41. številka. V Trstu, v sredo 23. maja 1888. :J Tečaj XIII. „EDINOST" i ^ izhaja dvakrat na tuđen, ysnko isrlfc^n soboto ob 1. uri popoludtan. „Edinost" stane: za vse leto gl. 8.-; izven Avst. 9,— pl. za polu leta „ —; „ „ 4.50 „ za Četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 , PoRam n*ne številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka t Trste po A nnv., v Gorio i in v Ajdovščini po 4> nov. Na naročbe "brez priložene naročnine se upravniatvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi se poitljajo uredništvu v ulici Torrente št. 12. Vsako pismo mora biti frankovano, k<-r nnfrankovana se nf sprejemajo. Rokopisi so ne vračajo. Oglasi in Oznanila se račune po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi pa obseplo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacijo in insernte pro-joma upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacije so proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. •V edinosti j« moj«. 0 starih pravicah barkov-Ijanskih. Iz Barko vel j. Po dolgi hudi zimi povrnola se je preljuba vesela pomlad in podarila, kakor je njena navada, naši mili deželi novo zeleno in cvetočo odejo. Prekrasna je zdaj naša mila domovina in človek bi od veselja zavriskal nad tem rajskim svetom, ko ga ne bi težilo toliko grenkostij, ki ga vedno spominajo, da ta zemeljski raj je vender le dolina solza in trpljenja. Našo delalno ljudstvo hiti na delo vsak po svojem opravilu, nekateri po suhem, drugi po morji, da si zasluže vsakdanji kruh. Naša zemlja je sicer rodovitna, ali premajhna, da bi nas mogla vse pre-živiti; treba nam je si iskati drugod zaslužka. Kakor davno uže naši očetje, ukvarjamo se tudi mi z ribarstvom in posebno v zadnjih letih, ko so začeli zmanjkovati dohodki, poprijeli so se naši Bar-kovljani z veliko marljivostijo ribarstva in skoraj večina naših mož udalo se je temu rokodelstvu in v ta namen porabiio tudi precej veliko kapitala. Tudi letos so naši ribiči z velikim upanjem pričeli ribji lov, ali kaže do zdaj malo dobička, in bojimo so, da naš trud bode slabo poplačan.' Kaj je temu krivo, jo težko razsoditi. Kakor smo slišali in brali, ustanovilo se je v Trstu družtvo, ki ima skrbeti za korist in napredek ribarstva, za polajšanje prete-žavnega dela ribičev in dosti drugih prav lepih stvarij, kar je prav hvalevredno za tiste gospodo, ki se v ta namen trudijo in tudi vlada bodo to družtvo podpirala. Mi Barkovljani bi so morali tudi veseliti, da so gospodje meščani in vlada za ribarstvo potegujejo. Ali žalibog veseli se ne tega nobeden od nas, ker preveč smo uže grenkega poskusili, da bi mogli še kaj upanja imeti do izboljšanja naših žalostnih razmer; dobro vemo, da kar se novega pri nas uvede, je vedno nam ubogim okoličanom le v škodo in nadlego. Kaj hočemo od takega družtva pričakovati, ko smo ravno pred kratkim časom poskusili, kako naš magistrat za nas barkevljansko ribiče dobro skrbf. ko je ukazal, da ne smejo več svojih mrež sušiti in spravljati na našem bregu. To je bila zopet nova, huda zaušnica, s katero so hoteli gospodje na magistratu pokazati svojo ljubezen proti nam Barkovljanom. Slišali smo odgovor na interpelacijo gospoda Nabergoja. Odgovorilo se mu je: „Prostor je namenjen za sprehajališče, zatorej ribiči se morajo umaknoti, — naj si sušijo svoje mreže, kjer jim je ljubo, samo tukaj na komunskem prostoru ne". S takimi besedami se je hotelo opravičiti krivično zapoved magistrata proti našim ribičem. Ta odgovor bil je le prazen ničev izgovor. Naj bi se bilo rajši povedalo : mi hočemo tako in biti mora tako, kakor je naaa volja. Tedaj naši ubogi ribiči, ki se noč in dan trudijo, da sebe in svoje uboge družine preživijo, da ne trpijo lakote, ki se vedno z velikimi težavami in v nevarnosti za svoje ladije, mreže in tudi za svoje življenjo borijo z morjem, z nevihtami v mrazu in vročini in kateri mestnemu ljudstvu toliko potrebnega živeža preskrbijo, ti ribiči se morajo umaknoti so svojimi mrežami zaradi par mestnih sprehajalcev, ki ne vedi>, kako bi svoj dolgi čas potratili. Gospodje! je li to Vaš patrijotizem, vaše človekoljubje, Vaša ljubezen za blagor in napredek naše deželo in Vašo prizadevanje za izboljšanje prežalostnega stanja trpečega ljudstva? Vprašam pa samo to le: Ali si je kdaj kdo od meščanov, ki se po našem bregu sprehajajo, spodti-kal ob mreže, ki so se sušile in aH so bile komu na poti? Gotovo no, — če ni bil kateri naš nasprotnik, katerega vse v oči bode. kar našemu ljudstvu koristi. In imajo morda ti sprehajalci večjo pravico do naših bregov, kakor naši tukaj od davnih časov bivajoči ribiči ? Od nekdaj užo, ko od rodovine vseh teh gospodov, ki zdaj v Trstu vladajo, ni bilo se znamenja v Trstu, so naši Martelanci, Starci, Pertoti, Matjašiči in drugi tukaj ribo lovili, svoje mreže sušili in popravljali in meščani so se ž njimi voselili, ko so jim pripeljovali polne ladje lepih rib. Barkovljanske, kontovelske in križke ribiče so vsi ljubili, spoštovali in podpirali. Tista gospoda, naša stara domača, ki jo z nami v bratovskej ljubezni živela in nam pomagala v vseh naših stiskah in nadlogah, ne bi nikoli dopustila, da bi se nas s takimi sitnostimi in krivicami nadlegovalo. Zdaj pa razven gospoda Nabergoja in drugih okoliških poslancev se ni v mestnem PODLISTEK. Pikova dama. Ruski spisal A. S. Pužkln, prevel I H. III. (Dalje). — No more biti, rekla jo Lizaveta Ivanovna; ustrašila se je i nagle prošnje, in sredstva, ki ga je uporabil Herman. To res ni natno pisano. In raztrgala je pismo na drobne koščke. — Ako pismo ni na vas, zakaj ste je pa raztrgali? rekla jo mamzelj: juz bi je vrnola onemu, ki je jo poslal. — Prosim vas lepo, duška! dejala jo Lizaveta J vanovna, — in rdečica jo jo polila zaradi te opazke: — za naprej ne nosite k meni nikakih listov. A onemu, ki vas je poslal, recite, da naj se Bramuje. A Herman se ni oplašil. Lizaveta Ivanovna prejemala je vsak dan pisma od njega sedaj tem, sedaj drugim načinom. Pa ta niso bila prevedena iz nemščino. Herman jih je pisal navdušen od strasti, in govoril jezikom, njemu lastnim; v njih sta so izražala i neupogibnost njegovih želja in nered svobodne domišljije. Lizaveta Ivanovna pa tudi uže ni mislila vračati jih: naslajala se je ž njimi, začela odgovarjati in njeni listi so postajali čedalje daljši in nežnejši. Konečno vrgla mu je skozi okno to-le pismo: „Danes je bal pri ***skem poslanci. Grofinja bode tam. Mi ostanemo do dveh. Tu imate priliko, da me vidite na samem. Kakor hitro so grofinja odpelje, razidejo so njeni ljudjo najbrž; v veži ostane Švicar, no tudi on navadno odide v svojo sobico, Pridite o polunoči. Pojdite naravnost po stopnicah. Ako koga najdete v prednji sobi, vprašajte ga, je li grofinja doma. Poreče se vam: „ne !tt in potem seveda ni nič, morali se bodeto vrnoti. No najbrž ne srečate nikogar. Deklice so vpo v svoji sobi. Iz prednjo sobe pojdite na levo, idite kar naravnost do grofinjine spalnje. V spalnji za špansko steno zagledate dvoje majhnih dverij: z desno v kabinet, kamor grofinja nikdar no hodi; z leve v koridor, in tam so ozke vito stopnice; one vedo v mojo sobo". Herman tresel se je kakor tiger, ča-kaje naznačenoga