Katoliftk cerkven li*t. M V četertik 12. svečana 1852. Tečaj T. V duhu tehtam, premišlujem . Kaj po svetu se godi. V sercu tožim iu žalujem. De v ljudeh spoznanja ni; Vse piesodijo narobe. To lastnost je naše dobe. Ze so nekatere leta Bile žalostne, se ve; Kaj v prihodnje se obeta. Kaj nam čakati se sme; To so nam reci neznane , — Al pa niso prerokvanc ? Kmalo kolera pridere , Ptuja kraju in ljudem; Koljko jih zmed nas joberc? Jezera, to reči smem! \i nas cisto zaru.-tila. Kogar bod". bo še vmorila. Zdaj potresi prihruincjo. Vse derhti iu gibije se. Cerkve, hiše se majejo. Mesta teidno zidane; So potresi pa nebaii: Ze sc nismo nič več bali. Kar začne krompir zlo gnjiti, Vsim ljudem potrebna jed. Kaj bi vzrok utegnil biti. Vpraša učen' z" nevednim vred ? Kaj vse to pomeni?*) rBo ga škoda!" to se sliši Govorit' pri vsaki hiši. \a! še se človeku v glavi Zmeša, »le zdaj noče več Bit' pokor il star' postavi: pV seje doli. v s e j c p r e č ! »Staro kito z a v e r z i m o. V boljši vse p r e n a r e d i m o !" llude vojske zahrumijo, Strašno topi pokajo, Z meči sc ljudje morijo, Vmirajoči stokajo: Koljko mest so pokončali. Koliko vasi požgali! Slabši letne se začnejo. Zemlja mal' pridelka da; llude ure priderejo. Toča polja pokonča : Živeža zlo permaukujc. Žito sc težko kupuje ! Se lijaki na lijake. — Toljkih živi človk nc ve, — Narede povodnji take. lle vasi z ljudmi tope; V jezera so spremenjene Polja, njive pred zelene! Sneg zlo debel zg«dej pade. — Kaj bo, če nam obleži? Prcč so polja, žita mlade: Nič ne bo ječmena, rži! Jug potegne, dez se vlije. Takrat bojo homatijc ! Kaj rckii nek" modrijani. Kaj od tega mislijo? — Kak zob raze ni" kristjani Te reči presodijo ? rAI ne veste: pamet, pamet Je le boljši, kakor žamet." „Dobre leta smo že imeli. Zdaj pa slabši pridejo; Ko jih bomo preterpeli. Se spet boljših nadjamo: Svet sc obrača po naravi." Nam posvetni modric pravi. Kje, o človk! je t\oja vera? Al' nad nam ne čuje Bog? Polna že je grehov mera. T o je pravi vzrok u a d 1 o g ! V svetim serdu vedno huje Svoje otroke Bog strahuje. Dokler borno lc žalvali Zavolj škode in nadlog. Iu čez greh se ne jokali. lle je žaljen ljubi Bog ; Nas bo tepe! in pokoril. Kakor res je On govoril. J. B. 3Ioč klasiskiga slovstva v vedo iu besedo novsili easov. Beseda je ob raz niča ali malarica /.notranjima človeka: malar zniala človekov obraz, beseda pa njegovo serce. Jie ako pride hinavšina vntes, utegne mal nekoliko zatemneti in podobo scrca pri posameznim človeku napak kazati, kakor megla, ki sc med solnce in naše oči obesi. Ako je človek kristjan. govori po kristjansko: je nevernik, govori po nejeversko: krivin eric po krivoversko. Jc človek obdelan in zobražen, govori zobraženo; jc robat in neobtesan, bo tudi njegova beseda enaka. Pobožni in bogoljubni govori pobožno in pošteno; sa-mopašni in hudobni ima napačno in brezbožno govorjenje. Havno tako gospod govori gosposko, kmet kmetiško: gospodovavec po gospodovavsko, ") Nekoliko zaka.»njena. Vred. služabnik in podložni po podlozniško. Beseda je varno kazalo per človeku. Kakor je beseda kazalo po .ameznih človekov, jc ona še veliko varniši in zanesljivši kazalo zno-tranjiga stanu celili ljudstev in narodov, in njih različnih duhov nih lastnost o razločnih časih. Drugač jc hila beseda ali govorjenje ljudi šc v nrje-vc rs kili časih, drugač po sprejetim kcršanstvii: drugač perve čase keršanstva in v tako rečeiiim srednjim veku, ko je bila šc živa vera, drugač poslednje čase, ko jc jela vncniarnosl gospodariti, in jc s klasiško literaturo iu napčnim modrijanstvam stara nevera v novi podobi oživela. Pomljivo je, kar Gom (Ciaiime) v