Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman veljil: Za celo leto predplaJa 15 gld., za pol leta 8 gld., zaJetrtleta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol lota 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija), in ekspedieija Poljanska eesta št. 32. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja ti-istopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša! Boicopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izliaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob i/j6. uri popoludne. V Ljubljani, v sredo 30. januvarija 1884. Letnilc XII. Iliimaiiizem iii njega apostoli. I. častilcem golega človeka je Go.spocl Bog dober očka, ki se ne briga toliko za to, so mu li pokorni njegovi otroci, ali ga časte ali ne; vsakemu je na prosto dano, častiti Boga v srcu, kakor se mu prav vidi, a ne strinja se z modro previdnostjo Božjo, tudi se ne zlaga s človeško častjo, ako kdo drugemu ukazuje, kako naj Boga časti, in kakšne dolžnosti naj si zarad tega naklada. Zapovedi Božje, ktere je Bog dal izraelskemu ljudstvu na Sinajski gori, in ktere je Kristus potrdil in vsakemu zapovedal, kakor govore kristijanje, so le tiste opravičene in obče veljavne, ki so podlaga državljanskemu redu, javni varnosti in časnemu blagru, se ve, da to vse v pravnih mejah. V ti moderni veri ni prostora cerkvenim zapovedim in naredbam, bogoslužnim obredom in svetim zakramentom. no — to vse je izrodek praznoverstv.a in farškega gospodarstva. človek je sam po sebi dober in popolnoma, njegove dušne zmožnosti in nravne moči se morajo sicer zbuditi in voditi, a da bi bilo kakšno podedovano zlo in da bi človek potreboval nadnaravne pomoči ali milosti, to je pravljica. Nravne napake in hudobije posameznih ljudi so zmote, ki izvirajo iz pomanjkanja vzgoje in omike, slabi izgledi pa zlo razširjajo; nesrečneži so vredni našega usmiljenja in kaznovati jih gre zarad tega, da drugi ljudje, posebno pa imoviti, zarad njih v škodo ne pridejo. Ker so vsi ljudje za to vstvarjeni, da se vesele življenja, ne gre nikogar strahovati, to je dopuščeno le takrat, ako se ga sicer ne moremo ubraniti. Katoliška cerkev pa ljudi straši in bega, žuga z večnimi kaznimi, zato silno nadležno moti vsako veselje, ona je tedaj največa nasprotnica nauku o pravem človeku. Prva nravna dolžnost je tedaj spoštovanje te človeške veljave in potrpnost, posebno pa do vseh tako zvanih verskih zmot. Kdor je v veči meri prejel duševnih darov in časnih dobrot, naj bode usmiljen do teh, ki so manj prejeli in naj pospešuje njih časni blagor, izvzeti so le vsi nasprotniki, tem se morajo kratiti in odvzeti vsi pripomočki, s kterimi se bojujejo. Ker pa pristaši te nove vere posebno povdarjajo ljudomilost, — vemo zakaj — in ta načela toplo priporočajo in pa oznanujejo, si pa res večina teh vernih pod imenom liumanitete in filantropije (človekoljubja) ne misli druzega, nego nekako megleno in mehkužno ljubezen do sobratov, kakor poje pesnik: „Seid um-sehlungen, Millionen ! Diesen Kuss der ganzen AVelt." Bratje, gor nad zvezdami prebiva ljubi Bog! Zastava je lepo šarasta in pisana, zato so jih mnogo zbira pod njo. Zakaj bi tudi ne? V tem taboru je odbrano društvo, sami poštenjaki, kterim .se na svetu dobro godi in so na odličnih mestih. Tako znanje pozneje koristi, nikjer ni videti žuijavih rok, strgane obleke ali surovega obnašanja. Kdor pristopi v tako družbo, postane naenkrat vzobražen, omikan in učen naprednjak, ni treba se mu mnogo glave beliti in učiti. V taki družbi se lahko streže tudi samopašiiost v življenji in hudobnim strastim spridenega srca. Toda po njih sadu jih boste spoznali, ako veren kristjan gleda na pravi namen takih družeb in na njih dosedanja dela, mora spoziniti, da tukaj dela in pomaga tisti, ki je že prvim starišem obetal, da bosta kakor Bog, da se jima bodo oči odprle. Da, da! oči so se njima odprle, a silno žalostna in nesrečna sta bila. — Poglejmo pa tukaj delovodje, ki so vsi postali čuda imenitni, in kakor se razume, gre prištevati jih dobrotnikom človeštva?! Že v XV. stoletji po Kr. se prikažejo pradedje ravno imenovanih novih paganov pod imenom humanistov, vsi navdušeni so občudovali stare pagane. Ker so ti predboriici za očiščeno človeštvo imeh bogokletno misel, da je krščanska vera, ali kakor so hinavsko tožili, duhovščina, spačila vzvišen pomen človeštva in ovira splošno pobratenje, mislili so krščanstvo najlože spodkopati s tem, da so preduhtali in preiskali pesnike, govornike in sploh učenjake predkrščanske dobe, tam so iskali zlatih zrn pravega človeštva, kovali iz njih denar in svetu ponujali. V spisih starih pisateljev so našli res marsikaj dobrega, posebno kar se tiče oblike in uglajene pisave, okužili so pa svet s tistim smradljivim duhom starega paganstva, ki je bil dosihmal pokopan z njih spisi vred. Še dandanes ti častitelji golega človeštva više cenijo te paganske pisatelje, kakor cerkvene očete in njih pisavo, umotvore paganov stavijo nad vse izdelke krščanskih umetnikov, njih pesniki, modrijani in državniki so več storili za blagor človeštva, kakor Kristus, apostoli in vsi, ki so Kristusa posnemali. Pretečena stoletja so naslcdovali te jezikoslovce tako imenovani deisti na Angleškem, Francoskem in Nemškem, potem pa frajmavrarji in iluminati (razsvitljenci). Tega nazora o svetu in življenji se je prijel v novejših časih liberalizem. Od kraja se liberalizem ni nič pečal z verskimi zadevami, marveč razpravljal je državljanska, socijal-na in državopravna vprašanja. No, to je bilo nekako opravičeno! A humanisti so se znali vkoristiti s tem političnim liberalizmom tako, da postopata dandanes oba pod jedno in isto zastavo in se med sabo zamenujeta. Kdor se količkaj po svetu ozira, dobro ve, da svobodomiselni se imenuje tisti, kteri so povzdiguje nad vse verske in cerkvene predsodke, kakor je glasilo tako znanih prostomišljakov, on je popolnoma vnemarjen do vseh verskih dolžnost