PoStnfna plačana v potovtaL
Leto X., št. 11.(„jutro" xix., it. 61 a) Ljubljana, ponedeljek 14. marca 1938
U prav uiäl vo L,ju0ijaim Kiialtjeva a
—	Telefon St 3122 3123. 3124, 312Ò i126
Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel 3492 111 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7.
TelefoD St 2455. Podružnica Celie Kocenova ulica 2.
—	Telefon St 190 Podružnica Jesenice; Prt kolodvoru
3t 100
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baumen rtnoria.
Ponedeljska Izdaja
„življenje in svet"
Cena i Din
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ul. 5 Telefon
gt. 3122. 3123 3124. 3125 in 312«. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebel tn velja po poŠti prejemana Din 4.- po raznaial-cih dostavljena Din 5.- mesečna
Maribor Grajski trg št. 7. Telefon št. 2440.
Celje. Strossmayerjeva ul. L Tel. 85. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta rifu.
i izvedena
Zadn

odstopil — Danes pride na Dunaj
Merle v plebiscit aprila
Dunaj, 13. inarca, br. štabni šef avstrijskih hitler-
jevskih napadalnih oddelkov dr. Odilo Globočnik je nocoj ob	proglasil po radiu in ob enem na veli-
kem hitlerjevske m maniSestacljskesn zborovanju sta trg« pred dunajskim magistratom novi ustavni zakon, s katerim se proglaša priključitev Avstrije k Nemčiji. Zakon se glasi:
61. 1. Na temelju el. 3 odstavek 2. avstrijske ustave o izrednih ukrepih v okviru avstrijske ustave Je via s* a sklenila: Avstrifa le dežela nemške države.
Čl. 2. V nedeljo, dne 10. aprila 1938 feo svobodno, ta^no ljudsko glasovanje vseh nad let starih moških ln ženskih državljanov Avstrije o združitvi Avstrije z Nemčijo.
čl. 3. Pri ljudskeis glasovanju odloča večina oddanih glasov.
čl. 4. Za Izvršitev tega zakona bodo izdani potrebni okrepi z uredbo.
čl. 5. Zaksn stopi v veljavo z dnem objave.
ČL 6. Za izvedbo tega zakona je poverjena vlada.
Obenem je bilo po radiu sporočeno, da fe zvezni predsednik Miklas odstopil. Uklonil se je zahtevi narodnih socialistov. Posle državnega poglavarja bo vodil začasni zvezni kancelar Seyss-Inquart, dokler ne prevzame te funkcije Adolf Hitler.
Po objavljeni vesti o odstopu zveznega predsednika Miklasa je bilo objavljeno, da bo nemški državni kancelar in vodja Adolf Hitler jutri prispel na Dunaj.
Dunaj, 13. marca. br. Navdušenje, ki ga jje med narodnimi socialisti izzval prevrat v Avstriji, se je nekoliko poleglo. Ljudje so očitno že utrujeni. Dunajske ulice in trgi danes dopoldne od daleč niso več tako polni ljudi kakor v poslednjih dveh dnevih. Vendar je vse v zastavah in po ulicah še zmerom manifestirajo posamezne skupine narodnih socialistov, športnikov, telovadcev m drugih hitierjevskih organizacij. V južnh pokrajinah, zlasti na Štajerskem in Koroškem še vedno sprejemajo nemško vojsko ki le polagoma prihaja in zavzema posamezna mesta. V Gradec je prispel danes popoldne prvi oddelek, 500 mož letalske pešadije, ki so jo pripeljali z velikimi letali iz Nemč je.
Med tem pa se z vso naglico izvaja sou-«merjanje Avstrije z Nemčijo. Vsa vodilna mesta so že zavzeli izraziti narodni socialisti. Najvažneje funkcije v javni upravi so prevzeli nacistični okrožni voditelji.
V teku včerajšnjega dne so bile v avstrijskih deželah postavljene nove deželne vlade. Predsedstvo deželnih vlad so po večini prevzeli dosedanji pokrajinski voditelji narodnosocialističnega gibanja. V Gornji Avstriji je bil postavljen za deželnega glavarja dosedanji pokrajinski vodja Avgust E gruber, v Dolnji Avstriji dosedanji pokrajinski vodja dr. Roman .lager, za komisar čnega deželnega glavarja Koroške je postavljen pi. Pawlovski, za deželnega glavarja Gradiščanske dosedanji pokrajinski vodja dr. Portschy, za deželnega glavarja štajerske inž. Heifrich za deželnega glavarja Solnograške pa pokrajinski vodja inž. Wintersteiger.
Tudi v večjih mestih so bili v teku včerajšnjega dne postavljeni novi župani. V Lin zu je bil postavljen za župana Sepp Wolkersdorf, v Gradcu dr. Julius Kaspar, v Solnogradu Anton Giger. v Innsbrucku pa dr. Denz. Novi graški župan je takoj po prevzemu poslov poslal Hitlerju v Linz brzojavko v kateri mu izraža udanost in ga prosi, da poseti tudi Gradec.
Za dunajskega župana je postavljen Grat zen berger, za podžupana pa Lahr. Takoj po prevzemu oblasti je novo vodstvo občmske uprave sklenilo, da se trg pred duna jskim magistratom pre menuje v »Adoif-H;t!er-Platz«, o čemer je bil Adolf Hitler takoj telegrafano obveščen. Odstavljen je tudi magistratni direktor, na čigar mesto je imenovan dr. Hornegg. Odstavljeni so tudi številni drugi vodilni uradniki.
