Leto ttlll., štev. 89. Celje, četrtek 12. avgusta 1926. Postnina plečana v gotooinl. Izhaja v torek, četrtek In soboto. Stane mesečno .Din 7' — za inozenistvo Din 20*—. Posamesna števiika I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredniätvo in upravništvoc Celje Strossmayerjeva uiica 1 pritliČje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Poliiika p NOVI PRORAČTJN. Proračurv ski predlogi posaineznih minüstrstev za leto 1926.-27. bi moratt biti gotovi in iizroceni. proračunskemu oddelku fi- -nančnega mkiiistrstva najkasneje do 10. t. m. Dasi je ta rok dolačen z za- konani iai dasi je fimančni minister opozoril druge ministre, naj pravočas- no iizdelajo nove pro.raciin.ske predloge za svoje resore, je ostalo njegovo opo- zorilo zainan. Le zunanje miniistrstvo se je odzvafo, vsi ostali re-sorti pa bodo rabili za sestavo svojiih proračunov najmanj še mesec dni. Poroča se, da so i'Zdatki proračuna miinistrstva zu- nan-jii-h del maiijši kakor letos. Črta.ni so bili nekateri kreditii; vendar pa je astal dispozicLjski fond popolnoma ne- dotaknjen. Ker so končana posvetova- nja z načelmi/kom proračunskega od- del'ka V. Gj.uričicem o možnosti dohod- kov za bodoče proračun>sko leto, sina- tra po porpcilu »Politike« finančni mi- nister, da'bo moral proračunske izdat- ke za prihodnje leto zinaujzati za več nego dve milijardi dinarjev. Z ozirom na to naj bi prihodnji prora.čun znašal nekoliko več kakor 10 muTi-jard di'nar- jev. p KAJ SE GODI NA RUSKEM? Med vestmi, ki priehajaio o dogodkih v RiiBi.jii iz Varšave, Bukarešto in Berli- na, so velika nasprotstva, Slike si. ne more nikdo U'Stvariti, zlasti ker priha- jajo iz Rusije same le cenzurirana po- ročila. Stiliiziirana so po naročilu .sov- jetske vlade. — Gi'asom vesti, ki so pri- spele v zadnjem času. je Zinovjev baje v Kronstadtu, Trockij pa v Odesi. Vsak tell dveh mož vodi prevra.t v svojern področju. Trockij si je kbral okolifo ob urn em morju, dočim pritkska Ziiiovjev od nasprotne strani proti Moskvi. Kon- trola nad dogodki pa je še tern manj mogoca, ker prilmjajo vsa poročila iz Kronstadia skozi Varšavo, vse vesti, ki se tičejo Ukrajiine, pa iz Bukareste. — Zadnje vesti iz Varšave vedo poročati, da se vojskujejo pri Kronstadtu rueke čete med sabo. Ta poročila je izkoristi- la vanšavska vtada, ki je vrgla veliko število vojaštva v obmej.no ozemlje. — Dočim preži Varšava proti Rusija, se priipravlja Roinnniija na vzhodu in po- sveča posebno pozornost dogodkom v obližju Odese. Na besarabski meji so koncentrirani močni oddelki in tarn si je ogledal vojsko celo romunski vojni mkiister, iz cesar se laliko sklepa, da. je ])olozaj zelo delikaten. — Iz napadov boljvševiškega tiska i^haja, da je zaeel povzročati nerede proti sovietski vladi | Zinovjev. 0 tern so več ali manj prepri- j oani v.si angleski listi, ki komentirajo j dogodke s porocil'i v tern smiÄhi. Ru- sko poslanistvo v Londomi uradno de- mantira v>se vesti o kakoršnemkoli uporu ter poroea, da so glasovi, ki so se raznesli o položaju v Ljeningradu in Kronstadtu, brez podlage. p ZAPLEMBA SOVJETSKIH DE- POJEV V FRANCIJI. Francosko cin vilno sodisče je odredilo zaplembo vse imovine Goslorga (ruski državni urad za uvoz iai i^voz) in trgovhiskega za- stopstva v Fra.nci-j;i, ki je deponirana pri francaskih banka-h. Ta korak je pripisati dejstvu. da je sovjetska vlada dala preložiti razstavo francoskiJi pro- duiktov v Rujsiji, ki bi bi>la imeTa biti. otvorjena že meseca maja, vsled cesar imajo razstavljalci veliko škodo. Fran- coski nradni krogi se posta.vljajo na stališče, da veljajo za rusko trgovinisko zastopstvo isti predpisi kakor za ino- zemske trgovce, nasel'jene na Franco skem in da vsled svojega stališča kot državna organizacija ne more zahte- vati priivi'legiiev. — Berlinska »Tägli- che Rundschau« poroea ob prilitki za- plembe bančnib zalog trgovinskill za- stopstev sovjetske Rusije v Franciji, da je sovjetska vlada poslala fxa-ncoskl vladi. noto, v kateri zahteva, da naj se zaplenjeno premoženje takoj vrne. V prianeru, da Francija tej zahtevi ne bi ngodila, bo sovjetska Rusija zaprla vse svoje trgovinske ustanove ter ustavila vse nabave v Francijii. Sovjetska vlada ! je dalje dala svojemu posTaniku Rakov- j skenm nalog, naj porabi vse mere, da, bo sovjetsko premozeaije v bancniii za- logali zopet izroceno lastnikom. Pre- lnoženje ruskili zadrug v Franciji ni bilo zapi'enjeno. p PRIMO DE RIVERA IZGUB- LJA ZAUPANJE. Priano de Rivera je disciipliniral tri visoke španske oficirje. Ka,znovan je bij poveljnik artilerije Mattlion ki general CabanMlas. Ofiicir- ja nista priiprav.ila nobenega vojaške- ga sprejema vojnemu in mornariiške- niu minitstru iz nasprotstva proti Pri- mo de Rii^eri in ker sta pristaša gene- rala Weylera. Generala Gorrea, ki je pri zadnjith nemirih agitiral proti dik~ tatorju, je de Rivera odpustil. Vse bosj se cu'ti, da je de Rivera izgiibil oporo med vojaštvom ki se mora nasranjati sarao na »Union patrioti'ca« in policijo. Diktator Primo de Rivera je izdal po- sebno ostre odredbe proti uradnikom, ki bi krittifzira.li vlado in njene odredbe. Taki uradniki bodo brez pre.i/skave naj- strožje kaznovani kar adminißtrativ- nim potem. Tudi kritika posameznih članov vi'ade državnim uradnikom ni dovoljena. DiTektorij bo uradniike na- stavljal in odstavljal. p NEMGlJA, ITALIJA IN BAL- KAN. »Gi'ornale d' Italia« se peča z gi- banjem v Nemcjiji, ki stremi za prija- teljsko spravo z Italijo. List izvaja: Ako je to misel nemškiih odgovornih čitnditeljev. potem more Italija to giba- nje