NOVO MESTO, LETO XI. ŠT. 13 23.10.1981 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniSki odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon— Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLADL NOVO MESTO Sradivo ?a zbore delavcev rezultati gospodarjenja v 9 mesecih Rezultati gospodarjenja za 9 mesecev v letu 1981 so že dovolj dolgo obdobje, da po njih lahko ocenimo kako uspešno bo tudi poslovno leto, ki ga v Jugoslaviji zaključujemo z 31. decembrom. (Nekatere države v svetu zaključujejo in ocenjujejo gospodarsko leto s 30. 6. itd.). Za tekstilno industrijo in še posebej za konfekcijo oblačil pa se poleg 9 mesečnih dosežkov v proizvodnem in finančnem pogledu v tem času že kažejo tudi rezultati predprodaje za naslednjo sezono pomlad — poletje. Tudi družbeni organi se pri sestavi gospodarskih načrtov in razvoja države v naslednjem letu močno opirajo na 9 mesečne dosežke v gospodarstvu. Da smo se odločili za posebno izdajo našega glasila, kate- rega v celoti posvečamo gospodarskim vprašanjem, nas je vzpodbudila tudi vsesplošna gospodarska nuja in družbena naloga, da v vsaki sredini (v gospodarstvu in izven njega) preverimo in ocenimo kako izvajamo stabilizacijske naloge. Namen pa je še posebej, da bi s tem spodbudili slehernega člana kolektiva, kakor tudi samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, da bi se ta trenutek zares posvetili pozivu naj-višjih družbenopolitičnih in oblastnih organov države, da realno ocenimo trenutno stanje in na tej osnovi vskladimo potrošnjo vseh oblik le do višine ustvarjenih rezultatov dela. Naš plan za leto 1981 je že vseboval stabilizacijske mere: V letu 1980 smo med letom sprejeli poseben program stabilizacijskih ukrepov, toda za leto 1981 pa smo že v skupnih osnovah plana DO LABOD in nato še vsaka TOZD v svojem planu vgradili ukrepe stabilizacije. Le-ti so: 1. Preverili smo vsa delovna opravila v proizvodnji in režiji ter jih tudi po ocenah vskladili. 2. Skrajšali smo čas izdelave za naše proizvode za povprečno cca 6 %, kar pomeni ob istem doseganju norme in plana povečanje storilnosti. 3. Dohodek smo preko funkcionalne amortizacije, ki predstavlja 150 %, na obvezno osnovo, prerazporedili za razširitev materialne osnove dela. 4. Investicije smo omejili zgolj na nujno zamenjavo strojne opreme. 5. Sprejeli smo obvezo, da bomo povečali izvoz na delavca za preko 17 %. 6. Vse oblike potrošnje smo v planu podredili družbenemu dogovoru in resoluciji o ekonomskem razvoju v letu 1981, itd. Zaradi tako naravnavnega planskega prizadevanja ni bilo potrebe, da bi med letom še spremljali poseben program stabilizacije. Povsem normalno pa je, da se pri izvajanju plana in stabilizacijskih nalog pokažejo potrebe po prilagoditvi in vskladitvi nastalim razmeram doma in v svetu, še posebej, ker je tekstilna industrija v veliki meri odvisna od uvoza surovin in v našem primeru moramo za to nameniti izvozu skoraj polovico svojih proizvodnih zmogljivosti. Ko je Izvršilni odbor DS podjetja ocenjeval poslovne uspehe v I. polletju 1981 in novo nastale pogoje na tržišču je ugotovil, da moramo še za 10 % povečati izvoz, če hočemo zagotoviti redno