Ukrepi proti tisku
Dunaj, 13. marca. Včeraj so organi polic je in napada ln'h oddelkov zasedli redakcijske prostore listov koncema »Telegraf«, v Linzu pa so s silo vdrli v lokale tamoänjega katolišlkefia tiskovnega društva tn redakcije lista »Deutsches VoMcsblatt« kjer so izobesil* zastavo s kljukastim križesn. Včeraj so bili zaplenjeni tisti »Reichspost«. »Wiener Zeitung« In »Neues W ener Journal« ker ao objavili poslovilni govoi Schuschnigga- Za komisarja pri založniškem koncernu »Stei-rermiihl« (»Neues Wiener Tagblatt«) je postavljen Henrich Qi*stav Eichinger dosedanji glavni urednik Löbl pa je odstavljen,
Razpust domovinske fronte
Z odlokom zveznega kancelarja je bila včeraj razpuččena Domovinska fronta. Uradno je objavljeno, da je imovina do-
movinske fronte narodna imovina, ki jo prevzame narodraooocialistično gibanje. V teku noči so bili aretirani nekateri voditelja domovinske fronte
Druge spremembe
Dunaj, 13. marca. Novi državni tajnik za zadeve politične vzgoje major Klausner je imenoval za kulturnega voditelja Hermana Stupöcka. Vsa imenovanja v kulturnih zadevah so prepuščena novemu kulturnemu voditelju. Ravnatelj »Burgteatra«
Herman Röbbeling le odstopil in Je na njegovo mesto imenovan pisatelj M rko Jelu-'ich (Jelušič), ki je po pc.kolen.iiu Hrvat. Rektor graške univerze dr. Josef Do-bretsberger je odstopil.
Do sprememb je prišlo tudi v vodstvu evange'ske cerkve v Avstriji Zvezni mi-n ste.r je poveril s posli predsednika vrhovnega evangelskega cerkvenoga sveta državnega pravdnika dr. Knauerja, s posli predsednika duhovnega sveta pa dr. Hansa Eüerja. Dosedanja vodilna funkcionarja eva.ngelske vere v Avstriji sta na lastno prošnjo razrešena poslov. Povod za te spremembe je bil razglas starega vrhovnega cerkvenega fveta, kj je priporočil vernikom udeležbo pri nameravanem ple-bisc tu. Va razglas je vrhovni cerkveni svet baje isdai šele na poacvnl pritok prejšnje vlade.
Avstrijski radio združen z nemškim
V Avstriji so se med tem v zadnjih dveh dneh izvršile velike spremembe. Predvsem so bili v upravni službi odstavljeni vsi vodilni uradniki od deželnih glavarjev do referentov pri posameznih glavarstvih, policijskih direktorjev ter železniških in poštnih šefov ter voditeljev ostalih uradov. Vsi bivši odpuščeni narodni socialisti so »e danes vrnili v službo. Davi je bi! odstavljen tudi izvršni odbor avstrijske radijske družbe Ravvag. Tudi vsi njeni dosedanji napovedovalci razen enega so bil? zamenjani z novimi. Dosedanja avstrijska strokovna zveza je bila razpuštena. Njeno mesto je prevzela hitlerjevska delavska fronta Zanimivo ie, da Turnerbund, ki je veljal sicer že doslej za hitlerjevsko organizacijo, spričo občega sousmerje ia ni bil razpuščen nego kot posebno nemško okrožje vključen v občo nemško telovadne organizacijo.
Podiranje Dollfussovih spomenikov
Po vseh avstrijskih mestih »o včeraj in
danes odstranjevali DoU lusso ve spomenike. V Gradcu so spomenik odstranili mestni gasilci. Odpeljali so ga v neko skladišče. Tu di ulice in trge so začeli že preimenovati. Tako je bil v Celovcu najlepši trg -meno-van po Adolfu Hitlerju.
Depolitizacija avstrijske duhovščine
DUNAJ, 13. marca. r. Narodno socialistične oblasti so se z vso naglico lotile tudi cerkvenih in eerkveno-pol tičnih vprašanj. Predvsem je dobil dunajski kardinal Innitzer sporočilo, naj katoliški duhovščini po vsej deželi priporoč', da se takoj umakne iz vsega javnega življenja in tako p risiedi cerkvi neprijetne spore z nacintičnmi obnovitvam5. Kot posebno nezanesljiv glede na sedanji režim je bil graški škof Pavli-kowski, ki je spadal med naiodločHnejše voditelje avstrijskih klerikalnih Ieg'tlmi-stov. že snoči postavljen pod kontrolo. Mno-sro župnikov je dobilo ukaz od lokalnih faktorjev. naj za enkrat ne zapuste župnišč. Hkratu so bile po vseh krajih razpušrene vse in tudi kulturne organ zacije patriotske fronte.
Napovedujejo, da bodo že v prihodnjih dneh razširjeni na avstrijsko ozemlje vsi ni zakoni, ki so nemudoma izvedljivi 7X>-st* se bodo pričele takoj prakficirati rasne odredbe. Gle:le cerkvene politike pa smatrajo dobro poučeni krogi da bodo oblasti postopale polagoma. Postopno se bo izenačilo tudi vse šolstvo v smislu podržavl jen ja vseh šol in izločitve prekomernega vpliva cerkve na vzgojo mladine. S takojšnjo veljavo ho tnd> zahran.jeno vsako politično delovanie duhovščine vseh veroizpovedi. Kakor zatrjujejo, bodo vsi aretirani funkcionarji patr'ot^ke fronte internirani po koncentracijskih tabor ščih. v katerih je prejšnji patriotski režim držal vse do berch-tesgradenskega sporazuma narodne socialiste. Vsekakor si je treba v sm's'ii prevrata v Avstri.j' razlasti tudj okoliščino, da so bile davi dunajske cerkve skoraj docela prazne. V frančiškanski cerkvi, iz katere so mašo prenašal! po radiu, ie Imel kaplan Schober silno zan'mivo nridie-0. Sklireva! se je na Tomaža A.kvinsketra in sv. pismo ter na te? osnovi dokazova.l pravilnost na-rodno«ocjnJističnega ravnanja.