spremljati ne samo s siimpatijo, marveč tudi z delom. Kar se more sto- rk i za pospešenje sporazuma glede tar r if med Trstom in nemškimi linkami, da se ublaži medsebojna konkurenca med Jadranom in Vzhodnim morjem, je Ital'iija vselej pripravlj'ena storiti. Sporazujn se mora razširiti tudi na za- ledje raznih luk. — Glede Balkana pi- se liist: »Ni treba posebej naglašati, da je italijanska politika na Baikanu usmerjena predvsem v to, da zajezii naciijionalisticne izgrede in gospodarsko sebiičnost ter koli/kor mogoče razširja gledi&če višje mirovne skupnosti inte- resov in dela med raznimi balkanskimi državami. Celjska kronika, c REJJNi öEiSTANEK (JLANOV SDS V CELJU se vrši vsako wsredo v mali dvorani Celjiskega doma, Začetek razprav ob pol de vet in zvecer. c SESTANEK ČLANOV KRAJ. ORGANIZAGIJE SDS ZA CELJE- 0K0LIG0 se bo vršil v četrtek due 12. t. m. ob 8.30 zvečer v gostilni Permoser v Gaberjih. Sestanek je zelo vaien. Pri- cakovati ie velike udeležbe. c PRISPEVEK ZA DELAVSKO ZBORNICO, ki se je od defavcev po- tom delodajalcev pobiral doslej v zne- sku 0.5% zavarovane mezde, je od 1. avgiista naiprej znižan na 0.3%. Znaša torej toliko kakor prispevek za borzo c ŽIV.ILA NA NAŠEM TRGU. ("eljski trg je v zadnjem času dobro za- ložen z raznovrstnitm sadjem. Priananj- kuje pa še raznega sočiivja, katerega je malo dorastlo radi deževja. Cene tern Vvsakdanjim potrebšcinam so precej po- skočile, kar seveda ne sme biti vzrok, da bi gostilnicarji, ki že imajo itak tri do štiri leta iste cene za jedi, sedaj zo- pet kajj podražili. c SMRTNA K0SA. V javni bolni- ci je rnnrl 47 let stari posestnik in go- stilnLčar Josiip Sušni iz Zagorja pri SmarjiU. — Istotam je umrl 36 let stari Martin Kenc, placilni natakar v Zdra- viliškem domu na Rogaiski Si'atini. — V Gaberju je umrla soproga g. Apiha, bivšega kavarnarja na Dobrni. — Naj v mini pocivajo! c ZADRUGA LASTNI DOM V GELJU radi preselitve v hišo st. 6 v Prešernovi ulici in ureditve novih pro- storov ne bo poslovala s strankaini do priliodnjega pondeljka dne 16. t. m. o PRIDNI REŠEVALCI. Klepar- ski pomocnik Jožef Mfakar v Gelju je za časa poplaive neumorno delal pri re- ševalni akciji noč in clan ter je vsled i'z- črpanja moci onemogel in se onesvestil. Sreča, da je bil pri roki takoj zdravnik, ki ga je po dolgem času zopet spravit k zavestk — Iz Gaberja smo nadaljo prejeli obvestil-o, da sta se pri povodnji z delom in^reÄevanjem zlasti odlikova- la gasilca Škrubej in Tržan s Teharja. c LOVSKA VESELIGA, katera je radi poplave odpadla v nedeljo 8. t. m., se bo vrsil'a prLhodnjo nedeljo. Začne se ob dveh popoklne v Gozdni restav- racija z istim papoldaikskim progra- mom. Vstop k prirediivi je prost. c ČIŠČENJE KOPRIVNICE. Po- tok Kopri'vnico so v toku skozi Dolgo polje in do izfivai v Voglajno pretekle dni iizčistili'. Ta pot ok je ob vsakem ko- ličkaj« močnejšem deževju prestopil sti'ugo in se razlil po travnikih. To bo delal tudi zanaprej dokler naše vodovi- je ne bo regufirano. c LEGETIMACIJE ZA VI. ZA- GREBACKI ZBOR (od 15. do 23. av- gusta.) se d obi jo pri Prvi hrvatski ste- dionici, podružnici Celje. Gena 30 di- narjev. 974 c SLIKA ZADNJE POVODNJI se dobi v aleljeju A. Gerne v Celju. 975 c POPLAVA V MESTU GELJU. (Razglas.) Vse osebe, katerim je zadn.ja poplava na teritoriju mestne občine celjske povzročila kako posebno škodo, se pozivajo, da prijavijo isto dne 12. avgusta (četrtek) med 3. in 6. uro po- poldne na mestnem magiistra.tu v sobi št. 7. V poštev prihaja sanio efektiivna škoda: na poljih, travnikiJi (vklj.učno odplavtjeno seno), zgradbah (hisali In gospodarskih poslopjih) ter živini, mo- bil ijah, oblekah in drugili premicni- nah; na vodniih in obrtnih napravah, ne pa tudi škoda na ev. odpadlem do- bičku (zaslužku). — Mestni magistral celj«ki. MESTNI KINO. Danes še, v sredo 1.1. avgusta se predvaja krasni fihn »Zatoeišče ljubezni«. Ne zamudite to- rej prilike, ki, se vam nudi! — V četr- tek 12. in petek 13. avgusta pa vidimo naj(večj;i in. najboljši francoski film »Le miracle des loups« (Čudeži volkov). Strahote bodočih voju. Že v zadnji vojni sta avijatika in kemija bill v tesni zvezi z njeno usodo, a najnovejši iizuimi na polju zrakoplov- stva in rezultati v raiznih kemi.cn.iih ta- boratorijih so biistvo in nacin vojne v bodocn-osti docela izpremenili V sve- tovni vojni se je avijatika predvsem uporabljala v. iizvidni službi in v obrambo lastne vojske prod špiijonažo s strani sovražnikov. Napadi, katerih cilj je bil uničevanje sovražnih pozicij, skladišč, prometnih centrov, tovarn in podjetij, pa so izgTedali bolj nedolžni in niso imeli posebniili uspehov. V bo- docih vojnah pa bo obstojalo biistvo avi_ jatike ravno v ofenziivnih napadih na sovraznika. Mnenje, da bo avijatika v bojili narodov igrala glavno ulogo, ni napačno. Gestokrat pišejo predvsem vojaški casopißi, mogoce. preveč drzna in fantastična mnenja in prerokova- nja o bodoči ulogi avijatike, vendar jo treba pripomniti, da so tudi J. Verne- ove romane smatrali le za fantazijo nadarjenega pusatelja. V poiizkusih raznih ljudi, ki so hotell zavladati zrar- ku, so videli blaznost in vraže. V Ru- siiji so celo na carjevo povelje pretepli dotičnika, ki sc je iiikvarjal z miislijo o letanju po zraku, dočim je danes po- tovanje po zraku ali pod vodo popot- noma navaden pojav in gotovo ni dar leč čas, ko zračni promet ne bo dražji od železniškega. Poleg tega pa bo imel številne prednosti, predvsem prihranek na casu. Že danes imamo zrakoplove, ki so urejeni z vsem komfortom. Ame- rika izdeluje tip cenenega