časa. Ob desetih zvečer je uže Btal pred hišo grofinjc. Vreme bilo je strašno: veter je tulil, mokri sneg padal je kakor cunje, svetilnice svetile so se medlo; ulice bile ho prazne, lzredka vlekel se jo kak voznik so suho kljuso svojo, gledajo za kakim zapoznelim patm-žirjem. Herman stal je v satni uniformi, no čute ni vetra, ni snega. Konečno pripravili so grofinjino kareto. Herman jo videl, kako so sluge prinesli na rokah upogneno starko, zavito v sobolji kožuh, in kako je za njo v lehkem plašči, s6 sve- zboru nobenega našlo, da bi svojo besedo v našo obrambo povzdignol. Komu pa se moramo zahvaliti, da imamo v Barkoli tako lepo pristanišče (porto) in velik prostor pred njim, da so so sezidala enaka pristanišča v Čedazu in pod Križem? Povejte nam gospodje v municipiji in na magistratu? Vam izvestno ne; da bi na Vas čakali, vsega tega ne bi imeli. Dobro znamo pa vsi, kako so se Barkovljanski, Kontoveljski in Križki ribiči in savornanti prizadevali in prosili, da jim je c. kr. vlada to pristanišče sezidala, ker jo spoznala živo potrebo in ker je hotela posebno našo ribiče podpirati in domače ribarstvo povzdignoti in njih ladje pred nevarnostijo obvarovati. Vsak IContovelec in Križan dobro zna, da ne bi imeli v Čedazu pristanišča, ako ne bi gospod Nabergoj njih prošnjo tukaj pri vladi in na Dunaji tako dolgo propo-ročal, dokler ni bila uslišana. Velikega prostora pred barkovljan-skim pristaniščem ne bi bilo, ko ne bi c. kr. vlada določila, da se je pristanišče bolj od kraja dalo zidati zavolj plitvo vode. — Zdaj pa nam hočejo ti gospodje naše svete pravice do teh krajev kratiti, podijo nas od tega našega obrežja, na katerem smo toliko stoletij mirno svoje posle opravljali in si svoj grenek kruh z tru-dapolnim delom služili in zakaj ? Zato, da smejo šopirati se na teh naših rojstnih tleh ljudjo, ki še našega kraja no poznajo. Človek bi moral biti brez občutkov, da bi mogel to z mirnim srcem pretrpoti. Je li bilo treba s tem novim ukazom naše ljudstvo vznemirjati in dražiti ? Ali nimamo prenašati zadosti težkih nadlog in grenkih krivic, s katerimi so hoče zatreti vso kar je bilo domačega in so ravna z nami na naši rojstni zemlji, kakor da bi bili tujci pod tujim gospodstvom. Mi dobro znamo, od kod izhaja ta novi udarec. Magistrat-nim gospodom še znano ni bilo, kje naši ribiči svoje mreže sušijo in popravljajo in malo mar jim je bilo za tisto sprehajališče na našem bregu. Ali naš capo-villa, ta človek, ki je prišel v naš kraj kakor šiba božja v našo pokoro; njemu se je zdela lepa priložnost pokazati našim ljudem svojo mogočnost in na magistratu ga radi poslušajo. Pa obrnimo so na drugo stran. Kako lepa jo lega barkovljanske cerkve v sredi vasi, na morskem bregu. Z daljnega morja oziral sexje barkovljanski in tuji mornar na bele zidove tega božjega hrama; kako prekrasen razgled smo uživali s prostora pred cerkvijo, razgled ki jo poveličeval svetost tega kraja, na katerem smo se zbirali po božjej službi in se med prijatelji pozdravljali, kjer smo nekdaj poslušali naše domače župane, ki bo nam po starodavni šegi v premilem domačem jeziku oznanjevali nove postave. Ko je do sedaj našo pobožno ljudstvo po končanem svetem opravilu stopalo iz svete veže. polno svetih mislij in tolažbe, razveseljevalo bo je njegovo oko nad neizmerno planjavo sinjega morja, ki spomina na večnost in povzdiguje srce proti stvarniku sveta. Zdaj pa so nam zaprli ta veličastni razgled se sivimi zidovi novega kopališča, ki nas spomina le na človeško sebičnost in nečimur-nost. Med pobožno petje v cerkvi zbranih u mešalo se bodo vpit je in smejanje kopa-jočega se ljudstva. Koga ne bi to v srce bolelo? Težko se najde kateri človek, ki gre mimo, da no bi obžaloval, da so je lepota tega kraja tako grdo pokvarila. Slišal sem marsikaterega gospoda iz mesta, ki so je čudil, da je bilo mogoče, da se je to zidanje na najlepšem prostoru dovolilo. Reklo se nam bode: ali ni to za Va3 sreča? koliko dobička jo za Barkovljo! Da, ros dobiček je velik, pa ne za nas, ampak za druge. To dobro vemo, da tovarno in enaki zavodi so prinesli v vasi le uboštvo in nesrečo za kmetsko in do-lalsko ljudstvo, enako se bodo zgodilo tukaj pri nas. In tako nam odpada kos za kosom našega kraja in mi se moramo pohlevno umikati tujim ljudem in mirno gledati, kako nam oni gospodarijo, nase svete pravice kratijo in prejemati moramo od njih, kar so jim zljubi nam privoliti. Vsega tega pa smo si sami krivi; tako se godi ljudstvu, ki zaspano živi v nevednosti in zanemarja svojo najsvetejše pravice, ki ne čuti ljubezni do svojo rojstno zemlje in do svojega brata, ki hrepeni le po vsakdanjom dobičku. Mnogo še bi imel omeniti o naših prežalostnih bar-kovljanskih zadevah, ali za danes je bolje, da končam. žimi cveticami ukrašeno glavo prihitela nje gojenka. Vratica so se zaprla. Kareta je težko šla po mehkem snegu. Švicar zaprl je vrata. Okna so potemnola. Herman jo začel hoditi okolo opraznele hiše; šel k svctilnici, pogledal je na uro: bilo je dvajset minut pred polunočjo. Ostal je pod svetilnico gledaje na urni kazalec in čakajo ostalih minut. Ravno o polu noči stopil jo Herman na grofir.jino krilce in šel v jarko razsvetljeno vežo. Švicarja ni bilo. Herman otekel jo po stopnicah, odprl vrata v prednjo sobo in zagledal slugo, spečega v starinskem, zamazanem naslonjači. Z lehkim m trdim korakom sel je Herman mimo njega. Dvorana in gostina soba bili ste temni. Svetilnica ju je slabo osvetljevala iz prednje sobe. Herman ustopil je v 8palnjo. Pred sveto skrinjico, ki je bila napolnjena se starinskimi podobami, gorela jo zlata svetilnica. Se starim suknom prevlečeni naslonjači in divani z obdrgneno pozlačino stali so v žalnbni simetriji okolo sten, obitih s kitajskimi tapeti. Na steni visela sta dva portreta, ki ju je Hlikala v Parizu M-me Lebrun. Eden izobražal je možkega štiridesetih let, rdečega in polnega, v svetlozoleni mon-turi in se zvezdo; drugi — mlado kraso-tioo z orlovim nosoui in z rožo v pudra-nih laseh. Po vseh oglih bili so pastirčki iz porcelana, mizna ura, delo slavnega Leroy, škatljice, ruletki, hladilnice ali pi-halnice in razne damske igrače, iznajdene koncem minolega stoletja z Montgolfierovo kroglo in Mesmerovim magnetizmom vred. Herman šol jo za špansko steno. Za njo stala je majhna železna postelja ; na desni bila so vratica, vedoča v kabinet; na levi druga — v koridor. Herman jih je odprl, zapazil ozke, vito stopnice, ki so vedlo v sobico bedne gojenke ... A on se je vmol in še[ v temni kabinet. Čas je šel počasi. Vse jo bilo tiho. V gostini sobi odbilo je dvanajst; po vseh sobah odzvonkljale so ure ena za drugo polunoči in zopet jo vse umolknolo. Herman stal je naslanjajo so na mrzlo peč. Bil je miren; srce bilo mu je ravnomorno, kakor človeku, ki se je odločil na kaj nevarnega, no neobhodno potrebnega. Ura odbila je eno in dve po polunoči in Lkar na enkrat je zaslišal daljni ropot karete. Nehote začel se je vznemirjati. Kareta se jo pripeljala in ustavila. Zaslišal je ropot, ko jo sluga spustil karetino podnožko. V hiši postalo je živo. Ljudje so tekali, razlegali so se glasovi in hiša so je razsve-tila. V spalnjo prihitelo so tri stare slu-žanko in