in vaj. Po tem splošnem razmotrovanji lahko spre-vidimo, zakaj da Slovenci, ki so zvesti svoji veri, a v političnih vprašanjih svobodomiselni, nočejo korakati pod zastavo liberalizma, kakor se dan danes razumeva, kajti ta liberalizem je preveč zaznamovan, človeka, ki trezno prevdarja, ne bodo oslepile lepo doneče besede, za kterimi se skriva sovraštvo do vsega, kar spominja kristjana na njegovo versko prepričanje. Nič ne pomaga, ako pesniki in moderni vzgojitelji liberalizmu devajo na glavo pisano lepo kapico, rožičkov mu vendar ne morejo pokriti, in nihče ne verjame volku v očji obleki, ki zapeljuje verno ljudstvo. Moderni pagani, ki povdarjajo očiščeno človeštvo, ponižujejo se pod nekdanje pagane, ki so vendar nekaj verovali. Uklanjali so se izmišljenim bogovom, prinašali jim darov, priporočevali se jim, skušali potolažiti njih srd in izvedeti njih voljo, a naprednim humanistom so vse versko vaje zgolj tra-pilo in neumnosti; gledajo le na to, kar jim koristi v življenji donaša, brez cerkve žive in mrjo, ko tega jim dan danes nihče ne brani; pri štirinajstih letih se človek sme razglasiti za brezverca, ne svetna ne duhovska oblast mu tega ne brani. Brezverec pa se dobro počuti le tačas, ako tudi druge s sabo potegne v prepad, posebno pa si prizadeva mladino odvrniti od cerkve. 300 let že naskokujejo humanisti Kristusovo cerkev, prelevili so se v tem času v freimavrerje, raztegnili svoje mreže po vsem svetu, ter nakloniti si skušajo mogočne na zemlji, pred vsem pa se vrivajo v javne službe in odlična mesta in od ondot razširjajo svoja načela med nevedno in zapeljano množico, na njih zastavi so kaj lepo svetijo besede: Dobrodelnost, usmiljenost, obča sreča na svetu, iz-obraženje in omika. Stanovitno in vztrajno si prizadevajo priti do svojega namena, javno mnenje hočejo za-se pridobiti, a cerkev sumničijo in jo hočejo razveljaviti pred svetom. Kakor krtovi rijejo pod zemljo, in njih namere so dostikrat tako prikrite, da se le s časom pokaže, kaj z njimi nameravajo; hočejo cerkveni vpliv omajati in podreti. Predaleč bi nas odvodilo, ko bi tukaj naštevali vse napade na cerkev Božjo, ko bi zapisovali vse zmage, ktere je že privojeval ta evangelij v pravem človeštvu, po raznih krajih v življenji. Vsled tristo-letnega boja in vztrajnega prizadevanja zapazimo, da je krščansko - versko prepričanje po evropejskih državah omajano. Napotja in upora najdejo sicer ozna-novalci novega evangelija še zmirom dovolj, krščansko ljudstvo ima še zmirom zveste čuvaje in varuhe, a v najnovejših časih so razglasili državo za brez-versko in Boga odstavili po državah. To se sicer ni tako brez ovinkov zgodilo, kakor na Francoskem, ko so to po črki storili, a stvar vendarle ostane. Govori se dandanes o razsvitljenem devetnajstem stoletji, o napredku in omiki, kurja polt preleti marsikterega; ako se spominja srednjega veka, njegove nevednosti, surovosti in strogosti, vzlasti pri kaznovanji hudodelcev, komaj najde dosti besedi, da povzdiguje vljudnost sodnijskega ravnanja sedaj mimo nekdaj. Kar se tega tiče, je bil tadanji čas prestrog, da, večkrat neusmiljen. Nekaj je bilo to nasledek paganstva, ki v človeku ni spoštovalo človeka, posamezen je bil le orodje državnemu namenu, srednji vek je bil tudi čvrst, krepak, silovit, take so morale biti tudi kazni, da so kaj zdale. No tacega sodnijskega ravnanja nihče ne zagovarja, nihče ga ne svetuje ali si ga nazaj želi. Da ni bil zgolj humanizem, ki jo tukaj prizadeval zboljšati stvar, dobro vemo, le mislimo na sveto Cerkev in nje junake, svetnike božje, ki so se toliko trudili zboljšati žalostno osodo sužnjih in vjetnikov. Kdor hvali sedanjo ravnanje z gnjilimi udi človeštva, naj vendar pomisli, od kod pride, da se toliko hudodelcev povrača zopet v stare pregrehe, da hudodelci ne pridejo poboljšani iz strahovalnic, ko so po jetnišnicah čuvaji veči trpini, kakor njih varovanci. Ljudomilo ravnanje zastaranih hudodelcev ne zboljša, marveč jih napravi le še bolj drzne ia silovite, ter povrativši se med svet, postanejo strah in groza poštenim, a vedna nevarnost in strah človeški družbi. Svet se tukaj zaletava iz kota v kot, svoje dni strog in neusmiljen do hudodelcev, sedaj pa prizanesljiv do skrajne meje. Iz tega nazora prihaja tudi prizadevanje odpraviti smrtno ka/.en za hudodelce. Kaj slabo se podaje slehernemu, kdor zagovarja sedanje ravnanje z gujilimi udi človeštva, ko se sliši o izvanrednih ziočinstih, ki so mogoče menda le v sedanjem stoletji, pri sedanjih socijaluih razmerah, pri sedanji obče razširjeni zunanji oliki. Vsako moralizovanje bi bilo tukaj odveč; ko dejanja in dogodki tako glasno govore, besede le vtis zmanjšajo in oslabe. Vsakdo ugane, da tukaj govorimo o žalostnem činu, o grozovitih umorih, ki se vežejo na imena Hugo in Kari Schenk in Schlosarek. V glavnih potezah hočemo to presunljivo prigodbo naslikati; razlaganja menda ne bode treba. Godilo se je to v slovečem mestu na Dunaji; mislil bi kdo, v velikem mestu je nemogoče kaj ta-cega, a vendar se tam vrše najbolj prekanjena in premetena zločinstva. Lisičja prekanjenost preoblada varuhe javne varnosti in predrznost premaga strašljivost. Kjer javna moralnost ne podpira redarstva, tudi cela vojna redarjev ne more nravnosti zboljšati. Hugo Schenk je bil dvakrat obsojen na več let zapora, a je vendar v ti stroki hudodelstva, zarad ktere je bil v zaporu, doprinašal zločinstva. — Tako se zna hudodelec umakniti čuječnosti redarstva, ki ne more vsemu kaj! — Žrtve kažejo nam tako zaslepljenost duha, da kar strmimo nad tem. Komaj da jih Schenk dobi v svojo pest, so že vse zaslepljene, njegov pogled jih je kar omamil, kakor pogled basi-liska. To površnost duha, tako sprideno nravno vedenje vidimo pa dostikrat tam, kjer se omiki stavijo največa poslopja in kjer je lahko žalostnih skušenj dobiti na vsako stran. Mogoče je pa tudi, da se hude strasti prej zbude po večih mestih, kjer je toliko slabih zgledov, in