letala, tako- zvani »zračni Ford«. Ko se je v Angsi- ji razpravljalo, ali je bolje zgraditi voj- no ladjo, ali 1000 zrakoplovov, je pro- drlo mnenje, da je koristnejše imeti 1000 letal. Tudi sovjetska vlada skuša nadomestMi pomanjkljivost železniiške- ga omrežja z zrakoplovi. Francija se je dobro -založiia in . oborožila. Z vsemi sredstvi si prizadc- va, da se čim bolj razvije privatna avi- jatika, ker racuna, da jo bo v slučaju potrebe uporabiTa v vojaške namene. — Ravno tako tudi Nemčija forsira in protežira prLvatno inicijativo, ki bo dviignila zrakoplovsko industrijo. Ves svet polaga torej na avijatiko ogromno važnost. Razvija se z nover- jetno naglico, kar nam potrjujejo uspe-- lii, doseženi v zadnjem času bodiÄi gle- de brzine, ob stank a v zraku, vršine dviiganja in solidnosti konstrukcije. — Gla.vni pogoj je, da prepluje letalo čim večjo razdafjo ne da bi bilo prisiljeno pristati. S tern je podana editna mož- nost raniti sovraindka v osrcju, kjer jo nezavarovani. Karakteristika bodočih vojn bo to- rej v tern, da ne bo tock niti linij, kjer se bo razvijala borba, ampa.k da ne bo na stokilometersikh razdaljali predela, kjer bi se bitka ne mogla vi'sidi in kjer bi se ne mogle občuititi strahote vojne. Kadar se bodo pojavile na olDzorju sovražne eskadrile, se bodo d.vignile goste vrste obrambnih fetal, da v borbi žrtvujejo sama sebc v obrambo pred sovražnim napredovanjem. SodelovaL bo seveda tudi ogenj obrainbne art He- rrje. — Sovraižnik, ki se bo hotel pre- riti v notranjost, bo moral gotovo raz- trgati več vrst obrambniih letal in pre- leteti več pasov, ogroženiJi z artiJerij- skim ognjem. 9 V bodočnosti se bo torej slika znat- no izpreinenira. Mesto težkiii koviaiiskih granat bodo letala nosila dušece pi ine, smrtonosne praške, strupene tekočine, kužne bakterije, katerih prenos je ja- ko lahak, a v bistvu so mnogo bolj učimkujoča sredstva od vseh mogočih razstreljiv. Njüi smrtonosnega ucinka ne bodo mogle zadržati kleti niti rovi. V tern pogledu je kemija prišlla na ponioč aviijatiki in je imela že koncem svetovne vojne velikaiikske u.spehe. Že danes brizgajo iiz aeropbuiov strupene tekocine v svrho un.ičevanja sk odl jive golazni na rastlinab in poljskih pridel- kih, a kadar se bo vnela vojna . . . Ta- krat Taliko pričakujemo, da bodo letala z razpolozljiivimi sredstvi uiničila vse, kar bo knelo le trohico življenja v sebi. Širila bodo smrt, strab in grozo. V bodočili vojnah bo igral veliko ulogo žiivčni sistem posameznili naro- dov. Cim močnejše živce bo kdo imes. tern dalje bo vzdržal in kakor velja to za posameznika, tako velja tu tudi za večje družbe — narode. Plinske majske bo treba imeti ne- presta.no na obrazu in okolnost, da de- luje maska jako depresivno na psiho človeka, ter zavest neprestane groze bo- sta zabtevaTe jeklene žiJvce. Ni pretirano, ce trdimo, da bo v teku nekofiko ur mogoče v slučaju kon- fMktov povzročiti Berlinu, Londonu ali Parizu velikansko škodo, polom in opu- stosenje. Uiiiicenih bo v trenutku na stotisoče nedolžnih ljudi in miJjarde z žulji stoletiij pridobfjenega premoženja1. Ravno te strahote so dale Ameriki povod, da je z mednarodno pogodbo IM'oprecila uporabo strupenin plinov. Dne (5. februarja 1922 je bila podpisa- na od vseh velesil pogodba, ki zabra- njuje uporabo kemičniih in bakterijo- loškib sredstev v sovraine namene. S tern je hotela torej Amerika prisiliti Evropo na likvidacijo oborožovanja s plini, toda njena dobra volja je doži- vela razočaranje, kajti razvoj kemije in nje prilagoditev v vojaške svrhe se ni mogoče omejil, ampak se je celo po- spešil in dosega z vsakion dnem večje iLspehe, ki so tako žalostni. Stran 2. »NOVA DOBA« Atpv. 89. 3Z 8€ištit@LfL$ Ž&tiU * Dober in krepak okus dobihe seie,ako upohrebfre Riača s Pravim FVanckom Vas zamore sralno zadovolievaN. K zrnah kavi na vsak način spada Pravi Franck, ,,Mozirska kronika". VsZed želje Mozirjanov in okoliča- nov, ki so se nam zadnji čas v obili meri priglasili kot ncurocniki, zacnem-o te dni objavljati »Mozir&ko kroniko«, katero je sestavil z velikim trudom in izredno marljivostjo domacin pesnik in pisatelj Zlga Lajäkov Mozirski. Kro- nika obsega dobo od leta 1146. do letos in zanimivo opisuje po zgodovinskih izkazih delo in zivljenje ljudi ter nji- hovo irpljenje in radost. Kogar zanima zgodovina Mozirja in okolice od kar se je to inte prvič pojavilo, ima se priliko si list naročiti. Kroniko porazdelimo tako, da bo izhajala več tednov. Širom domovine. š »DELAVSKA POLITIK A«, gla- sil'o soc. dem. st ranke v Sloveniji, ki je bila zaeela izhajati kot dnevnik, a se je morala iz funan.cii.ih razlogov oniojilr na dvakratno tedenako izhajanje, se ti- ska že dalje časa v Ljaidski tiskarni v ¦Mariiboru. Uredništvo je še vedmo v Ljubljani. Kakor pa p or oca jo i,z Mari- bora, se v kratkem preseli tudi redak- ciija v Maribor in bodo v njej baje iz- vršene tudi osebne spremembe. s 200.000 LIR ZA REŠITEV G0- SULICHOVEGA SINA.