oskrbo proizvodnje s surovinami. Zato je sklenil predlagati vsem TOZD-om, da: — da v naslednjih treh mesecih opravimo najmanj 2 dni podaljšanega delovnega časa — da maksimalno izkoristimo delovni čas in vse sestanke opravimo izven delovnega časa, tribuno pa izvedemo konec oktobra — da sprejmemo dodatno obvezo izvoza za konvertibilno področje tako, da bo izvoz presegel 5 milijonov dolarjev Šivalnica našega največjega tozda — kritično je opozoril na vplive od zunaj (nepravočasna dobava in slaba kvaliteta surovin, omejevanje uvoza nujne strojne opreme, prebijanje osebnih dohodkov in splošne in skupne porabe ter nestabiliza-cijsko obnašanje nekaterih sredin in nivojev), pa tudi pomanjkljivosti znotraj delovne organizacije in posameznik TOZD, ki zaviralno vplivajo na uspehe gospodarjenja. Kateri podatki in kdaj so na voljo delavcem,da bi lahko ocenili poslovanje in odločili o razdelitvi ostvaijenega dohodka Čeprav je živa beseda in razlaga analiz in periodičnih obračunov po sindikalnih skupinah in na zborih delavcev zelo učinkovita, pa ima tudi to slabo stran, da je naenkrat preveč podatkov in je zato prav, da se delavci seznanijo s problemi in uspehi že v času nastajanja in obračuna. V ta namen so za vsak mesec na voljo operativni podatki o izvrševanju plana proizvodnje in prodaje, o doseženih normali, o izkoristku časa, o akontaciji osebnih dohodkov, o vrednosti izvoza itd. Za vsako trimesečje, pa omogočajo vpogled in oceno tudi sledeče analize in poročila: 1. Število zaposlenih, opravljene in izguljene ure 2. Pregled doseganja norme in plana 3. Pregled fakturiranih minut 4. Izračun udeležbe v SP po vloženem delu 5. Izplačani osebni dohodek v obdobju 6. Zaloge got. izdelkov in nedovršene proizvodnje 7. Pregled stanja računa rizi-kov 8. Izračun benificiranih obresti 9. Izračun obresti na združ. sredstva 10. Pregled materialnih stroškov (analitično) 11. Ugotovitev in razporeditev skupnega prihodka 12. Ugotovitev, razporeditev celotnega prihodka 13. Materialni stroški v primerjavi s planom in letom 1980 14. Celotni prihodek in razdelitev v primerjavi s planom 15. Celotni prihodek in razdelitev v primerjavi z istim obdobjem leta 1980 16. Izplačila po pogodbah o delu 17. Izplačila za prehrano med delom 18. Struktura cene za oboje 19. Kazalci uresničevanja re-solucijskih in planskih izhodišč 20. Kazalci finančnosti in rentabilnosti 21. Poročilo o stanju in porabi stanovanjskih sredstev skupne porabe 24 % letnega plana 22. Poročilo o stanju in porabi sredstev skupne porabe (splošni del) 23. Investicijska vlaganja v letu 1981 24. Stanje dolgoročnih in kratkoročnih kreditov za poslovne namene 25. Odplačila kreditov za trajna obratna sredstva in osnovna sredstva 26. Poročilo o izvozu in uvozu Tako so posamezni podatki na razpolago že 14 dni pred zbori delavcev in je možna organizirana razprava. Preveritev zbranih podatkov bo v tem primeru opravil še Izvršilni odbor delavskega sveta DO na seji 22. 10. 1981 in svojo oceno posredoval TOZD, ki bodo v času do 27. 10. 