ti zadevi toliko vživo in občutno, kolikor resnično popisuje *) l)cr nasende \Vurm der licuiigen Uesellsehaft oder das llcidenthum in der Erzichung von J. Uaurae. Au> dem FraozoMschen. Hegensburg 1851. On pravi: «,V srednjim vč k u se je beseda evropej-skib narodov čisto in do celiga po nabožni ali ver-niški besedi ravnala, in je bila od lete, bi djal, pred i h njena. Povsod diba spiritualizcm in super-naturalizem (teženje na duhovno življenje in čez-natorne dobrote) v besedi; keršanske besede, svete imena iztčkajo kakor same od sebe iz vsakih ust: kersanska sočnost nadušuje besedo, kakor ona misel oživlja. Nič ni ložej, ket to doka/.ati. Odprimo le kapitularia ') naših kraljev in pisma starih časov, poprašajmo zgodopiscc, govore stolnikov (kanclerjev) naših vesoljni* (vseučiliš), zapisnike naših govorniških predsednikov in berimo druge očitne ali derzavne liste.4* ^Nastopi pa klasiško poganstvo, in kar naravnost beseda spremeni svoje znamnje ali značaj. Najpred zgubi ona svoje bogastvo in pri prostost j1). Kcnclon sam je bil perm o ran opomniti, rekoč: Nas jezik pogreša veliko besed in izrekov: zdi se mi celo, de so ga nekako od sto let sem zajezili in obozali. hotevši ga očistiti---- Potlej sc iisušuje tudi keršanska sočnost (ali mezga): čeznatorno je čezdalje bolj poredkama. stare oblike, s kterimi se je tako dobro reč zaziiamnjala, so ali čisto zginile. ali pa so se do čuda spremenile. Ako je še kej sledi po njih, je moramo iskati v besedi pri-prosiiga ljudstva: jezik zobraženih je nima več. Za nje je viditi. de so keršanske besede zastarane. Zgovarjajo jili le bolj poredkama. in. bi djal, z nekako nejevoljo,- r rešen o ime našiga liospoda Jezusa Kristusa se v govorih postavine dežele od več kot šestdeset let tudi rn samkrat izpisano ne bere1). V tem ko si posvetni človek v čast šteje. Iloracia in Virgilia v spis ali v usta jemati, mu nikoli ne pride v misel. kako pravilo v zgled iz stariga ali noviga zakona | testamenta) vzeti. Imena neznaboških modrijanov mu same od sebe v usta pridejo, imena apostelnov in prerokov pa nikoli, ali skorej nikoli ne. Ako se mu spoljubi kako čednost pohvaliti, ne bo imenoval keršanske čednosti, ampak starinsko krepost (vertu antične): se mu hoče zgled verliga m«»ža zaznamnjati. ne jnivori od ker-šanskiga. ampak od starin s k ga korenja št v a. Povsod, kjer koli se da. vživa neznaboške ali pa posvetne besede, besede čisto natorniga pomena. namesto keršanskih besed. mesto besed s čez-n a t o r n i m pomenam. Namesto H o g. reče b o ž a n-s t v ii. naj vikši bilje, natora: namesto nabožnost, ( verozakon. religio ), s po z n a n j e (cultus): namesto v e r a ( fides ). versko p r e p r i č a 11 j e ali me-nitve: namesto keršanska ali bralovska ljubezin. človekoljubje (philautropia). človečnost (humanitas): mesto milo vš i na. pomoč. Ob kraju groba se mora katoliško: rcipiiescat in pare naj v miru počiva! umakniti nejeverskimu: lki kralji sklieoTali iz duhovnih in -vetnih stanov zmeš.»n«* zbiraljša. kierili sklepi -•> >e imenovali prirecptiones. eonstitutiones i. t. J., od Karla >1 »rt»-U dtlej pa eapitularia. •) Ako primerimo nase slovensko r nekdanjim nh času sv. Metodi« in Cirila, koliko besed in oblik iKormi potresa, ki jih je nekdaj imel«. I»»nivši klasiško slovstvo v druzih jezieih. so na svojim lastnini s pozabljivostjo vee in vee cubili. 'i Pi-avee je Francoz. *f Po maiikovavskim kopitu: Sit tibi terra leviš. Podnebne prikazni — slepe vraže. V podnebju se dostokrat kaka neobična (nenavadna) prikazen vidi, ktero prosti ljudje nava-doma krivo tolmačijo, iz nje hude vojske, lakoto ali druge nadloge prerokujejo, si po revni nevednosti nepotreben strah delajo in to vse, ker pravega vzroka tih prikazen ne poznajo in praznim vražam verujejo. 