^ipdhma Co-^ sulich je pokloniifa siromatfiiemu ribicu'"1 Rudölfu .Monarju, ki je-resit smrti šti- riletnega KaliisJa Cosulicliji in skušal rešiti tudi njegovega očeta o priilfrki' ! znane nesreee v Portoi-ose,, 200.000 fir nagrade. Vrh toga je sklenifyt, da:bo na svöje stroske vzgöjila/: tvs€«J njegovih sedem sinov. ;, ¦ ¦ ::>* š ZAČELI SO ŽEZAŽijATI NA- SE KNJ1GE! Pred nekaj dhevi* jo sku- pi/na mladih ljudi vdrla v prost ore slo- venskega miadinskega društva pri Sv. Ivanu v Trstu. ItaLijani so po kratkem prerekanju z navzočimi Si'ovenci pre- brskali omare in predate in odneslii nekaj slovenskih knjig, nakar so od- šli. Potem so na trgu sezgali odnesene knjige. Policija je razprsiil'a radoived- neže, ki. so gledali sezi'g sloveiivskih knjig in prijela kakih d&set oseb, ki jih je z aytornpbilom odvedla na kvesturo. š NOVI DOPISNIK L0ND0N- SKIH .TIMES« ZA BALKAN. Novii dopisnik angleškega svetovnega ii«ta »Tiimes«, kaitercmu je poverjena infor- macijiska shižba za Balkan, Mac Gordi, se že nekoliko dni mudi v Beogradu. Prepotoval bo Jugoslavijo, obiskal tudi Zagreb in Ljubljano, ter se potem po- dal v Albanij'o in Sofijo, kjer se bo stalno naselil. Dosedanji »Timesov« dopisnik za Balkan je premešuen v Ca- rigrad. Njegov naslednik Mac Gordi bo fungiral kot porocevalec za Beograd, Bukarest, Sofijo in Atene. Š SMRT NESTORJA HRVAT- SK1H ZDRAVNIKOV. V Zagrobu je umrl v starosti 82 let nest or zdravni- kov na Hrvaiskem, dr. Ferdo Sluga. Pokojnik je ]ni rodom Slovenec in je sluižboval zadnja leta kot občiinski z-dravaik v Zaprešiču. ž 1TALIJANSKE SOLE V NAfil DRŽAVI. Italijanska vlada pridno iz- korišča pravice, ki jih ji dajejo nettun- skc konvencije, da sine v Jugoslaviji. iKstanavljati za 1 tali jane italijanske so- fe. V vsej Dalmacijii je danes komnj j 10.000 Itali'janov, pa otvarja zanje Italija že tretjo solo, topot v Dubrov- . niku. Ostali dve iitalijanski soli sta v Splitu in Krku. Kakor znano, usta- navlja, nadzoruje in vzdržuje te sole ital'ijanska vlada in poučujcjio na njiili iialijanski državni učitelji. (500.000 SLovencov in llrvatov v Italiji nima več nobene narodne sole. Na to mi- sliiino! š ZA GIVILNE ZRAKOPLOVE PREPOVEJJANI KRAJI V SLOVEN 1- JI. Ministrstvo vojno in mornarice jo •L ozirom na mednarodni civilni zraeni pi'omet doloeilo, da so za ta promet go- tovi kraji v Sl'oveiiiji prepövedani. Pa- sovi, v katerih je civilnim zrakoplovom prepovcda.no leteti, so v Slovoniji uar- slodnji;: 1. mejni pasovi v daljavi 50 kiloinetrov vzporedno. z mejno fronto^ 2. vse omrežje Jadranske obale z vse1 mi otoki, 3 Kamnik in 4. Trbovlje. š 0TV0R1TEV OBRTNE RA'Z- STAVE \ 0RM0ŽU. V nedeljo je bira slovesno otvorjena prva ot^tna fazsta- va v Ormožu). Kljub neugodnemu vre- menu je pruspelo k otvoritvi mnogo zu- naiijili gostov, zlsati zastopnikov obrt- niištva iz Sloveniije in sosedne Hrvat- ske. Seveda je obisk silno trpel radi ne- ugodnega vremena in radi proinetnih ovir. Razstava je namesčena v šorskih prostori'h in nudi le])o sliko o napred- ku doinačega obrtništva. š M0RSKI PSI POŽRLI C OSEB. Iz Lastova porocajo, da so morski pst na])adli kopalce in požrli 6 oseb. V niestu j« zavladal vel.ik strah in raz- burjenje radi strašnega dogodka, ki se je pripetif na otoški obali in ki v Dat- macij'i doslej ninna primere. Iz Korčule poročajo, da tamkajšnji mornarji pri- ])ovedujejo o moi\ski'h poSastih, ki so jih o])azil.i v bliižiijiJi vodah. Spliitski li- st i svarijo plavalce pr-ed nevamostjo in jim pri-porocajo obi.to pozornosti. š 80-LETNI TURIST NA TRI- GLAVU. Prosl'i petek je prksel po Bam- bergovi poti na vrh Triglava med turi- sti in lovci poznani g. Karel Stüdl iz Präge v spremMvu vodnika Janeza, Hlebanje (Luksov) iz Mojstrane. Gasp. Stiidl, ki je že v 81. letu s'voje.sta/rosti, je stalen gost našiih planin in pasebno priljubljen pri našem ljudstvu v Moji- strani. « PO 12 LETIH IZ RUSIJE. Iz niiskega ujetnistva se je vrnil Matiija Priinožič, posestni'k iz Grahovega prL Gerknici.. Ujet je bil 23. decembra 19J4 v Galiciji. Rusi so ga odposlali takoj v Sibkijo in kasneje v razna vojna ta- borišča v Srednji Aziji. Z njiin je pri- sk tudi žena Rusinja in pet otrok. Primožič je iizjavil nasemu poroceval- cu, da vlada v Rusiji sedaj spi'osna be- da in eta- zlasti kolonisti v velikih mno- žinah zapuščajo Rusijo, pasebno Nem- ci, ki so se naseliili v Rusiji po prevra- tu. Primožic se je povrnil v domovino preko Moskve, VarsaAO, Dunaja in Ma- ribor a. s KAZNOVANA BANK A V LJUB- LJANI. Kakor p or oča »Trgovinski glasmiik« je financno miini«trstvo ka- znovalo radii prestopkov deviznega pra- vil'nika poleg drugih zavodov tudi Lj-ubljianski kreditni zavod radi :trans- akcij sia škodo dimarja z giobo'-SOO.OOO dimarjev. ':!i š SPOMENIK NEVESINJSKIM VSTAŠEM. Pripravljalni odbor za po- stavitev spoinenika nevesinjskim vsta- j sein je sklen.il, dn se spornenik odkrijc» J pri'hodnjo pomlad. Stroški so proraču- j njeni na 200.000 Din, od katerih je po- lovica* že zbrana. Pri tej. priliki izide. tuili siponlenica, katero sestavfjajo Vla- da Corovic, Stjepa.n Grdjic '-^JPetar SLijepceviič. '^H'-' š BAT'A. Za.grebski trgovci s čev- lj'i so vsklenili, da vlože proti tvrdki Bat'a tožbo.zaradi razžaljenja časti. Tvrdkii je v nekih svojih imseratili v zagrebskih listih trdila, da so trgovci s cevlji za.hlevasi zvišanje uvozne ca.rine n.a čevlje, da hi mogli. potem zvi'sati ce- ne čevljem. To trditev smatrajo neka- teri prizadeti trgovci kot žaliitev. Ob- enem s'tvrdko bodo trgovci tožili tudi liste, ki so ])rLnesli omenjne oglase. »BREZALK0B0LNA PR0DUK CIJA«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/10 poslje vsakemu naročniku »No ve Dobe«, zanimiv cenik brezplačno. Zahfcvajte ga takoj; ne bo vam zall 527 Stan je hmolj'skih na- sadov v inozemstvu. (Zelo slabo stanje v Nemčiji.) Nemško hmeljarsko društvo v München.u poroča iz okoliša H/ülertau dne 4. avgusta naslednje:' 'ii'J »V okolici Pfo so nasadi krepki'in lepo zeleni, a kdor jih natančneje ogloduje, se pre- priča,Vj da.se je varal. Druga leta smo že opazova1!! na trtan'^epo se razvija- : joče kobule. Po sodbi nasih hmel'jarjiev smo letos zaöstali najinanj za štiri ted- jie. Dezevje brez prenehanjia in mrzle" noci nam jenujejo vse upanje. Glede škropljenja z liakreno gali- co so hmeljarji prav razticneg'ä' mne- nja. Nasadi iz leta 1924. in'1925. so slabotni in ne obetajo kaj prida letine. Isto velja tudi za letošnje nasade. Hmeljarji so malodušni, ker pri- čakujejo le majhno Tetino, čeprav so nokatera poročila polna pretirane hva- le o stanju hmeljskiJi na^adov. Pri vsem tern je pa še upostwati ogromne ])rRlelovalne stroške, veiik^ davke in l>riisj)evke za socijalno oskrbo.