1981 na zborih dokončno odločili o začasni razdelitvi ustvarjenega dohodka in seveda tudi sprejeli sklepe o operativnih nalogah v IV. tromesečju. Poleg navedenih kazalcev bo računovodstvo še zaključilo za vsako TOZD: - bilanco uspeha med letom - posebne podatke k poslovnemu rezultatu - obračun davka iz dohodka TOZD obračun obveznosti za financiranje izgradnje energetskih objektov - zbirni poslovni rezultat delovne organizacije med letom, - zbirne posebne podatke k poslovnemu rezultatu delovne organizacije za to obdobje. Število zaposlenih za 39 delavcev nad planom Po planu za leto 1981 naj bi zaposlovali v DO LABOD 1.764 delavcev v TOZD in 89 oseb v skupnih službah. Konec septembra pa je bilo zaposlenih skupaj 1.892 ali 39 več kot smo planirali in sicer: TOZDTOZD Plan stanje 30. 9. 81 Razlika LOČNA 309 325 + 16 LIBNA 313 328 + 15 DELTA 546 551 + 5 TIP-TOP 156 168 + 12 TEMENICA 140 134 - 6 ZALA 100 97 - 3 COMMERCE 200 203 + 3 DSSS 89 86 - 3 1853 1892 39 V strukturi zaposlenih DSSS je 16 delovnih mest, ki opravljajo nekatere skupne naloge za TOZD Ločna in Commerce, tako da štejejo skupne službe vseh TOZD 73 delavcev. Število po opravljenih urah v podjetju znaša 1.742 delavcev, kar pomeni, da so izostanki iz dela (bolniška nad 30 dni, porodniška in izredni neplačani dopusti), 7,8 %. K temu moramo še dodati bolniško do 30 dni, ki znaša v povprečju 3,8 %, kar pomeni da znašajo izostanki iz dela 11,6%, planirano pa je bilo povprečje 12 %. Izkoristek delovnega časa zelo različen po TOZD Čeprav imamo plansko določeno, da so redni letni dopusti v proizvodnji 2-krat letno (v mesecu juliju in avgustu in konec leta) je nedopustno, da so znašali redni letni dopusti v mesecu septembru 2,1 % v strukturi časa in to v mesecu, ko planiramo vse sile na proizvodnjo in odpremo izdelkov za sezono jesen — zima. Redni letni dopusti so znašali v septembru po TOZD sledeče: LOČNA 3.16 LIBNA 2.26 DELTA 2.46 TIP-TOP 2 92 TEMENICA L76 ZALA 1.86 COMMERCE DSSS Povprečno 2.1 % Zelo različna je tudi slika bolniških izostankov v 9 mesecih: TOZD Bolniška do 30 dni (plača TOZD) Bolniška nad 30 dni (plača soc. zav.) LOČNA 3,43 0,98 LIBNA 5,65 1,85 DELTA 3,65 0,62 TIP-TOP 3,95 2,42 TEMENICA 4,17 4,19 ZALA 2,42 2,65 COMMERCE 2,50 1,73 DSSS 2,64 2,11 Povprečno 3,79 1,60 Tozd Temenica prednjači v bolniški do 30 dni in nad 30 dni. Tozd Libna pa prednjači v bolniški do 30 dni. Doseganje norme in plana proizvodnih minut Že v uvodu smo povedali, da smo v letošnjem letu skrajšali čas izdelave v proizvodnji za povprečno 6 %, kar moramo v primerjavi z letom 1980 upoštevati. Bolje rečeno, kar je letos doseženo v indexu 100, bi po osnovah v letu 1980 pomenilo index 106. Proizvodni učinki v 9 mesecih so bili: TOZD Dosežena norma kumulativno Dosežen plan fakturiranih minut LOCNA 104,5 103,2 LIBNA 102,6 95,5 DELTA 95,2 91,9 TIP-TOP 110,4 107,5 TEMENICA 108,9 92,4 ZALA 111,9 103,1 Povprečno Labod: 102,3 97,6 Upoštevajoč število zaposlenih 2 % nad planom, je produktivnost v tem obdobju porastla za 1,6 %, kar je spričo težav pri nabavi kvalitetnih surovin in ob pomanjkanju strojne opreme še vedno uspeh. Pri TOZD Delta Ptuj je treba upoštevati vpliv preko 100 delavk, ki še nimajo 2 leti delovnih izkušenj, pri TOZD Ločna, Tip— top, Temenici in Zali pa enoizmensko