19. prosenca ob enajstih po noči je bila za Cmurckom na Nemškem čudovito lepa prikazen viditi. Prikazalo se je namreč na vedrem tihem ju-ternem nebu 7 presvitlih luč, podobnih silno jasnim zvezdam ki so v lepi versti jaderno proti večeru letele. — Kakor se po mužali (lužah) in močirju iz vnetljivega sopuha. kader do kislica verli zemlje pride, rade tiste omotne vešč prižgejo, ktere pri miru žcltomoilro ferlijo, če je tiho vreme; če pa veter piše, jih sem in tje goni, včasih tedaj tudi, kader ravno vleče, jih v ravne verste ko vojake postavi, in kader se preverže, jih spet zmoti in nevedne ljudi v tako grozen strah spravi, de menijo ti trepeči prestrašenci v svoji prepeti domišlii ognjene može viditi, od kterih vejo kaj groznih povest povedati: —ravno kakor te veše se užgejo iz podobnih višjih sopuhov tudi luči in svetle prikazni v podnebju. Nikdar niso tedaj više ozračja naše zemlje — po navadi lc nekih sto sežnov nad nami. — Njih tek je o tihem vremenu vsikdar proti večeru in to zato, ker se zemlja in mi z njo proti jutru vertimo. In ko bi ravno čisto mirne bile, se nam vunder zdi, de močno hitro proti večeru bežijo. to pak za tega voljo, ker zemlja v 24 urah 5400 milj pota proti jutru okoli svoje osi napravi. V eni uri sc tedaj <£'<£5 milj dalje pri vertimo, re ravno tega nc občutimo. Višji tenki zrak pa ne more tako hitro za zemljo, temuč zaostaja in zdi se tedaj, kakor de bi on in prikazni v njem proti večeru dirjale. — Ako se po bistri vodi ali hitri železnici urno dalje peljemo, sc našim očem tudi zdi, ko dc bi (sicer mirno) drevesa in hiše proti nam in za nami bežale. — Ker je zdaj jako slabo, mokrotno in že več dni celo deževno vreme, de bode koj ves sneg in led zginil, bodo morebiti a-botniki vsega tega to lepo prikazen krivili. Ali naravoslovje inako uči. V mescu proscncu je vselej prepir med severom in jugom. Kteri veter tu zmaga, po tistem sc potem ravna celo leto. Zmaga sever, jc ostra, huda zima, in suho toplo leto. Zmaga jug. je slaba zima in celo leto velhko (vlažno), mokrotno in deževno. De pa naše dobe nesrečni jug žc sploh lakšc (lože) zmaga, so največ ljudje sami krivi, ki povsod preveč gojzdov in drevja posekajo, de ga premalo ostane in več ne more preobilnih mokrotnih pultov poserkati, ki so polovica njih živeža. — Hočemo boljše letine, bode treba pridno za pomnoženje drevja skerbeti. Naj navadnejša podnebna prikazen je tista iskreči metli ali šopi podobna, od ktere pa abotniki mislijo, dc je škratec — peklenšak. kteri tistim skoz dimnik peneze nosi, ki so mu dušo zapisali. Bolj navadne šc so po močirju veše, ktere imajo ljudje za cvet zakopanih penezov — rekoč, de jih je za tega voljo nemogoče dokopati, ker peklenšak pri kopanju tako strašne zmotnjave naganja, dc slcdni ostermi in groze pobegne. — llesnica pa jc, de nima peklenšak pri vseh teh in njim podobnih prikaznih ničesar opraviti. One so od Boga v našo korist stvarjene, de se škodljivi sopuhi sožgejo, se ponavljajo po na- ravnih božjih postavah, in imajo le za tiste škod- večkrat čez vso postavo točijo, kadar koli pijanci Ijiv pomen, ki se dajo po praznih vražah za nos pridejo, če je tudi o pol noči, de le denar voditi in slepiti. Dr. —ž— dobe. Resnicki. Nekaj od pivnie in pijane©v. Izmed raznih vzrokov razujzdanosti, zaprav-Ijivosti, pretepov in pobojev, ki se dan današnji tako pogostama gode, so gotovo eden nar pervih prepogostne pivnice, sosebno kadar njih posestniki (birtij le na to gledajo, de bi več potočili, kar veči del od njih velja. Sedanja francoska vlada je to dobro spoznala, in je naslednje in vsiga posnemanja vredne postave zastran pivnic dati sklenila: 1) V vsaki srenji (soseskij sme biti le toliko pivnic, de na 500 do 1000 duš ena pride. Število preobilnih pivnic se bo s tim pomanjšalo, de se po smerti pivničarjev tako dolgo nobena nova pravica točiti ne da, de se bo število pivnic do pre-upisaniga števila zmanjšalo. 