Inserati se sprejemajo in velji tristopuH vrsta:
i kr., če ae tiska Ikrat.
» n n n * n
n ii n ti ^ *i fri večkratnem tiskanji se •ena primerno »manjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovans pisma je ne aprejemajo
Naročnino prejema opravuištv administracija) in ekspedicija na Btarem trgu h. it. 16
Političen lisi za sloraski narod.
Po poŠti	prejeman velia:
/.» eeio letu	, . 10 gl. — ur.
is poi ieta	. . 5 .. —
ih četrt lem	. . 'J „ od ,,
V aflministraciji velju r
Z« eeio ieto .	i gi. 40 br.
ta poi ietH .	4 „ 'JO 1(
ta četrt ieta . . 'J ,, 10 „
V Ljubljani u« dom poniijan ^	.
velja 60 ur. več na ieto.	,	'
''•■StttV-
Vredniitvo ;e na Hregn tusna' ;tK j-V štev. 190.	'
izhaja po trikratna teden in iiii-er • 1>l.-- X, j
v torea , četrtek m aoooto.
Kdo je slaho gospodaril?
NaSi nemškutarji bo svoj volilni oklic včeraj objavili tudi v turškem listu, da bi tudi Kočevarji zvedeli, kako slabo je gospodarila dosedanja narodna večina deželnega zbora z deželnim premoženjem. Ker tega oklica ne smemo kritizirati, če nočemo, da naš list zopet ne zapade slavni policiji, hočemo danes po številjenju preiskovati, je li res narodna večina tako slabo gospodarila, kakor trdi nemčurski volilni oklic.
L. 1865, pravijo nemčurji, je bilo za bolnišnico potreba 41 300 gl. letos velja tista bolnišnica 59.700 gld. To je res. Ali 1. 1805 bilo je 1595 bolnikov, letos pa jih je v proračun vzetih 3300. L. 1865 so nemčurji za 1595 bolnikov izdali 41.300 gld.; če se vsi ti stroški razdele na število bolnikov, pride tedaj na vsakega boluikn okoli 20 gld., letos pa se je za 3300 bolnikov odločilo 59.700 gld., kar za bolnika znaša okoli 18 gld. Kedo je tedaj slabo gospodaril, ali nemčurji pred 1. 1805, k! so za vsakega bolnika potrosili 20 gld., ali pa narodna večina, ki je stroške za vsakega bolnika od 20 gld. zmanjšala na 18 gld. ? Če bi se bilo za bolnika toliko izdalo, kakor so I. 1865 plačevali nemčurji, bi stroški za bolnišnico letos ne znašali 59.700 ampak 85.800 gl.
L. 1865, trdi nemčur dalje, bilo je za najdence treba 19.600 gld., letos stanejo naj-denci 27.400 gld. (ne kakor napačno trdi volilen oklic nemčurski 59.700 gld ) Tudi to je res. Toda kje so ti najdenci? Narodna večina sprevidivši, koliko stroškov je najdenišnica
prizadevala deželi, jo je odpravila iu za tiste najdence, ki so ostali še iz prejšnjih let, izdalo se je 5400 gld., tedaj še tretjina tega ne kakor 1. 1865, ostalih 21.000 gld. pa bo morala dežela naša plačevati za najdence v tujih najdenišnicah. Ali je pa narodna večina našega zbora kriva, da v Trstu in gornji Avstriji, kjer vladajo liberalni lahoni in nemčurji, niso še odpravili najdenišnice in da kranjske vlačuge tje hodijo na porod ter deželi uapravljajo te ogromne stroške? Naj naši nemčurji svoje liberalne sobrate v Trstu iu na Avstrijskem pripravijo, da bodo tudi tam odpravili najdenišnice, potem dežela omenjenih stroškov za najdence več ne bo imela.
L. 1865, zopet javkajo nemčurji, je bilo potreba za norišnico 6400 gld., letos stane 29 800 gld.
Tudi to je istina; pa če bi bili pošteni, bi bili morali povedati, da je bilo 1. 1865 le 58 norcev, letos pa so jih za celo leto v proračun vzeli 400. "Nemčurji so I. 1805 za 58 norcev potrosili 6.400 gld., kar za vsacega znaša okoli 110 gld., narodna večina pa jeza 400 norcev odločila 29.800 gld., tedaj za vsakega uorca okoli 74 gld. Prevdarite tedaj zopet sami, kedo Je slabo gospodaril, ali nemčurji, ki so za enega norca potrosili lil) gld., ali narodna večina, ki jc te stroške za enega blaznega zmanjšala na 74 gld., dasi se je vse tolikanj podražilo? Če bi bila narodna večina ostala pri stroških, ki jih je nemčurska stranka 1. 1 865 deželi napravila za enega norca, bi no-
rišnica deželi ne prizadevala samo 29.800 ampak 44.000 gld.
Enako razmero nam kažejo vse številke, ktere bi bilo pa preobširno tukaj vse navesti in bodemo le o priliki podali zopet nekaj takih izgledov, da boste sami sodili, je li res narodna večina tako slaba gospodarila, kakor ji očitajo nemčurji.
Če se je za deželne vradnike 1. 1865 izdalo le 18.700 gl., letos pa 37.200 gld., tega ni kriva narodna večina, ampak čedalje obilnejši posli, ki se deželam nakladajo in zarad kterih je bilo treba število vraduikov povikšati. Pa tudi ti stroški 37.200 gld. bi se bili letos zopet povikšali , če bi bilo šlo po volji nem-čurskih poslancev, ki so hoteli nekterim deželnim vradnikom nakloniti še veče plače.
O gledišči pravijo, da je 1865 stalo 2800 gld., letos pa 8683 gld. in hinavsko pristav-Ijavljajo : Kaj vam kmetje gledišče v Ljubljani koristi? Tega pa ne povedo, da se slovenskemu gledišču daje le 2400 gld. letne podpore, in da večino drugih stroškov prizadeva nemško gledišče, zarad kterega je treba velikih poprav, kterih bi za slovensko gledišče ne bilo treba, in da stranka nemčurska za svoje gledišče zahteva čedalje veče podpore , kakor tudi o tem čisto molče, koliko so deželo 1.1865 stale šole, in koliko jo stanejo sedanje od liberalcev osnovane.
