno, da bo efekt ravno nasproten, nego so ga hoteli doseči Madjari. Dogodki na Balkanu. Možnost bol-garsko-turške vojne postaja vedno večja. Posebno bolgarsko prebivalstvo v pokrajinah, ki mejijo na Turčijo, je zel6 razburjeno in ima bolgarska vlada jako težaven položaj, ko skuša ohraniti mir. Tudi Bolgarija je pozvala pod orožje del svojih rezerv, da z istimi pomnoži vojaške Čete ob turški meji ter je 25.000 rezervistov pozvala na tritedenske vojaške vaje. Bolgarsko ministerstvo za vnanje stvari, katero vodi ministerski predsednik Petrov, je brzojavno opozorilo velesile na oboroževanje Turčije in je zapretilo, da bo moralo izvajati konsekvence, ako se ne dajo garancije proti agresivnemu postopanju Turčije. V Londonu ee to okrožnico smatra kakor preludij bclgarsko-turške vojne. Več na londonskih listov poživlja angležko vlado, naj ukrene energične odredbe v obrambo bolgarskega prebivalstva v Turčiji. »Dailv Mail« pa trdi, da je aogležka vlada že storila tozadevni sklep t?r da se angležka vojna eska-dra odpošlje v Solun. Lstu »Times« javljajo iz Sredca, da se je tamošnji avstro-ogrski diplomatični odpo slanec pritožil pri bolgarski vladi radi vedenja Bolgarije nasproti ustaji v Macedoniji. Istočasno je izročil bolgarski vladi dokument, v katerem se obsoja revolucionarno gibanja na meji in se pripominja, da se v Bolgariji tvorijo ustaške čete, da se tamkaj fabricirajo dinamitne bombe in odpošiljajo v Macedonijo ter da so bolgarska vojska, policija, civilna oblastva in državljani sokrivci ustašev. General Petrovje na to odgovoril, da vlada nima dovolj vojaštva, da bi zavirala delovanje ustašev ter vspešno nadzorovala bolgarsko-turško mejo. Turški viri poročajo iz Soluna, da se je te dni v okraju Ochrida vršila bitka med Turki in ustaši. Turki seveda trdijo, da s<* oni zmagali, kar je slednjič lahko mogoče, ker v bitkah lahko zmaga ena ali druga stran, smešna pa je trditev, da je bilo v tej bitki ubitih le šest vojakov, dočim trdi turška vest, da je padlo kar 200 ustašev. To bi bil kvečjemu dokaz, kako znajo Tursi lagati, ne pa, kako se znajo bojevati. Iz Belegagrada poročajo, da je te dni odšlo v Macedonijo tudi več srbskih dobrovoljnih čet na pomoč ustašem. Ali Jugoslovani se razun Bolgarov še vedno premalo zanimajo za brate, ki umirajo pod turškim mečem. Nekoliko več slovanske vzajemnosti bi v tem slučaju prav nič ne Škodovalo slo-1 vanski stvari na Jugu, a ne le platonične, marveč — dejanske vzajemnosti. Kako morejo Slovani ostajati hladni, ko se v Tur-j čiji tako neusmiljeno koljejo njih krvni bratje ? ! Tržaške vesti. Umirovljenje. Slovencem dobro znani podpolkovnik tukajšnjega domobranskega polka št. 5 Fran Seme je umirovljen na lastno prošnjo in mu je tem povodom pt.deljen značaj p' lkovnika ad honores. Brez komentarja. Ljubljanski »Slovenec« piše : »Circolo San Giusco« v Trstu, kateremu so na čelu duhovniki, je v nedeljo priredil romanje s parnikom v Loret. R >marjev je bilo okoli 400. Ko je prišel parnik v bližino Rovinja, nastilo je tako slabo morje, da so skoro vsi romarji zboleli na morski bolezni. Več nego polovica romarjev se je izkrcala v Rovinju in se povrnila z železnieo v Trst. — Ako prirede tržaški Lahi kako stvar, če ni Slovencev zraven, je udeležba grozovito pičla. Tudi tega romanja udeležilo se je k večjemu 15 Lahov, drugi so bili Slovenci. Na ladiji niBi slišni drugega, nego skoro samo slovensko govorico. — In vendarjebila na ladiji samo laška pridiga. Ako nameravajo gospodje z našim pobožnim slovenskim ljudstvom uganjati kako lfcško politiko, naj se naše ljudstvo rajše zbira okolu slovenskih cerkven h bratovščin. Mi zahtevamo jednake pravice za vse in to naj vzamejo na znanje tudi gospoda pri »C rcolo S. Giusto«. Obrambna zreza tržaških tržnih težakov. Vodstvo te zveze poslalo je vsem tukajšnjim trgovinskim tvrdkam sledečo okrožnico : Cenjena tvrdka ! Gotovo Vam je znano, kako se je na tukajšnjem