3) Pravico točiti zgubi, kdor pijače kvari ali pokvarjene prodaja, kdorder-žavo za davek goljufa, kdor p i j a n č e v a n j u, r a z-uj z dano s ti, skrivnim igrani in politiškim preku-cijam roko derži. 4) Pijanost ima že sama na sebi kakor pregreha veljati, in kdor v pijanosti kako hudodelstvo stori, timu pijanost zadolženja ne ho polajšala, ampak ga za eno stopnjo še povikšala. 5) Uradniki morajo paziti ne samo na to, de posestniki pivnic davke prav plačujejo, ampak tudi na reči, ki sc v pivnicah gode in zadevajo občinsko zdravje ino lepo zaderžanje. Hvale vredni gosp. šmalc, deželni sodniški svetovavec, je 16. grudna per sklepu porotne sodbe z žalostjo izrekel veliko število ubojev, ki so se 1851. leta na Kra jnskim zgodili. Ako gledamo na njih začetik, najdemo, de so oni večidel v kaki pivnici svoj vir imeli. Ne trezni, ampak vinjeni si začnejo zabavljati, se pretepati in pobijati. Priča, koliko hudiga pivnice in pijanci napravijo, je tudi naslednje: Na Svečnico proti večeru sta šla dva že nekaj vinjena vojaka od S te panje vasi proti Ljubljani, in štirje moški tudi vinjeni jih srečajo (in zmed njih so trije oženjenij. Začno si nasproti zabavljati, in se pretepati; eden vojakov je bil tako zdelan, de je vsled tega mogel umreti. Tukaj se pač ne more reči, de manjka podučenja. Mili Hog! godilo se je to zraven Ljubljane, kjer je doveij vsakdanjih in nedeljskih šol, ob času, ob kterim se je ta in predni dan v 5 farnih cerkvah božja beseda 30krat oznanovala. — Ne le učiti, ampak tudi učenike poslušati in ubogati je potreba. — Ne deleč od Ljubljane je vas z 285 ljudmi. Ker ptujci skozi njo ne hodijo, ste bile dozdanje dve pivnici gotovo zadosti, in še preveč, za njo in za bližnjo vas s 103 prebivavci. Zdaj je pa še mož, ki je srenjski svetovavec. jel v nje točiti. Kaj čuda potlej, de se zlasti iz mladih nekteri od pivnice do pivnice kakor megla vlačijo, tam vino, ali, ker je vino predrago, večidel žganje serkajo, potlej pa po vasi kolnejo, sc perdušajo in pretepajo, de je groza, in de bi bilo misliti, ti kavkarji niso sicer pohlevne slovenske kervi, ampak otroci iz severno-amerikanskih logov. Tako zmed večjiga dela mirnih in pobožnih prebivavcov dežele nekteri hudobneži vsim prebivavcam nečast delajo. In vzrok temu so prepogoste pivnice in zlasti tudi pono-čevanje, kteriinu pivnice potuho dajejo, ker nar Pismo misjonarja Antona Trabanta do prečastitljiviga knezoškof a Larantinskiga. Pre vzvišeni milostljivi knezoškof! Občutki nepopisljiviga veselja in hvaležnosti do Boga mi persi sprehajajo, de me je srečno in zdraviga perpeljal do mej gorečih Afiikanskih pušav. Ako pomislim, de sim bil od nekdaj vedno bolehin, je to očitno znamnje posebne milosti božje, ktero mi je obilna molitev sprosila, ki se v Evropi za mene opravlja. Preden se dalej podamo, se prederznem, v naj bolj ponižnim počešenju Vaši milosti zopet nekoliko verstic dopisati in začnem tam, kjer sim v svojim zadnjim listu iz Raire nehal in še nekoliko znameuitnišiga, kar sim tamkej izpustil, dostavim. V Aleksandrio sva prišla z Možganam, kakor sim zadnjič pisal, 15. septembra (p. I.) opoldne. Po obedu sva šla zavolj presedanja potnih listov k avstrianskimu konzulatu in potlej na „transit,u kjer sva vsak 20 ffold. sr. za