garjeva ovca celo čedo okuži. Morebiti pa vsa naša omika, ki nam kaže toliko ne-spameti in lahkomiselnosti, ni na pravi podlagi, sicer bi morali po večih mestih, kjer se druži razumništvo in omika, biti najboljši in najumniši ljudje, a skušnja priča, da so po večih mestih ljudje sicer bolj gibčni in na videz olikani, a nikakor bolj pametni in previdni kakor na kmetih. Zapeljivosti res nikjer ni toliko, kakor po mestih, ako niso ljudje bogati, vendar vidijo pred sabo razsipnost in gizdo. Kdo bode ves čas življenja služil? Ker ni prave vere, človeku hitro spodleti, in oseba postane to, kar ni bila nikdar poprej v svojem življenji, nezvesta v svoji službi, da vstreže — zapeljivcu. Kako omahljiva je tedaj nravnost, ki je stavljena zgolj na podlago človeške vljudnosti in humanitete! Poskusiti hočem svojo srečo, je dejalo ubogo revše, ko so jo svarili previdni ljudje, naj si nikar ne išče moža po časnikih. — Take baže inserati po časnikih gotovo ne podpirajo javne nravnosti, kaj pa časnikarski podlistki! Politični pregled. V Ljubljani, 30. januvarija. l^otranje dežele. Xa Dunaji se bodo sošli vsi c. kr. cesarski namestniki in c. kr. redarstveni ravnatelji, da se posvetujejo o bodočem postopanji nasproti zavratnim umorom, ktere^ anarhisti od dne do dne predrzneje doprinašajo. Žalostni časi, da se delavska stranka takih sredstev poslužuje ! Vendar še lahko z veseljem pripoznamo, da grozovitni zavratni umori, ki so se sedaj v teku štirih tednov nad redarskimi organi izvršili, niso sad avstrijskega delavstva, temveč iz Nemčije semkaj zatrošen strup, ki bo tudi naše delavce okužil, ako se za časa ne odpravi s korenino vi-ed! „Montagsrevue" naznanja, da se bo izdala cesarska določba oprta na postavo od leta 1869, po kteri se v nevarnih časih za krajši ali daljši čas aabranjiije vsako zborovanje in tudi nektera določila in vsa večja sloboda tiskovne postave ob veljavo pridejo. Kar se tiče prvega dela tega določila, se popolnoma z njim strinjamo, ker taki delavski zbori, kakor jih napravljajo njih potujoči aposteljni po Dunaji pa tudi po deželah, nimajo druzega namena, kakor obstoječi red z državo vred prekucniti in svojo brezumnost na vrhovno mesto postaviti. Vse tožbe o premajhini plači in prevelikem delu niso druzega, kakor pesek v oči kratkovidnežev. Naj nam vsi tisti, ki se za to potegujejo, da ima delavec ali pomočnik za svoje študije in za svoje izobraževanje preveč dela in premalo plače, stvar preobrnejo in naj svojim pomočnikom čas dela skrajšajo od dvanajst ali štirinajst ur na dan le na devet ali deset, plačilo pa od goldinarja povišajo na poldrugi ali pa celo na dva goldinarja, mi bomo prvi, ki se bomo za-nje ogreli in tak prevrat na delavskem polji po mogočnosti podpirali. Dokler pa tega dejanskega dokaza ne vidimo, da jim je v resnici blagor svojih na srcu in ne na jeziku; da jim hočejo pomagati le s tujim blagom, s prevratom iu umorom; dokler se bode namesto praktičnih upeljav, kakor smo jih ravnokar omenili, le hujskalo proti kapitalistom, lastni žep se bo pa skrbno tiščal zapet, naj se nam ne zameri, ako nimamo vere v tako oznanilo in časnikarska kakor tudi krščanska dolžnost nam zapovedujete, da se mu na vso moč vselej in povsod protivimo. — Kar se tiče omejenja tiskarske svobode, se ne moremo z njo strinjati, in to iz vzroka ne, ker državni pravdnik že sedaj preveč skrbi, da se ojstre, če tudi potrebne reči, ne širijo med svet. Anarhistom se pa tajni njih tisk ne bo zabranil, naj se tiskovna svoboda popolnoma vniči ali pa do vesoljnosti razširi. Oni imajo svoje tiskarne po kletih in podzemeljskih duplinah, kamor roka državnega pravdnika ne seže. Proč toraj z drugim delom omenjenega odloka! Senegat, ki je svoj rod zatajil in se sedaj s pavovim perjem šopiri, profesor Tomaszult, govoril je v državnem zboru, in Cehe obdolžil, da se zarad tega branijo nemški jezik za državni jezik pripoznati, ker si mesto njega ruski jezik za državni jezik v Avstriji žele. Konečno se je pa mož ali spremislil ali pa je že ^pozabil, kaj je takoj z začetka klestil in pravi: „Čehi in Poljaki za to ne-marajo za nemški državni jezik, ker bi svoje deželne jezike radi na častno mesto državnega jezika povzdignili. „Kaj bode toraj pravo? Odgovor si bo vsak čitatelj v zaničljivem in pomilovalnem posmehu sam vedel, toraj ga mi opustimo. Češki Muh je zopet sprejel mlado-čeha dr. Gregra, kojega je bil poprej zarad kalenja klubove discipline izbacnil. Dr. Gregr je namreč na vzroke, ktere mu je Oeski klub poslal, zakaj da ga ne sprejme, odgovoril in pismeno obljubil, da ne bo več discipline krhal, in da se bo vsem klubovim sklepom ravno tako podvrgel, kakor vsak drug poslanec. Na to je Oeski klub častital in se ob enem zahvaljeval za izvrstne govore, v kterih so se nazori Češkega kluba tako izborno zastopali, govornikom dr. Gregru, dr. Eiegerju in grofu Olam-Martinicu. Zadruga avstrijsliiU notarjev odposlala je peticijo na pravosodno ministerstvo, da naj bi se kazenski denarji, ktere morajo tu pa tam notarji in notarski kandidati plačevati, stekali v penzijonski zaklad za avstrijske notarje. Odbor s« kazenske paragrafe je v državnem zboru 28. januvarija § 28 tiskovnega zakona takole predrugačil: „Eesnična poročila državnega ali deželnega zbora ali pa delegacij, ali pa tudi le iz-lečki nikdar ne vtemeljujejo kazni vrednega dejanja." Bodoči načelniki posamičnih odsekov na Hrvaškem menda bodo: v ministerstvu notranjih zadev g. Ivan Vončina, do sedaj načelnik v naučnem odseku, na čegar mesto se bo deželni šolski nadzornik g. Janko Jurkovič vsedel. Sedmoraš (sep-temvir) Danjel Stankovič bo pa pravosodje prevzel. „Politik" pravi: „To bi vam bili junaci, vsak na svojem mestu! Toda bati se je, da vse ostane le — prazna želja". Iz Zagreba se poroča, kar pa ni veliko verjetno, da vlada namerava vse tiste občinske uradnike zopet v prejšnje pravice in službe nastaviti, ktere je varaždinski veliki župan zarad odiranja, goljufije