grofinja, jedva živa, ustopila je in spustila so v voltaireov naslonjač. Herman gledal jo skozi razpoklino. Lizaveta Ivanovna šla je mimo njega. Hermaa čul jo njo hitre korake po njenih stopnicah. V srci njegovem odmevalo je nekaj podobnega grizenju svesti in zopet umolknolo. On jo ravno kakor okamenel. (Daljo prih.) Govor državnega poslanca profesorja Fr. Šuklje-ja. (V Hcji dr/arno(ja zboru dne ltl. aprila t. 1. v generalnoj debati o budgetu. Po stenografskem zapUniku). (Dalje.) Računsko zaključke imamo še le do 1886, tedaj se more za 1887. in 1888. leto gledati le na proračune; ker se je pa pokazalo, da je uspeh bil vedno ugodnejši nego proračuni, ker je to moralo bili tudi 1887. leta, ker bi sicer finančni minister ne mogel seči po blagajničnih zaostankih, je to stvar, ki upliva le neugodno zame na proračun. Opomniti pa še moram, da za 1887. leto nisem računal primanjkljaja 27 milijonov, kakor ga kaže finančni zakon, temveč ozirajoč se na vse kredite za oboroževanje ti7 milijonov. Na ta način dobim skupni primanjkljaj 210 milijonov 740.216 gld., zatorej letni primanjkljaj 24 milijonov 410.000 gld., torej vidimo pomanjsanje letnega deficita za celih J) mili jonov, kar je vsekako neko zboljšanje. To zboljšanje je tem pomenljivejše, ker se jo doseglo, ne da bi bili mogli ti-nancijelno okoristiti se dobe gospodarskega razcveta, čo tudi smo mi prevzeli precejšen del boseiiske okupacije, če tudi smo velik del teh primanjkljajev izdali za produktivne naprave, za železniške investicij0 — jaz ne vem, če gospod poslanec dr. Oregr tudi te prišteva k sterilnim izdatkom, o katerih je govoril — če tudi nadalje preteči evropski položaj sili, da izredno napnemo davčne sile, in napravlja stroške, in če tudi se oni zakon rastočih državnih stroškov, kateri je gospod poslanec dr. Gregr v svojej, kakor se meni dozdeva, vendar malo prediletantičnej kritiki prezrl, posebno kaže v državnem gospodarstvu, kakor je avstrijsko, kar je do-sedaj odvagovalo večje dohodke povišanja davkov in novo uvedene davke. To sem le navedel, da zavrnem kritiko v pravo mero, ne z namenom, da bi slepil o težavah finančnega položaja sebe ali koga druzega. Pa so tudi vesele točke v letošnjem proračunu in k tem prištevam to, da bode mogoče, primanjkljaj 21 milijonov pokriti iz blagajničnih zastankov. Odkrito povem: da tako pokritje iz blagajničnih zastankov po svojej naravi ni pripravno, da bi se večkrat ponavljalo. Nadalje jo resnica, da davki ugodno prihajajo, in da državne železnice dajo večje dohodke. Toda, gospoda moja, vse to zgine nasproti faktu, da potrebščine za ob resti državnih dolgov kaj hitro naraščajo. Od lani potrebujemo pri pravem državnem dolgu ii milijone več za obresti. To nas sili, da na to mislimo, kako bi davčno zakonodajo tako prestrojili, da bi država dobila več dohodkov. Finančni minister predložil je pa od lani dve davčni predlogi zbornici, ki obetate večje dohodke: sladorni davek, ki bode do-našal kaka dva milijona, in davek od žganja, ki bode pa gotovo še več donašal, kar pa se različno ceni, kakeršen bode kon-sum, ki bode pa vsekako znašal najmanj 25 milijonov. O davku od sladorja se je uže veliko stvarnega govorilo in kar se tiče žganjar-skega davka, mislim, da se bode, ko bode predloga jedenkrat prišla iz odseka ter se prikazala v tej zbornici v drugem branji, tako natačna debata, da meni ni treba danes govoriti o tem. (Prav res je! na desnici.) Le neke splošne opombe si hočem dovoliti. 1'stvarila so je neka umetna zveza mej sliidorjem in špiritom, ki me je neprijetno dirnola. Stvar je pred vsem ta, da se je ustvarila sedanja predloga o obda-čenji spit kla --in jaz sem načelni privrženec višjega obdačenja špirita — v sedanji obliki pred vsem na ljubo ogerskim žganjarjem in vsled silnega pritiska nerednih ogerskih financ. Da bi pa zatrli upor, na kateri bi mogla pri nas zadeti predloga o višjem davku na žganje, pomagali so si s tem, da so rekli: „Sladornega davčnega zakona ne potrdimo poprej, da se ugodno reši zakon o obdačenji špirita. Naredili so umetni kompromis, ki je, kakor vsi kompromisi, ki smo jih sklenoli z ono državno polovico, škodljiv za nas. (Res je! na desnici.) Stvari nečem si'številkami pojasnjevati, kajti to se je godilo v odseku. Jedno pa moram omeniti. Predloga o sladornem davku bode koristila pravno tako Ogrom, kakor nam. Na podlagi novega zakona o »ladornem davku bode se, kakor so bojim, og^rska produkcija sladcrja jako povzdi-gnola in jaz mislim, da nesem pesimist, če trdim, da bodo kmalu minoli časi, ko se slador pošilja na Ogersko. Na drugoj strani se pa ogerski spiri-tus uže sedaj znatno uvaža; pri nas na Kranjskem rabimo izključno ogerški špirit. V prihodnje se bode s kontingi>ntovanjem, vsled kuhanja žganja v kotlih iz snovij, ki imajo moko v sebi, še povekšal, tako da se bojim, da bodo kmalu preplavili nas trg z ogerskim špiritom. In da se dovrši ta za nas še kaj lukrativna barantija, postavila se je avstrijska sladorna industrija, gotovo najvažnejša industrija naše državne polovice, v mučen položaj, da danes 19. aprila no ve, kak davek jo zadene dne 1. avgusta in da ne more upeljati one uredbe v defusijskih aparatih in izvršiti onih pre-zidanj, ki bodo potrebna vsled davka na fabrikat, ko se misli uvesti. Jako obžalujem, da se bodemo v tem slučaji morali upognoti pod kavdinsko igo naših gospodov sosedov v Translitaviji. (Dobro! Dobro! na desnici.) In konečno še jedna beseda o večjem donesku špiritnega davka. Gospoda moja/ Davek na špirit imenovali so poslodnjo pomoč, ki je avstrijskemu narodnemu gospodarstvu še na razpolaganje. In tu so usiljujo vprašanje, — prebivalstvo bavi se ž njim in mi ga tudi nikakor no moremo prezirati — vprašanje: Kaj bode s povečanim dohodkom od špirita? Dovolite mi, gospoda moja, popolnem odkrito besedo. Slovenec se prišteva kakor znano najboljšim vojakom avstrijske vojske in na nebrojnih bojiščih — od bitve na Morav-skem polji 1278. leta do bosenske okupacij® je naš mali narod dejanski kazal svojo udanost dinastiji, avstrijsk patrijoti-zem svoj. (Res! na desnici.) In zastopniki tega naroda se nikdar neso obotavljali z dovoljenjem sredstev, ki so se zahtevali za moč in veljavo naše države. Paš to pa tembolj opravičuje zahtevo našo, da se mora vse storiti, da se ohrani mir, vse kar se še strinja sploh s častjo našo, da se ustanove in zagotove prijateljski odnošaji z vsemi sosednimi državami, zlasti pa z velikim sorodnim cesarstvom na vzhodu. (Dobro! na desnici.) Ze sedaj je pretežko breme za nas. Kaj hočejo pa z večjim dohodkom od špirita? Morda si mislijo davek na špirit kot bogato napolnjeni reservoir, iz katerega bode, da govorim v podobah, z zavihanimi rokavi vojni minister zajemal milijone, da črno vojsko rekli bi — sijajno oskrbi ? Ali se bodo tudi ti milijoni po-greznoli v danajski sod vojne uprave? Gospoda moja! Saj jo popolnem prav; vojaške priprave za vojno so stvar, ki je dostojna naše največje pozornosti v sedanjem resnem položaji. Nič manj važno kot vojaško je pa denarno pripravljanje za vojno. Kovinskega vojnega zaklada, kakor je v Nemčiji, ne moremo imeti pri našem finančnem položaji. Denarne priprave za vojno tiče pri nas le v zmožnosti