« Jz Zatca (Čehostovaška) poročajo dne 8. avgusta: »Hmeljiski nasadi so sediai v imj- lepšem cvetju, V nekaterih vrttivih cvet že prehaja v kobule. Danes sV'o stanju, __^____________________'''' _______ Nižine živIjeiijH. Obedovali smo, trije, arliiitekt, ma- jor in jaz, pri »stari strežnici«. V svoji rojtstni vasi je imela kabaret in nam dovoliila vssod naže vzgoje, je dejala, da smo se nastanili v mali dvorani poleg kabareta ter bill ločeni od navadnih klijentov. Ta vecer je bil arhitekt dobre vo- lje, major se ni nikofi iztrezn.il in jaz sem bil zadovoljen, da sem bil na gor- keni, ko sem brodil celi zimski dan po niočvirjiih. Major je zaklel in naju vprašal, ako sva se že katerikrat potuhnila in ostafa dolžna. — To je bila moja slaba plat v mladosti, je nadaljeval. Ilooem vama povedati, kako sem se nekoč potulm.il im ostal dolžan. Bilo je pred trideseti- mi feti. w. Imel semlTva""prijatelja, brata X.; študirala sta mefllcino, jaz pravo. Sta- rejši je umrl na skrlatk'i, ki jo j:e(na- fezel v internatu. Najmlajši je bil'ne- utolairjiiv im j^e govoril toliko o bratu, da so se ga zaöeli vsi prij'atelji ögibati, le ja7, sem mu ostal zv-est ia dveli raz- logov: ker ga sploh nisem poslusal in ker je imel vedno dovosj denarja, moj oče pa me je držal na kratko. Tedaj sem bis strasten človek, moj prijatelj pa vclik čudak. Kratko, nekega večera, ko sva se vračala od nekega dijaškega zborova- nja, je korakala pred nama ml'acla de- klica, ki se ji je videlo, da je uitrujena in izinučena. — Posodi mi nekaj denarja, sem rekel prijatelju, jutri ti ga vrnem. Dal mi je dvajset frankov. Ustavila sva malo, jo povabila, naji gre z nama im kaj zavžije. Zbegano je poglodai'a okrog sebe, kakor hi koigar ißkala, na kar naju je spremljala. Me- sto da bi vstopik v kavarno, nama jo dejala, da se ji mudi. — Dobro, sem pripomnil, pojdi z menoj. ... pbrnila s^Je,,proti prijateljui, ka- koj'Jji iiotela recK ^islila.sem, da z vainj'.'« A udaril jo je š.klobukoin in od- šel, kakor navadno, da me počaka v kal)aretu .... Jaz pa Hsem oditaval pijan in sem se potem zopet vrnil. In primese]' vsem seboj še col«) novcaniieo za dvajiset fran- kov, ki mi jo je bil pos-odil prijatelj . . . * Srnejrtt^erft.]pripovcdoval doživljaj prifjateljiU:!/y§tei -.ie, vzel dvajset fran- kov iiz mojega tel'ovn-ika in odšel. Za- kliiCal sem mu: — Na ulici je. Iz daljave sem mu sledil. Sredi i drevoreda je jokala dekliica z rokami na obrazu. Pred njo je stala mala drob- na ženica. Skr id* sem se za drevo. Pri- jatelij se je približal, s-nel klobuk, se globoko priklonil in dal lmnkovec, ki mi ga je vzel, ml'adi deklicri:>pi*itklonil se je še enkrat in zginil. — Oj, Dostojevski! sem mrmral, oj, Sonja! . . . »ne priklanjam se pred teboj, marveč pred trpečim človeštvom . . .« glumec! Obe ženski sta tekli po ulici, mene je zanimalo. V mestu sle zavili kfjub pozni uri v kramarijo, kupili treščic, drv, sveče, kruha, slaniike in druga ži- vila, ki j.iih je starka spravila v pred^ pasniik, medtein ko je deklica zadela vrečico premoga. Od.hi.teli sta. StvarL sem hotel priti doctna. Skozi 'o'zko/razsvittieA'o' okiio sem videl osem' otrok, v.si'inla.fsi'od male in možaV ki, se je premeiaval po posteljii. Zen'a je naglo zrezala' kruh in slartike. Dekliica je za.kurila.pgenj in prrstavita vodo za kavo. Otroci so tako goltali, da so pojedlii vse že prej, prodno je bila kava kuhana. Mož jie vstal in se zaletaval; je bis pijan aK bolan? .... Poziral je kos za kosom. Sopara je začela vstajati iz lonca,- ko se je najmlajši deček bipoma'pre- kucnil in se božjastno zvija^Wi so za- celi kricati. -osebno po svojiih esejitsticni'b sestav- Mh iz moderne i'rancoske literature. 1 SLAB KONSUM NEMŠKE KNJI- GE V INQ^EMSTVU. Berliiiski listi tožijo, da. If na neinska knjiga v ino- zeiu&tvu cmklai'je rnanj odjemalcev. — Šovmisti pravi'jo, da izviira to, iz bojko- ta nemske knjige, proti kateri se je otvoril nekakšen blok. Vendar to nil praviilno.' "travi vzrok nazadovanja od- jemaLcev.so visoke cene, katerib ne zinorejet "^več konsumenti. Nemskim knjiigam* pa delajo najiiuj'so koukuren- co francoske?' .piiibi'ikacije, ki so vsled padca fi'jinka z-el-o poceni hi si jiiJi radi tega nabavljajo skoro vsi tisti, ki so prej črpati svoje znanje iiziiemskib vi- rov. š B0J MED;ESPERANT0M IN ID0M. V Pragi se je vrsil kongres niednarodnega jezika ido, ki je hud konkurent esper«i»nta. Zastopänih je bi- lo 1G tlržav. Idovci povdarjajo, da je njibov jezik boljši od esperanta, ki se jian mora umakniti. 1 SMUT DVEH PIS'ATELJEV. V Londonu je umrl znani židovski pisa- telj IzraeÄ.ZangwilL Posebno slovi nje- gov spiis p'Sanjaci ühetta«. — V Zako- panih v Tatrab je umrl Jan Kaspro- wicz, i^^veči poljski pesnik našega časa. i 1 RÜSKI PESNIK ANDREJ SO- BOL V MÖSKVI si je pred kratknn sam koncajiivljenje. Bil jo eden naj- bol;j nadarjöniii pisateljev. llojen. v Sa- ratovu (1888) je s štirimajstim letom zapiustil dom in se potiikal ob Volgi in Li.tvi. Bitlo je trdo življenje. 