Snoči je bilo razrešeno tudi dosedanje vodstvo protestantske cerkve v Avstriji vn je bil za komisar ia cerkve imenovan dunajski državni pravdn'k Knau er, ki bo kot vodja protestantske cerkve začasno upravljal upravne posle protestantske cerkve v Avstriji.
Vtis v Vatikant
Rim. 13 marca br Dogodki v Avstriji so napravili v vatikanskih krogih silen vtis Splošno smatrajo da so 7. uvedbo nacističnega režima v Avstriji hudo prizadeti interesi katoliške cerkve Posebno hudo pa je po sodbi Vatikana udarjeno avstriisko katoliško ljudstvo, kajti avstritski narodni socializem je prav tako nekrš"anski kakor nemški. ne glede na to da obstoajo tudi na- | čelna nasprotja med vero in nacistično ide- i
jo. Vatikanski krogi mislijo, da dogodki v Avstriji hudo ogrožajo vso civilizacijo.
Izjava pariškega kardinala
Pariz. 13. marca br. Pariški kardinal Ver-dier je da! novinarjem izjavo, v kateri naglasa, da je spričo tragičnih dogodkov v Avstriji treba izraziti globoko sočutje avstrijski mkatoličanom Francija bi, či b: bila gospodarsko močnejša, to lahko preprečila. Žaro rudi danes ne morem drugega, kakor izraziti željo, naj se združijo vsi dobri Francozi, <La se na ta način dvigne ugled in prestiž Francije, da bo oolitično enotna in gospodarsko močna lahko Ščitil« male narode nre<i nasiljem velikih.
M * t A. «.il
Prihod vojske v G?aäee in Celovec
Dunaj. 13. marca br. V Gradec. Celovec in druga jugovzhodna mesta Avstrije so danes drug za drugim prihaiali oddelki nemške vojske Tako je popoidne okrog \ prispel v Gradec bataljon -.emške letalske pehote s 60 letaü. sc dopoldne so krt žile po Gradcu vesti, da hudo oddelki nemške vojske prispeli od scv^r.: na tovornih avtomobilih. Zs'o sr p,i vseh večjih krajih severno od Gradca že organizirali po posameznih krajih večje sprejeme Šele popoldne okrog 16. ure so se vesti spremenile v toliko, da prideio Neme v Gradec z Dunaja z letali. Letala so srečno pristala na gra-škem letališču. Z njimi se je pripeljalo 700 mož in oficirjcv v poim bojn: eprenr. Na letališču so jim priredili prvi sprejem. Poseben sprejem pa jim je bil prirejen zvečer ob 18 sredi mesta Prev tako je ob 18. prispe! v Celovec manjši oddelek nemkega vojaštva s 30 letali.
Spremembe v vladi
Dunaj, 13. marca. br. Danes so bile v vladi izvršene nekatere spremembe. Dosedanji državni podtajn k za javno varnost policijski direktor Skubl je razrešen, za nove državne podtajnike pa so imenovani za javno varnost dr. Ksltenbrunner, za narodno obrambo general Angelis. državni pod tajnik dodeljen kancelarju dr. Wimmer.
I Schuschnigg odpotoval v inozemstvo
Kakor se zatrjuje, je bii ^lede Schuscbnig-ga končno dosejen sporazum. Vlada je bivšemu kancelarju dovolila da odpotuje v
inozemstvo. S'ioci je z oddelkom svoje biv--t garde zapustil Dunaj. Odpotoval ,;e v tujino. vendar ni točno ?ano, kam. Vest o aretaciji kneza Starhemoerga pa ni bila toó-■ ia B i šj vodja Hein-atschutza <e že nekaj č&sn mudi v D a vosu.