trgu zadnja leta pomnožilo delo in kako je, vsled spremenjenega in vedno rastočega obrtnega in trgovinskega razvoja naše mesto začelo privlačevati delavce od vseh strani. Ako ti pojavi na eno stran dokazujejo krepko življenje naše trgovine, prinesli so pa domačim težakom uničevalne posledice, posebno pa onim, ki eo bolj izpostavljeni konkurenčnemu boju. Odveč bi bilo razpravljati o kakovosti teh ali onih ttžakov. Gotovo je, da tujec predstavlja konkurenco na delavnem trgu in dejstvo je, da ee morajo domači težaki vsled te konkurence zadovol;evati s par dninami na teden, ako ne ostajajo popolnoma brez dela. Te razmere bo jih prisilile, da so se združili in nastala je »Obrambna zveza tržaških tržnih težakov«, čije odbor ima čast, da je odposlal to okrožnico. Zveza nima nikake politične tendence in njen jedini namen je ta, da preskrbljuje delo svojim članom, da dviga njih samozavest ter ugled in da jim sploh zagotovi tisto pravico do dela, ki v prvi vrsti pripada domačim delavcem. Podpisana prosi v ta namen pomoč spoštovanega trgovskega stanu in apelira na domovinski Čut cenjene tvrdke, da bi ista blagovolila iti na roko »Obrambni zvezi tržaških tržnih težakov« s tem, da bi se posluževala dela njenega odbora, ker je lahko gotova, da bo isti najstrožje nadzoroval delo zvezinih članov. Na ta način stori cenjena tvrdka pravičen čin zdravega trž^ŠKega patrijotizma. V nadi, da dobi ugoden odgovor, beleži z največjim spoštovanjem Obrambna zveza tržaških tržnih težakov.« Nacelništvo zveze istočasno obvešča mestne trgovce, da bodo člani »Obrambne zveze« imeli numerirane izkaznice s predsednikovim podpisom in društvenim pečatom. Italijanstvo Trsta. Neštevilnokrat smo že na podlagi statističnih dat dokazali, kako šepavo je ono famozno italijanBtvo Trsta, o katerem naši nasprotniki neprenehoma govorijo. Večkrat smo tudi priobčili imena odbornikov najbolj italijanskih društev v našem mestu in videli, da so bili italijanski priimki vselej le jako pičlo zastopani. Danes smo , zopet naleteli na jeden nov dokaz o pristno I italijanskem značaju Trsta; prečitali smo namreč seznam dne 16. t. m. v naši občini umrlih Isti so Protman Josip, star 61 let, Barkovlje 506 ; S u d i č Mihael, 64 let, ul. Torrente 34: V i v o d a Ivan, 11 let, ul. Molin grande 9 ; J e 1 a s k a Antonija, 70 1., zagata 4-orte 4; Potrata Ivan, 36 1., ul. Molin grande 4; Ghergos (G e r g o č) Armando, 15 mes., sv. M. Magd. sp. 213 ; Postonja Regina, 1 1.. ul. Giuliani 9 A; Roje Ana, 22 1., ul. Molin a vento 60; P e g a n Fran, 2 mes., Skedenj 343; F 1 a-š k a Amelija, 22 1. v mestni bolnišnici. Med vsemi torej, ki so v naši občini umrli dne 16. t. m. nima niti eden italijanskega imena ! In potem se še govori o izključno italijanskem Trstu ! Iz-pred naših sodišS. Dne 17 .avgusta t. 1. zasačil je redarstveni nadzornik Prodan v neki krčmi iz našega mesta izgnanega in večkrat kaznovanega 18 letnega Henrika Čer-nigoj, rojenega v Gradcu in pristojnega v Skrilje in ga je dal po redarjih, ki so bili v njegovem (nadzornikovem) i^remstvu, aretirati in preiskati. Pri Černigoju našli so več kolekov, dva noteBa, tri nožiče, 6 vetrihov in dleto. Ko so ga hoteli odvesti v zapor ee je Černigoj temu z vso silo upiral, vrgel se na tla ter z nogami in rokami bil okoli sebe, da je o tem nadzornika poškodoval na roki. Na inšpektoratu, kamor so ga na to se silo odveli, podal je krivo ime in je o predmetih, katere so našli pri njem, trdil, da jih je našel pod nekim kamenom na Katinari. Dokazalo pa se je, da je Černigoj dotične predmete ukral dan poprej v Giorgio Mayerjevi pisarni v ulici Crociera. Radi tega je bil Černigoj na razpravi, ki se je včeraj vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem, obsojen na 18 mesečno ječo. Ko mu je bila naznanjena razsodba pa je obsojenec razžalil sodni dvor in redarje in je bil vsled tega obsojen še na en mesec strogega zapora. Sodnemu dvoru je predsedoval svet. Crusiz, sodniki so bili svet. Pederzolli, Mo-sche in Rismondo, državno pravdništvo je j zastopal dr. Ciarici, obrambo pa odvetnik dr. Consolo. Samomor. 