Kar pa zadeva norišnico, o kteri trdijo da bo stala pol milijona gld. in da jo bodo morali plačati kmetje, naj povemo, kar o tej reči pišejo „Novice." Že 1. 1863 je sklenila
Torpedo.
(Iz ,,Našinea").
Ta strašni stroj je znašel pred 70 leti Amerikanec Fulton in ga nazval po znani ribi trnjači „Raja torpedo", ktera prizadeva električne udarce, da zasači svoj plen ali pa da se brani sovražniku. So pa torpeda dvojne vrste: defensivna in offeusivna. Defensivno torpedo leži tiho in nepremično pod vodo, dokler se ne približa ktera neprijateljska ladija. Kakor hitro pa ladija nanj trči, se njegova notranja tvarina vžge, raznese in tako ladijo pokonča. OlTensivno torpedo je pa treba samo nekako približati ladiji in precej jo raznese. Za napravo torpeda jc treba: 1. steklenice z vratom, ki drži okol deset bokalov; 2. lesenega zaboja, v kterega se dene ta steklenica; 3. steklene cevi; 4. probkovega zamaška; 5. malo žveplene kisline; malo sladkorja in klorove soli; 7. okol 10 kil smodnika.
Smodnik se naspe v steklenico in v za-mašek sc vtakne steklena cev; ua smoduik se položi mala posodica s sladkorjem in klorovo soljo. Potem se napolni cev z žvepleno kislino in sicer tako, da zamore žveplena kislina samo tačas kaniti v posodico s soljo, kadar se cev zlomi; steklenica se zamaši in dene v
zaboj tako, da samo cev veu moli. Sedaj se dene ta zaboj pod vodo. Kako se mora pa vršiti, da spolni torpedo svojo nalogo? Plavajoča ladija udrobi naenkrat molečo stekleno cev. Morebiti se stari ljudje še spominjajo prvih vžigalnih klinčkov z višnjevimi in rude-čimi glavicami. Ti kliački so se pomak&li v steklenico, iz ktere so se goreči potegovali. V steklenici je bilo nekoliko žveplene kisline, glavica je bila pa iz klorove soli. Ta sol se pa vname v dotiki z žvepleno kislino in sladkorjev pridevek poviša pleme. Enaka se godi tudi pri torpedu. Iz razbite cevi kane žveplena kislina na klorovo sol, zmešano s slad korjem, ta se vname in zapali smodnik, kar se zgodi vse v enem trenutku, smodnik se raznese in prebije ladijo spodaj ali od strani. Skoz to razpoklino se voda nabere in ladija utone. Taka so navadna torpeda. Novejša torpeda se pa prižigajo z električnim tokom. Avstrijska torpeda te vrste so po 103 centimetre visoka in po 100 centimetrov široka iz železnega pleha, tehtajo okol 900 kil in so nabita z 224 kili strelne pavole. Od torpeda pelje drat k opazovalnemu mestu na suhpj zemlji, kjer je priprava, ktera pokaže, kedaj priplava ladija ravno nad torpedo; v tem trenutku se torpedo vname z električnim
tokom in ladija je proč. — Offensivna torpeda pazijo sama na neprijateljsko ladijo. Njih so-stava je zelo ostroumna. Nektera se sama premikajo po danem pravcu in plavajo kakor riba. Podobo imajo tako, kakor bi bila dva sladkorjeva stožka z debelimi konci spojena in plavajo z naprej obrnjeno ostjo; narejena so pa iz samega železa. V odprtino se dene strelivo in zraven tega se še po trombi natla-čijo z zrakom. Kdar se torpedo spusti, začne zgoščeni zrak pri posebni luknji ven dreti in sicer nenavadno naglo. Ta zračni tok pa vrti lopatosto kolo v torpedu in to kolo žene stroj. Tudi ima malo krmilce zavolj ravnega plavanja. Kdar dospe torpedo k ladiji, zadene s prednjo ostjo v ladijo in se razpoči. — V novejšem času rabijo namestu zgoščenega zraka raji ogelno kislino, ktera obdrži torpedo dalje v teku. Tako torpedo zamore plavati 4000 korakov daleč. — Ruska dostojnika Dubošev iu Šestakov sta morebiti rabila pri razbitji turške ladije drugačna torpeda. Naložila sta jih nekoliko na rumunsk čolnič, se približala v temi k turški ladiji, kjer sta torpeda pogrez-nila. Netila so se vnela a razneslo jih je še le tsčag, ko je prišel ogenj k strelivu. Med tem je pa že čolnič davno bil odveslal.
tedauja nemška večiua zidati novo norišnico. Po nasvetu narodnjaka dr. Tomana obrnil se je deželni odbor s prošnjo do pre-svitlega cesarja za dovoljenje , da se en del tako imenovane dobrodelne državne loterije nakloni napravi nove norišnice. Prošnja je bila vslišana in dežela je dobila velikodušni dar 35.300 gld., za ktere so se nakupile obligacije, kteri kapital se je po oporokah g. K. Zalo-harja in g. J. Kozlerja dosedaj že narastel na visoko. Dež. zbor je letos, tedaj čez 14 let, le izpeljal, kar se je bilo sklenilo že 1. 1863. V ta namen je dovolil 129.000 gl. (ne pol milijona, kakor laže nemčurski oklic), da se zidajo potrebni prostori ua Studencu, v ktere se bode lahko ob enem sprejelo 160 norih in ki bodo zadostovali vsaj za 10 let, pa se pozneje po potrebi morejo razširiti po načrtu že narejenem. Narodna večina pa v vedni skrbi, da se davkoplačevalcem ne povikša breme, je tudi skleuila, da se zadevni del obligacij norišno-stavbe-nega zaklada zastavi, slučajno proda. Razvidno je ledaj iz lega, da se zavoljo zidanja nove norišnice ne bodo povckšalc deželne priklade ne za en sold nc!