Razmerje šilinga
do nemške marke
Z ani in "vo je, da so dobile danes vse banke in menjalnice od gospodarskega ministrstva nalog, da morajo z jutrišnjim dnem bnAZ vsali'h pc sobnih formalnosti menjavati marke po tečaju 1.35 šilinga za eno marko. 6e t k pred prevratom je veljala ena marka 2.11 šilinga. Zaradi begra je ta odredba izzvala v vseh dunajskih gospodarskih krogih veliko pozornost. Deloma jo smatrajo za taktično potez», ker bodo vendar marke v Avstriji sedaj z« 35 odstotkov ceneje kakor doslej. Bržkorie bo — po teh verzijah — že v kratkem drugače urejen odnos med marko in šlin-gom tako, da zaradi nove diference ne bo velike äkode, zato pa tem več političnega dobička. Po drugih verzijah pa namerava nemška vlada to priliko norabiti za novo devalvac'Jo marke, tako ia bi se posplošil njen sedanji padec v razmerju s H-lingorn-
„Meja je na Brenner ju"
Hitlerjevo pismo Mussotiniju o namerah ln ciljih
Nemčije v Avstriji
Rim, 13. marca. k. Danes je bito objavljeno pismo, ki ga j« Hitler predvčerališ-nj m poslal Mussolini ju. Pismo pravi med drugim:
Ob usodni url vam sporočam, dSa »sm se pod pritisnem okoliščin odločil za korak, ki ga sedaj ni mogoče več spremeniti. Že dolga leta se je izvajalo v Avstrjl nasilje nad Nemci po režimu, ki ni imel nl-kaike legalne osnove. V Nemčijo se Je doslej zateklo preko 40.000 beguncev, ki so moral zapustiti svojo domovino, čeprav je b'la velika večina avstrijskih prebivalcev povsem enakih nazorov kakor oni. Da bi sc omilila napetost, sem se odločil za zadnji poskus in So sestal z g. Sehuschnig-gom. da bi se z njim sporo zrine! za popolno enakopravnost vseh avstrijskih pre-b vaieev. O pokril sem ga. da Nemčija ne bo mogla več dolgo dopuščati, da bi v Avstriji neznatna manjšina izvajala nasilje r.f d večino za ra ii njen;h n3cioralnih idej. Opozori sem ga r.a dejstvo, da za ve'e-silo ni dopustno, da bi tolerirala, da bi ljudje iste krvi ter s'ftBpnega porekla in skupna preteAclofli bli preganjani prav zaradi teh Rkupnostn h razloge»-; in nazorov. Obvestil s«?m ga. da bo Nemčija nekega dne prisi'jena ščititi svoje brate. Id so biLi od vseh zapuščeni, če ^ ne b: v Avstriji obnovila popolna «t?"»kost pred zakoni- Te moie z?.hteve so bile pač izredno skromne. Biie sc v skladu z vsfrai poštenimi načeli, s pravnim n .i zori in celo z načeli demokratskih formalnosti. Schuschnigg bi bil moral podati ostav-Vo in prepustit svoje mesto vladi, ki bi ji narod zares zaupal. Toda zadovoljil sem f»e z zagotovili, ki mi jih je dal da bedo pred avstrijskimi zakret. p& čeprav niso bili v skladu z občimi pojmi o pravičnosti, od-
slej zares vat avstrifekt Nemci enaki tn da se bo na vojaškega področju ustvarila sorazmerna varnost.
V tem okviru je Stìhuscìrolgg pristal na predlagani sporazum. Toda že od prvega trenutka dalje tega sporazuma ni spoštoval Vprav danes je prizadejal temu sporazumu nov udarec s tem, da je napove* 'la! tako zvano ljudsko glasovanje, ki stvarno pomeni pravo smešenje kakršnegakoli pletblf» ta. Posledice tega novega nasilja nad večino ljudstva niso mogle iz-ostati. Avstrijski narod se je sedaj defini-tivno dvignil proti nasilju, ki je moralo nujno izzvati odpor. Predstavniki tega tla-čenega naroda v zvezni vladi, kakor tu<fi v drugih korposacijah as ee ujr.akntrli. Od predvčerajšnj m dalje narašča v deželi anarhija. Spričo odgovornosti, ki jo imam kot vodja in kancelar nemške države, pa tudi kot sin avstrijske dežela, ne morem več mirno gledati na razvoj teh dog<odkov. Zato sem se odtočrl obnovit' v moji deželi m:r in red in dati ljudstvu možnost, da zares samo odloča o svoji usodi na nedvoumen in jasen način. Naj Sg ta ljudska volja izraz'* kakoi<«}li, eno vam moraan sedaj kot Duce ju fašistične Italije svečano zagotoviti:
1.	Ne smatrajte to dejanje za ničesar drugega kakor za legitimno obrambo naroda, torej za dejanje, ki bi ga vsak zna-čajen mož na mojem mestu izvršil na enak način, tudi vi, če bi bila v nevarnosti usoda Ital janov. Kot Führer in narodni soda-list. ne morem ravnati drugače.
2.	Ob ari, ki je bila kritična za Italijo, sem vam dokazal trdnost mojih misli. Ne dvomite, da se tudi v bodoče v tem ne bo nič spremendo.
Preprečen habsburški puč
štajerski generali so skupno s cerkvenimi krogi in voditelji patriotske fronte na Sta' jerskem nameravali proglasiti vojaško diktaturo in proklamirati Otona Habsburškega za avstrijskega cesarja — Aretiran je tudi graški nadškof Pavlikovski
Gradec 13. marca tr. Izmed aretacij in hišnih preiskav, ki so bile v nešte- j tih primerih izvršene v teku zadnjih dveh dni, sta dve aretaciji v Gradcu zbudili posebno pozornost. Včeraj popoldne je bila namreč rizkrita habsburška zarota avstrijske generalitete ter so bili vsi pri zaroti udeleženi generali in ostali višji oficirji aretirani, danes jim je pa moral slediti v zapor še graški nadškof dr. Pavlikovsky. O nameravanem puču so se danes izvedele naslednje podrobnosti:
Graška generaliteta se je zbraln včeraj popoldne ob 16. v nekem svojem skrivnem shajališču. Sklepali so ravno o tem, kako bi si podvrgli nekatere čete; zanašali so se pač na vso graško garnizijo. Nameraval! sn proglasiti obsedno stanje, uvesti diktaturo in ob enem izdati proglas, s k»t°nm bi Otona Habsburškega propl^s'li zs avstrijskega cesarja. Ko so se ravno posveto-
vali, je v sobo planila hitlerjevska policija ki je pred tem seveda že zastra-žila vso okolico. Vsi generali so bil) na mestu aretirani in odpeljani v z p^r.
Zasliševanje aretiranih se je nadaljevalo vso noč in so v leku današnjega dneva izvršili na Štajerskem in tudi drugod po Avstriji še nekatere aretacije. Največjo senzacijo pa je zbudila aretacija graškega nadškofa dr. Pavli-kovskega. ki je bil prijet danes popoldne. Obenem je bila uvedena tudi stroga preiskava na graški policijski dir k-c>ji in je bilo zaradi nezanesljivo-ti prijetih 20 kriminalnih uradnikov in policijskih agentov. Aretirani so tudi v-i funkcionarji patriotske front» na Štajerskem se zdi, da hitlerir iska policija zlasti na Štajerskem posebno rigo-rozno čisti.