30-Ietna Marija Dodorico, se je pred kratkim poročila z mestnim pometačem Josipom Dodorico in je stanovala v ulici Risorta št. 10. Predsinoči podala se je Dodorico k svoji prijateljici Angeli Larese, stanujoči v ulici sv. Juata št. 20 in jo je naprosila, naj jej da za eno noč prenočišče, kateri prošnji je Larese z veseljem ustregla. Včeraj zjutraj pa je Larese slišala pri-glušeno stokanje iz sobe, v katari je spala Dodorico in ko je na to naglo odprla sobo ter Btopila vanjo, zagledala je v svojo grozo, kako se je Dodorico zvijala v smrtnih bolečinah. Larese je spoznala, da 3e je prijateljica zastrupila. O dogodku bila je na to obveščena zdravnišKa pustaja. Došli zdravnik je revici izpral želodec in jo dal odvesti v bolnišnico, kjer pa je istn, kljubu prizadevanju zdravnikov, umrla ob poldrugi uri popoludne. Vzrok eamomoru ni znan. Nasledki pijančevanja. M. S. iz Buj v Istri, star 40 let, samskega stanu, ima samo eno napako j in ta je, da mu vince prerado v grlo teče! Ta človek, ki je drugače dobričina (kakor nam zatrjujejo oni, ki ka poznajo osebno), je bil že trikrat kaznovan, a vselej radi činov izvršenih, radi preobilice zavžitfga alkohola. Dne 23. avgusta je ta »Btari fant« imel zopet »svoj dan!« Uganjal je (seveda v pijanosti) razne neumnosti in prišel radi tega v »hotel Tigor«. — Na razpravi, ki se je vršila včeraj na tuk. deželnem eoiisču je Matijec ujel zopet dva meseca ječe, poestrene z enim postom na mesec. Saj se nam smili siromak, ali skoro da mu privošČamo to lekeijo. Človek, ko je prišel v staroBt 40 let bi že moral poznati samega Bebe in vedeti, kako nevarno postaja zanj, ako ne pozna mere. S. je sam pojasnil na včerajšnji razpravi, da v takih slučajih ' postaja »nervozen«. Le želeti bi bilo v interesu S. samega, da bi bila včerajšnja lekcija zadnja, ki jo je dobil, in da bi ozdravel od svoje »navadne bolezni«. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer 1 ob 7. zjutraj 16.7, ob 2. uri popoludne 22.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758. — Danes plima ob 7.35 predp. in ob 5.42 pop.; oseka ob 0.48 predpoludne in ob 0.12 ' popoludne. Vesti iz ostale Primorske X Oorlskim deželnim poslancem t opozorjenje. Deželni odbor goriški s podpisom deželnega glavarja Pajerja, naznanja v 11 tržaškem uradnem listu, da ima oddati štiri ■ podpore po 40 kron dijakom iz dežele Goriške, ki so dovršili srednje šole in hočejo nadaljevati študije na visokih šolah. Nadalje naznanja gospod avtokrat v deželnem odboru goriškem, da se te podpore podele za prvo leto in aieer dvema dijakoma italijanske in dvema slovenske narodnosti. Le v slučaju, ako bi ne bilo od te ali one narodnosti po dveh prosilcev, se podele štipendiji pripadnikom drnge narodnosti. Prošnje je uložiti do 15. oktobra v pisarni deželnega odbora goriškega in je pri dej al i istim : maturitetno spričevalo, dokazilo ubožoosti in dokazilo vpisa na eni ali na drugi fakulteti na vseučilišču. Proti vsemu temu, kar smo naveli do tu, ne more biti pr govora. Ali prigovarjati moramo vendar. In sic°r najodločneje. Protest rati moramo, da dtželni odbor goriški v svojih publikacijah v uradnem liBtu vzbuja domnevanje, kakor da je le ltski jez k, uradni jezik tega deželnega odbora, prote-štujemo, da se taki razpisi, namenjeni prebi- j valstvu obeh narodnosti v deželi, priobčujejo v uradnem listu le v italijanskem jeziku, da se jezik večine popolnoma prezira. To ni le krivično, ampak skrajno žaljivo. Obračamo se torej do slovenskih poslancev v deželnem zboru goriškem s pozivom, naj poskrbe vendar enkrat z energ čnim nastopom, da s. deželni glavar Pajer ne bo domišljal, da sta slovenska večina v dfželi in nje jezik ne kaka quantitč negligeable. Tej domišljavosti pajerskega