Kmetom tedaj za uovo norišnico ravno tako ne bo treba nič plačati, kakor duhovnikom ne, kterim nemčurski volilni oklic oponaša, da ne plačuje nobenega davka. Že včeraj smo povedali, da duhovniki ne plačujejo le samo tistih davkov kakor drugi državljani, ampak razun tega še posebne davke, kteri drugih ljudi ue teže. In ker sc mora vse cer kveno premoženje naložiti v javnih zakladih (fondih), ali vsaj naznaniti, če je naloženo drugod, duhovniki svojih dohodkov ne morejo prikrivati, kakor jih lahko prikrivajo posvetni bogataši in morajo od vsacega bora in celo še od tistih krajcarjev plačevati davek, ktere za vstanovljene maše dobivajo.
Iz tega lahko previdi vsakdo, da je vse laž, kar nemčurski volilni oklic našim kmetom našteva, da bi jih laglje vjeli. Kaj pa bode sledilo potem, pojasne naj vam ta-Ie zgled. Če komu uide konj in ga hoče zopet vjeti, ga prijazno kliče in mu detelje moli. Kadar ga je pa vjel, in dobro obrzdal, mu ne nasuja ovsa in detelje v jasli, ampak z bičem mu jo prav dobro nabriše, da si zapomni, kedaj da mu je bil ušel. Kedo da je ta konj in komu da je uhitel, ue bodemo pojasnovali, tudi se ne bodemo čudili, da peščica detelje konja zapelje, ker žival v svoji neumnosti ue ve razsoditi, kaj da jo čaka, vprašamo pa : Je li res kdo na Kranjskem tako neumen, da bi hotel podoben biti takemu konju?
državne podpore? Morda vi nemškutarji? Ali ne kmetijska družba, kteri tajnik je gosp. dr. Bleiweis? Kdo podučuje po časnikih in knjigah našega ,,kmeta" in mu tako pomaga, da zavoljo večih pridelkov po zboljšanju kmetijstva in živinoreje lože plačuje visoki davek? Ali ne narodnjaki?
Kaj ste dobrega storili za „kmeta" vi, ki sovražite njegov jezik, mu vsilujete nemščino, jemljete vero s tem, da ga hujskate zoper duhovščino? Kaj ste storili za-nj vi, ki hočete, da bi imel nemške šole, v kterih se nič ne bi naučil, kakor par nemških besedi? To — to pomislite, potem bodete tudi spoznali, kako pametno ravna „kmet", če vam nič ne upa, in za vas ne mara.
Tedaj vam to, da v sili odpadete od svojega načela „nix kraneriseh" in našega ,,kmeta" prav po sirenski zapeljujete v njegovem .'slovenskem jeziku, ne bo prav nič pomagalo. Redki so med našim prebrisanim in po vas tolikokrat že opeharjenim ljudstvom taki, ki vam bodo šli na limance. Človek, ki se vedno laže, vse obeta, pa nič ne spolni, čegar dejanje je besedam ravno nasprotno, ki zaničuje pri-prostega ,,kmeta", tak človek nima vere pri narodu našem, ker je sploh nikjer ne bi smel imeti.
Zato se pa mi za trdno nadjamo, da bo uemčurskemu zapeljivemu žvižganju ljudstvo naše dalo najsijajniši odgovor s tem, da bo volilo za volilne može le možake, ki bodo trdni ko skal«' stali na naši slovenski, narodni strani ter izbrali za svoje zastopnike prave domoljube, ne pa takih, ktere jim bodo nemškutarji ponujali.
1 bojišča.
Od Donave se poroča, da utegnejo Rusi v 10 dneh preiti čez velikansko reko. Glavna moč turška se zbira pri Vidinu, liuščuku in Silistri, kjer so najglavnejši prehodi čez Donavo. Ktero pot da bodo Rusi izbrali, se še ne v<5. Da se pa Turki sami ne nadejajo, da bi zamogli Rusom prehod čez reko zabra-uiti, priča najbolj to, da na vrat na nos vtr-napenjali, I jujejo na balkanu prelaze, ki peljejo v Sofijo takemu podvzetju j in Drenopolje. Slutijo namreč, da utegne moč niste dosegli, da je ljudstvo I ruska vdariti čez Sofijo proti Dreuopolju, kar
ali vsaj „kranjski", čeravno je njih geslo sicer „uiks kraineriš". In ravno Dežman, ta prototip, ta vzor vseh nemškutarjev, ki v deželnem zboru divja zoper vse, kar je slovensko, ravno ta Dežman — prav po svoji pesmi o ,,prokletih grabljah" — ob času volitev, ko vidi, da je nemški glas narodu našemu tuj, nerazumljiv, poišče vse predale svojih možgan po slovenskih besedah iu z njih sestavi sicer okoren, a vendar zloben oklic do naših „kme-tov", kakor nemčurji zaničljivo imenujejo naše ljudstvo. Tudi letos se je stari Kranjec vsedel za mizo in sestavil spis, kteremu je dal naslov ,,Kmetje I"
„Kmetje" tedaj I „Kmetje"! Beseda ta velja pri nemčurski gospodi za zabavlj co, „kmet" pomeni pri nji toliko, kakor surov, neomikau, neotesan človek; če boš nemčurju rekel „kmet", mu bo to razžaljivo, ne mara te gre še v Križanke tožit zavoljo razžaljenja časti.
Kar stari renegat pod tu omenjenim naslovom pravi ,,kmetom", tega jaz ne bom pretresal, ker tega vredno ni. Meni zadosti to, da se v sili nemčurji tako globoko ponižajo, da pišejo slovenski in celo „kmetu". Gotovo je to veliko premagovanje, grozna žrtev, za ktero se bodo odškodovali s tem, da zopet šest let potem ne bodo pogledali „kmeta" in slovenski govorili le s posli.