Kakor po vsej Štajerski, so b;le zlasti tudi v krajih ob jugo^lovenski meji vsepovsod izvržene važne spremembe.
Med prvimi sta bila odstavljena župana v Radgoni in v Cmureku. Obmejna kontrolna služba je bila danes poostrena. V Špilju preiskuje hitlerjevska policija najstrožje vse potnike, ki potujejo v Jugoslavijo, ter je zlasti vzela na piko židovske begunce Pri večini nih j enamreč doslej našla znatne denarne zneske. Denar jim je bil zaplenjen, begunci pa na mestu aretirani.
' " • , . . V -
« J -
— -, v
A -

m •
a A »
» t
I A * • f
i < A
t 1	I 4 * (
<*.»-! ; i
A * ' •» * • • . »
»	/	O
* * *
. » V*
■ -v J-,
JU • -
I — . s
'-.v Vv
4* t—-.V-
k V
8. Naj bodo posledice bHtnjlh dogjodlcoT
kakršnekoli, jaz sem začrtal točno nemško mejo nasproti Franciji in sedaj jo začrtam nasproti Italiji: ine ja bo na Brennerju.
Ta moja odločitev se ne im nikoli omajala. nikoli spremenila. Za to se nisem odločil v letu 1938, nego že prvo uro po veliki vojni in to ni bila skrivnost.
Dogodki so nas vse preftiteli. Nihče se ni mogel nadejati zadnjega Schuschniggo-vega poraza. Niti njegovi tovariši v vladi. Vedno sem upal, da se bo morda našla kakšna drugačna rešitev.
„Tega ne bom
nikoli pozabil!*4
Kakor znano Italija na dogodke v Avstriji res ni reag rala. Listi ao že včeraj ugotavljali, da je Italija od nekdaj pričakovala končno tako ureditev avstrijskega vprašanja. aRzen koncentracije čet na ita-lijan3ko-avstrijski meji se ni nič zgodilo. Mussolini se je Hitlerju oddolžil za nemfiko pomoč v času abeslnske vojne. Zato mu je Hitler snoči iz Linza poslal brzojavko, ki se glasi: »Mussolini, tega vam ne bom nikoli pozabil! Hitler«.
Pariz, 13. marca. AA. Nocoj je bila sestavljena francoska vlada pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika ln voditelja francoskih socialistov Leona Bluma. V vladi so zastopane skupine sredine ter stranke ljudske fronte, razen komunistov. Vlada, kf ima značaj koncentracije, je sestavljena takole:
Ministrski predsedn'k in finančni minister Leon Blum, minister za proračun Spi-nase, minister zunanjih zadev Paul Bon-cour, ministri brez portfelja Faure, Sar-raut, Violet, Steeg, Frossard in Auriol, notranji minister Dormoy. minister pravde Richard, minister za narodno obrambo Da-ladier, minister za vcjno mornarico Cam-
pinchy, nrn'ster za letalstvo Lachambre, minister za prosveto Zey, minister za kmetijstvo Bonnet, minister za javna dela Mo-set, minister za delo Cerol minister za trgovino Cot, min'ster za pošte Lafayette. minister za penzije Ribier, minister za socialno politiko Caster. minister za kolon je Mouset. Razen tega je imenovanih še sedem državnih pod tajnikov.
Nova vlada je danes popoldne prisegla in prevzela svoje posle. Zvečer ima svojo prvo sejo. na kateri sestavlja deklaracijo s katero se bo predstav la parlamentu. Naglo rešitev vladne krize »o pospešili predvsem dogodki v Avstriji
Bb.jak. Občni t>ot Rta popravila Lado Božič, delegat saveznega propa/ao tie>ga oddelka in Ijubljriwkesa »Tabora», ter Ilu-doif Golouh za Save/-
Vojni oškodovanci
eo zborovali dopuidue v inali dvorani Narodnega doiua. öteviiui zanoliatici so puzu<r-no eiö-iiii potegu zborovanja ki ga je vodi» preise lužk g. Franc Novak. Poadiavi je i ©legata ljubljanske organizacije dr. Mateja Prernerja, k/i je 11 aw izčrpno poroča,, o doseditnjem delu IjubljaiiSke^a odbora. V okv^-u zitorovanja j« dr. Siav-ko Foma^arič oörtai zgodovino še neurejenega vi*-ašan&a vrnitve vojne àkode oSkodovanoem i Italijanskega •■ojlèea in Koroške. L»c»iej »na od-, bur 1938 prijav. Na zborovanju 00 a Tejeii poeebno spomenico. ki a- odpošlje v Reo-iSTa-i p e lae iniku vlade. Dosa anje drto p>-i mairi o »ki or<mi;>z ioij. sta vo 'i-a p ed-*d-nik F. Novak Ln olbornAk Rakufta. Ma it>or-eki odbor je &kur ti o z ljubljanskim odposlal že številne vlo<pe odlvonu za pnoàuje * pritožbe pri ekupšč in i hn senatu.
DANES OB 16. In 21.15 URI	IJ %
Jeanette Mac Donald TARANTELA
KINO MATICA
Iz mariborske kronike
Maribor, 13. marra
Maribor se je predramil danes v čudni vremenski aprilščini. Nebo so v teku dopoldneva zastrli ohiaki. V m 36 je jel naleta-vati sneg. ki j3 zapade) prece; na gosto. Tu-pa tam ie skozi oblačno obzorje pokukava lo solnce. Mariborčani, ki so si ob jutrnji jasni ni otetali lepo nedeljo, eo o^t-ali po_ večini doma. navdušeni planinci pa so jo že v soboto popoldne mahnili na Pohorje. Množice so se zgrinjale ve« dan
na kuharsko razstavo v Vnionn.