prevožnjo do Kaire na parobrodu plačala. Potlej sva obiskala katoliške cerkve, in zmračilo se jc. Akoravno ni Aleksandria več staro glavno mesto tg enake nesreče meni nepozabljivo Evropo obvaroval, ktera tudi dalej bolj ošabno blal*'ili.i Ogle«! po ftlovcifeKkim. Iz Celorca 7. xrrčana. Včeraj f». tega mesca ob pol enajstih po n«či je tukaj iiekdajni učenik bogo-slovja v Ljubljani gospod doktor ,1 a k o b Zupan na splošni vodenici v 07. letu svoje starosti umeri. — Že preteklo je-»cii je jel bolehati; noge so mu otekle in službo odrekle, tako dc od vseh Svetih izbe ni mogel zapustiti. Vonder se je n:djal. v kratkem ozdraveli. Ko jc pa čc dalje bolj otekal. in ne le na nogah, ampak tudi po životu, je hole/.eii spoznal, pa tudi čutil, dc sc mu smert bliža: zato nv\ zakramente prejme, se pobožno z llogam spravi in čisto Njegovi sveti volji vda. Včeraj v jutro je. kakor jc sinoč sam povedal, ene ure tako s!adko spal. dc že dolgo let nc tako. Po noči čuvaja zazovc. dc naj mu vode prinese; na to ga pa prosi, tri očenaše iuo tri češenanimaric ž njim moliti. Ko odmolita. se pokriža. oberi.e in z besedo: ^iiott befohlen!J ( Rog z mano! ) — unicrjc. Bog mu daj večni mir iu pokoj ! Kako ilc sc po kmetih veselje do branja zmiram bolj razširja, kažejo tudi naslednje besede iz prijatcl-skiga pisma na Metliškim: rNašim ljudem ni nikdar zadosti bukev; še leto ni minulo, in sim zc okoli 70 goldinarjev za nje izdajal. Vse heče v cerkvi brati, mlado iu staro, žensko iu moško. Naš kmet si pri vsi svoji rcvšini ve toliko prihraniti, de si kake bukve omisli; in v ti reči bi mi lahko naše farmatie vsim diugim v zgled postavili. To dosti dokaže, kako deleč sc jc tisti dopisnik zmotil, ki je lani dopovedoval, dc v naši fari razun duhovnov in vradnikov skorej nihče brati ne zna. Res je sicer, de na rNoviee" in rI)anicou niso naročeni; bero jih pa radi, čc jih jim kdo posodi. Razgled po ber£aiiskiiii svetu« Peš t. Kat. neplap (ljudski list) piše. de sta bila II. prosenca Jakob Maria Falk in Tereza VVeis, oba hebrejske vere, v cerkvi sv. Frančiška keršena in v versto Jezusovih vernih sprejeta. Pervi je dobil ime Janez, devica pa ime Maria. Keršenca sta per tem svetim opravilu toliko bogoljubnost in vdano ponižnost razodevala, de so bili vsi pričujoči globoko v serce ginjeni, in iz mnozih ust so se glasile besede veseliga upanja: „To bota dobra kristjana! Dunaj. j,Volkshallea piše, de je bil uniga mesca jud Manuheimer na dva mesca v ječo obsojen, ker je zoper keršansko vero podpihovavno in z;00. Iz sprednje Azie. V mestu Tarsu. kjer je bil s. Pavi rojen, se je nedavno 24 družin k vesoljni sveti Cerkvi spreobernilo. in skorej vsak dan se sliši od novih spreohračanj. Nc deleč od ondod sc jc cela vas sprcobeiuila h katolicanstvu. V mestu Adanu vedno rase število katoličanov. -— Število povernjeneov k edinosti sv. Cerkve očitno rase med nezedinjenci na jutru. (Illas jed. kat. ) Laško. t*. Klementin jc apostolski poslmic za Mehiko odločen in je že na svojim mestu. Odkar jc Mehika od Španske dežele ločena, ni bilo aposfolskiga delegata v tem kraju. Za Tratarsko pogorelo eerkev. Od poprej G. L. Circr. kaplan pri s. Petru „ L. W......... En duhoven iz Ljubljane Kna keršenca ...... S gold. 40 kr. 1 n r 1 — . Skupej Iti gold. — kr. Nikjer niso cerkve po deželi sploh tako lepe. in spodobno okinčane. kakor na Krajnskim. pra\i nekdo, ki je veliko dežela vidil. — Bodimo tedej vredni te hvale, in priložimo z veseljem, vsak po «voji moči. de ptuji nesreči na pomoč pridemo . in lepoti in častilofcti božjih veža pripumo-remo. Odgovorna tredaika : Luka Jeran in Andrej Zamcjc. — Založnik: Joief Hfaznik