Res, ti nemškutarji morajo malo poznati naše možake po kmetih, če se jim tako neumni zdč, da upajo od njih, da se jim bodo tako brž na limance vsedli. Menite, da je naš „kmet" res še tak, kakor ste ga vi pustili? Menite, da se res še trese in na kolena pada pred vsako visoko pinjo, dolgo suknjo ali zlatim zavratnikom? Da, če bi bili vi še gospodje, bi bil „kmet" res le tlačan, ki ima le delati kakor živina — za vas. Ali hvala Bogu! Ni dolgo tega, kar ste ga vi spustili iz vojnic, ker ste ga spustiti morali; ni dolgo tega, ali vendar dosti dolgo, da kmet ni več „kmet" po vaših mislih. Zasluga vaša to ni, kajti vi mu niste dali ne ene slovenske knjige, ne enega poduka v domačem jeziku, marveč ste se vselej in povsod po vseh močeh da bi spodrezali vsakemu žile. Da tega naše vkljub temu storilo v izobraženji ali kulturi lep korak naprej, to zares ni vaša krivda, kajti ,,ultra posse nemo tenetur". Narodni požrtvovalni možje so bili močneji od vas, prekrižali so vaše nakane, skrbeli za mnogovrsten poduk ljudstva in da dandanes naš
Ali jih vidite?
Motto: Nix kraiuerisch !
Nemčurji in ustavoverci naši so šest let tako moški in prevzetni, da našega kmeta še ne pogledajo ne; da bi ž njim govorili pa celo slovenski, na to še misliti ni. Le nekteri odvetniki njihove barve se sem ter tje tako ,ponižajo", da govore s kmetom slovenski ali marveč „kranjski", pa tudi le takrat, če jim denar prinese. Sicer je kmet kmalu opravil pri takem gospodu, pojasnila mu daje le tolmač hlapec ali strežaj, ali pa hišna, „gospodo" je sram slovenski govoriti, ker to je poselski jezik.
To se godi šest let, če namreč deželni zbor ni prej razpuščen. Ko pridejo nove volitve, se pa reč hipoma spremeni. Kakor zna na morji ob času viharja vsak moliti, tako zna vsak nemškutar ob času volitev slovenski
bi bilo tem laglje, če se tudi Srbi zopet vde-leže vojske.
V Bukareštu so ustrelili 2 ogleduha, ki sta na cigaretni papir risala rumunske pozicije.
Iz Hercegovine se poroča, da boji med Turki in Črnogorci se nadaljujejo, da pa Turki kmet ni več „kmet" v vašem zaničljivem po-S še niso prodrli skoz dužko sotesko, menu besede, se ima zahvaliti le duhovščini Iz Odese se poroča da sta se parnika
in drugim narodnjakom. Mislite, da ,,kmet" tega ne ve? Menite, da bo vam, ki le takrat zmenite se zA-nj, kedar ga potrebujete za svoje samopridne namene, več verjel, kakor tistim, ki neprenehoma delajo za njegov prid, večkrat v svojo lastno škodo, zmiraj pa brez
,.Konstantin" in „Vladimir", ki sta imela nastaviti torpede, vrnila z vsemi čolniči razun enega, kterega je šel parnik „Argonaut" iskat. Parnik „Konstantin" se je bil na 5 milj približal Sulini, kjer je zapazil 3 turške monitorje in odposlal proti njim čolniče s torpedi,
sebičnih namenov? Mislite li, da ne ve, kaki I ktere je neki monitor hudo napadel. Kakšen tički da ste? Slep, gluh in neumen bi moral j vspeh da je razlet torpeda imel, se ne ve. biti, če bi se po britkih skušnjah z vami ne I Sodi se, da se je torped zapel v ograjo. Na bil še spametoval. Kdaj se bliža volk ovcam?!čolnu se nahajajo sledovi turških karteč in Kedar je lačen.	puškinih strelov. Rusi niso nič zgubili.
Kaj ste li vi nemškutarji storili za našega! Iz Azije se poroča, da višje poveljništvo
„kmeta"? S čim se morete pobahati? Ali ni ravno uemškutarska stranka v deželnem zboru nagajala iu ustavljala se vsem napravam, ki jih je omišljcvala narodna večina kmetu na korist? Ustavljali so se nemškutarji napravi sadje- in vinorejske šole na Slapu, kmetijske šole na Dolenjskem in ravno letos tudi nastavi popotnega učitelja kmetijstva. Kdo naklanja deželi za kmetijstvo in živinoreje tako potrebne
namesto Muktar-paše prevzame Derviš paša. 12. t. m. so Turki planili iz Karsa, pa so bili od Rusov zapodeni nazaj.
i	Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 15. junija. V državnem zlioru je naš poslanec Pfeifer stavil sledeči predlog: „Glede na
to, da se na Kranjskem silno množe ekseku-tivne prodaje zemljiš zarad zaostalih davkov, in da je bilo 1, 1876 po eksekutivni dražbi v črnomeljskem okraji prodanih 32 kmečkih posestev, v novomeškem okraji 13, v krškem 4, v kostanjeviškem 7, v metliškem 3, iu so se nektere kmetije čisto pod nič prodale, ter je n. pr. črnomeljska davkarija v imenu države kmetijo kupila za 5 gld.; glede na to, da se zastali davki vkljub temu silno naraščajo in vse gospodarstvene zadeve vničitfžugajo ; glede na to, da se bo izvršitev davkarskih prememb, kakor se kaže, zopet odložila, stavi podpisani predlog: Visoka zbornica naj sklene, davkar-skemu odseku se naroči, pozornost svojo obrniti na te nepravilne okoliščine in visoki zbornici nemudoma predložiti nasvete, po kterih bi se prodaja manjih zemljiš na Kranjskem za naprej odvrnila." Tako tedaj narodni poslanci povsod skrbe za koristi našege kmeta in vendar naš turški list laže, da za narod nič ne store.