Obiskovalci so si z zanimanjem, prizaanjitn in prijetnim presenečenjem ogledovali vzorno urei «o razstavo. Vsi, ki so pripravliali lo široko zasnovano razstavo e predsodni-kom združenja gostilniških podjetij g. Kle-šičen» kot predsednikom. Ivanom Hönig-manom kol podpredsednikom razstavnega odbora ter zborničnim svetnikom J. šercem na čelu. zaslužijo polno priznan ie. Oceiijo-vaina komisija je priznala sl«defa odlikovanja: Zlato in srebrno kolajno Aleksandru Klesiču da';e Alojzu Majrnu, Ivanu Kimes vengerju. Alojziju Jarcu. Emanuelu Ilihu in Josipu Povo'niku. ^aplu & Babinaku zlato kola'no Francu Majrnu zlato in srebrno kolajno. Mariji Zemljičevi zlato in srebrno ko-.aino. woi»'no;-m s:o-tins.ke šole srebrno. Ha lj* so dobili : 7lato kol.vno mesar Franc Fi-iniČ. mesar .losip Benko. H. NVögerer !n >ia £čirar J. Pelikan, zlato in srebrno pa J. Vaj-da iz Čakovra Z bronco ko.aino so bili odlikovani: Adam franar. A Lisjak. M. Emeršič. Marica Karbeu'z, M. Plaue. M. Sj-niča in M Golob. Vsi ostali raastavljalci so prejeli krasne diplome.
Mariborski invalidi
so se zbrali v svoji dvorani na Aleksandrovi cesti k rednemu občnemu zboru, ki ga ;e vodil predsednik Franto Geč. Poleg njtv ca sta poročala še tajnik Martin Pravdič in Ciper v im*nu nadzornega odl>ora. Članov üteie udruženie 4ß5. dohodki «o znaia« v preteklem .etu 38.570. izdatki pa o8.178 din Odbor j» izvršil številne intervencije
v prid svojemu članstvu. Občni zbor so pozdravili podžupan 2ebot. polkovnik Corda šič in zastopnik dobrovoljcev Puks. Delegat Marinko iz Ljubljane !e Izčrpno govoril o novem invalidskem zakon«. Spri jel i so resolucijo. da se mora brezpogojno ukiniti invalidski zakon iz 1. 19*29 in uzakoniti novi novah. ki imajo opravka z vojnimi žrtvami, mi bodi pravično in socialno Pri <*eh u«ta-ovah. ki imajo opravka z vojnim! žrtvami, nai bodo tudi zastopniki vojnb inval'dov. Odposiali «o vdanostno brzoiavko N|. Vel. kralju Petru II., pozdravne brzoiavk» pa knezu namestniku, predsedniku vlade, vojnemu ministru Mariéu in ministru za socialno politiko.
Muzejsko drnštre
ja Imelo svoi občni zbor v čitalnici Studijske knjižnice. Vodil ga je podpredsednik dr. Polianee. poročali so tajnik prof Baš. Naffainik inž. Baumgartner ter upravnik V rabi. Društvo ètej» 34" članov V pretekli poslovni dobi je bol odbor zaposlen s pri-
pravami za selitev muzeja v mariborski grad. Kazen tega 60 se zbirali l»eni izdelki kmetske obrti, katerih je ria novo "245. Blagajniški promet izkazuje 90.000 din. Občni zbor so poairavili magistrali direktor RodoSe-k za občino, ravnatelj dr. Tom in Sek za 1 ujskoprometno zvezo in prof. Petkov Sek za Prirodoslovno društvo v Ljubljani. Volitev letos ni bilo. Pri slučajnostih se je oh ravnavaio vprašanje zavarovanja muzejskih predmetov proti tatvinam.
Jadrana&i
zborovali v inali dvorani Naro hega doma [K>J vudtuvoin predsednika dr. Fornaia-riöa. Poročali eo tajaw dr. Cerkveu^. b.a-gajtiiik Ivau Kralj, Ivan Ceiguij za mošiu pevr-ki zbor, gdč. Stoj ovičeva za žien&k-i pevdti zbor. gofc.-olar I\an Geigolj iu iav-natelj Dolenc za naizoim o<il»or. Društvo šte.<e 107 redruh članov tu je vneto so-J e Io-vaio pn vseh nacionalnih p ire lit va h. Moški pevski zbor je nat:op.il 23 kia-t. Dobo «ki izkazujejo 21.698.75, it-larki 15.35-1 d a Ob-7yl>or ©o poz<lrav-ili A. Horvat za Lpav-čevo župo. Šemerl za Sokola I. Orb t) č za Dravo, Marino Kralj 7a Zvezo kuturn h društev, prof. Vra.v>ec za Glasbeno mati-xx Zi prcds.-Jnika je bil izvoljen Marino Kralj, odborniki so v glavnem doeedanjp.