delo. Fakturirane minute so bile po obsegu in namenu dosežene takole: TOZD Doseženo v v oon minutah struktura Namen j eno dom. trg za : Izvoz LOCNA 22,296 22,1 71,12 28 ,88 LIBNA 20,041 19,9 74 ,17 25,83 DELTA 23.203 31,9 59,98 40,02 T 1 P-T0P 10,828 10,7 78,01 2 1,09 TEMENICA 8,520 8,4 75,51 2 4,49 ZALA 6,771 6,7 73,22 26,78 K00PERAC 1 J A 3,989 - - - SKUPAJ 104,651 100,0 6^,42 30.58 Ker je bila kooperacija pretežno namenjena izvozu, smo v globalu dosegli planirano raz- labod Realizacija plana prodaje: a) na domačem trgu milijonov din Index na plan 675 Index na 30. 9. 1980 116 b) Izvoz na konvertibilno področje 133 2,854.013 USA dolarjev Izvoz na klirinško področje 790.355 USA dolarjev SKUPAJ 3,644.369 USA dolarjev merje 65 % za domači trg in 35 % za izvoz. ali index 106,1 na isto obdobje leta 1980. Toda zaradi sistemskih formalnosti pri odpremi blaga v izvoz je bilo 30. 9. 1981 na zalogi pripravljeno za izvoz blaga v vrednosti 391.000 USA dolarjev. Upoštevajoč ta primer je DO Labod proizvedel za izvoz skupaj 4,002.000 USA dolarjev ali 16,5 % več kot leta 1980. V letu 1981 se je močno povečal klasični izvoz, v upadanju pa so predelavni posli. Na zmanjšanje obsega izvoza obračunsko vpliva tudi udeležba proizvajalcev tkanin pri izvozu po 67. členu Zakona o deviznem poslovanju. Celoten plačan prihodek od izvoza znaša 123,454.000 din ali 14,8 % v strukturi celotnega prihodka. Akontacija netto osebnih dohodkov na delavca TOZD Mesečno v din v letu 1981 1 nd ex na 30.9.1980 tndex na leto 1 980 LOCNA 7.899 128,5 113,9 L 1 BNA OD 191,3 120,6 0ELTA 7.802 >36,0 123.3 T 1 P-T0P 8.569 129,2 115.9 TEMENICA 8 . 1 51 132,8 115,7 ZALA 8.415 127,7 113,0 COMMERCE 11 .690 131,5 114,8 osss 11.471 138,8 121,8 Povprečno Labod 8 . 553 133,6 118,0 Povprečni neto osebni dohodki v TOZD za obdobje 1—IX./80 so znašali 5.956 din, letos pa 7.973 din — index 133,8, povprečni osebni dohodek za celotno DO pa lani 6.402 din, letos pa 8.553 din ali index 133,6, kar dokazuje, da je bila povprečna rast OD v TOZD enaka nivoju DO. Povprečni OD režije in razmerje do povprečnih akontira-nih osebnih dohodkov v proizvodnih TOZD za 9 mesecevje doseženo: TOZD OD režije mesečno v din Razmerje LOCNA 12,120.49 1,52 LIBNA 11.194,36 1,40 DELTA 11.024,00 1,38 TIP-TOP — — TEMENICA 10.656,32 1,34 ZALA — — COMMERCE 11.640,40 1,46 DSS 11.471,20 1,44 Udeležba TOZD v skupnih dohodkih po vloženem delu Glede na efektivno opravlje- no delo so posamezne TOZD dosegle sledečo udeležbo v skupno ustvarjenem prihodku: Akontirani osebni dohodki so glede na planska določila dosegli sledečo stopnjo pokritja TOZD Udeležba vseh TOZD Udeležba samo proizvod nih TOZD LOČNA 15,94 19,36 LIBNA 16,76 20,36 DELTA 27,09 32,91 TIP-TOP 9,51 11,55 TEMENICA 7,23 8,79 ZALA 5,79 7,03 COMMERCE 17,68 SKUPAJ 100,00 100,00 TOZD LOCNA TOZD LIBNA TOZD DELTA TOZD TIP—TOP TOZD TEMENICA TOZD ZALA TOZD COMMERCE DSSS DO LABOD 88,6 93,9 92,6 94.4 92,6 95,3 99.5 107,7 94.5 Celotni prihodek, dohodek In čisti dohodek TOZD Celotni Porabljena pr i hod ek sredstva Dohodek v 000 din čisti do hod e k LOČNA 132,256 79,906 52,350 37,223 L 1 B NA 136,722 83,475 53,247 39.794 DELTA 2 2 0 , k 7 8 