in izneverenja spodil. Lansko leto poknil je po Zagorji zarad tistih pijavk upor, v kterem je tekla kri. Kaj bi nastalo, ako se novica vresniči in bi za tirani kmetje zopet svoje stare oderuhe vgledali, ki se jim bodo zdaj še le prav široko smejali in jih še tim več odirali, kdo zamore vedeti! Nadjati se je, da se bo ban grof Khuen po mogočosti takemu osode^ polnemu početju na vso moč protivil, kajti če tudi je na videz na javnem površji po Hrvaškem vse mirno v notranjem iskra nezadovoljnosti še vedno tU in dostikrat zadostuje mali primerljej, da jo oživi do grozovitega požara. ]S'arodna stranka hrvaška bliža se svojemu razpadu. Do sedaj je bila navajena, kakor vladina stranka večinoma vso skrb vladi pre pustiti, odkar so se pa „divjaki" iz nje odločili, in odkar je v svojih političnih nazorih nekoliko oma hovati jela, je vlada do nje veliko zaupanja zgubila in morda tudi z nameravanim izdavanjem svojega dnevnika ne bo nič, ker jim najbolj potrebne reči ki mora pri izdavanji časnika pred vsem drugem na svojem mestu biti, manjka in to je denar. Zanašali so se, da ga jim preskrbi vlada, ona pa je menda rekla „sami skrbite!" Kar se pa časniLirstva sploh tiče, je iz Budapešte došel ukaz, naj se ojstreje po stopa. Vnaiije države. Ha Srbskem pričele so so volitve volilnih mož po kmečkih občinah, ktere so prav po mini sterski volji izpadle. No jednega radikalca niso še volili. Liberalci pa tudi po svoji moči vse sile na penjajo, da bi kolikor mogoče svojih spravili v skup ščino. Vlada jo dobila od visoke porte opozor, da se ne drži strogo po postavi, ktera se je naredila za izidačanje odškodnine tistim moliamedaiiom, ki so se po osvobojenji Srbijo od ondot izselili. Glede Giersovega potovanja po srednji Ev ropi so Angleži teli misli, da si je on zarad tega izvolil Montreux, da bi laglje bolj na tajnem pot gladil avstrijsko-nemško-ruski zvezi na temelji že obstoječe bivše zvezo treh cesarjev. Ker se pa mož nost rusko-francoske zvezo od dno do dne gotovosti bolj odteguje, mislijo Angleži, da tudi Nemčiji sedaj ne bo več toliko na tem ležečo, da bi Kusijo Francozom odtujila in za avstrijsko-nemške zvezo pridobila, toraj bo prijateljstvo, ki se je po Gier-sovem potovanji še bolj vtrdilo, imelo bolj vzorno kakor pa dejansko stran, ktero bo svetu kazalo. Katko v, jeden naj večih ruskih politikov na slovanskem stališči, piše o Rusiji in njenem notranjem proosnovanji iu pravi, da se mora preosnova, " i so je pod umorjenim čarom Aleksandrom IL pričela, po celi državi nadaljevati; kmetsko oslobodjenje mora se prej ko prej zvršiti, ako se hoče mir v državo povrniti, kterega ravno Eusija toliko potrebuje. Jaljo naj se tudi preosnova peča z razširjenjem državljanskih pravic, naj omeji vsemogočnost nekterih javnih organov, ki zlasti v Eusiji jako samostojno gospodarijo iu ljudi večkrat do obupa tirajo. Vlada naj se poprime krepkega delovanja, naj pokaže zbeganemu narodu pravo pot in negotovost, ktera se "e sedaj vseh krogov polastila, bo kmalo popolnoma iz Eusije zginila. Katkov ima prav. Staro, zaruja-velo železo naj se vrže v kot, ono ni več za današnjo rabo! Rusija bo bodočo spomlad zgradbo železnic nadaljevala. V to svrho so je dovolil kredit za 585.000 rubljev. Delala jo bo država sama z vojaškimi močmi in jo tudi sama v oskrbništvo vzela. Zemlja, kjer so bode železnica gradila, jo ruska Poljslai država ob nemški meji. V nemškem, drhivnem zboru provzro-čuje poslancem veliko sitnost socijalno-politično vprašanje. Na dnevnem redu imajo načrt postave za zavarovanje proti nezgodi", kteremu se pa mnogi z veliko silo upirajo in mu protinačrt nameravajo. Najbolj se tej novi postavi, ki bi vsakega delavca prisilila, da se mora proti kakoršnikoli nezgodi zavarovati, protivi odbor za narodno gospodarstvo iz ravno tistih vzrokov, iz kterih se je ansko leto upiral tobačnemu monopolu. Eazloček je le ta, da je opozicija letos še mnogo večja, ker jo vsled pritiska od strani vlade na posamične odbornike, kterim se je z zgube dijet zažugalo, ako bi iz sej izostajali, njih večje skoraj popolno število prišlo. — Se večje težave čakajo pa na rešitev cerkveno-poli-tičnih vprašanj. Da se je miinsterski škof pomilo-stil, da se je več nego 800 duhovnikom dal državni dispens, da so nekteri duhovniki zopet svoje dohodke dobili, ktere jim jo država dalje časa odtegovala; ni Bog ve koliko za splošnjo ugodno rešitev cerkveno-političnih vprašanj merodajno. Že to ne vpliva dobro na čntstvo katoliškega ljudstva, da se v ada brani pomilostiti in v prejšnje pravice kolin-skega in gnezensko-poznanskega nadškofa postaviti, ktera oba sta se popolnoma enako zadržala nasproti cerkveno-političnim postavam, kakor nedavno pomi-loščena škofa limburški in miinsterski. Nemške katoličane nadalje žali, da ondi „usmiljenke" nimajo tistih pravic in svobodnega gibanja, kakor jih protestantske „dijakonise" vživajo; da je na pol uradna „Norddoutscho Allg." zatrdila, da pruski kraljevi hiši v sorodstvu stoječi princ ne more nikdar na Pruskem škofijskega sedeža zasesti. (Pruska kraljeva hiša je namreč protestantske vere) in da je odrekala sv. očetu suvereniteto, ktero mu sam pruski kralj in sedanji nemški cesar Viljem vedno pripoznava. Na Irskem se godijo zopet hudodelstva zarad agrarnega (zemljiškega) vprašanja. V Philla-more streljali so „fenirji" v hišo nekega grajščaka ter jo ob enem zažgali. Ogenj se je s čudovito hitrostjo širil in je celo gospodarsko poslopje v kratkem času uničil. Zgorelo je tudi mnogo pridelka. V Tullamore streljali so na nekega zakupnika, ki se je pri peči sede grel in so ga hudo poškodovali. Ee-darji so več osob zaprli, ktere sumničijo, da so se zločinstva vdeležile. Kakor na Irskem „fenirji", tako rujejo na Francoskem anarhisti (brezvladni) zoper obstoječi red. V Lyonu so nekega dinamitovca na smrt obsodili. 