avtokrat-stva morajo slovenski poslanci v dež. zboru goriškem enkrat napraviti konec. On je sicer — a se to le po čudnih, neravnih in krivih poteh avstr jskega vladnega zistema — glavar dežele goriške, ali radi tega ni še — samodržec ! i Oe se ne motimo, eedita v deželnem odboru goriškem tudi dva Slovenca. Ona dva imata se posebno in neposredno priliko, da povzd-gneta svoj glas proti Pajerjevemu zi-stemu in njegovi jezikovni praksi. To sta dolžna pravici in dostojanstvu slovenskega prebivalstva v dtželi. X Iz Devina nam pišejo: Slavnost, ki se je imela vršiti v Devinu je odnešena na prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. Naznanja se slavnim bratskim društvom in slavnemu občinstvu. da bodo na tej slavnosti pela še bratska društva »Siala« iz S/. Križa in »Velesila« iz Skednja. Podpisani odbor se nadeja velike udeležbe od strani rodoljubov iz vse tukajšnje okolice in izlasti tudi iz Gorice, Trsta in okolic. Podpirajte to mlado narodno trdnjavico na bregu mile nam Adrije — naš otroški vrtec. Saj so tu zares klasična tla — to je slovenska pozicija tikom ob morju, za katero se bije že dolgo ljut in trdovraten boj. Zakaj obračajo nasprotniki vso pozornost ravno tej točki, zakaj doprinašajo toliko žrtev, da bi nam jo ugrabili in jo dobili v svoje roke ? ! Vzrok ne bo menda drugi, nego ta, da se zavedajo nje velike važnosti. Ako bi Italijani dobili postojanko devinsko prišlo bi še le do zveze, do kontinuitete med italijanstvom Trsta in F ur lan i je, a narod naš bil bi na vsej tej črti odrezan od — Adrije. Dj tega ravna ne sme priti ! Brez svobodnega prihoda do morja bil bi narod naš kakor jetnik n% svoji lastni zemlji, stis-nen v ožje meje ne b: f-e mogel ganiti, kakor da je vezan na rokah in nogah ! Devin je naša trdnjava na obali sinje Adrije! Da si se je sovražnik zaril tudi , v trdnjavo samo, vendar hoče naša tamošnja i posadka pogum o vztrajati, hoče odbijati eovrtž lika, hoče obraniti narodu to klasično ped zemlje, hoče čuvati pravo našega naroda do lepe Adrije in niti v sanjah ne misli na predajo ! Ali enf ga treba : dobivati mora opore in zaslombe od slovenskih rojakov ! ! Le če bo videla, da ima brate za ledijami, le če jo bo vzpodbujala zavest, da jej je zavarovan hrbet po bratih, mogla bo vztrajati v težsem boju. Drugače obnemore ! Na rojakih naš.h je torej, da umejo veličino stvari, kateri velja boj v našem Devinu ! ! — V majhni vasici na malem ko-ščeku zemlje se bije boj za stvar, ki je velike važnosti za domovino! Zato vabimo rojake, naj prihite v nedeljo v Devin, da jih bomo vi deli, ker njihova navzočnost nam bo pričala, da imamo ljubečih bratov. Na takem dokazu njihove ljubezni se bodo ogrevala naša čut-etva in oživljala naša vera. da zmagamo in da pride Čas, ko preneha potreba, da je Devin takorekoč z zidovi zavarovana slovenska trdnjava, marveč bo to svobodna točka, na kateri bo narod dihal svobodno v mirni zavesti, da tej točki ne grozi nobena nevarnost. X Iz Kepentabra nam pišejo : Jako poredkoma je č.iati v predalih Vašega ce- njenega lista novosti iz našega okraja in še sedaj ne bi prijel peresa v svoje okorne žu-ljave roke, ako ne bi nanesla na to prilika. Čitatelji cenjene »Edinosti« se gotovo ae spominjajo imenovanja preč. gospoda Ivana Slavca župnikom v Repentabru. Tedaj je zavladalo v vsej občini veselje in zadovoljstvo in po devetletnem bivanju preč. gosp. župnika med nami, nas sedaj zopet zapušča, ker je imenovan žnpnikom dekanom na Op-činah. Dne 13. t. m. se je goapod župnik pri sv. maši poslavljal od svojih župljanov, a dne 15. t. m. mo nam zvonovi naznanjali j njegov odhod na Opčine. Žalostno smo korakali iz Repentabra ter ga spremljali do kapelice ob cesti, kjer na3 je v zadaje ogo- j voril ter se poslovil : Z Bogom ! Mi pa smo ostali tam kakor okameneli, ter se solznimi očmi gledali za onim, ki nas zapušča in katerega smo ljubili in še le po daljšem čakanju se zopet