Vnanje države.
1'apcž so 10. t. m. sprejeli katoliške časnikarje, kterih se jim je poklonilo 450. Vodil jih je nadškof bolognski, ter kot vodja lista „La Scuola Cattolica — katoliška šola" prebral ne predolgo adreso; msg. Tripepi pa je izročil adresino knjigo časnikarstva katoliškega iu od časnikarjev darovane denarje in druge darove. Sv. Oče so časnikarjem katoliškim priporočali edinost v delovanju, ki daje pravo moč, in pa to, da naj se pri vsaki priliki ne imenujejo imena.
I\eiiiMki listi Francozom žugajo z voj sko, če bo senat sklenil razpustiti narodno skupščino. Ne more se dovolj zbadljivo povedati, piše „Refonn", kako se nekteri vradni listi monarhičuih vlad poganjajo za francosko republiko, kakor da bi bile monarhije le srečne, če Francoska ne postane monarhija. — V dokaz, da kulturna borba na Nemškem še ni prejenjala, odstavila je 13. t. m. cerkvena sodnija škofa limburškega mil. g. Bluma. Kakor poroča Westf. Merkur, bosta nadškof ko-lonjski Melchers in škof monastirski Brinkman ostala iu se naselila v Rimu, ker sv. Oče žele te zveste spoznovalce blizo sebe imeti.
Ilaseiittki veliki vojvoda Ludovik 111 je 13. t. m. umrl. Ker nima otrok, mu bo na-sledoval brat Kari.
Izvirm dopisi.
11. Iflariliorske okolice, 13.
junija. (Seidl. Kamškašola. Novi srenj-ski odbov.) Posrečilo se nam je, da smo se vendar enkrat znebili pri srenji g. Seidla, ki je moral novemu zastopu račun položiti od 16 let. Kakor se sliši, je svojo predstojniško čast novemu predstojniku Antonu Illebiču, izvrstnemu narodnjaku, izročil brez dolga rekši: „16 Jahre habe ich hier gearbeitet und meine besten Kriifte bei euch gelasscn, nun ist das der Lohn". Za odgovor je dobil, meni se bo pa v treh letih enako godilo. Zgubil je že srenj-sko predstojništvo v Kamci|, ni več odbornik na Kožbahu in Brestenici, kakor tudi pri sv. Križu ne; mi mu hočemo polajšati. Dobro bi bilo, da bi še pri šoli odložil težko breme, ki ga žuli. Taka fara, ko je Kamca, bi že znala zanesljivega domačega moža izvoliti za načelnika, ker jih dovolj ima, ne pa nemca. Pa nekteri ljudje so po besedah nekega kmeta kakor maček; če ga od špeha odženeš, se pa za lato zgrabi in še žarko nazaj pogleduje in ne beži! —
Novo občinsko predstojništvo je hvale-
vredno zato, da ume z majhnimi stroški celo mostove zidati. Pod pokopališčem črez potok je bil most bolj potreben kakor glavi dve očesi zavoljo procesij in za mestno gospodo, pa g. Seidl tega ni videl nikdar; tudi druge ceste imajo že v začetku boljše lice. Vendar hočejo neki trije liberalni krustači vlogo napraviti za odstranenje novega predstojništva; ko bi si le nosu ne poparili.
I/, lliiua je 30. maja o poklonu hrvaške deputacije pred sv. očetom Pijem IX. Zagrebškemu „kat. Listu" vrednik njegov An-drija Jagatič pisal tole:
Hrvatska deputacija se mudi že nekoliko dni v večnem mestu, ter ogleduje krasoto, ktero je nanesel sim stari in novi svet, poganstvo in krščanstvo. V Rimu se je naša deputacija zelo pomnožila. K njej so pristopili vsi Hrvatje iz Dalmacije , ker smo vsi eden katoliški narod. Tudi Dalmatincev je toliko, kolikor nas Ilorvato-Posavcev. To naše množuo število je šlo danes o pol dvanajstih v Vatikan. Tu se nam je pridružilo še tudi nekoliko bratov iz Istre in Moravske. Pri čakanji je bilo za nas nekoliko nevgodnih in nekoliko vgodnih trenutkov. Naši ,,viteški" bratje so hoteli tudi tu pokazati, kako nas imajo radi in so zahtevali prvo mesto v dvorani za-se in da bi se bili mi vstopili za njimi. Ko so pa vidili, da se mi za tako bratinsko ljubezen lepo zahvalujemo, so želeli, da bi se mi vstopili na eno in oni ua drugo stran. Ali mi tudi temu nismo privolili , ker smo si mi, kakor Ilrvato-katoličani, izprosili posebno zaslišanje in zarad tega ne potrebujemo in nočemo nobene mešnjave ne zmešnjave. Dalo se jim je na voljo zadaj ostati in poslušati ali raji so nas zapustili. Slutili smo, da nastane zarad tega dosti hruma in šuma, pa smo bili čisto vmirjeni vedoč, da branimo čast in dostojnost hrvatskega naroda. Vmirili smo se pa še bolj, ko je prišla med nas hrvatska velikoposest-nica Nj. visokost kneginja Thurn Taxis s svo jim sinom. Poslušat so prišli tudi Francozi in Talijani. Vse je popraševalo za ta narod , ki se nosi po francosko, a govori čisto neznan jezik. Po Vatikanu se je razlegalo: „c' est la deputation de la Croatie" (to je hrvatska deputacija). Ko sem to poslušal, mi je srce radosti igralo. Tedaj nas vendar poznajo in od sedaj nas bodo še bolj poznali. Tako ove-seljeni čakamo in čakamo, kdaj se vrata odpro, da ugledamo ono milo lice , ktero smo prišli gledat ne boječ se stroškov in druzih težav. Samo malo nas je plašilo, ker so pripovedovali Avstrijanci, da je bil sv. Oče zelo slab v nedeljo, ko je nje sprejemal in ker se je zadnje dni mnogo govorilo o njegovi slabotnosti. Odpro se vrata. Evo ga, evo ga se je čulo po dvorani. V dvorano vnide 13 dostojanstvenih oseb po licu, po držanji , po starosti — 14 kardinalov. Njega, našega milega očeta pa prineso štirje ljudje. Pokleknemo in se zelo razveselimo, ko ga opazimo in začujemo njegov glas : „8urgite". Poznala se mu ni nobena slabotnost ne na licu ne na govoru. Lice je polno in gladko , pa tudi bledo ni v razmeri z njegovo starostjo. Oči so še žive, tudi roke se živahno gibljejo, samo noge trepečejo in slabijo.