21. t. m. zbrala se je cela legija teh anarhistov, ki so sklenili, da ako se ima Ojvokt, tako se junak (?) imenuje, ob glavo djati, podali se bodo vsi na kraj nsmrtenja, ter ga hočejo s silo rešiti. Tako je predlagal nek Eobert, kterega je redarstvo še le sedaj spoznalo, da je to tisti tič, kterega laška pravica že dolgo išče. Hoteli so ga prijeti ali anarhisti ga branijo s svojimi telesi. Naposled se ga je francosko redarstvo s silo polastilo. Turški ])ooblns6enec Fedry Bey je prišel v petek na Oetinje, kjer so ga ministri sprejeli. Prišel se je pogajat v imenu Visoke Porte za izročitev gusinjskega okraja, na ktero Črnagora že tako dolgo čaka. Ornagora ves okraj zahteva brezpogojno, kakor se ji je tudi Dulcigno brezpogojno izročilo, drugače bo tekla kri. S pridobitjem Dulcigna si je Ornogora toliko priborila, da se bo s časoma lahko po svojem morji vozila, kajti dulcinjski okraj sega do jadranskega morja med najskrajnejo ostjo južne Dalmacije in severne Albanije. Katoliški misij on, ki je iz Chartunui v Koroško popotoval, je srečno dospel. Položaj v Chartumu samemu je pa jako otožen ter bo mestu le tedaj mogoče se držati, ako pomoč v pravem času dojde. Kakor pa sedaj vse kaže, je nevarnost velika, da bodo uporniki mesto obkolili in izstradali. Ako bi Mahdi položaj prav razumel, bi se lahko v teku jednega leta v fjliartumu dal proglasiti za gospodarja iztočnega Sudaiui, kakor je že dejanski gospodar v ziitočnem Sudanu. Sicer so pa v Chartumu že iMahdijeve vohune zasledili, ki so bili menda iz Tunisa doma, kar jasno svedoči kako daloč med ]\lohamedani so niti upora natvezene. Imena avstrij- skih in nemških (jastuikov, ki so pri Kasgeliu padli so: Baron Alfred Seckendorf, Aleksander Matjiiga, Artur pl. Herlth iu dr. Eosenberg, razun poslednjega vsi častniki generalnega štaba. Pri tej priložnosti je Mahdi vjel tudi častniškega postreščeka nemške narodnosti. Pravijo, da ker je pri njem zapazil nekaj topničarskili znanosti, ga je takoj za svojega generala imenoval. Mogoče je, da si tukaj ne preveč verjetno. Saj so tudi pod Napoleonom I. krojači in drugi rokodelci generali postali, zakaj pa bi nemški častniški služabnik ne postal, ki ima že vendar toliko vojaških znanosti, da ve, kako se čevlji likajo, zna-biti celo, kako se topovi zažigajo. Če je sploh še komu mogoče diavtum rešiti, rešil in osvobodil ga bode general Gordon, ki so je že tjekaj podal. On je bil ondi svoje dni za gubernatorja in pozna deželo, ljudi in njih običaje. Krepko se jo vstavljal za časa svojega bivanja v Sudanu trgovini s sužnjirai, in zatiral je in preganjal, kjer koli se mu je le priložnost ponudila, egiptovske oderuhe in pijavke. Da bi le prepozno ne prišel Ghartumu na pomoč, ker kakor poročila iz Kahire govore, jo v Ghartumu zapovedovajoči polkovnik Oedtlogon že vse upanje zgubil, da bi se še držati zamogel; ako jo resnično, mu jo že menda tudi odhod po sovražnih mu sosednjih poglavarjih zabranjen. Ako ima še lo za nekaj tednov živeža, da mu bode mogoče Gordonovega prihoda pričakovati, potom že še bo, drugače se bo pa chartumska trdnjava na milost in nemilost napadnim četam izročiti morala, ker jo bodo k temu prisilili vsled pomanjkanja živeža v Ghartumu. Izvirni dopisi. Iz škofje Loke, 28. jan. Po dolgem oddihljeji priredila je naša čitalnica 27. jan. zabavni večer. Program prinesel je bil že Vaš list v sredo. — Ne bom na dolgo in široko kritikoval vsake posamezne točke, in hvalil, kako se je vse natančno izpeljalo; mnogobrojno občinstvo je zadosti z rokoploskom razodevalo svojo zadovoljnost vsem sodelovalcem. Kar nas je najbolj veselilo, je to, da smo zopet enkrat na odru videh veliko pevcev. Dasiravno se je po petji poznalo, da so še novinci, vendar jim moramo z veseljem priznati veliko spretnost pri težki pesmi „Knitl-novi Žegulinski". Le škoda, da so bili nekteri precej prehlajeni, posebno zgornji glasovi so bili nekterim hripavi. Komu se kaj tacega ne primeri pozimi v mrazu? Najbolj je pa dopadel „Mendels6hn-ov" dvospev, kte-rega ste dve gospodični zares % občutkom in dokaj čisto peli. Na občno željo morali ste ga ponoviti. Kar bi bilo le še želeti, je to, da bi se nekteri gospodje, ki so poprej radi sodelovali pri petji, ne odtegovali tako radi od pevskih vaj. Vsak pač raji posluša druge, kakor da bi se sam vstopil v vrsto pevcev. Vesela igra „Šolski nadzornik" je kakor nalašč za take male odre, kakor je naš, in ker je polna zdravega humorja, vzeta iz domačega življenja, ni čuda, da je občinstvu tako zelo dopadla. Moram reči, da se je malokrat tako dovršeno in neprisiljeno igralo, kakor sedaj, ker so tudi nektere nove moči nastopile — kterih prej na odru videti nismo še prilike imeli — bi jim bili prav hvaležni, da bi nas zopet v kratkem času z enako igro razveselili. Posebno sedaj o predpustnem času, ko pravijo, da še celo starega in zamišljenega moža poprime in ga spravi iz navadnega tira, bi bilo umestno, take igre, ki niso nobenemu v spodtikljej, spraviti na dan. Ljudem bi gotovo napravili veliko nedolžnega in zdravega veselja. Lansko leto očital je neki dopisnik od tukaj v slovenskem listu, da odborniki naše čitalnice nič ne store. „Eazun dveh, ki sta res delavna, drugi samo ime dajo" se je bralo. Ge je bil dotični gospod v nedeljo zvečer navzoč, se je pač lahko prepričal, da so vsi odborniki brez izjeme bili delavni. Ead pa priznam, da je nekoliko ložje komu očitati nedelavnost, kakor pa sam kaj storiti. Domače novice. (Opaslca o nemšJci pridigi po ranjcem Jcncso-šlcofii) v v ccrojsiiGiTi f, Narodu" je tako surova, sramotna in razžaljiva, da jo še njegovi privrženci obsojajo. Nek viši častnik našega polka, ki je bil tudi pri pridigi in s kterim sem sinoči govoril, jo naravnost rekel, da je to breztaktno in nek odličen uradnik jo še pristavil, da je „Narod" s tem gostoljubnost prav surovo prelomil. (Je si je kranjska duhovščina s tem, da je lavaiitinskega gosp. knezo- škofa za pridigo naprosila, spričevalo revščine dala, *) si je pa „Narod" s psovanjem visocega govornika spričevalo najgrše surovsti