Nanos
je imel svoj občni zbor pri Gambrfc-u. Prof. Bizjak je posvetil tople dpunineke ' tacile umrlemu delavnemu odboru ku Iv. nu Majcnu. Sielila eo paočila taj:.Lka Petra 11 vale. blagajnika Kulolfa Co iča, po-,po-arja Andre;a Guliča. nadalje F. Ziie;ne za tyooialui oilee-k, Alfonz Gu.e't za pevski odsek. Danilo Tufk za veseiični odsek, Albert Vilhelm za dramated o^ek, Jože ?ar knj:iničar ter Jože Prunk za nadzorni olhor. Društvo šteje 85(5 članov. P ejemki znašajo 25.1'J1, izdatki 19.655 dim. Za predsednika ie bil spet izvoljen prof. Lojze
Nočni požar v 0
Bohinj, 13. marca
Včeraj v prvih jutranj h urah je zbudil Bohinjce iz trdnega spanja presunljivi signal gasilskega roga. Obenem je začelo biti plat zvona, zatulila je tudi lokomotiva na kolodvoru. Ljudje so planili pokonci in kar napol oblečeni hiteli pomagat, da rešijo. kar se resiti dà.
Gorelo je pri posestniku SUjarja v Bohinjski Bistrici, po domače pri Cengletu. Prva je ogenj opazila Šivilja Frančiška 2nidar-jeva, ki stanuje tam blizu. Zbudila je sosede, nakar st je zlasti finančni nadpre-giednlk Zakrajfiek trud 1, da zbere čim več gasilcev. Ko je 2nidarjeva uzrla ogenj, je bil prav majhen, gorei je kupček koruznice v prizidku pri hlevu. Preden ao prihiteli ljudje na pomoč, je bil že ves hlev v plamenih. Ker Je pihal precej močan veter, so plamen' naglo objeli tudi hišo. Domači so se zbudili Sele. ko jim je že gorelo nad glavami. Prvi se je zbudil pri Siljarjevih stanujoči lesni mantpulant Golia. Gorelo mu je že skozi okno, ko s« j* prebudil in
ni so se takisto odlikovali. Vzrok požara ni znan. ali vsa znamenja kažejo, da je •pet xui delu zločinska roka.
Stališče Italije
Sklepi velikega Sadističnega sveta — Italija priznava
realno stanje
Rim, 13- marca. k. Veliki faSißtiäni ever. je siioofl razpravljal o dogodkih v Avstriji. 0 tei# je bito izdano davi v zgodnjih jutranjih urah uradno poročilo, ki pravi med •Cffi'^run:
Veliki fa&stični svet je sprejel na znanje poročilo zunanjega ministra Ciana o avstrijskih dogodkih, ki ga je pod a i na otsmovi polrobn.ih in olsežmih informacij < ori' jenih od italijanskih zastopnikov v in >7e»n-stvu. Italijanska vlada je bila točno poučena o razvoju situacije. 0 rezultatih e> stanka v Berchtesgadcnu je avstrijska vladi šele naknadno obvestila italijansko vlado, pa i-,pn«ka via la s^ je oliočila, «i« se v nobeni aKi-ki ne vmeša v avstrijsko notranjo politiko in razvoj pokrefa. ki je ime' čisto racionalni značaj, ker je bilo tn razvoj z vsem njegovim loriónim epilogom zlahka ore videvati. Veliki fašistični svet p'-udaria še prav posebej, da italijanska vlada za plebiscit. lri ga i? odredil Schiisc' «ii<rer nepričakovano. ni dala nikakih pobud, n^go ca je na<»r>rr>'r!o oisve-tovala. čim je h:'a n njem obveščena, to pa tako 7arad;	kakor
je bil razr»i«an, kakor zaradi njegove vse* bine In oblike.
Veliki fašistiòmi svet presoja vse. kar se je zgod-ilo v Avstriji, kot rezultat že prej obstoječega dejslva in kot jasen izraz nazorov in volje avstrijskega naroia. ki ie bila »1,1 nelvsHimeu način po'rjema po imoozr'nt-nih javnih manifestacijah, p katerimi so bili tj dogodki sprejeti. Veliki fašistični svet je tudi ?t najglob!j'»n Interesom sprejel na wa*
V.« »
nje pi«mo. ki ga je 11. marca Hitler poslaJ
Mussolh.iiju o avstrijskih dogodkih in giede na italijansko nemške odnošaje.
Sprejel Je na 7.nanje, da je italijanske vlada odJoonila italijanski poziv, da bi se » francosko vLado sporazumela o akciji, ki bi bila že spričo tega, da se ni opirala na ni kak o osnovo in mi imela nikakega pravega smotra samo še poslabšala mednarodn. poožaj ter je odobril stališče, ki ga je jfcal jans-ka vlada zavzela nasproti avstrijskim dogod-| kom na osnovi reairst;iöne o>vne položaja in prizadetosti jtaiijan&kih na>ciona-liiih interesov.
l£a!I]a ne bo vrnila
Za varnost ČSR vsestransko preskrbljeno
Francija In Anglija bosta s vsemi sredstvi podpirali ČSR v obrambi njene nedotakljivosti
i
čase i is mhma
Gradec, 13. marca. Zanimivo je, da so se po Gradcu Celovcu in Innfforucku silno raz§:rtte govorice, da bo Tta'iia sedaj sama od sebe odstop'la Nemčiji Južno Ti-)t>čp' . Sirili so jih pred-v?»em ljudje iz B-cna in Me rana, ki žive po teh krajah kot emigrant je. V Lrmsbrucku so se snoč-r.je manifestacije tudi raziv jale v pričakovanju tega dogodlca že od vssga počat-ka pa je bilo ljudem, k>" so ref»no presojali situacijo .tesno, da se kaj takega ne bo zgodilo. Davi pa je italijanski konzul v Gradcu še posebej sporoči novemu deželnemu glavarju da »po njegovih informacijah odstop Južne T'ro'ske Avstriji, od-nosno Nemčiji ne odgovarja dejstvom«.
ifa sta ^firužessi sa veeite sila p m mer@ vež ločiti!"