Ko so ga posadili, mu prevzv. g. nadškof v sredi med prevzv. g. škofom Strossmayerjem in g. škofom Siničiklasom, predstavi hrvatsko
Ideputacijo. Potem začne dr. conte Vojnovič čitati adreso — ali ne, on je ni čital in tudi ne vem, kako bi nazval to, kar smo čutili, ko smo iz njegovih ust slišali adreso čitati. Ne vem, če bi mogel dati kdo mrtvi besedi toliko
življenja, kolikor ga je dal conte Vojnovič hrvatski adresi. To si tudi opazil na licu vseh pričujočih. Sv. Oče vidno ganjen spremlja adreso s svojim gibanjem, kima z glavo in maha z rokama. Kardinali in mnogi pričujoči so bili do solz ganjeni. Ko jo prečita, začno škofje in drugi odličneji — kacih 15 — sv. Očetu noge poljubovati iu potem sledi papežev odgovor. Zelo ga veseli, da vidi okoli sebe zbrane Hrvate, svojo predrago deco. Ne govori o politiki, ampak prosto, kakor mu srce navdihuje, kakor govori oče s svojo deco. Opomni, koliko so storili njegovi predniki za Hrvate , slavi hrvatsko hrabrost iu pohvali Hrvate, ker so zmirom ohranili v svojem srcu vero in ostali vdani sv. rimski stolici. Pripravljen je tudi on nekaj storiti za hrvatski narod, po zgledu svojih prednikov, iu hoče že sedaj imenovati hrvatskega vrhovnega pastirja za člena najvišjega zbora kardinalskega. Zraven tega blagoslovlja celi hrvatski narod, da bi bil edin in složen, stoječ čvrsto na čvrstih temeljih katoliške vere. Blagoslavlja vse posamezne družine in deputacijo, ktera se mu je prišla poklanjat. Sedaj začno oddajati darove : hrvatski ,,Petrov novčič", od slovanskega kapitola sv. Jerolima je oddal prevzviš. gosp. škof Strossmayer adreso in „Petrov novčič", in preč. g. kanonik Iliipperger izroči antipendij hrvatskih usmiljenih sester. Temu poslednjemu darilu so se začudili vsi, kolikor jih je bilo v dvorani. Sedaj pride ta antipendij na Vatikansko razstavo. Kolikor sem jaz ogledal razstavo, mislim, da se lahko vrsti z najlepšimi darovi in da visoko preseže vse druge anti-pendije. Ko to mine, nam odneso sv. Očeta, kterega smo še spremili z glasnim našim hrvatskim „živio." Nekteri so se še tudi potlej ž njim razgovarjali v ,,cercle-u", Vsi smo bili navdušeni in zakaj bi tudi ne bili? Za nas se še dosadaj vedilo ni. Višji krogi so veliko bolj poznali najbolj oddaljene azijatske in afri-kanske narode, nego nas Hrvate. In še to, kar se je o nas govorilo , je bilo poniževaluo. Da smo bili mi sami dosti temu vzrok, je gotovo. Pa sedaj se je spremenilo, Najvišji dvor celega sveta izjavlja, da obstoji hrvatski narod in da ima ta narod odvažno pa krepko roko; prerokuje se mu, da bo njegova bodočnost tako slavna, kakor je bila preteklost in v ta namen podeli namestnik Božji na zemlji blagoslov, njemu celemu kakor tudi posameznim členom njegovim. To je znamenito za nas in za našo bodočnost; to je prešinilo vse naše misli, ko smo se razšli in to nas je zopet prešinilo, ko smo se zvečer sošli v dvorani zavoda sv. Jerolima, da bi se zopet spomnili in v srce vtisnili uepozabljive trenutke, ktere smo danes opoldne doživeli. Govoril je naš conte Vojnovič razlagajoč nam natančneje papeževe besede in proseč, da bi se vedno držali nauka, kterega nam je dal sv. Oče. Rekel je govornik, da je to za hrvatski narod prvi korak k srečneji bodočnosti, k edinosti in slogi, na kar nas je privedel sam Bog in da naj nikdar ne nehamo v korist si obračati položaj, kterega smo sedaj dobili, da ne bomo zavrženi, da ne zgrešimo cilja, za kterim idemo. Govorilo se je tudi v čast našim škofom , našemu tukajšnjemu predsedniku conte Vojnoviču, kteri je djal v svoji vzorni ponižnosti, da je vse to vspeh božje milosti iu da so storili ljudje prav malo. Iu v resnici je tako. Vsega tega si mi pred kaj meseci še misliti ne bili mogli. Malo ljudi je začelo nekaj pripravljati za to svečanost in sedaj je dal ljubi Bog, da je vse dobro vspelo. Bog nam hoče še tudi dalje pomagati, le prosimo ga z besedo iu v dejanji.
Domači naši protivniki naj pa vedo, da se je strašno boriti proti vsegamogočni božji roki.
Tako smo preživeli mi hrvatski potniki današnji dan. Jutri nam bo maševal v cerkvi sv. Jerolima presv. g. škof Smičiklas in pri-digoval prevzviš. g. škof Strossmayer. V petek bo prevzv. g. uadškof maševal in obhajal potnike v Vatikanski cerkvi sv. Petra. Ta dan pojde čestitat bodočemu hrvatskemu kardinalu deputacija Hrvatov iz te in one straui Vele-bita. Vodil jo bo prečast. g. kanonik Pavli-novič. V soboto nam bo pa maševal prevzv. gosp. prabiskup zadarski Maupas na grobu sv. Jeronima.