postavil. Sicer je lavan-tinski škof že naprej vedel, kaj ga čaka, pa jo preveč mož, da bi so bil kričanja mladih, neizskušenih mladenčev vstrašil. Samo to je pa gotovo, da so pri drugih enakih priložnostih naši sosedje, po Štir-skem in Primorskem, naj so že duhovskega ali svetnega stanu, v Ljubljano ne bodo upali, ker se bodo insultiranja bali in ker še govornik na leci takih razžaljivih napadov ni varen. Gotovo pa je pridiga, če tudi nemška in bodisi da ne izvrstna**), veliko spodobniša, kot slovensko surovo zabavljanje! Vsemu temu nasproti pa smem trditi, da! v! tem. slučaji, ko je bila cerkev le nekterim stanovom- in zaznamovanim osobam odprta, v nemškem jeziku, če tudi po slovenskem škofu in v stolnici slovenskih dežel, dovolj opravičena; in bi se le potem ne bila podala, ko bi bilo prosto ljudstvo v cerkev puščeno, ker potem bi bili slovenski poslušalci v večini in bi bila morala pridiga potem ravnati se. — Najvišo neotesanost pa je „Narod" s tem dosegel, ' da jo lavan-tinskemu škofu njegovo naravno pomanjkljivost očital. Tako ravnanje se samo obsoja, ter je tudi naj-zadnjega časnikarja nevredno. Ge „Narod" toliko na čast svojega ljudstva drži, naj pa tiidi ve, da so bili naši praddedje silno gostoljubni, on, da je to gostoljubnost nesramno oskrunil, ' ter nedolžno slovensko ljudstvo sramotil. In tak časnik hoče biti voditelj ljudstva? Tuje znani Greuterjev „Pfui" še promalo. Meni se zdi, da bo „Narod" tako pisanje še danes ali jutri obžaloval, in se le čudim, kako še morejo slovenski duhovniki s takim listom držati, podpirati in naročevati ga, ki njih lastni stan tako pred svetom grdi in se proti vnanjim in visokim gostom tako neotesano obnaša! Duhovnik poslušalcc is dežele, 1d Ijiibi svoj rod in njegov jegik, M je za svoje ljudstvo le tudi marsikaj j)isal, hi pa tudi ve, da je olilcanost in gostoljubnost potrebna lastnost vsacega naroda, Ici na svojo čast še Jcaj drsi! {Občnega sbora Icmetijslce dndbe Icranjshe) ležilo se je danes na nrotovži" zopet veliko število udov, namreč lOL Tu kratko poročilo o volitvah dveh udov in tajnika. Za uda sta bila namreč izvoljena zadnjič propadla gg. dr.. Poklukar in P. X. Souvan z veliko večino glasov (77), nasprotni kan-didatje (grof Lichtenberg, Peruci, Gale) dobili so le po jako malo glasov in še ti so bili zelo razcepljeni. Za tajnika je bil izvoljen g. Gustav Pire s 66 glasovi, g. E. Kramar dobil je samo 33 glasov. To-raj je prav nečastno propadla tista stranka, za ktero je kuril ..Narod" posebno še včeraj. („KranjsU kmetovalec") bo ime listu, čegar namen naznanja že njegov naslov.- Izdajala ga bo kmetijska družba za svoje ude, posneti bodo v njem važnejši kmetijski članki iz „Novič". Tiskal se bo v Blaznikovi tiskarni, prvi list je že v delu. Pogoji narečevanja nam niso še znani. Obširneje o tem, ko pride prva številka na dan. {Obilno isvašanje živine) iz Kranjskega po tujih kupčevalcih, kakor je veselo in dobro za živinorejce, ki svoje blago lahko spravljajo v dobre denar, je vendar jelo skrbeti že naše mesarje, še bolj pa prebivalstvo, ki meso kupuje. Že zdaj je sila drago in to, kakor se sliši, tudi po drugih mestih; kaj pa še le, če se bo živina v takih množinah izvažala in gonila iz dežele! Vsaka reč ima toraj svojo dobro, pa tudi slabo stran. Ko so jeli tuji kupčevalci hoditi k nam po živino in jo odganjali v tolikih tropah, je ranjki dr. Bleivveis brž zapazil tudi slabo stran tega ter mislil sprožiti v kmetijski družbi prošnjo do ministerstva, naj bi so to nekako omejilo; sklenila se pa prošnja ni, zakaj ne? nam ni znano; to pa vemo, da je ranjki oče vselej majal z glavo, kedar je videl od somnja gnati najlepšo živino v tuje dežele. Razne reci. *) Tega do zdaj nismo šo vedeli, da si kdo da spričevalo revščine s tem, če o posebni priliki naprosi tujega (v tem slučaji soseda in prijatelja) govornika. Vred. ..Narodovo" trditev, da ni bilo knialo slišati tako slabo pridige, kakor ta. moramo zavrniti kot popolno lažnjivo in obrekljivo. Slišali smo pridigo sami, ki smo jih slišali, da ne vemo koliko, o takih žalostnih prilikah, a takega velikanskega razločka nismo zapazili. Knako so so drugi gospodje iz-raževali. Naj bi ..Narod" vsaj enkrat sramotno in oholo navado opustil ter no govoril in no presojeval reči. o kterili pojma nima. ali kakor Slovenci pravijo, na ktere se toliko ume. kakor zajee na boben. Vrcdii. — Tudi prav! Od Vojnika se nam 28. jan. piše: Danes je bil sejem. Živine se je prignalo v tolikem številu, da sejmarji kaj takega v Vojnikii skoro no pomnijo. Tisti kmetje, ki so prišli s tem namenom, da bi si kupili kakšne repove, če niso hoteli pregloboko v žep segati, so zavoljo visoke cene morali kupovanje odstopiti samo kranjskim, laškim pa nemškim kupcem. Je tudi prav! — Dunajski redar v Floridsdorfu Ford. Bliich padel je kot žrtev svojemu poklicu, na kar jo bil Bluch tudi pripravljen, kajti rekel je svoji ženi in otroku: ,.Le pripravita se, tudi mene morda enkrat ne bo več domu". Patrona z dina-mitom napolnjena bi bila zadosti močna, da bi bila ves Ploridsdorfski komisarjat v zrak raznesla; tako so jo v dunajskem arsenalu obsodili. Ko so morilca k umorjenemu pripeljali, ga je hudo pogledal in rekel: „Mnogim je življenje prikrajšal, ta-le Bloch, kaj hočete vi rabeljske revice, on je prejel, kar mu je šlo!" Ko so ga izprašovali, jo molčal in le enkrat začuduo odgovoril: „Jaz morilec? Družba me je morilca storila!" Eedar Biiieh prijel je več gla-sovitih tatov iu med temi nukega Kohsuta še le pred nekoliko dnevi. Leta 1877 vjel je celo zadrugo cestniii roparjev obstoječo iz: Bahra, Eatzka in Hegerja, ki so nekega orožnika umorili. Bahr je dobil 20, Eatzek 18 in Heger 10 let. Poslednja dva sta v kaznilnici umrla, Bahr je pa poskušal vteči, toda zapazili in ustrelili so ga. — Dunaj je zopet za grozovit čin, ki se tika delavskih krogov, bogateji. Nek delavec, za ime se ne ve, in tudi na njem ni nič ležeče, prerezal je