davkoplačevalcev, da bodo zadostili v resnem slučaji jako napetim zahtevam; čo pa popolnem izmolzete davkoplačevalca z bremeni, ki mu jih nakladate v mirnih časih, tedaj ne bode zmogel vočjih zahtev v resnem slučaji, tedaj ne bode nikake tinancijelne priprave. Mislim zatorej, čo dovolimo davek na špirit, da moramo uže naprej dobro vedeti, kako se bode porabljal. Porabiti se mora, da se bodo državno gospodarstvo osvobodilo administrativnega in gospodarskega primanjkljaja, nadalje, da se pomanjšajo direktni davki, zlasti davek od poslopij, in indirektni davki, zlasti davek od soli (.Iako dobro! na desnici) in h kratu naj bi se lotil onih zboljševanj, ki so v dosedaj zanemarjenih deželah, mej katerimi navajam zlasti svojo ožjo domovino Kranjsko, več pogrešati ne morejo, (Dobro! Dobro! na desnici.) Toliko o državnem proračunu sploh. (Daljo prih.) Politični pregled. Notranje dežele. V državnem zboru predlagal je dalmatinski poslanec grof Vojnovic resolucijo, da se vlada poživlja, naj dovoli saditi duhan, posebno v Boki kotarski, ki ima za to ugodna tla. Poslanec je v svojem govoru pokazal, kako državna uprava polagoma napreduje. Leta in leta je kupovala, dokler je bila šo Bosna in Hercegovina pod turško oblastijo, tam tobak za drag denar, namesto, da bi ga bila dovolila saditi v Dalmaciji, kjer jo zemlja zelo podobna hercegovski in bosenski. Še le po 10 letih odločila se jo dovoliti sajenje tobaka v Imotskom okraji, kjer se ga je lansko leto pridelalo 58.170 klg. in ki je vrgel državi dobička okolo 400 tisoč for. Vsa prizadevanja deželnega odbora in sklepi deželnega zbora niso mogli ministerstva odločiti, da bi v tem zmislu napredovalo in s tem pridobilo drug izvir blagostanja Boki kotarski, v katerej je po žalostnem zanemarjanji vlade mor-narstvo propalo. Resolucija je bila z odobravanjem sprejeta. Dalmatinec Klaić potegoval se je za zgradbo železniške proge, ki bode vezala uže postoiečo dalmatinsko železnico z drugimi avstrijskimi železnimi cestami. V nekoliko dneh, rekel je poslanec, odprte bodo balkanske železnice, in potovalo se bode potem lehko od koder koli naravnost v Solun, dočim se pa z Dunaja ne more po suhem v Dalmacijo. Dalmacija je kakor otok, popolnoma odtrgana od ostale Evrope. In vender bi spojenje železnih cest ne stalo tako ogromne svote. Sezidati bi bilo treba 200 kilometrov dolgo progo, ki bi Btala morda okolo 10 milijonov gold. Ta železnica bi pa državi veliko nesla, kajti to vidimo uže, koliko dobička daje kratka proga Met-kovič-Mostar, na katerej je promet nenavadno oživel. Govornik izraža nadejo, da bode trgovinski minister stopil skoro s kakim resnim in dobrim načrtom o zgradbi te železnice pred zbornico. Govor bil je z odobravanjem sprejet. Ako bi te nesrečne armade državam evropskim ne požrlo toliko denarja, koliko bi se lehko storilo v povzdigo obrta, trgovine in poljedelstva. Tako pa je malo upanja, da bi naše j upravi ostalo kedaj 10 miljonov, da bi sezidala Dalmatincem železnico, katera jim je tako potrebna, kakor našim Dolenjcem. Denarja ni; kar ga je, gre za vojsko. Kedor bode šo sto let živel, dočaka še dolenjsko, dalmatinsko in morda tudi katero drugo železnico; proj je malo upanja. To je prokletstvo oboroženega miru, pod katerim vzdihuje vsa Evropa. — Herbst se je krepko potegoval za znižanje tarif za prevažanje oglja po severni železnici. V pogodbi sb severno železnico jo določba, po katerej ima vlada pravico zahtevati znižanje voznih tarif, kadar dohodek ene delnice prekorači sto forintov. Ta pogoj je ispolnjen, zatorej predlaga Ilerbst resolucijo, v katerej poziva vlado, da ukrene potrebno, da bodo znižane tarife za prevažanje oglja po severni železnici. Minister odgovarja, da vlada zato tega ne tirja od severne železnice, ker se je ta obvezala zgraditi manjše prt)ge, ki ne nosijo dobička, ki so pa za državo velike važnosti. — Pred prazniki pozval je bil predsednik zbornice vso načelnike klubov v posebno sejo, v katerej je izjavil, da vlada želi, da državni zbor kmalu izvrši proračun, ker bodo 4. junija nepreklicljivo sklicane uže delegacije v Budapešto. Da bode pa mogoče delo takrat izvršiti, no bode smel govoriti več kakor en sam govornik o vsaki točki. Temu se upirajo posebno načelniki opozicijonalnih klubov, trdeč, kakor jo tudi istina, da imajo poslanci samo v proračunskej debati ^spregovoriti o zahtevah in težnjah svojih volilcev. Obetajo pa predsedniku, da bodo uplivali na govornike, da bodo „kratki in stvarni". Prva seja po praznikih je bila včeraj 22. t. m. Na dnevnem redu je nadaljevanje proračunske debate, v kratkem pride na vrsto tudi pogodba z parobrodnim druž-tvoui Lloyd v Trstu. Hrvatskemu saboru predal je patrijarh Angjelid podpisano representa-cijo srbskega narodnega cerkvenega šolskega odseka, v katerej so zbrano želje „srbskega naroda". Ta spomenica ima devet točk. Glavne zahteve so te: Revizija šolskega zakona v zmislu srbsko postavo od dne 14. maja 1887. 1.; daljo naj se ničesar no sklene, kar bi bilo proti narodni cerkveni samoupravi, vse nekdanje kon-fesijonalne srbsko šolo, ki so prešle v občinsko režije, naj eo premeno zopet v konfesijonalne šole, tako tudi one, ki je vzdržujejo pravoslovne cerkvene občine. V občini, kjer je četrti del Srbov, sme se osnovati konfesijonalna šola, občine naj konfesijonalno šole vzdržujejo ali pa vsaj podpirajo. Srbi, ki plačujejo doneske za vzdržavanje konfesijonalnih šol, naj se oproste doneskov za občinske šole. Konfesionalnim ^ šolam naj se dajo pravice javnih šol. Šolska novela bode šo ta teden na dnevnem redu. Vnanje dežele. Nikdo mej ministri ni dal dunajskim novinam še toliko posla, kakor ruski finančni minister Višnegradski. O tem ministru donašajo nemški listi danes vesti, kako si prizadeva sklenoti kako posojilo v inozemstvu, jutri zopet, kako je njegovo stališče podkopano ter prerokujejo, da bode skoraj padel, takoj na to pa preklieujejo vso te vesti in trde, da jo v milosti pri carji in ne bode nikakor ostavil svojega mesta. „Ruskaja Starina" današa članek generala Soboleva o zakaspiški železnici, ki bode kmalu dozidana do Samarkatana. Ta železnica je vojska proti Indiji ; zdrav razum in zgodovina zahteva, da Rusija zasede Herat, potem se bodo morali pa Angleži zavarovati proti ruskej navali; najbolje se Rusije ubranijo s tem, da jej prepuste svobodne roke na Črnem morji. (Zakaspiška železnica je morda največje delo novega časa. To železnico zgradili so Rusi v malo letih skoz strašne puščave, kjer niso dobili ni vode ni lesa; napeljali so tja vodo, brzojav, sezidali postaje, napravili so črez velikansko reko Amur-darja most ter tako brez hrupa in vika dospeli skoro do meje angleških kolonij. Sedaj bode mogoče priti v 10 dneh iz Pariza po suhem v osrednjo Azijo.) Glavno glasilo srbske opozicije „Odjek" toži, da namešča vlada za predstojnike poedinih okrožij naprednjake, kar je v protivji s toli naglaševano nepristra-nostijo ministra - predsednika llrističa. — Kosti bratov Nedičev, borilcev za osvobo-jenje Srbije, bodo prenešene na dostojno mesto ter jima bode postavljen spomenik. Z Rumunjskoga javljajo, da je vlada razpustila več občinskih zastopov. Občinske volitve na Francoskem izpalc