Domače novice.
V Ljubljani 16. junija.
(Zadnji »Slovenec") št. 64 je bil zopet zapečačen. Vvodni članek: „Kdo davke po-vikšuje", pa izvirni dopis „z hribov litijskega okraja" slavni policiji nista bila po volji. Napravili smo bili drug popravljen natis.
(Valvazorjeve kronike) 12. snopič prišel je ravnokar na svitlo in sc bo še te dni raz pošiljal naročnikom.
(Na gostilnico Čitalniško) opozorujemo naše občinstvo po mestu in po deželi, ker res zasluži, da sc je naj Slovenci zopet poprimejo. Prostori so prijetni, vrt hladen in ne prašen, za zabavo gostov je tudi dobro keglišče; sploh je težko najti v Ljubljani tako ugodnega kraja. Zato naj bo čitalnica vnanjim in ljubljanskim narodnjakom shajališče, in to tem bolj, ker se jim naglo in z dobrimi rečmi postreže. Vino je namreč izvrstno in pravo, pivo Kozlerjevo pa je letos že vse druge tuje in domače sorte prekosilo. Da so tudi jedila okusna in zdrava, o tem se vsak lahko sam prepriča. Gostilničar gosp. Ferd. Mihi je jako postrežljiv in se trudi vstreči vsakega željam. Naročil je tudi več časnikov slovenskih in drugih, da ima o sedanjem nemirnem času gost, ako hoče, kaj v roke vzeti. Nadejati se je tedaj, da se bo novemu gostilničarju posrečilo privabiti veliko občinstva in spraviti to gostilnico v nekdanje dobro ime.
(lllustrirte Geschiclite des orientalischen Krieges) je naslov knjigi, ktere 6. snopič je prišel na svitlo. Pridejana sta ji tudi zemljevida bojišča. Obsegala bo 20 do 25 snopičev po 25 kr. Dobiva se pri bukvarju O. Ivlerru na starem trgu v Ljubljani. Več o nji prihodnjič.
(Iz seje deželnega odbora !). junija.) Sklepom krajnega in okrajnega šolskega sveta i Krškem zarad upeljave nemškega učnega je zika v 4. razred ljudske šole v Krškem in v 3. razred ljudske v Leskovci deželni odbor ni pritrdil, ker o tem določujejo učni načrti, kedaj in koliko se ima v tri- in štirirazrednih ljudskih šolah nemški učiti in podučevati. — Pogojem g. Martina Hotschevarja iz Krškega, da prepusti svoje novo poslopje le proti temu Krški občini za ljudsko šolo in za napravo meščanske šole v Krškem, da v štirirazredni ljudski šoli nemški jezik ostane obligatni učni predmet, v 4. razr. pa ostane učni jezik, ter da mora biti v meščanski šoli nemški učni jezik, in ta šola ostati za vse čase nemška meščanska šola, dež. odbor ni pritrdil zato, ker ni še rešeno važno vprašanje: kdo bo vzdržaval to šolo in plačeval stroške njene, ki bi znašali vsako leto več tisuč goldinarjev, Po postavi namreč naprava in vzdr-žavanje meščanskih šol je dolžnost celega šolskega okraja, to je vseh občin , ki bi morale po prikladah na davke skrbeti za plače učiteljev, za učne pripomočke, kurjavo itd. Torej
je treba sklepa vseh občin Krškega okraja iu njih pritrjenja, da se napravi v Krškem meščanska šola pod pogoji, ki jih Ilotschevar stavi. — Prošnje za podelitev dveh Schellen-burgovih štipendij za sprejem v Terezijansko akademijo na Dunaji izročil je dež. odbor vladi ter predlagal, kterim prošnjikom naj se štipendije podelite.
(,,Turški list") poslanici gosp. Podboja v „Narodu" od 14. t. m. odgovarja, da bi morala duhovščina ljudem za poslance priporo-ročati druge može, kakor iz narodne stranke, ali pa zdržati se vseh agitacij pri volitvah. Najprej naj turški list poskrbi, da duhovščina res ne bo plačevala nobenega davka, kakor se lažnjivo trdi v nemčurskem volilnem oklicu, potem še le bo imel pravico duhovnom pri-poračati, da naj se v volilne zadeve ne vtikajo. Dokler morajo pa duhovni plačevati več davkov, kakor drugi ljudje, in dokler bode ,,Tag-blatt" tako debelo lagal, bo duhovščina zvesto spoluovala dolžnost, na ktero jo ,,Tagblatt" opominja, ter ljudem pojasnovala resnico in razkrivala jim laž.
Umrli ho:
Od ti. do 13. junija: Marija Uršič. gostinja 50 1., vsled slabosti. Jožef Kbchier, gostiln, o. 3'/9 m., za krčem. Janez Hafner, poštni strežnik 71 1., vsled starosti. Jožef Slibar, kamnosek 58 I., za prsno vodenico. — Jožefa ltanovec, cig. strež. o. 31 4 1, za vnetico grla. Vincenc Bizjak, dež. vrad. o. v Bili krščen, vsled slabosti. Jakob Hribar, del. 24 1,, Jožcfina Naglas, hiš. p. o. 8. 1., za vtriplj. možganov. Cecilija MerČun, raok. ž. 07 1,, za srčno napako. Jernej Tavčar, miz o. 2y,2 1., za vnetico, Marija Ucnko, gost. ž. 68 1., Ludovik Heytlmm, glaž. učenec 18 1., Jože Vi-tlie, čevlj. o. 3 in., vsi za šušico. Franc Per, jetnik 8li 1., vsled starosti. Peter Pečniknr, kajž. sin 24 1., Kari Hartenthaler, v posilni del., 13 1., Jernej Krašovec, del. 53 I., Kari Stiickl, rudar ski oskrbnik 48 f, vsi za jetiko. Pavla Naglas, tandl. o. f) m., Andrej Šušteršič, 70 I., vsled slabosti. Juri Hribarnik, del. 24 I., vsled vtriplj. hrbtnega moška. — Alojzij Ravnihar, vojak 17 peš polka v vojaški boln. 2. juniju.