svojemu sinu vrat, da bi ga rešil siromaščine. Naj bi bil mož imel le še iskrico vere v sebi, bi mesto po nožu rajši segel po sv. križu in ondi iskal in najdel tolažbe v svoji bedi. — Tudi kmetijske posojilnice, ako niso na jako nizkih obrestih in kolikor mogoče majhnih stroških utemeljene, postanejo za kmeta, kteri pri njih pomoči išče, pogubljive. Pred 15 leti so osnovali v Galiciji nekako zemljišč no posojilnico, aH kakor so ondi z visokozvonečim imenom nazivali, „galiziche Eustical-Gredit-Anstalt". Ta zavod je bil vstanovljen, da pomaga kmetom iz židovskih rok — na kant, kakor to sedaj dejanja kažejo. Več ko 1200 posestev namreč morala je že od zadolženih kmetov prevzeti. Posojevala jim je denar po 9^0 li^ loletno povračilo. Ge pa kmet ni ob pravem času prinesel letnega doneska, zvišale so se mu obresti na lO"/,,. Eačunimo k tem še 107o vračilni znesek, in odmah se nam prikaže svojih 12®/o, kterih tudi najboljše kmetijsko posestvo ne nese. Od kod naj bi kmet denar jemal, da bo kos takim odstotkom? Ali se ne pravi to, počasi sicer, pa tim gotoveje kmetu kožo čez glavo potegniti? Hvala Bogu, da pri nas takih dobrodelnih (?) zavodov še nimamo, žalibog da smo mnogo obdarjeni z drugimi ljudskimi dobrodelniki (?), kterih ob tržnih in sodnih dnevih pred c, k. sodnijskimi uradi v glavnem mestu, kakor tudi po deželi vse mrgoli. Mi misMnio lakomne pijavke, ki toliko naših kmetij leto za letom na kant spravljajo s svojim posoje-vanjem in oderuškimi obrestmi. — Najnovejša iznajdba prof. Jiigra na Dunaji, ki je nedavno volneno obleko tako toplo mporočal, so „konservirane duše" ali „dušne conserve", ali pa, da nas bodo kuhinjski ljudje bolj razumeli „kisle duše" kakor kisle kumare, gobe itd. Po njegovem navodu se lahko duša vsacega človeka ohrani kakor postavim zelene kumare v vinskem jesihu, in to se tako-le zgodi: „Kadar so človeški lasje že neko gotovo dolgost dosegli, se morajo odstriči, v pisker djati in zavreti. A' istem kropu potem človeška „duša" ostane, ki se lahko v večjih ali pa manjših deležih drugim ljudem prodaja! Profesor Jiiger tisti krop tudi z moko zamesi in iz njega „dušne krogljice" napravlja, ktore lahko vsak dobi. Kdor jih vzame dvanajst h krati, dobi jih ceneje! Ako n. p. koga zobje bole, naj si le kupi „dušnih krogljic" od kakega atleta (korenjaka), ki z zobmi po starem centu od tal dvigne, in takoj bo najčvrsteje zobe dobil. Komur se rado v glavi vrti, naj le dušno krogljico kako ,,plesalke po vrvi" vzame in na večne čase bo te bolezni ozdravljen". — Kaj pa bi bilo, ko bi profesor Jiiger sam na sebi poskusil z dušnimi krogljicami od poslanca Lienbacherja, kteremu celo njegovi nasprotniki modrost priznavajo? Ko bi nam bil kdo povedal, da jo prof. .Jiiger na Studencu pod Ljubljano, bi se nam ne bilo nič čudno zdelo, da se take bedarije znebi; ker jo je pa on v odlični druščini pri večerji jripovedoval in to z vso resnostjo, bi bilo pa vendar e dobro, ako bi ga na kliniki preiskali, kako se v glavi počuti. Ko je Jiiger dokončal svoj govor o novi iznajdbi, pravi nekdo iz osupnjene družbe: »Velikanska zna biti da je vaša iznajdba, okusna — okusna pa prav nič". — Novo tvarino za papir našli so na, Švedskem in ta je že na pol segnjit planinski mah, kterega se posel)no po Norveškem in Švedskem mnogo nahaja. Dokler še ni odpadel do drevja in v teku let na zemlji leže že na polovico okopel, menda ni za rabo. Kakor pa do rečene stopinje oprhli, jo menda ni boljše snovi za izdelovanje papirja, kakor je ravno planinski mah, in je papir iz njega izdelan jako močan in gladek, straničar (Pap- pendeekel) pa se dii lepo zlikati in ima vrh toga tudi še to prednost, da se lahko povsod mesto lesa rabi. Les se mnogokrat krivi, razpoka in je drugim neugodnostim časa in vremena izpostavljen, pri straničarji bode to vse odpadlo. Na Švedskem so napravili že tovarno za izdelovanje papirja iz preležanega planinskega maha. Telegram „Sloveiicii". Dunaj, 29. jau. Predlog Groholskega je padel s 167 glasovi proti 174, ministri niso glasovali, solnograški poslanci pa z levičarji; najbrže padejo vsi predlogi. (Ta telegram nam je za včerajšnji list prepozno došel. Vr.) Dunaj, 30. jan. Novomeška gimnazija ostane. Včeraj so bili v državnem zboru zavrženi vsi predlogi. Dunaj, 30. jan. Predlog odsekovo večine, ki priporoča brezpogojni prestop na dnevni red, padel je s 157 glasovi proti 184. Nasproti so glasovali nekteri konservativni nemški poslanci. Za Sclionerer-Fiu-nkranzov predlog glasovala sta samo ona. Predlog manjšine v smislu "VVurmbrandovega nasveta padel je s 186 glasovi proti 154, ker so zoper glasovali ministri pa Ooroninijev klub, izmed solnograškili poslancev glasoval je z manjšino samo Lienbacher. Scliwegel, Kowal8ki in Kulaozkovski niso glasovali. Izid bil je z dobro-klici na desni pozdravljen, kar je povzročilo na galeriji strašanski ropot in predsednika pripravilo, da je zaukazal gorenje galerijo sprazniti. Za Ooroninijev predlog glasoval je samo njegov klub, toraj je padel tudi ta predlog. G r e g r sprejet je bil včeraj v Češki klub. Budapešt. 29. jan. Shod liberalne stranke priti'dil je predlogu ministerskega predsednika, da se ima postava o zakonu med judi in kristjani odstaviti z dnevnega reda ter vladi naročiti, za rešitev te zadeve podati primeren predlog postave. — Tisza rekel je, da je na Dunaj podal se poglavitno zavoljo lu-va-ških zadev, da je poročal pač tudi o zakonski postavi, a da ni nobene pičice resnice na tem, da bi zavoljo tega ne imel več zaupanja cesarjevega. Tujci. 28. januvarija. Pri Malici: Atlas, Szarvas in Blaska, kupci, z Dunaja. — Kari Sehulz, z Dunaja. — Kristjan Pollak, z Dunaja. — Stare, zesebnik, iz Katanika. — Josip Eazboršek, župnik, z Bleda. — Janez Janežič, duhovnik, z Breznieo. — Andrej Perdan, e. k. živinozdravnik, z družino, iz Kočevja. Pri Slonu: Selledovan, \Vetzel in Gsehihay, kupci, z Dunaja. — E. Ziekert, kupee, iz Trsta. — Adolf dr. Porlitz, inženir, iz Pulja. — Josip Hočevar, korar, iz Novomesta. — Janez Kaplenek, župnik, z Blok. Pri Vlrantu: G. Vilman, župnik, z Dolenjskega. — Lovr. Gerjolj, župnik, iz Št. Gregorja. — Josip Voglar, župnik, iz Sodražice. — Dr. Sterbenc, župnik, iz Hrcnovic. — M. Lavrenčič, dež. poslanec, iz Vrhpolja. HkHekiitiTiie dražbe. 