1905 se je udeležil revolucije in romaf za štiri le- ta v Sibiri|o — katoržnik. 1'rva njogo- va nove,ffj,rge izšla leta 1914. v reviji »Russkojj^JJogatstvo«, leta 1915. je pa začel v .JtHusskaja Mysl« priobčevati obširen vo/tnaji »Pyl"«, ki je ž njim do- segel velik uspeh. V ponatisku je doži- vel že dosed^i večje število izdaj, S ko- muniisti se';')ai razumel, končno je pri- siljen 19,2,3 i'zda.1 neko doklaracijo, ven- dar zastonj. jyiucna nogotovast ga je gnala v suart.'Ze fansko loto je posku- šal uiti življenjii, sedaj se mu je posre- clIo. 1 NÖVABECEDNIK. V Državni tiskarni v Beogradu so začeli s pripra- vami za nov abecednik, ki bo veljal za vse osnoype sole v državi. Načrt za abecednik je odobril' kongres Prosvet- nega sveta. Abecednik bo imel si ike v bar van. , Gosp^dar*atwo- g NAP11ED0VANJE HRANTL- NIH VLOG PRI REGULATIVNJH HRANILNTCAH V SLOVENIJI. Po podatkiili dülogaci.je finančnega mini- strstva v Ljubljemi so v drugem četrt- lctju t. 1. na^rcSovalg. brani'lne vloge (po kiiijižicah in v tel|S©|i4i računib) pri 26 i'pgiii-a.ti;vniih hmtiwfeaJi v Sloveni,- ji od 4Ü4,^j^7(rL.()3 Din za 24,3(51.010 dinarjev 83 par; dvigi 54,47«.9LI.53 di- nar jev. Napred<5k so zabelczilo vse hra- nilnice r*ifctr»ce v Orniožu, Okrajn* hranilnico v Rogatcu, Okrajme hranflfifEe v Marenbergu in Hranilnice kmečkib občin v Ljubljani. g ZANIMANJE INOZEMSTVA ZA SLOVENSK0 INDUSTRIJO. Ino- zemski kapitalisti se zel'o zaniimajo za tekstilno in kovinsko ia^u^riio v Slo-.,. veniji. S -ppm^S^ tuj^a Üip^tä^tj^i siLLLJeta dve ndin tekstLlni tvorrirn,*1 bd' katerib bo en a iölelovala t'iCdi nogav.i- ce. V toLstÄti iiijiustriji v Stoveniji je bjiin 0]U, B?9/k zap'-osi^ifli *pi*j^ilfi'o 3000 d(4avK^ev, Wu.. li)*25:;- pa že^4()0(). Letošnje leto je brio zaznamovati v tem pogledu nov porast in je sodaj zaposle- nih v teli podj-etjjh okoLi 4800 delavcev. Iz tega se najbolje vidi, da uspeva pri nas ta panoga indu.strije. g KRIZA V DRŽAVNIH PHE- M0G0VNIK1H. Za žesezniiški pogon v naši državi je treba priblivžn.o 130.000 ton premoga dnevno. Od tega dobav- Ijajo državni rudniki okrog 40.000 ton, ostalo pa priivatni. Tako se dogaja, da državni rudniiki niiiiiajo kam oddajati svojega'Premoga in zato mora jo obrat omej-iiti. Od deseUb basanskiJi premo- govniikov preživlja naj;težj,o krixo Zeni- ca. Ta premogovnik dobavi do 10. v me,secu vsa naročila, potem pa mora obrat om-ejiti ali ustaviti. Te dni je bilo ustavljeno delo v mostarskem promo- govni'ku. Skoraj vsi dei'avci bodo odpu- ščenii. Baje prevzame ta premogovnik neki italijanski konzorcij. g MENTCE BREZ KRSTNEGA IMENA TRASANTA. Tribunal v Mi- lanu je razsodil, da je monica, katero je podpisal trasant samo z začetno čr- ko svojega krstnega imena in pol nun priknkom v Italiji neveljavna, ker predpiisuje italijanski trgovski zakon v cl'. 251 podpis s polni/m i.menom in pri- imkom. g MEDNARODNI SEJEM NA REKI je bil otvorjen 5. t. m. Na raz- stavi so udeležene najraznovrstnejse iitalijanske tvrdke z blagom, namenje- nim za izvoz na vzhod. Jugoslovenska izložba obsega tesne izdelke, umetno pobkštvo in v narodnem slogu, kovin- •üke izdielke$(igrače, gosli itd. V rui>ki iz- }:ozbi je mnogo kožubovine, lesa, žita, kovin, tobaka, sirovim itd. Jugosloven- ske tvrdke na izložbi so večinoma iz Zagreba, iz Slovenije pa ni nobene. Ze- l'o obširno so zastopana razna pod jet ja iz Gonske in Furlanijie, med njimi Bavarjevo kotlarstvo v Lokavcu, slo- vensko čebelar.sko društvo v Gorki, sola za oipkanje v Gorici, čevljarska zadru- ga v Mii7i;it, Comiicevo sodlarstvo v Go- i'ici. llalijanski.h tvrdk iz Julijske Kim- jine je poi'.io. Pričakuje so obilon posot zlasti iz J ugoslavije in Madzarske, pa tudi iz C'.eboslovaške in Poljske. Na Reki upajo, da bo letošnji. mednarodni sojeni, združen z lesnion kongresom, znatno pripomogel k prometu in kup- čiji z zaltdjem; predvsem pa imajo Re- čani in še bolj druigi Ital'i.jani prod ocmi pricetok velikega trgovanja z Bal- kanom. na katero čakajo že silno tozko. Hazgled po uvetu. r ABSTINENGA IN VOJN1 DOL- GOV1. Abstinenčni odbof nietodiisticne cerkve v Newyorku objavlja izjavo, v kateri poudarja, da bi mogla Evropa v najkrajisem času poplačati svoje dolgo- ve Združenim državam, ako bi. le bote- i'a vpeljati prol\ibiicijo ter vi^orabiitl ogromno izdatke za alkoholne pijače za plaeilo dolgov. Združono države pri- stedi'j'O po vpeljavi probi.bi.cije letno pet niilijard, kar je gj'avni izvor sedan jo rastot'c blaginje. r MfeDNARODNI KONGRES BO- TANIKOV. Koncem tekočega meseca se bo vrsil v ltaki v Zedimjenih drža- vah Amerike četrti mednarodni kon- gros botanikov, prvi v povojni dobi. Kot zastopnik prosvetnih in znanstvenib krogov Jugoslavije jXi odpotoval v Ame- riiko dr. Val'o Vovk, profesor zagrebške uniiverze, ki bo predaval »0 Lzvoru ter- malne flore«. r OBDAVČENJE TUJGEV NA FRANCOSKEM. Poslanec Faloz je predložil zJjorniiškeniu predsedništvu načrt, po katerem b| moral vsak tu'jec ob vstopM na, Francosko. jizpračati ob- inejni carinski postaji 2000 frankov. Ta davek bi seoddal Francoski banki in bi služil za vzdrževanje francoske vahite, [ , r KAKO SE ITALIJANI TERO- RIZ1RAJ0 MED SAB0. Več italijan- skiib časopisov je uvedlo rubriko z na- slovom: »Italijani, ki no vrše svoje dosžnosti«. V tej rubriki objavljajo ime- j na onili Italijanov, ki potujejo preko polet ja v inozemstvo, ne da bi imeli tain kako opravilo. Gelo tißtkn no pri- .. ' \ v^Sfec-, '^ način pranja Namakaj z „Žensko hva!ou, peri z „Jelenjim müom"! To ne pokvari perila ter ga popolnoma očisti. zanesej'O, ki potujejo v Nizzo ali Paris, razen co potnjejo v financnih ali go- spodai'skib zadevah. r KAR1JERA GENERALA WRAN- GLA. Znani ruski general Wrangef, ki je doslej ži.v-el v Jugoslavijd, je'.opu;stil vse vojaške načrte, razpnstil svoj stab in si poiiskal ciivlno sl'uzbo. Dobil je inosto rudarskega inženerja nekje v Bolgiji, kamor se ]nvibodnje dni za stal- no preseli. r SILNA POPLAVA IN VIHAR. Po vest eh iz Tokija je uniicila straho- vita poplava celo pokraji.no Kano, ki še nabaja na najjiužnejšem delu Ja- ponske. Vodovje je razdrlo 750 zgradb in pophivilo nad 8000 biš. Nesreča je zabtovala 400 človeškiii žrtev. 