tiho vrnili v vas. Preč. gospod župnik dekan je bil miren in tih, pomagal je vsakomur zelo rad, se trudil vedno za napredek občine in je bil za svoje zasluge, koje je občini izkazal, imenovan častnim občanom. Torej zakličem Vam se enkrat: Z Bo-goc: ! Bog Vam stotero krat povrni ! O b Č i n a r. x Akademično ferijalno društvo »Adrija« t Crorici naznanja, da bo imelo svoj II. izredni občni zbor dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v lokalu, ki se naznani pravočasno, s sledečim dnevnim redom: 1) Odbo-rovo poročilo; 2) Poslovnik občnega zbora; 3) Ljudske knjižnice; 4) Akcija za slovensko gimnazijo v Gorici ; 5) Deželne podpore ; 6) Slučajnosti. — Člani, starešine, ustanovniki. podporniki in učiteljstvo bo vabljeni, da se udeleže občnega zbora v obilem številu. —• Go3tje dobro došli. X Dvojna mera. Z ozirom na škada-lozne razmere na vipavski železnici je zanimiva vest, ki jo prinaša »Gorica« o dohodkih te železnice na eni, in dohodkih furlanske in železnice Trst-Portč na drugi strani. »Gorica« trdi namreč, da je imela vipavska železnica zadnji mesec za nekaj tisoč kron več dohodkov, nego pa poslednje imenovali dve železnici skupaj: A s kako povsem drugačno mero meri državna uprava potnikom na teh dveh žele znicah, nego pa onim na vipavski železnici ! ! In to vzlic dejstvu, da je ta veliko koristo nosneja za železniško upravo. Vzroka, ki dovaja železniško upravo do take krivične dvojne mere, ne treba praviti. Vzrok je gotovo edino le v dejstvu, da se po vipavski železnici vozijo Slovenci, in pa v domnevanju, da se po furlanski in po železnici Trat-Poreč vozijo le Italijani. To odloča za nažo železniško upravo : tu Italijani, tu Slovenci ! Prvi so izvoljeni herrnvolk, drugi pa — molči in plačuj ! Vesti iz Kranjske. * Viharji na Gorenjskem. Tudi na Gorenjskem eo imeli te dni hude viharje. »Slovencu« poročajo, da je voda napravila veliko jezero od železniške postaje Rateče pa do vhoda v dolino Planica. Toča je padala debela kakor golobja jajca. Pri Beli peči je podrl vihar gospodarsko poslopje kmeta Voitha in je zagrebel živino pod razvalinami. Gorenjski viaki so imeli velike zamude. * Velik požar so imeli v DobraČevi pri Žireh. Škoda, provzročena po požaru, znaša kakih 40.000 K. Zavarovani pa so bili pogorelci le za 6000 K. * Na ljubljanskem kolodvoru vladajo menda razmere, ki niso preveč — evropejske ! Vsaj vedenje nekaterih uradnikov je nekako bolj po — turško. Dne 7. t. m. je bilo na tem kolodvoru mnogo rezervistov, ki so se vračali domov z vojaških vaj. Ker pa je bilo premalo voz, je velel službujoči uradnik (po nemški seveda) : »Rezervistom vozove za 1 — Živino !« Rezervisti so protestirali in eo dokazali, da so plačali listke za III. razred. Zastonj ! S pomočjo policije jih je uradnik naganjal v železniške — hle\e ! To je nečuveno. Ubogi ljudje se vračajo domov, ko bo morali prestati hude fizične napore in trpeti veliko materijalno škodo, da so s tem plačali najhuje vseh davkov. Potem pa jih še zasramnjejo in jim ne dajejo niti tega, kar so morali plačati. Ali so se v naši državi res že vse razmere jele postavljati na glavo ? ! * Žalostni pojavi slovenske nezavednosti. »Slov. Narod« pripoveduje o slučaja, ki je sicer malenkosten sam na sebi, a ki je vendar veleznačilen, kako je en del našega ženstva celo tudi v osrednji pokrajini naši se daleč zadej, kar se dostaje narodne zavednosti. Človeka je skoro sram, ko čita take stvari. Dogodek, ki ga beleži »Slov. Narod« je nastopni : Slučaj je nanesel, da sem bil navzoč na vpisovanju dijakov v prvi rszred tukajšnje realke. In tam sem doživel dogodek, ki je pokazal v kaj Žalostni luči zavednost naših slovenskih mater. O priliki vpisavanja je vpra- i šal ravnatelj : Welche ist die Muttersprache? In mati Slovenka se je jela pomišljevati, naposled pa je dejala trepetaje pred gospodom oficijozom : »Ajntjicb slavenisch, aber wir sprechen avh t*jč. Alstn mohns tajče muter-šprah !