so povoljno za republikance ; pridobila si je pa tudi konservativna stranka mnogo mest. V severnih okrajih prodrli so boulagižisti. Vse vesti dohajajoče iz Francije poročajo nam, kako čedalje bolj raste popularnost tega generala. Vlada je njemu nasproti brez moči, republike predsednik Carnot je samo senca proti Boulangerju. Narod je baje ves za njim. Ta mož si je znal pridobiti simpatije, kakor nikdo drugi. Dobrika se narodu, obeta mu zlate gradove, a kar je sumnjivo je to, da je ob enem prijatelj velikih gospodov preten-dentov in nasprotnikov republiko. Kaj je zatorej resnica, s kom drži general, z narodom, ali z bonapartisti ? Anglija se tudi v zadnji čas resno oborožava. V enej zadnjih sej spodnje hiše stavil je minister Smith resolucijo, s katero se vlada pooblašča izposlovati 3 in pol milijonov funtov sterlingov (okolo 35 milijonov for.) ter potrositi to svoto za ojačenje avstralskega brodovja in utrjenje tamošnjih luk. O tem predlogu unela se je živa debata in je bil naposled sprejet z 02 proti 48 glasom, pa samo oni del. ki se ozira na avstralsko brodovje. Razprava o utrjenji luko jo odnesena. V tej debati izjavil je minister Smith, da kani utrditi luke v kanalu la Manclie, na Gibraltaru in na Malti. — Odkar se je kraljica vrnola iz Italijo in Rima, agitujo na to, da se Anglija pridruži trojnoj zvezi Avstrije, Nemčije in Italijo ; temu je pa ministerstvo protivno, ker si za noben slučaj ne mara vezati rok. „Polit. Corr.tt javlja, da so ruski vrednostni papirji skoraj popolno iztisneni iz Nemčije, ter svetuje Rusiji, naj jej bodo to v svarilo. „Vossische Žeitung" pa svari, naj se proti Rusiji postopa malo bolj oprezno, ker ruski listi uže zahtevajo, naj se zapreči nemško naseljevanje na ruskem Poljskem in naj se otežkoči prehod Nemcev v rusko podaništvo. Ako so hoče s tem osigurati nemško kapitaliste v slučajnosti vojske, vznemirjajo in draži se s tem v Rusiji tudi ono elemente, ki si še ne želo vojske. Iz Carigrada javljajo, da so tamošnji diplomatski krogi prepričani, da je mir v Macedoniji samo ua površji, spodaj pa tli in kipi in se bode v nekoliko mesecih izvestno vnel upor. Turška vlada so na to uže pripravlja ter zbira tam svojo vojake. Razmere mej Turčijo in Grško so zopet bolj napete. To novino pripisujejo ruskemu uplivu in ne prorokujejo, kakor po navadi, nič dobrega. DOPISI. Iz Pulja dne 18. maja 1888. — (Refleksijo o članku „Slovani v Trstu nekdaj in danes VI" in nekaj druzega zanimivega). Izborno ste jo pogodili, gospod urednik, z uvodnim člankom v 30. številki Vašega lista; osobito nam se je videlo, kakor da bi ga bili prikrojili navlašč za razmere po našej Istri. „Kar zrak živali, jo narodu narodnost" — neovržna jo ta istina, ki naj bi bila pravo narodno evangelije vsakemu Slovencu. Narodnost jo vsakemu narodu tako dragocen zaklad, da so ne da nadomestiti z ničem drugim na svetu. Dandanes, ko malone za vsakim oglom plešejo okolo zlatega teleta; ko je ledeni, brezčutni materijalizem objel so svojo koščeno roko malone vse človeštvo, dandanes pač pogosto čujemo propovedati v zapeljivej obliki gori navedenej, svetej istini protivne nauke. Ne dajmo se motiti takim krivim prorokom, ki nam se sladkimi besedami preporočajo narodno indi-ferentnost, češ da krščanska, humana načela zahtevajo — kozmopolitizem. Kaj je kozmopolitizem ? Nekdaj je bil mogoč, dendenes je gorostasna nezmisel; den-denes ponsenja kozmopolitizem najgrši egojizem, ali posamičnih osob ali pa celih narodov. Kdor propoveda narodu kozmopolitizem, ta je njega sovražnik, ta želi naroda propad, moralni in — materijalni! Kajti ne varajmo se: materijalne koristi, katerih bi nam morebiti ponudili kot kompenzacijo za vzeto nam narodnost, bile bi pravi danajski dar. Kdo so ti ljudje, ki mej nami širijo te krive nauke? Ali so grdi sebičneži, ki iščejo s tem načinom svojih osebnih ko-ristij, ali pa so drugorodni sovražniki naši, ki žele pospešiti narodno našo propast na korist lastnej svojej narodnosti. To je pogodil uže biatrogledi naš očividec izza 48. leta; jasno to prepričanje, izraženo je v gori navedenem članku. To prepričanje naj prošine nas vseh, temu prepričanju posvetimo vse svoje sile. Ilotečiui braniti narodnost svojo, no zadostuje, da čuvamo samo materin jezik in svete njega pravice, ampak prav odločno so moramo postaviti po robu, kadarkoli hoče lokavi nasprotnik deteknoti se družili naših svojstev, katere smatramo kot dele narodne naše individuvalnosti. Jezik, šege, običaji, mišljenje naroda o posamičnih pojavih v človeštvu in naravi — vse to sestavlja narodno individuvalnost, sestavlja — narodnost. Narod, kateri si. od svojih svojstev ni ohranil druzega, nego jezik, je — pobeljen grob. Zatorej: vztrajni boj za narodnost našo o vsej njenej skupnosti! O lokalnih naših homatijah vam danes ne moremo nič poročati. Ne, nismo prav rekli: ne smemo, bi bili morali reči. O, vi no veste, kako ostro narodno cenzuro imamo tukaj! In vender se jej radi klanjamo, ker vemo, da nam in stvari naši dobro želi in ker vemo, da pri kritičnih naših razmerah navadno pravo pogodi. Zatorej da veste: ne smemo 1 Toliko vam pa vender le ovadimo — (vrli naš mentor naj nam ta mali prestopek blagohotno oprosti): Pri nas se motajo prav interesantne stvari, katerih zaključek se bodo vršil — pred okrožnim sodiščem v Rovinji. Ob tej priliki pokazali se bo-deti pred svetom gnusna strast in ne-ugasna želja po maščevanji na nekej strani, kjer bi ti lastnosti najmanje pričakovali; pri gospodih, katerih poklic je, ali naj bi bil: širjenjo Kriščovo vere; strast, ki ne prizanaša niti svojemu stanovskemu vrstniku, ako je le ta tako drzen, da pred svetom prizna, da ga jo rodila slovanska mati; strast, ki hoče s kruto roko porušiti mlado, nadejepolno človeško oksistencijo in tako zadeti hud udarec edni celi pošteni rodbini. Milovanja vredni preganjenec iskal je pravico tam, kjer bi jo bil moral najti, ako bi bile razmere take, kakeršne bi moralo biti. Ni je našel! Potem se ve da ni ostalo druzega, nego iskati jo pri sodišči. Sramotno je pač to za ves stan, sramotno pa posebno za oblastneža v Poroči, ker ni hotel biti nepristranski sodnik. Edna sama pametna beseda od njegovo strani zabranila bi bila neosnovano proganjanje moža-poštenjaka; obvarovala bi bila sramote njegove Ijubčeko in — njegovo stranko. Ni hotel, ker se mu menda ni sanjalo, kako je moč pravico ! Ilabeant sibi! Resnico in pravico zagovarjal bode mož, ki jo colebritota moj govorniki av> strijskimi, dasi je nas politični protivnik. Obrano je sprejel baš zaradi tega, ker stvar ni politična, temveč osobna in somiš-ljoniki njegovi italijanski so ga pregovorili naj sprejme. Gospod urednik, Vas pa prosimo potrpljenja ! — vso bodete zvedeli o svojem času. C—t—č. Od Drave 1. maja 1888. [Konec]. — Resnica, takšnemu govorjenju skoraj zavodnež no moro oporekati, kar je šo tolikanj bridkejšo za nas. Po mojih mislih ni bilo tako v pivih letih našo narodne probujo. Starost moja še ni tolikošna, da bi bil priča prvemu popiliu tega mladostnega probujenja, a kolikor so vem spo-minati, bili so vender časi, ko smo so joli v našem zakotji zavedati, mnogo srečnejši od sedanjih. Domoljubne pesni so tekle iz srca