1. febr. 1. e. džb. pos. dediči A. Bregarja, 197 gl, 2.5 kr. Litija. 5. febr. 1. e. džb. pos. Franc Kotar iz Ponikve, 1620 gl. Trebno. — 1. e. džb. pos. Janez Kastelic iz Liberga, 1.589 gl. [Dunajska borza. 29. januvarija. kr. Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 90 Sreberna . . . 80 „ 40 4^ avstr. zlata renta, davka prosta . . 100 „ 40 Papirna renta, davka prosta . . . 94 „ 8-5 Ogerska zlata renta . . . . 121 „ 7.") ., 4"^ . . . . 89 „ 90 „ papirna renta .5 ■Ji . . .87 „ 70 Kreditne akeije . . . .160 gld. 307 „ .50 Akeije anglo-avstr. banke . . 120 gld. 116 „ 20 „ avstr.-ogerske banke . . . 848 „ — „ Liinderbanke.....11.5 „ 7.5 „ av.st.-oger. Lloyda v Trstu . . 619 „ — državne železnice .... 320 „ — Tramway-društva velj. 170 gl. . . 227 „ 10 4»i državne srečke iz 1. 18-54 . 250 si. 123 „ ',0 4% ., „ ., ,. 1860 . .500 ',, 138 „ - Državne svečke iz 1. 1864 . . 100 „ 171 „ 75 . „ „ 1864 . . 50 „ 171 „ 50 Kreditne srečke . . . . 100 „ 173 „ — Ljubljanske srečke . . . . aO „ 23 „ — Rudolfove srečke . . . . 10 „ 20 „ 25 Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 105 „ 90 „ „ Ferdinandove sev. „ . . 104 „ 50 Siji štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ — London.......121 „ 30 Srebro.......— „ _ Ces. cekini.......5 „ 71 Francoski napoleond......9 „ 62 Nemške marke......59 „ 40 Vožnji red c. kr. priv. južne železnice. aB «■ ■■ .s* J s« Postaj e Dunaj . . . MiirzzHsehlag . Gradec . . . Jlaribor . . Celje .... Laški Trg . . Kimske Toplice Zidani Most , Ljubljana . . Postojna . . Nabrežina . . Trst .... Odhod Prihod Jadi-nl vlak G-45 10- 2 11-59 119 2-43 3-25 4-45 G- 3 7-44 810 zvečer po noči » » zjutraj Ih-zovliik 7-— zjutraj 10-27 „ 12-58 popold. 2-23 ,, 3-51 „ 4-28 „ 4-20 „ 4-43 „ fi-11 7-51 9-34 10,- zvecer Poštni vlak 9-— zvečer 2.10 po noči C-10 zjutraj 8-20 „ 10-29 dopold. 10-40 „ 10-58 „ 11-35 „ 1-28 popold. 3-36 „ 5-48 „ 0 23 zvečer po noži 1-30 popold. 5-37 „ 9-30 zvečer 11-41 1-50 2- (i „ 2-17 „ 2-43 „ 5-45 zjutraj 7-52 „ 10- 3 dopold. 10-38 „ MeSttiil vlak 5-45 zjutraj 10-40 dopold. 2-28 popold. 5-35 „ 5-58 615 zvečer 6-47 „ 9-55 „ 1.31 po noči 5-14 zjutraj 6-03 „ Osobui \lak 6'— zjutraj 6-22 „ 6-37 „ 6-58 „ 9-21 zj. Prih. B ar. TD:m-!N» t a«. M9 ■■ -•.B- Postaj e Trst . . . Nabrežina . . Postojna . . Ljubljana . . Zidani Most . Rimske Toplice Laški Trg . . Celje . . . Maribor . . . Gradec . . . Miirzzuschlag . Dunaj . , . Odhod Prihod Jadrui vlak i-— zvečer 8-42 10-13 11-28 12-47 1-28 2-55 4-22 6.30 9-40 po noci » po noči II zjutraj Brzovlak 6-40 7-14 9-11 10-43 12-34 12-47 12-59 1-17 2-47 4-24 6-52 10-- zjutraj dopold. « popold. zvečer Poštni Tlak 10- 5 10-55 1-42 3-39 5-31 5-43 5-54 6-14 8-30 10-58 2-15 6-34 dopold. zvečer po noci zjutraj zvečer po noci 6--6-47 9-22 12-10 2-25 2-39 2-52 3-15 ;; 5-55 zjutraj 8-20 „ 11-46 dopold. 4-50 popold. Mešani vlak 8-15 zvečer 9-44 „ 1-53 po noči 5-25 zjutraj 815 „ 8-33 „ 8-50 „ 9-19 dopold. 12-52 popold. 4-35 9-30 zv. Prih. Osebni Tlak ■45 popold. 11 zvečer ■28 „ 43 „ 4 zv. Prih. Vožnji red cesarjevih Riidolfove železnice. J« IJubJjane v Beljak. Iz Beljaka v Ljubljano. Osotoni vlaUi Osol>iil vlalci Postaje P o s t a ■ e " zjutraj popoldne zvečer j po Doci j zjutrftj dopoldne popoldne po noČi Ljubljana j. k..........7- 5 12-20 6-35 11-38 Beljak j. k............110 45 4-43 11-9 Ljubljana R, k..........7 10 12-24 6 40 11-43 popoldne Vižmarje............7-20 12-33 6-52 11-54 Trbiž..............12-10 5-40 1238 Medvode............7 31 12 44 7- 6 12- 8 Rateče-Weissenfels . . . 12-27 6-— 1-— Loka................7-46 12 57 7 28 12-26 Kranjska gora .... 12 41 617 117 Kranj..............8-3 1 12 7-49 1243 l^ovje..............1-6 645 1-45 Podnart ............8 22 1 29 8-19 1- 3 Jesenice............1-27 710 2-12 Radovljica............8-40 144 8-43 — Javornik............1-34 717 2 19 Lesce..............851 1 53 850 130 Lesce..............630 156 743 2-42 : : : : : : IM ^r^a.............36 2-1 .48 .......Sr: : : : : : : 7:2? IL^ Kranjska gora .... 10-15 3- 4 2 58 I^oki ..............7-45 2-50 8-46 3-47 zjutraj Medvode............8-4 3-3 9 3 4 4 Rateče-Weissenfels . . . 10-30 3-18 3 13 Vižmarje............818 3 14 9 15 4 16 Trbiž..............10-47 3 33 3 30 Ljubljana R. k..........8 29 3-22 9 24 4-25 Beljak j. k............11-51 4-42 4 56 Ljubljana j. k..........8 35 3 26 9-30 4 30 Št. Peter—Relia. zjutraj zjutraj zvečer 6t. Peter.......Odhod 7-— 9-— 9-— popoldne Reka........Dohod 8-58 1215 1135 zjutraj popoldne zvečer Reka........Odhod 5-45 4 15 7-35 ^ zvečer Št. Peter . ......Dohod 8-13 7-46 9-41 r>iva^?a—Piil.i. zjutraj -zjntraj popoldne zvečer Divača.....Odhod 7- 2 9- 5 4-53 8-50 popoldne zvečer Pulj......Dohod 10-45 1-— 9-47 11-58 zjutiaj popoldne popoldne zjutraj Pulj......Odhod 7-15 12-10 4-35 5-05 opoldne zvečer Divača.....Dohod 12-— 4-15 8-30 8- 7 jValirežiiia—Gf-ovica. WmmM0 šelm^imm a® "Zidani 3i:ost—Za{yi-oT:». zvečer Zidani most......Odliod 5-45 Zagreb........Dohod 7-58 zjutraj Zagreb........Odhod 8- 8 Zidani Most......Dohod 10-59 popoldne zjutraj 12-50 4-50 5-2 8-7 dopoldno zvečer 11-45 8-— popoldne 4-10 11-33 zjutraj zjutraj zvečer zvečer -ijutraj Nabrežina . Odhod 7-38 10-10 5-55 10-— 3-40 Gorica . . . Dohod 8-31 11-47 7- 5 11-37 6-23 zjutraj zjutraj popoldne zvečer zvečer Gorica . . . Odhod 5-— 9-2(i 4-20 7-29 10-30 Nabrežina . Dohod 6-41 10-40 0-27 8-26 12- 9 Prag-ersslfo—Kaniža. zvečer Pragersko.......Odhod 7-55 Kaniža........Dohod 11-19 popoldne Kaniža........Odhod 2-45 Pragersko.......Doliod 6'12 3Xaiul)oi'—Coloveo. popoldne Maribor.......Odhod 3-— zvečer Celovec........Doho