« — Drastičen ta slučaj, pa ni omamljen !... Slovenke, kje je vaša ljubezen do materinega jezika ? — Kako naj ljubi sin svoj materini jezik, ako mu mati sama ne vceplja ljubezni do njega ! Tako se roda narodni re-negatje! Biti slovenske krvi, bodi Slovenki ponos! - Da bi se kaj takega ne čulo več !! * Ponarejeni eektni. V vipavski dolini se nahaja v prometu mnogo ponarejenih desetkronskih zlatov. Ponarejeni so s tako spretnostjo, da jih je le težko ločiti od pravih. Spoznajo se le, ako se drgnejo ob sukno, ker izgube zlati blesk in postanejo bledi. Ponarejene oekine je zasledil orožniški stražme-šter Ig. Turk, kateri je že več takih ponarejenih zlatov odvzel ljudem. i Vesti iz štajerske. — Za podjetnega SioTenca je nekje v mariborskem okraju najlepša prilika, da po-leg gotovega gmotnega vspeha obdrži dosedaj slovensko last v slovenskih rokah. Nemci in nemČurji že zdavnaj prežijo na to posestvo. Seveda, krčma, trgovina, lesna žuga in gospodarska poslopja, vse prenovljeno, blizu že-lezniČne postaje, brez konkurenoe — to mika. Nevarnost je velika, da z morebitnim naselje-njem nemškega ali nemčurskega podjetnika dobi s časoma ves kraj nemško lice, kakor se je zgodilo že večkrat drugod. Uredništvo »Domovine« vsak čas rado postreže eventu-velnim vprašalcem z natančnejš'mi podatki. — Za pravice slovenskega jezika na štajerskih sodiščih. Ojaenjali smo že sklepa celjskih slovenskih odvetnikov, da hočejo odslej brezobzirno braniti pravica slovenskega jezika. V zmislu tega sklepa so celjski odvetniki odposlali na pravosodno miniaterstvo pritožbo radi kršenja pravic našega jezika na sodidčih. Tudi predsedstvu okrožnega sodišča so doposlali vlogo, podpisano od vseh odvetnikov in odvetniških kandidatov ozirom na rabo slovenskega jezika na sod.šČih. Da vidimo, kakov bo efekt! Razne vesti. Velik požar na Travniku. Tega požara, ki je upepelil kakih 500 objektov, smo že omenjali in smo povedali, da je splošno mnenje to, da je ogenj navstal po iskrah želez -nične lokomotive, ker železnica vodi prav skozi srce mesta. Sadaj pa trde, da je bil ogenj namenoma zanetjen in javljajo, da so že osem Turkov zaprli, ker so jih zalotili na Činu samem. Dalje se govori, da se je hotelo cd turške strani z dinamitom razpršiti v zrak tudi poslopje okrožnega urada, Turki da so zažgali tudi poatajo v Lasva v ta namen, da bi gasilci iz Sarajeva in Zenice imeli posla in da bi tako ne mogli priti na pomoč v Travnik. Ker je radi teh dogodkov zavladal velik strah med prebivalstvom, je deželna vlada proglasila v Travniku naglo sodbo. Tudi veče število vojakov je odposlala v Travnik. S mptomatično za razpoloženje ljudstva je, da je isto voz s kruhom, ki ga je doposlal deželni načelnik baron Appel, od klonilo, češ, da od »švaba« ne vaprejme ničesar. V danes došli nam »Ze t« pa čitamo zatrdilo, da te vesti širijo večinoma ogrski i listi in da so vse ali močno pretirane ali pa naravnost izmišljene. Osebno zanikuje rečeni dunajski list ve3t, da je nad Travnikom progltšena nagla sodba. Ogorčenja med prebivalstvom da ni nikaktga razven morda proti namišljenim požigalcem. Tudi »Die Zeit« trdi, da je ogenj navstal vsled nemarnosti, a širil se je tako naglo zato, ker je bila veri da zgorel i h stavb stara in iz lesa. V vsej Bosni da vlada najlepši mir in red. Sedaj je le vprašanje : kje je resnica ? Dogodki na Hrvatskem. Kraljevo državno pravdnistvo v Varaždinu je dvignilo obtožnico proti 91 osebam radi dogodkov v Ludbregu. Brzojavna poročila. Velike vaje v Galiciji. CHLOPY 16. (B.) Ob 8. in pol uri zjutraj se je podal cesar v Humienec, kjer se bo vršila zadnja vaja in defiliranje. Odhod vladarjev iz Chlopov bo 3. uri in tričetrt, iz Komorna ob 4. uri popoludne. CHLOPY 16. (B.) Na današnji obed so prejeli povabila nemestnik grof Potockv, Filip vitez Zaleski, vitez JedrzajeviČ, grof Lanko-rovski, Roman Potočki, T^borovski in drugi. Ministri med