kot odziv srca, prepolnega ljubezni I in prepričanja, da „Slovan povsodi brate ima", da „srce najblažje ima slovanski rod". Videč pak sedaj vso to, povprašujem se, ali je v resnici tako uže v malih desetletjih mogoče? Ali je mogoče, daje rodo-ljubje naredilo uže prostor odurnemu materijalizmu, oholosti in preziranju, da je dandanes samo pusta fraza, ki se rabi samo takrat, kadar treba kaj žrtvovati; v vseli drugih slučajih pak si naj človek pomaga sam?! Ali je v resnici Ljubljana kot sredotočje slov. zemlje postala podobna želodcu, ki sprejema hrano od udov, nasprotno pa se vender ne briga več za pravo moč njihovih živcev! To bi bilo nekaj naroda našega nevredno, nedostojno in naravnost škodljivo, kajti nismo še v takšnem položaji, da bi nam moglo biti vse eno, ali naj kot narod živimo, ali poginemo. Toliko nase zemlje jo užo v lasti tujcev, tolikanj naših sinov potujčenih in gotovo pojde tako še nadalje, ako pride enkrat takšna letargija na odličnih mestih v „modo". Za Koroško in Stirsko pride na vrsto Kranjska, za Istro, Primorjem in Goriško zope Kranjska in znani nemški most bode dodelan. Kedor to prorokuje, ni mu treba gledati skozi naočnike; dandanes more Slovenec še so zdravimi očmi to videti! Koliko je v našem kraji še župnij in dekanij, ki bi potrebovalo „bralnih druž-tev"! Pa ako užo pri nas, kjer vender no moremo tožiti na pomanjkanji narodnjakov, pojde ono skoraj rakovo pot, ne svetoval bi zares nikomur jih ustanovljati. Tega pa ne govorim iz pomanjkanja patriotizma, ali iz črnoglede kratkovidnosti, kajti prepričan sem predobro, da „Slovan gre na dan" in da ideja slovanska odnese naposled v tej borbi svečano zmago; toda dočim ožja idoja slovenska ide takšno rakovo pot, jo še čas navduševati so za idejo slovansko med nezavednimi ljudmi daleč prezgodenj (?) Prvo imelo' bi biti tako neobhodno, kot so razredi ljudske šole, da more dijak biti sprejet v gimnazijo; pa očividno damo si opravka rajšo z vsemi drugimi po knezih nasvetovanimi šolami, le to edino svojo lastno puščamo v nemar. Kedaj, kedaj so bodo zatorej pojavila zora srečnejšega in lepšega dneva?! Dragi čitatelji! Najbrže vas v Vašem Primorji takšna atmosfera ne duši, ali se vsaj no vlega na dušo s takšno silo?! Ako bi bilo pak tako, potem smo si pa res bratje tudi v trpljenji in pri teh še sočutje ni zamorjeno. Najboljšo pesni teko pesnikom iz ust v nezgodi in trpljenji, pa kakor se čuje često govoriti: „narod bi dal za pesnika življenje, ne dal pak bi mu koščeka kruha", tako tudi ne pričakujem od mnogih, prikupiti so jim 8 to jeremi-jado; toda ako sem našel le nekoliko sočutnih src, jo moj namen obilno nagrajen. V bodoče, upam, da mi bode mogoče poročati kaj veselejšega! Domače vesti. Utok ali rekurz političnega družtva „Edinosti" jo naučno ministerstvo odbilo ; tako vsaj poročajo italijanski listi „Pic-colo", „Mattino" in „Indipendente." Čudno je, od kod zvedo oni to. Prodsedništvu pol. družtva ni še nič znanega o tem, zatorej moramo počakati, da so stvar izjasni. Sv. birmo delil jo v Trstu presv. vladika mons. dr. Glavina dne 20. in 21. t. m. v stolnej cerkvi pri sv. Justu. Otrok je bilo iz Trsta in bližnje okolice preobilo. Novi parnik „lmperatrix" spusti so v četrtek dne 24. t. m. ob 9 uri zjutraj v morje. Javlja nam veteransko družtvo, da jo jo povabil upravni svet Lloydov, naj se svečanosti udeleži. Veterani se zbero ob 73/i uri zjutraj prod glavnim uhodom v Lloydov arsenal in zatem jih spremi kan-oeliski ravnatelj Gustav Koschatsky na posebni, družtvu pripravljeni postor. „Slovanska Čitalnica v Trstu" poziva vse čestito družtveniko na glavni zbor, ki bodo v nedeljo 27. maja 1888.1. ob G V* uri zvečer. Dnevni red: 1. Govor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo o družtvenem delovanji minologa leta. 4. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalnega odseka družtvenih računov. 5. Posamični predlogi in interpolacijo. G. Volitev predsednika in odbora. 7. Volitev treh pregledovalcev družtvenih računov. ODBOR. Opomba: Izvnilek iz „poslovnika za glavni zbor". S}. 12. Družtvona uprava so voli s tajnim pininuniin glasovanjem. Nu jodnom listku ima biti napisano i ni u predsedniku, na drugom imenu oHmili odbornikov in troli namestnikov. V ta namen bodeto 'J uri prod napovedanim zborom pripravljani dve posodici, v kateri ho dovajo glasov-nieo. To nadzorujejo odborniki in dva naprušena (Mana. Ako dobita 2 kandidata ednako število glasov, odločuje kocku, katero potegne predsednik. Ako so za predsedniStvo aH odborniStvo ni dobilo absolutne većine glasov, preide se na ožjo volitev med onimi, ki ho dobili največ glasov. Glasuje se osobno. Najden zaklad. Na vrtu letovišča v ulici Šalita al Promontorio so našli delalei o prekopavanji zemljo steklenico. Ker je bila jako težka, razbili so jo in — razsul so je denar iz nje. Prijavilo se je policiji, katera je procenila raznovrstni denar na 200 frankov. Sumniči se, da je bil denar kje ukraden, ter so ga tatje zakopali, da bi ga ob ugodnej priliki dvignoli. Nagla smrt. 60letni Ivan Martinčič je bil zadet od kapi na binkoštno nedeljo, baš ko je obedoval v javnej kuhinji svojega brata v ulici Solitario hšt. 5. Odveli so ga takoj v bolnico ali umrl je, predno so ga šo vzeli iz voza. Senožeška podružnica družbe sv. Cirila In Metoda sklicuje svoj redni občni zbor na 31. velikega travna ob 3. uri pop. v hišo g. Mahorčiča (Čital nično bralno sobo) v Senožečah. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov; 2. Poročilo blagajnikovo in tajnikovo; 3. Volitev novega odbora; 4. Posamični predlogi. Vsi čestiti udje vabijo se po tem potu k obilni udeležbi. C. kr. kmetijska družba kranjska vabi gg. družbenike na občni zbor, ki bode v četrtek dne 14. junija 1888 ob pol 0 uri dopoludne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. — Vsporeu: 1. Prvomestnik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji glavnega odbora v letu 1887. 3. Predlog družbenega računa za 1. 1887. in proračuna za leto 1889. 4. Volitev ednega odbornika v glavni odbor namesto po § 22. družbenih pravil izstopivšega gospoda odbornika in c. kr. računskega svetnika R. Ka-stelica. 5. Volitev tajnika. 6. Poročila in predlogi glavnega odbora, med temi tudi predlog o prenarodbi družbenih pravil. 7. Poročila in predlogi podružnic. 8. Nasveti in prosti govori posamičnih družabnikov. O p o m n j a : Glavni odbor vabi gg. udeležence občnega zbora, da so blagovolijo udeležiti skupnega ogledovanja novih nasadov na družbenem poskusnem vrtu, ki bode na dan zborovanja popoludne ob 4. uri. — Poslano nam je bilo ob enem uprav-niško poročilo glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjsko o občnemu zboru za 1. 1887. Konci leta 1887. imela je družba 21 častnih, 20 dopisujočih in 826 dejanskih udov. Podružnic bilo jo 27. Proračun dohodkov in stroškov za leto 1889.: Dohodki gld. 5343.-. Stroški gld. 4843.—. Ako so primerja dohodke so stroški, razvidi se, da bode mogoče pokriti vse stroške s preračunanimi dohodki in ostane še kakih 500 gld. Računski sklop konci 1. 