Loterijske številke 9. junija. Na Dunaju: 3, 2, 53, 21, 54. V Gradcu: 5«, 72, 4, 30, 47.
Ti-li-Kralirnc dcnnrn« crnr 15. junija.
Papirna renta 60.45 — Srebrna r>-nt» fifi.10 Zlata renta 72.15. — lHGOletno državno pi sojilo 111 75 Hankiu« akcije 776 — Kradit.no akcije 140.50 London 126.50 — Sr„bro 112.10.— Ces. kr cekini 5.98 - 20-
frankov 10 1,).
Vabilo na naročbo.
Na občno željo odličnih hrvatskih in slovenskih rodoljubov začne v Zagrebu od 1. julija t. 1. po dvakrat na mesec izhajati ilustrovan
„Humoristički list"
ki bode donašal v hrvatskem in slovenskem jeziku, ter v njima podredjenih dialektih proizvode jugoslovanskege humora.
„liumoristički list" obsegal bo 8 velikih stranij, ter velja :	(3)
Na Avstro-Ogerskem: celoletno .... 3 gld. — kr. polletno ... . 1 „ 50 „ četvrtletno . . . . — ,, 80 „
Zunaj Avstrije:
celoletno.......4	gld.
polletno.......2	„
četrtletno......1	„
Da zamoremo določit število listov za prvi natis, prosimo vse prijatelje našega težavnega iu za danešnje razmere v-devažuega poduzetja, naj pošljejo skrajno do 25. t. m. naročnino na
Administracijo „Humorističkoga lista'' v Zagrebu Ilica br. 745.
IM-iinrNtvt-ii«* cene. 14. juuija.
Državni fondi.	u,'""r- BIW
6°0 avstrijska papirna renta . . .	j 60.60	60,75
0'/, renta v srebru............66 26	66.40
4% renta v zlatu (davka prosta) . .	72.25	72.40
Srečko (loži) 1854. 1..............108.15	108.75
„ „ 1860. 1.. celi.....III 75	112.—
„ „ 1860. 1„ petlnke . . .	119.76	120.76
Premijski listi 1864. 1.,............135.—	131.—
Zemljiščine odvezniee.
Stajarske po 5",................97,-	98.—
Kranjske, koroške iu primorske po 5°,	96 —	96.—
Ogerske po 6%................73 25	74.—
Hrvaške in slavonske po 6", ....	85.—	87.—
Sedmograške po 5B'0 ............77.51	72.50
Delnice (akcije).
Naeijonalne banke..............779,—	'782.—
Unionske banke ... ....	45,50	46,—
Kreditne akcije........142.10	141.40
Nižoavstr. eskomptne družbe .... 645.--	655.—
Anglo-avstr. banke.......68.75	69,26
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	162.75	163.26
Tržaške „ 100 ., k. d. .	119,—	121.—
50 ...... .	60.-	61.-
Radenske „ 40 gld. a. v. .	30.50	31.—
Salmove „ 40 „ „ „ .	39 25	39.50
Palfli-jeve „ 40 „ „ „ .	28 —	28 50
Clary-jeve „ 40 „ „ .	29 60 30.60
81. Genois „ 40 „ „ „ .	26.50 27.—
Windisehgriitz-ove „ 20 „ ,, „ .	25.—	25.50
Waldstein-ove „ 40 n ,, „	25 —	! 25.60 Srebro in zlato.
Ces. eekini . . . •............5.98	6.-
Napoleonsd'or.........10.10 10.11
Srebro	........111 90 112.—
Žitne cene preteklega tedna.
Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3ao/,0» mernikov.
V Ljub-	V Novem-	V Kranji	V Mari-	V Ptuju VOrmužu	V Trstu	V Celoven V Zagrebu
J{ (v (. i ljani	mestu	boru
_gl. | kr.	gl.	, kr.	gl. , lir,	gl. | kr.	gl.	| kr.	gl.	lir,	gl. \ kr.	gl. | kr.	gl. ; kr.
p. . (hektoliter ll J 90	12	50	13 I —	I I 60	10 !	8 |	94	—	—	10	—	9	—
( mernik 3 ! 64	3	84	3 70	3 54	3,6	2	16	-	-	3	6	2	76
i	|
R .. (hektoliter 6 80	6	90	9 42	7 —	7	20	J	80	----8	—	8	20
' ' (mernik 2 9	2	12	2 87	2 16	2	21	2	40	—	—	2	46	2	51
, , (hektoliter 4 80	5	50	5 ■ 20	5 90	5	25	6 j	56	—	—	6	44	3	80
(mernik 1 54	1	69	1 60	1 81	1	62	1	7»	—	—	1	96	1	16
... (hektoliter 6 18	6	60	6 50	6 | —	6	25	4	88	—	—	7	—	6	—
J ' ' (mernik 1 90	2	—	2 29	t 85	1	92	1	50	—	—	2	15	1	64
p (hektoliter 5 20	5	80	6 50	6 10	5	80	7	80	—	—	4	/|6	6	80
ir0SR 1 (mernik 1 60	1	78	2 -	1 88	1	78	2	40	—	-	1	37	2	9
(hektoliter 6 40	6	70	6 50	6 J 60	6	50	4 '	80	—	--	5	60	6	40
J urstco £meniik 2 ag	g	g	.2 29	2 -	2	-	1	47	—	-	I	72	I	66
n (hektoliter 4 20	4	40	4 65	4 20	4	26	3	90	—	—	3	60	70
UV,R " (mernik I 28	1	34	1 87	1 28	I	30	1	20	—	—	I	6	1	16