seboj. DUNAJ 16. (B.) Ministerski predsednik dr. Koerber in bivši ministerski predsednik pl. Szell, ki sta se bila včeraj zjutraj odpeljal v Reichenau v obiske k bivšemu ministru a latere grofu Szecheny-u, sta se ainoč povrnila semkaj. Povodnji. GRADEC 16. (B.) Vsled zadnjega deževja so reke Mura, Drava in Aniža nenavadno narastle. Na mnogih krajih so preplave. Železniški obrat v dolini Mure in Aniže je zaustavljen. — Včeraj popoludne je voda podrla pri Marenbergu novi leseni mest črez Dravo, a (ruševine mostu so v Mariboru podrle brv črez Drnvo. O tej priliki so baje izgubili življenje ! dva mestna redarja, tri druge osebe in trije do štirje otroci. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 15. (B) Nekoliko dni sem krožijo govorice o novih predstoječih atentatih z dinamitom, katerih vesti pa ni možno kontrolirati. CARIGRAD 15. (B.) V vesti od dne 11. t. m. iz Kirk-Kiliee je bilo rečeno, da je bilo v vasi Almadžik obglavljenih 220 Bolgarov in sicer v navzočnosti njihovih rodbin. V resnici pa je bilo obglavljenih le 22 Bolgarov. CARIGRAD 15. (B.) Bolgarski ekear-hat je prisiljen vsled dogodkov odložiti otvoritev vseh ljudskih, srednjih in semeniških šol. Le v Carigradu so so se otvorile komunalne šole. Vrli hčerki uzorne matere h eenjenemu imendanu iskreni „Živela l" Gojenke zavoda sv. Nikolaja. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN 60DNIK. Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznano tovarne mizarsie zadrnge t Gorici (Solian) vpisane zadruge z omejenim poroStvom prej firAon Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. KajTečja tovarna pohištva primorske iežele, SolidnoBt zajamčena, kajti les se oeuSI v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, ■«• dernl sestav. Konkurenčne cen«. iT Album pohlfttev brezplačen. H Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. nurtOTMi cenik brezplačno ln flranko. sprejema za varovanje človeškega življenja po najramovTvtnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in ■mrt z zmanjkuj oči mi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. I „SLAVIJ A" = vzajemna zavarovalna banka v Pragi. " = Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zararo*alnfca rase države z vseskozi slcvansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne ?o v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine priot požarnim škodam po najnižjih cenah ^kode cenfuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdame podpore v narodne in občnokoristne namene. 30 malih stanovanj SSJtrJ: kukinjo se takoj odda v ulici lndustria in uL Guardia t 1 i£ah St >lfa- Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I na ^str od 1—2 in 5—7 jop. i Urar F Partnf Trat n,ica rieliel urar r. r~erioi Fo(lte h VO)fml ul j Cartatia. Prodam -rebrne ur.-* od 3 gld. na • prej, zlate ure od K gld. naprej. Izlh>r st n i ekih ur, regoltto: je v i. t d. Popravlja vsakovrstne ure }po jako zmerni ceni. - ■ ——• Tovarna za cementne Dlošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica dell'Iudustria št. 1. - Trst. j i Cementne plošče utneo£iljajo ~aroefoe po meri. t km: n izke. ! TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM ^nton Sancin pok. fxm TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST. Priporoča < elik izbor : srajc belih ali barvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, satina, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovi j iz priste volne in v vseh bar\ah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene ! izdelki za delavce. Jako znižane cene! : ZALOGA USNJA - M. MADRID TRST — Piazza Nuova št. 1. — TRST Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in --------- - inozemskih tovarn. - -- -- -- -- - TOVARNA NAD PLATO V TEK VSU.H PREDMETOV TE STROKE. Ugodne cene. Delo je zastajalo w gospodinjam, dokler so morale testenine (loma mesft-i. Odkar pa vdobe gotove „Ilirske