1887. : Dohodki gld. 7213.35. Stroški gld. 6827.99. Vsota inventarijalne vrednosti 31. decembra 1887. gld. 33.405-20. Českoslovinski spolek. Večini bralcev slovenskih časopisov jo gotovo znano, da se jo osnovalo koncem lanskega leta v Pragi omenjeno družtvo, tako rekoč v spomin na lanski češki izlet v slovenske pokrajino in z namenom, da seznanja ter se približuje češki živelj slovenskemu. Pred kratkim brali smo v čeških listih, da je odbor omenjenega družtva sklenol podpirati gmotno nekatera slovenska literarna in druga družtva ter seznanjati svojo družtveniko z njihovimi letnimi duševnimi pojavi. Podpredsednik družtvu, znani prijatelj Slovencev in vrli zagovornik češko-slovenske ideje, gospod J. Lego, naznanil je ravnokar naši „Matici Slovenski", katerej je poverjenik in častni član, da ji pristopi kot ustanovni član. Živ dokaz bratske vzajemnosti, ki se nam v zadnjem času vedno pogosteje kaže dejanski. Slava! Dom in Svet štev. 5. prinaša vsebino : 1. Uteha. 2. Lepi dol. 3. Iz burkasto preteklosti Miho Gorenjskega. 4. Bolnik. 5. Pran Levstik. 6. Kratkovidnost. 7. Recimo katero o našem pravorečju ! 8. Strupeno rastline. 9. Slovstvo. 10. Raznoterosti. Priloga kaže dve sliki iz vatikanske razstave. Ponesrečil je 501etni dolalec Veko-slav Gardor v malinu Economa, bas ko jo čistil stroj. Skliznol jo na železnih tramovih in padel tako nesrečno, da si jo zlomil nogo. Odnesli ao ga v javno bolnico. — Nezgode. Mizarski učenec Ant. Cunja, stanujoč v ulici dolin Tosa št. 45 jo šol po trati na konci ulico Petronio. Na trati so jo pasel osel, ki so je splašil ter bi- joči z nogama zadel mimogredočoga dečka s kopitom tako silovito na prsi, da se jo otrok zgrudil nezaveden na tla. Odnesli so ga v bolnico. — KočijaŽ Ivan Maru-šič je vozil si- 4 konji po ulici Stazione, ko se mu je zgrudil konj. Voz se je nad ležečim konjem nagloma ustavil in koči-jaž odletel raz kozla na tla. Razbil si jo glavo in morali so ga takoj odnesti v bolnico. Sodnijsko. OOlotni seljak Josip Hvara iz Komna jo bil dne 19. t. m. v tajnoj obravnavi obsojen zaradi razžaljenja Nj. Veličanstva na 2 mesečno težko ječo. Roparstvo. Iz Dobno se poroča, da so 17. t. m. pripeljali orožniki Josipu Go-rupa v tržaški zapor, ker je baje da ople-nil dne 3. aprila t. 1. A. Resinoviea v Dolini. Policijsko. Črevljar I. Blaž, katerega so zaprli 3. marcija t. I. ker jo močno udaril 641etno starko Josipino Brezigor, jo obsojen na 14 ur zapora, ker je dva dni uže sedel. — Prodajalki Mariji Ruda jo odnesel neznan uzmovič košaro z jajci, vredno 5 gld. — Spretni tatje so porabili lepo priložnost o dolenji sv. birme pri sv. Justu ter odnesli raznim „botričkoin'4 in „botricarn" ure, verižice, novčarke in sploh kar so je moglo ugrabiti. Žal da niso ujeli nobenega. — Neznan postopač jo ukradel na kolodvornem trgu raz voz tvrdko D. Salom vrečo kave, vredno 70 gl. Obtožbo proti Simitzu je uže dogotovilo državno pravdništvo v Budimpešti. 1'oroeali smo našim Čitateljem, kako jo izginol mladenič Herman Griinmo iz Trsta, kako so zatem zasačili v Budimpešti pri tatvini Ivana Simitza, bivšega trgovca v Trstu in kako je priznal pred komisarjem nečloveško ubojstvo, katero je izvršil v Trstu. Preiskava je sedaj končana in ubijalec pride v toku meseca junija pred porotnike. Obtožba je zelo obširna in zaradi tega objavljamo iz nje samo nastopne najvažnejše točke. Simitz je bil od meseca novembra pr. leta brez zaslužka. Upniki so ga nadlegovali in zaradi toga je sklenol pridobiti si denarja, četudi bi moral koga ople-niti ali celo ubiti. Prišel je na misel, da zvabi uradnika katere koli tržaške trgovsko hiše v svoj stan, ko bi se prepričal, da ima isti denarja pri sebi ter ga ubiti. Svoj načrt jo izvršil. Zahajal jo v kreditni zavod ter opazoval, kdo dobiva največjo svote. Dne 12. januvarja t. 1. popoludno je prišel nesrečni Grirnmo v zavod ter prejel okolo 700 gld. Simitz je to videl. Ker je bil Grimme mnogo slabeji nego on, sklenol je takoj baš njega ubiti. Približal se mu jo rekoč, da ima doma pismo za njegovega gospodarja in ga prosil, naj gre ž njim na dom, da mu je izroči. Mladenič ga je ubogal. Jedva prideta v Si-mitzevo stanovanje v hišo ćt. 15 ulico Valdirivo, zgrabi Simitz Grimmeja od dej z obema rokama za vrat, da ga zadavi. Grimme vzamo iz žepa nož ter bijo ž njim proti svojemu napadniku, ali prerezal mu jo le suknjo in ranil ga na vratu. Simitz jo podrl mej tem svojo Žrtev na tla, in držeč ga z levo roko za vrat, zgrabi z desno uže na ormarići pripravljeni nož in mu ga suno večkrat z vso silo v črepinjo. Ubogi Grimmo se je hranil, ali bil je preslab; ni 80 mogel rešiti iz pesti nečloveškega nestvora. Ugriznol ga jo v palee, ali v istem trenotku opazi Simitz, da je mladenič upognol glavo in s krepko roko mu prereže vrat. Grimme je obležel mrtev. Simitz jo zatem povse mirnodušno opral pod, da no bi so opazila kri, preiskal žepe svinjo žrtve, pobral denar in dragocenosti, katere je našel in potlačil mrtvo truplo v omaro ter šel — zabavat se so svojimi znanci! Proti zori še-le se vrne domov in ko zapro vrata svojega stanovanja, odpre so omara in ubiti pade iz nje. Simitz so jo silno prestrašil, ali zavedel se je kmalu. Kupil jo zaradi tega železno žico in velik okovan kovčeg, zavezal ubitemu roki in ga zaprl v kovčeg. Da ne bi so opazil smrad gnijočega trupla, polil jo jo z kar-bolno kislino ter se opravičil svojej gospodinji, da jo rabi, ker ga boli prst. Nameraval jo truplo zrezati ter s časom pometati vso koščeke v morje. Prišlo pa je drugače. S prisvojenim denarjem je poplačal nekoliko dolgov, ostalo pa zapravil z malovrednimi ženskimi. Ko mu je začelo nedostajati denarja, napotil so jo — bogve čemu ? — v Budimpešto. Tam ga je dobila oblast v roke. Ubojnik jo stanoval z ubitim od 12. januvarja do 22. fobruvarja, dokler ni odpotoval iz Trsta, to jo celih šest tednov! Plačal jo o svojem odhodu stanovanje za dva meseca naprej in vsled tega se je branila njegova gospodinja Ma- rija Krakovicz, da se odnese kovčeg iz stanovanja, kateri je hotel zapleniti neki upnik Simitzev, ker je mislil, djl je obleka in perilo v njem ! Kdo bi si mogel misliti, kakšno grozovito vsebino ima, ker Simitz ni nobenemu povedal o svojemu hudodelstvu. Raz ven zavratnega roparskega ubojstva, obtožen je tudi poneverjenja na škodo trgovcev Franja Čerminca in Hermana JVlilovčiea v Trstu, ter hudodelstva tatvine na škodo soproge javnega služnika Fried-manna v Budimpešti. K porotnej obravnavi bode pozvanih 20 svedukov, iziuej katerih je 12 iz Trsta. Doznajemo, da je obtožba Simitzu uže pročitana in dajo je slušal podpolno mirno. Ako ne bi se pritožil njegov branitelj proti javnej obtožbi, bode obravnava dne 21. junija t. 1. pred budapestanskim sodiščem. Sumniči pa se sploh, da ni obtoženec vsega istinito priznal, da se je z Grimmom uže poznal, in ker je imel mladenič na dan ubojstva tri ure pri sebi, bil je ž njim t bogve kakšnej zvezi. Konečna razprava nam bode stvar razjasnila. RAZNE VESTI. V novem svetovnem jeziku Volapiiku je uže izšel na Dunaji nov list „Zi vol lolik4* t. j. „Okolo po svetu" glasilo vola-piikistom in vsem onim ki hočejo biti. Glavni urednik listu je prof. dr. Lederer, strasten „volapiikistu. List je za volapii-kovce jako zanimljiv, kajti iz njega se morejo poučiti o skrivnostih vseobčega jezika, ter se veseliti napredkov v blagoglasnih pesnih, ki slave novi jezik. Neka pesnica opeva prednosti volapiika „Lio lejtinik oibinos obes, If volapilki alik osovom Bomiinel obalomok Deuteles E popasliih tenalik ovedom." Po naše bi preveli te krasno zvoneče stihe po prilici tako-le: „Blažen mir se nam povrati, „Volapiik^ ko zna vsakdo; Nemec s Čehom se pobrati Splošna sreča svetu bo." Nekemu češkemu listu se posebno dopadata izraza „Bomiinelu in „Deuteles", kajti brezdvojbeno spominata na „Veigel-stockfl, „Veiteles* itd. Jasno je zatorej, da je g. dr. Schleyer tudi „Jeruzalema" ni pozabil, ko je kuhat svoj svetovni jezik. 