'Neurje je odplavilo ogromne količine plodr.e zenilje. V Kasbinoni blizu zapadne obali je voda odptavila kar celo stavbo ljudske sole, pri cemiiir je utonilo siü uconcev z učiitolji vred. V Sangu je ^o-, da unicila 800 bis. — Z drugo straiti p;i poroča izvestitelj »Daily Tolegra- j)ha« iz Miamiija, da je zahteval ciklon. ki jo diivjal prejšnji ted en na Baham- skih otokilli, 38(>3 človeškiib žrtov. Pred sodniki, Ti Joža, čo boš hodil k našim do- k so torn v vas, ti boino enkrat tako na- rediili, da jo boš pomnil za vselej. Le le- po doma ostani v svoji vasi! — Ljube- zen je pa buda stvar in če brca okol' srca, se fant ne more ustavljati. In ta- ko so zopet zalotili Jožo štirje fantje it Razbora: Boštjan, Ivan, Frnace in Mi- ha. Najprej so ga malo nerodno pobo- zai'i, potem mu pa zagrozili z nožem, da se mu bo »buča po brbtu. obosiila«, ako no bo vsega storil, kar mu bodo zapovedalk — Skozi oba rokava in pod srajco po brbtu navzdol so mu vtaknilii dva kola in ga na ta načim zvezatii. Pol1 ure je moral' tak bodiiti po blovu gor in dol na komando, potem pa so ga na- podili tako zvezan-oga domov. V gozdu jo Joža padel in obležal. Fantje so re- kli, da »so tako govori po srbsko, sod- niki pa so jii.h kar po naše vtaknili vsa- kega za pet mesecev v zapor. In Joza ¦ bo med tem časom lahko miirno obis- i kovaf Francko. ¦ Francelj, ali se res ne miislis por- boljsati? Ti si že stalen gost pri nas. Kradeš kakor sraka, kar ti pride pod roke. Kam si pa zakopal uro? Noceä povedati; tudi prav. Boš pa vsedel dva meseca pri nas; mogoče se med tem spomnivš. Po kaxni te bomo daii pa v priisiihio delavniico, da bodo imoLi Pla- niiliwM: mir pred tabo. Ivanka iz Trnovelj se je priitožila, da jiili ros sanio'sovraziVo v krvi, cla'se.veidnb tožarilo'? Sostkrat'ste že kaznovana ra- di žaljenja cast^i; sedaj ste tudi kriva. Oslan.o kar pri prvi sodbi. Z Bogom! j Kaj bo pa zdai, Miha? Sono so nain za.rubifi, meni pa očitajo, da imam rada cipke. Ja, Lojizka, seno bova kar : prodala, cipko pa utajiln. Zgovorieno. | storjeno. Slodi plac'ilo: Vii j\liho samo i 24 ur, za Lojzko pa en teden zapora. j * . I Poli.tika še nikoli ni nič dobrega prilnesla. Sedita v gostilni Jager in Zi- dar in premlevata politiko. Vsak trdj: svojo; ker pa sta že preveč pogledala v kozarec, ])osta.neta agresivna. — Ti Jager, ti si tako butast, da sliišiš travd rasti:; preklet peklar, ki si k nam pri- pokia.l«. — Ti Zidar, ti si pa še bolj ne- umen kakor jaz. Boga zabvali, če si bolj paniL'ten. — Sodniki so rokli, da sta oba enaka in da bosta oba enako studiiraLa visoko solo poliliike celili 48 uir. LISTNICA UPRAVE, 1. A., pos. Zalog, p. Sv. Peter v Sav. dol: Dolgujete za »Novo Dobo« Din 90.—. ^>n.^ ¦«»¦¦ ««'IB akE^i ¦w&^ 1 ¦ [¦¦^iii Htm i i^i «WPi .1. M -*--^^m ^ ~i" Ml Kc^KBM Razširjajfe „^ovo Doho"! iSKVTKMK^ mm#S5iKinV9h v.-^v ¦—i—¦¦— mmar"—amm-- — if t ¦¦ ¦ ^ Lahko hojo ima in polnj torbo de- narja si — pri h rani vsak, kdor kupuje čevlje samo v vele- trgovipi R. STERMECKI, f Celjejastni izdelek,kakor tudi izdelek najslovitejSih tu- in ino- zemskih tvornic. Cene silno znižane: moški ali ženski iz kravine Din 150-—, iz teletine 155*—, iz boksa 185 , ni/.V:i \7. boksa 175*-, iz ševreta 205'-, iz semi? 350'—, iz laka 270-—, otročji iz kozine 30—, iz teletine 41' — , iz boksa 60'—, iz laka 122—. Kdor pride z vlakotn, dobi nakupuprimernopovrnitev vožnje. Trgovci eng o cene. Oglejtesi izložbe. ¦ Fnn zdbiiUi, trtüiclislii ihiz pseli drugiti rucinibov dobavlja Hi ^tdvlja na dop t mesfn In o&olici Franjo lost, CELJE, Aleksandrova nl. 4 Dva dij^ka aü dve dijakinji iz boli5" rodbine se spreimt-ta na hrano in stanovanje. So- lidnemu gospodu se odda s 15. avg. meblovana soba ev. s hrano. Naslov v upravi. Posesftva. Od agrarne reforme se lahko dobi takoj od ogromnih posestev okoli 560 oralov posekane^a gozda po nizki ceni pod ugodnimi plačilnimi pogoj'.Vse leži 1 kilometer od glavne ceste, pol ure od ^ostaje in vasi, eno uro od velike vas'. Kraj je gričevit in nekaj ravnin i je vmes, zemlja je rodovita in brez | karntn'a. Za parceliranie se laho dobi ' Ijudi. D»nar je dobro naložen. Infor- macije, če se priloži pet znamk, daje Ivan Üratnik i drug, Pivnica kod ¦ ;'Virovitice (Slavonija). 3 1 Prevzame.rnp radr/.alno C-Sccnic sfenic in drug^go mrčeso po stonouonjih. Odprava stenic zajamčena, toda le sedaj v mesecü avgustu in septembru. i Naslov v upravi lista. Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 89. CEEJSKJY POSOJILNICA B: Stanje hranilnih olog nad ' Din 50,000.000-—. V lastni pölacl Narodni dom. Stanje giaonice in rezer. Din 4,000.000'—. Sprejema hranilne vtocF« net tir«rtI1ne lmfizlce Intekočl račun ter JiH isEplaiCuJe to6no in nudl za 1st« irafl>olf 5e obreslovanje In naJveCJo varnost. lasvršuf e vse denarne, kredltnte In posofilne posle. Kupuje In prodaja devisee In valuta. Podnižraca v ŠOŠTANJU r»a GLÄVNEM TRGU- POZOR! P0Z9R! Zdravniki, bolnice, tovarne, mehaniki, žeiezničarji, kolesarji, gostilničarji, kavarnarji, krojači, šivilje i. t. d. INajmodernejŠe opremljeni a »lv»niö*il zavod tvrdke I „ORGANIZATOR" d. z o. z , CELJE-LAVA 9 | ponikljuje in pobakruje vsakovrstne predmete iz kovin, tudi stare, obrs&bljene, olu&čene in zarjavele, kakor gosilsko opremo, pepelnike, nože, vilice, nastavke, dele koles, Sivalnih in pisalnih strojev, kirur- gične instrumente, kljuke, ročaje, vijake, otroške vozičke, tehnične aparate, vojaško orožje, crkvene predmete itd. Izvršba zajamčeno strogo solidna in hitra. Sprejema in odpošilja se tudi po pošti ali žlezenici. Insertrajte v „NOVI DOBI"! Velenjski premog prodajam od danes naprej po Din 18'— za 100 kg (s kolodvora pri naročilu celega voza). Pri vagonskem naročilu cene z znatnim popustom. Zabukovstki in trboveljsfci premog, avstr-ijski svetli premog (Glanzkohle), fcoks, agije, hrvafski Signit ter trda in mehka drva po konkurenčmft cenah. Plačila se dovoljujejo tudi na obroke. M. Oswatitsch, Ce?je, Koccnova ul 2. Tedenski izkaz mestne klavnlce o klanju \n uvozu od 2. VIII. do 8. VIII. 1926. Zaklana živina UKOieno meso V kfl 1 m e - „ gj s | -1« „ l^ | | | « „ 1 -opomba or±oi->oo^ > o o ^03>^HHU)O^^Q r- to O M ^ Dečman Ferdinand------2------1 2----------1- 74 -------------- Esih Matija ....------2------31---------59----Friedrich Ivan ...-------------13------—----------- — — — — Gorenjak Josip ..------11—62 — —-------— 54 — — — 3 telet izvoz Hohnjec Viktor . .----------1 1-3---------57- -- -Janžek Marija . . .-------------1—------—-------— — — — — Junger Ludvik . .----------2------12 — — — — — — — — — Krofllč Alojz . . . .------2-----------------------------84 — - - -Lapornik Ivan ...------2------21 —-----------_____j Leskošek lvan ...--------------1 1 — ——— — — — — _ — Perc .......-------------------------— — — — — — — — — Permozer Anton . .----------------------------— — — — — — _ — Rebeuschegg Franc --10 8 1 7 2 - - - 327 381 — - _ - t vol izvoz Urbančlč Adolf ..------2------3 1 — — _ — 101 — - _ -Voisk RozaHja . . .------2(------4 1 - - - 47 - - - _ -Reicher Ivan ..----------4:— 2 1 — — — — 17--------_-Zany Viktor ....----------2------ii--_- - - — — -Zavodnlk Alojzija .------1 — — 4------— — — — — — — — Leskošek Jakob . .----------------------------~ — — — — — — — Reberšak Anton , .---------------------1 — —-------— — — — — Piiih Karl.....----------1------------------------------- - - - -Lebič Fani . . . .--------------------------------------------- — - - -Plešivčnik Ana ..-------------------------------------390- - — — Robek Ant. . . . —-------------- 1------------------— — — - — Kus Miha . . . .--------------------------------------------- — — — — Skoberne Fric . -.--------------------2----------— —-------— — Bernard! Drago . .----------------------------------------130— — — — Tržkan Alojzija . .-----------------------------------— — 43 — — — slanine Žumer Josip . . .-----------------------------------41 52 — — — — Skupno . . .------24l9J5'87 40----------|415|l345 97------------- Odvetniaki konce^ijent isče s 15. avgustorn opremljeno sobo mirno, s posebnim vhodom, elektriko in po možnosti s kopalnico. Ponudbe na upravo iista. Kavarna ,CENTRAL' Celje Dnevna zabava koncert (Duo) znanega ka- pelnika Schmida. Vsako soboto in nedeljo dovoljen pies v posebni sobi. ElBktPotehnično podjetjs Korol Fiorpiie s Cetjit, Canitai'jeva cesia št Z (poleg davčnega uradaj. Inštalacija elektriinih naprav za luö in po- gon, teltfonov, zvoncev, radio-aparatov. Popravljanje elektromotorjev in vsako- vrstnih električnih aparatov. V zalogi: lestenci, svetilke, likalniki, mo- torji, števci, žarnice itd. in ves elektro- materiial. ToCna postrežbal " Ceuo nlzkel ProraLanl brezplaCnol P^epričajle se sami! V lastnem paviljonu, v mesnici na Kralja Petra cesti, vedno prvovrstno volovsko meso po zmerni ceni. Za obilen obisk se vljudno pripo:oča Josip Gorenjak, mesar in pre- 50 kajevalec, Celje. 15 najveqi velescjem sveta: 11.000 razstavljalcev iz 21 dezel 160.000 kupccv iz 44 dezel Jesen 1926: 29. avgusta Jo 4. septembra Tudi Ma Va3 j* obisk vtiiktga fomena! Podrobna pojasnila aajc: o potniškem vizumu, posebnih vlakih, stanovanjskem posredo- vanju, o dopošiljatvi tiskovin častni zastopnik W. STROHBACH, Maribor, Gosposka ulica 19 in pa .LEiPZiGER MESSEAMT, Leipzig. Zaloga pohištva, Celje, BSijp9 FRAMJO VEHOVAR tovarna pohištva Celje, Ke^snikova ulica Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC 2Qs tapetar Celje, Samosianska ul. se priporoča za izdelovanje žimnic, divanov, otoman in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stioko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebščine nazalogi. Delaj, nabiraj in hrani! to O c ¦u — > o .E ^ o *- o ? K ^ o 3 as -i < 1 Popolnoma varno naložite denarne pnhranke pri zadrugi LRSTNI DOM stavb. la kreditni zadr. z otu. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dom. - Jamstvo za vioge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. Čas je denar! Pupilarnovaren in javnoko^isten denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska Ustanov/fena leta 1864. - Pod trajnim driavnim nadzorstvom. V lastni palači pri kolodvopu, VsIhranlJničnlposli »e lzvrsufejo naiKulantnele, htlro lntoč« no. Ugodno obresrovanfe. Pofasnila In nasveli brezplačno, Vrednost rezervn/h zakladov nad «ron 25,000.000*-. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno mocjo. ^ _____ Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tiskarno Milan Čeiina | za redakcijo Vinko V. Gabore. — Oba v Celju.