133,949 86,529 64 , 276 T 1 P-T0P 78,632 47,641 30,990 23,020 TEMENICA 5 9,2 3 ^ 37,283 21 ,950 14,936 ZALA k 7,58 1 28.583 18,997 13,888 C0MMERC E 150,068 90,687 59,381 35,755 DSSS 25,667 8,604 17,063 13,611 SKUPAJ 850,642 511,131 339,510 242,507 Angažira nje čistega dohodka in ostanek za usmeritev ¥ 000 din ez. Ostanek za delitev TOZD Za OD S tanovanJ ska izgradnja Skupna poraba 0 b v . r 1 sklad LOČNA 29,253 1 ,472 1 ,650 1,208 3,637 L 1 BNA 29,077 881 1,710 1,331 6,794 DELTA 1*7,628 2 ,003 2,910 2,263 8,817 T 1 P-T0P 16,416 727 8 1 0 774 3,330 TEMENICA 12,760 456 750 548 • 357 ZALA 9,854 352 54 0 474 2,455 COMMERCE 28,915 1 ,449 1,106 1 ,384 2,900 DSSS 11,758 586 1 ,266 - - SKUPAJ 185,665 7,929 10,380 7,986 28,653 Tudi v tem primeru moramo upoštevati, da visok odstotek pokritja za OD v DSSS izvira iz nezasedenih^delovnih mest. Pri TOZD LOČNA pa v obratni smeri nekateri vplivi ob prehodu na enoizmensko delo. V manjši meri vpliva na nižji odstotek pokritja razlike med vkalkuliranimi in izplačanimi nadomestili za redne letne dopuste. Poseben vpliv na celotni prihodek in dohodek ima višina neplačane realizacije, ki se je povečala od 25,084.000 v začetku leta na 70,261.897 din 30.9. 1981. Glede na vrednotenje zalog gotovih izdelkov in nedovršene proizvodnje po surovinski osnovi zmanjšuje dohodek tudi povečanje teh zalog, ki so porastle iz 95,576.410 din na 155,202.210 din. Vkalkulirani riziko za zaloge v maloprodaji za sezono jesen—zima, znaša skupaj 35,354.369 din. Za posamezni TOZD to predstavlja: v 000 din TOZD LOČNA 6,535 TOZD LIBNA 6,610 TOZD DELTA 10,520 TOZD TIP-TOP 3,720 TOZD TEMENICA 2,854 TOZD ZALA 2,288 TOZD COMMERCE 2,821 Zgoraj navedeni vplivi na dohodek po stanju 30. 9. 1981 so v takem obsegu prav zaradi sezonskega vpliva odpreme naših izdelkov kupcem saj je fakturirana realizacija v mesecu septembru dosegla vrednost 205,407.548 din ali 24 % letnega plana prodaje. Posebni vplivi na skupen prihodek in dohodek Plan celotnega prihodka po plačani realizaciji smo v DO LABOD realizirali v višini 850,642.204 din ali index na plan 111,82. Vkalkulirani poslovni stroški v odnosu na plan pa so dosegli index 122,4, Po TOZD takole: TOZD LOČNA 123,3 TOZD LIBNA 117,7 TOZD DELTA 115,8 TOZD TIP TOP 182,5 TOZD TEMENICA 133,7 TOZD ZALA 132,6 TOZD COMMERCE 109,8 DSSS 110,9 SKUPAJ POVPREČNO DO LABOD 122,4 Pri TOZD Tir TOP vplivajo na stroške nad planom tisti stroški vzdrževanja in amortizacije, objektov, kijih TOZD daje v najem Modni hiši in Mladinski knjigi. Ker je po naravi dela največ omejenih stroškov po družbenem dogovoru (dnevnice, reprezentanca, reklama, honorarno delo itd.) v TOZD COMMERCE, kar je bilo v planu že upoštevano, kaže počasnejša rast stroškov v TOZD COMMERCE in DSSS na stabilizacijsko obnašanje. Iab©d Ustvarjanje in delitev celotnega prihodka v odnosu na pla n za isto obdobje v lanskem letu 000 din • V Plan 1981 REa 1 i z 1 rano 1 - IX.1<*8l 1 nd ex 1 . Celotni prihodek 1 ,014.300 850.642 83,86 2 . Porabljena sredstva 595.490 510.131 85,67 3 . DOHODEK 418.810 340.510 81,30 1». Obveznosti Iz dohodka : - davki in pri spevki 63 . 