0 francozkej vojski prinaša „Annu-aire de I'Armee Prangaise pour 1888" (Letnik francozke vojske za 1888) te-le številke: častnikov in vojaških uradnikov je 02,800, izmed katerih spada na pešce 11.365 in na konjištvo 3380. Pešcev je 102 polkov po 3 batalijono, 30 batalijo-nov lovcev po 5 kompanij, 8 polkov zua-vov po 4 batalijone, 4 algerski polki, 2 polka tujcev in 3 batalijoni lehke afrikan-ske pesadi, skupaj zatorej 2280 kompanij v mirnem času. Planinski lovski batalijoni Ae niso osnovani; bode jih 12 po 6 kompanij, zatorej skupno 2352 kompanij. Ko-njištva je 6 samostalnih divisij po 3 brigade. 300 ljudi otrovanih. V Hyerea na južnej Francozkej zbolelo je nedavno blizo 300 oseb na strašnih bolečinah v drobu, mrzlici in otrpljenji. Zdravniki so bili v velikoj zadregi, tembolj, ker je več bolnikov umrlo, ne da bi jim znali zdravniki pomagati. Posrečilo pa se je enemu izmed zdravnikov doznati, da so zboleli vsi tisti, ly so pili vino iz grofa Villeneuvejih zalog. Preiskava je res dokazala, da je vino ponarejeno in da sedržavajako močan strup. Vino je sodišče uničilo, grofa Villeneuva pa zaprlo. V četrtek 24. maja 1888. odprt j e kopališča „II Galleggiante Nazionale" nasproti „Hotel de la Ville", kjer je poprej bilo kopališče „Bagno ilaria". I'. Adotf Buchler. PRI JULIJU GRIMMU (ležnikar, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe ili gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od SO iiovč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo bo vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 41—104 Lastnik pol. družtvo „Edinost". Z -s i-Ijetii Z Ci ^ B ^ w J? Niihere Auskuuft: bei P. Mlssler, General - Schiffs-Ezpedient, Bremen, Bahnhof-Strasse N. 10. NULLUM PEPSINUM, nisi pepsinum Arpii. Najnovejše letno blago iz prave ovčje volne pošilja proti povzetju po jako nizkih stalnih cenah poznana reelna in solidna tvrdka J. W. SIE G E L BRNO Briinn. Gospodje krojači, kateri še nimajo mojih vzorkov, ter žele razširiti krog svojih naročiteljev v porabo jako solidnega blaga, naj se obrnejo z dopisnico zaupno name. Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko. To Izvrstno gr nko želodčno zdravilo je pod stalnim nadzorstvom družtva strokovnja škili kemikov iti pod posebno kontrolo slove-čnpa zdravniku dr. Hagerja. Pokazalo seje kot izvrstno najboljše sreds'vo za slab želodec, toliko kar se tiče vknsu, kolikor sijajnega uspeha ter je v v tem obziru pripoznano od vsth zdravniških krofov v Nemčiji. Uspeh trga zdravila j« tolik, da Re more zvati najboljše srens vo proti pomorskej boli zni, tudi pr. ti trebuhobolu in prehlaj^nju že-lodčevem. Ako ne pije vsak dan pred i bed o m kozarček te pijače ?. vodo, hitro se občuti do-broivoren upliv. Za otroke zadostuje manj, primerno starosti. 1--10 Zaloga v Trstu pri S. ASC0LI. Via Nuova št. 15, I p. O 9 ■v o. ■ -1 >w ^nI rn 3 o <* 2 to IC H « W M S® t-. t-1 H- "-1 ►"> I 1 © w O O © © ' 3 a a a a đ d tK" ►S e s 5. O O 55 S* 9 B. g.? • o ^ ■ -i a, » O? C" ■ O rt. .3 3 P7* 5< p W d 39 •o : i ^ a s. 2. P 2 i sl ® 2.1 3 te c. ta a 7T v * B ® E?"* to • m so 3 4 3 4 4 1 ^ 3 3 3 ^ i—• —• lOTCiOooit*. s I I 'I '| g s-9 (C i tri 99 8® u 3 4 o * a. N 5 2 £ a« 3 J) rt^3 P rt ® g i s s"' O C/i C z o 5C -S o eS tZ 93 rt >fj I 2 cs S O O P p a sj >o c "■S 3 rt »o t* «9 ir »h o a. aJ' +3 "K es rt a -m a> s v J2 -T-<3 "Z - a> 'Ji r _ S H) ■n « £ f S a ^ h e^l aj »v '^i g C » « .4- g- »o *—• © - £ £ 4 tp 5 £ ° 'V s — O „ rt O 'g A. 4> u e 3 o s > E A' 4) ¥ s . rt .Si M +J . ~ —I 4) TJ TSl i r c rt cđ ^ >H o tp uT tJ 5 o c —"S 'I rt" a 3 Z 3 S ai ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. — Odobril br. Edvard Beneditič, nadzd amili usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobi se pri „Narodnej Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. avstr. KREDITN. ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2'/,% 30-dnevni odkaz 2% „ 8" n 2 /t n 3-meaefini 21/. . 30" « 3 „ C- n „ 2«/, , Vrednostnim papirjem, glaseeim na napoloone, kateri ge nahajajo t okrogu, pripozna so nora obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20. aprila, in 20. julija. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice za Dunaj, Prago, Peftto, Brno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, A rad, Gradec, HormaiiHtadt, Inomost, Celovoc, Ljubljano in Solnograd — b r o z troSkov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovfienje kuponov pri odbitku 1°/^, provizije. Predujmi.- Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5'/,,% letnih obrestih -barijem nazaj in .totično uvoto povrnemo Uradni načrti Žrebanja se na ž^ljo naprej zastonj pošiljajo na opled Pričakujoči k no-vemu Žrebanju mnogobrojna naročila, prosimo, da nntn bo mopoče vsa » aročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vse-kako pa pred 30. majem 1888. doposlati direktno podpisanemu bureau, Valentin d G. Ban kgescliiift HAMBURG. „Kmetovalec" je edini slovenski, gospodarski list s podobami. „Kmetovalec" izhaja dvakrat na mesec na celi poli. „Kmctovalec" prinaša poljedelske, livinarshe, vinarske in druge članke, gospodarske novice ter daje naročnikom svojim dobre gospodarske svete. „Kmetovalecu stoji na leto 2 gld., za gg. učitelje in knjižnice ljudskih šol pa le 1 gld. Naročniki, ki vstopijo med letom, dole vse hiVe številke tistega letnika. MMET0VALEC. k fotonu joipodjnll lisi i pnlogo „Vrtnif. . JiieflvvjlOk Uradno ^^ Rlnnilo c kr h*cm«t* dnufc« " rsjrodin krakjtka I.In. tr-U.U s 4>ki4kw nj« ktnUMl • ' J-' v Uiww ^^Aff -mirjf^rr? • ^MI^lUN 'iS. ',« „ Vrtnar" je list s podobami, ki prinaša sadjarske in sploh vrtnarske Članke. „Vrtnar" izhaja dvakrat na mesec. »Vrtnarja« dole naročniki »Kmetovalca« zastonj. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. IM eizo Cfit>lj ivo ! Vsak dobi svoto nazaj, pri katerem bi moj sigurno delujoči R0B0RANTIU M (sredstvo za bradorast) breuzpešen ostal. Tako tudi sigurno deluje proti plešivosti, izpadanju laseh, maholjlcum in osednnji Vsneb večkratnim trenjem zajamčen. Originalne steklenice po gld, 1.50. Steklenice za poskus po gld. 1 — prodaje J. Grolich v Brnu, v TRSTU pa sumn A Praxmarer in P. Pren-dini - v LJUBLJANI Edv. Mohr - v G0EI0I lekarniSarja CristoiVdetti in Pontoni, A. Her-manek. drogar — na REKI ,1 Gmeiner, lekar - v CELJU Pelif* - v MARIBORU J Martinz — v GRADCU K. Kotil, Murplatz 1. Tain se tudi dobi Eau do H6be, iztočno sredstvo lepote, katero izdrži svežost in btiiost kože. MI MLEPARIJA ! Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Tiskarna Dolenc v Trstu.