testenine" jim je kuhanje prava i^raea. __Tržaško podjetje Vacuum Cleaner Telefon 1735. Via Be!!' 3stitut0 1. Telefon 1735. Edino korenito čiščenje tapetov, nazidnih snovij. prevlečenega pohištva itd., ne da bi bilo treba iztepsti vsled česar za blago večje trpežnosti. "^f Čiščenje se vrši se sesaljko VACUUM. Sprejemajo se čiščenja za cela stanovanja, ne da bi bilo treba blago prenašati v slučaju potrebe se čiščenje izvrši v lastnem skladišču. Jako ugodne cene tudi z naročbo. Dijaka is dobre družice sprejme sl^eueka družina ni stanovanje. Več se izve v našem uredništvu. _ Za moravski deželni zavarovalni v.avo 1 (zavarovanje na živlienie, ren e in ljudsko zavarovanje) se sprejmejo pod jako ugodnimi pogoji GENERALNI AGENTI IN ZASTOPNIKI. Zavod se upravlja pod nadzorstvom deželnega odbora poknežene lije Moravske. V'arnost zavoda je brezdvomb la. Natančne ponudbe uaj se pos ljajo na filijalko na Dunaj, II. Obere Donaustra se 101. f Zahtevajte El* bogato ilustrovani cenik pariškega blaga od gumija ki obsega jako zanimive novosti ter se pošilja trrat^s in f anlco. 6ummiwaaren Etablissement }(. Schvarzmancle I.. DUNAJ, Rothenthurmstrasse H . w Inop denarja! ^ do 1000 kron na mesee zamo-re;o časvno zas užiti osebe vsakega stanu, (tudi kot postranski zas uži k). Natančneje pod „Reell 107"' na Annonce.i - Abthe lung des MERCUR, Stuttgart, Bergstr. Gostilničarja išče »Konsumno društvu« v Lonjerju. Kdor reflektira na to, naj se nemudoma obrne do obora recenega društva. Na milj one dam ' rabi „Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako je j „Feeolin" najboljši kozmetik za kožo, lasi In zobe. Naj-j grši obraz in najostudnejše roke zadobe takoi aristo-1 kratično finost in obliko z rabo ,.Feeolinaif. ,,Feeolin" j je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih ! zelišč. Jamčimo, da se s porabo „Feeolina" popolnoma ! odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, ogorenja, rude-j čice na nosu itd. „Feeolin" je najboljše sredstvo za j očišenje in vzdrževanje in olepšanje lasi, zabranjenje ' iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glava „Feeolin" je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo čiščenje vzdrževanje in olepšanje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. „Feolin" je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo za za čiščenje zob. Kdor redno rabi „Feeolin*' mest") mila, ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ako bi -.Feeolin" ne imel popolnega vspeha. Cena komada ; 1 K 3 komadi 2.50 K, 6 komadov 4 K 12 komadov | 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje >50 st. ■ Povzetje 60 st. več. Glavna zaloga M. Feith, Dunaj, Tli., 31 a r i a h i 1 fe rst rasse Zaloga v Trstu: L. Nagelsclimid, zaloga in i prodaja na drobna ul. S. Seba-tiano 1.. Ivan Angeli, ulica Cunale Ett. Zernitz ul. Stadton 2+ | Jos. Zijron ul. Caserma S, Atrenzia Zullin, Corso 21^ i Ivan Cilia, ul. S. Sebastiano, M. Maichiu, A. I Peruta ul. Geppa 14 II. >'a Keki : Brača Pavačić, mirodilnica. ; Hermangild Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtva^škili predmetov za otroke in odrašeene. i Venci j od j>orcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. j Slike na porcelanastih plošča! za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Poinovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja rse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, arečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promeae Udaja k vsakemu žrebanju. = Špitalske ulice štev. 2. = Zamenjava in eakomptuje Daje predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papirje in vnovčujezapale Zavaruje srečke proti kurzni kupone. ---===== izgubi ===== Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije, f^* Emkompt in inkasso menic. flor**ta naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do i = dne vzdiga. --- ■ Promet ■ Čeki in nakaznicami.