079 60.821 96,42 - pospešena amortizacija 18.816 15.480 82,27 - DS S S 28.935 21.701 75,00 5. CISTI DOHODEK 307.980 242.508 78,74 - osebni dohodki 232.355 185.665 79,91 -sltladi : 75.625 56.843 75,16 \ skupna pora ba 18.500 12.628 68,26 stanovanjska sredstva 10.900 7.930 72,75 rezervni sklad 10.500 8.086 77,01 bruto poslovni sklad 35.725 28 . 199 78,93 1 - 1 X . /80 1 - 1 X . 8 1 1 nd e x 1 . Celotni prihodek 621.431 850.642 136,88 2 . Porabljena sredstva 3 67 .0 52 510.131 138,98 3 . DOHODEK 254.379 340.510 133,86 1». Obveznosti iz dohodka 51.498 98.002 190,30 - davki in prispevk i 28.229 60.821 215.46 - pospešena amortizacija 6.361 15.480 243,36 - D S S S 16.908 21 .701 128,35 5- CISTI DOHODEK 202.881 242.508 119.53 - osebni dohodki 150.674 185 .665 123,22 - skladi: 52.207 56.843 108,88 skupna poraba 17.160 12.628 73,59 stanovanjska sredstva 8.591 7.930 92,31 rezervni sklad 6.I89 8.086 130,65 bruto poslovni sklad 20.267 28.199 13 9,1** i Seja izvršilnega odbora DS DO LABOD v času, ko zaključujemo oblikovanje te posebne številke našega glasila še traja. Zato iz današnje razprave povzemamo le nekatere zaključke: 1.10 je ugotovil, da so vse TOZD in DSSS sledili njegovemu pozivu, da v mesecu avgustu, septembru in oktobru v podaljšanem delovnem času prispevajo k izpolnitvi planskih nalog za domači trg in za nadplanski izvoz. 2. Upoštevajoč vskladitev časov izdelave v primerjavi z lanskim letom je tudi tekoči plan proizvodnje prekoračen, storilnost pa se je kljub nekaterim objektivnim težavam povečala za 1,6 % (deloma tudi zaradi rasti storilnosti v začetni brigadi v TOZD DELTA). 3. Rast poslovnih stroškov po planu je hitrejša kot je rast skupnega prihodka. Ta razkorak je 11,4 %. Opravičujejo ga deloma povečana neplačana realizacija in povečanje zalog, ki predstavljata zmanjšanje celotnega prihodka za več kot 10 %. Kljub temu se mora takoj pripraviti še posebna analiza rasti stroškov. 4.10 je tudi ugotovil, daje rast osebnih dohodkov na nivoju delovne organizacije v skladu z družbenim dogovorom. 5. Pri primerjavi obračunov do- hodka in delitve na osebne dohodke, odnosno obračuna norm in premij pri akonti-ranju OD v TOZD, je 10 ugotovil različen pristop. Zato je naročil plansko analitski službi, da izvrši inštruktažo in sestavi še podrobnejša navodila za enotno izvajanje politike delitve in nagrajevanja po delu. Analizirati mora tudi občasne vplive zalog gotovih izdelkov na dohodek posamezne TOZD in pripraviti predlog za odpravo teh pojavov. Prav tako so v TOZD COMMERCE zunanji vplivi na rast poslovnih stroškov v nesorazmerju rasti plana proizvodnih minut in je potrebno do zaključnega ra- čuna in za plan 1982 poiskati ustreznejšo metodologijo zajemanja skupnih stroškov nabave in prodaje. 6.10 je tudi ugotovil, da je predlog delitve čistega dohodka na osebne dohodke in sklade za DO kot celoto v skladu s planom, po TOZD pa zelo različen. Ce ne bi bilo vpliva neplačane realizacije in dohodka v zalogah, bi uspešnost gospodarjenja, ocenjena po družbenem dogovoru še dovoljevala v najboljših primerih izplačilo do 17% na akontirane osebne dohodke v III. tromesečju. Zato bo ta proračun možen šele po plačani realizaciji v IV. tromesečju.