Berlin, L3. marca. br. V državni open je bila danes dopoldne spominska svečanost za v svetovni vojni padle nemške vojake. V imenu odsotnega državnega kance-iarja kot vrhovnega poveljnika nemške oborožene sile je imel slavnostni govor marèa! Gòring, ki se je najprvo spominjal žrtev svetovne vojne, r.ato pa je prešel na politično polje In se dotaknil sodobnih na-,*og nemške oborožene sile Naglašai je, da je marec vedne prmašal za Nemčijo važne odločitve. Meseca marca so bile v svetovni vojni največje bitke meseca marca se je začel nacistični pokret in meseca marca je prišlo do združitve nemškega in avstrijskega naroda in tega meseca je nemška vojaka vkorakala v Avstrijo.
Nemška vojska je prinesla avstrijskemn narodu rešitev iz suženjstva
Govoreč o Avstriji je Goring izjavil, da prihaja nemška vojska v Avstrijo kot prijatelj in zaščitnik, da odreši nemško prebivalstvo Avstrije tiranskega rež ma. ki ga je toliko let tlačil in zatiral. Ko je ta režim skuša' z goljufivim glasovanjem izvršiti novo nasilje, je voditelj nemškega naroda napravil temu konec. Hitler je poskušal doseči mir za avstrijski narod, stavil je maienkostne zahteve, toda bivši avstrijski kancelar je skušal tudi ta sporazum potvoriti in hotel avstrijske Nemce oropati njihove najpr.mitivnejše pravice samoodločbe. Sedaj je krinka padla in avstrijski nemški narod je vstal kot en mož in je nagnal svoje zatiralce. Avstrijski narod pozdravlja nemško vojsko kot svojega rešitelja, a nemška vojska je storila svojo najvijoš dolžnost, ko se je odzvala klicu bratskega, v okovih suženjstva ječečega avstrijskega naroda, ki je "kri naše krvi.
Tu innio odločati samo Nemci, druge nič ne briga!
Sedaj lahko svet spozna, da je narod v Avstriji vedno bil nemški in bo vedno nemški ostal. Z ogorčenjem zavrača Nemčija vse v inozemstvu razširjene lažnive vesti, ki skušajo onerasti ti in potvarjati razpoloženje avstrijskega prebivalstva. Ni mogoče govoriti o miÄflstvu tam, kjer prinaša nemška vojska svobodo iu z^dinjenje nemškemu narodu, kateremu je tiranski rež m neznatne manjšine odrekaj pravico samoodločbe. Kdo ima pravico vmešavati se v te Visto notranjo ziuievo nemškega na.rr>-t;a? Mar je s tem kak tlrusri narod, katera druga država oškodovana? Tu gre samo za Nernoe in o tem bo'To Nemci sami odio-čaii! V Avstriji ni nobenega človeka, ki bi
ne bil Nemec po krvi tn duhu, ki bi govoril drag jezik. Ta duh je nemški duh, meso nagega mesa. kri naAe krvi. Tu ima samo nemški narod v svoji celoti odločati.
Nemčija in Avstrija sta združeni
za večne čase in nobena sila ju ne more več ločiti
Sedaj bo nemškemu narodu v Avstriji prvič po sklenitvi mirovnih pogodb dana možnost, da svobodno odloča o svoji usodi in svoji bodočnosti. Kakršnakoli bo njegova odločitev, Nemčija jo bo spoštovala. Kakšna bo ta odločitev, to ve že danes ves svet, ko vidi to nepopisno navdušenje, s katerim pozdravlja avstrijski nemški narod nemško vojsko in voditelja Nemčije Adolfa Hitlerja. Tako bo marec 1938 začetek novega življenja. Pomlad velike združene Nemč.'je je napočila, naj ji sledi večno poletje. Od danes dalje ostaneta Avstrija in Nemčija nerazdružno povezani in nobena sila na svetu ju ne more več ločiti! Nemčija je danes nepremagljiva ta bo večno živela.
Zahvala Nemčije Mussolinijn
V svojih nadaljnih Izvajanjih se je maršal Göring v imenu vsega nemškega naroda zahvalil Mussol niju, ki se je tudi ob
tej priH'd pokazal resničnega prijatelja in zaveznika Nemčije, ki je tudi v teh odločilnih urah dokumentiral svoje razumevanje za težnje nemškega naroda. Nemčija mu tega ne bo nikdar pozab la.
Nemčija se v zadeve drugih držav ne bo vmešavala, a Nemce bo povsod ščitila
Ob zaključku svojega govora je poudaril miroljubnost Nemčije. Nemčija hoče mir. toda ne diktiran mir. nego mir, ki bo vsem narodom zajamčil svoboden razvoj in enakopravnost v uživanju zemeljskega bogastva. Nemč ja se ne bo vmešavala v notranje zadeve drugih držav, toda ne pusti si odrekati pravice, da se briga za svoje rojake, ki žive izven meja nemSke države. Danes Nemčija ni več rati rana in poniža-«a, razjedena od strank in izrabljana od špekulantov, marveč složna ln močna ter ima vsa potrebna sredstva, da to zaščito izvede. Odslej ne bo več molče prenaAala groženj in napadov. Kdor danes napada Nemce, bo naletel na nemške kanone. Nemčija si želi miru. toda mir je mogoč le teda!, če zanj jamčijo enakopravni partnerji. Nemčila je trdno odločena, da še nadalje jača svojo oboroženo s lo, ker se zaveda, da je samo v tem jamstvo njenega miru.
Hitler na grs&u svsjili staršev
Dunaj, 13. marca. br. Prvotno je bil že za včeraj napovedan prihod nemškega kancelarja Hitlerja na Dunaj, kjer so se vršile velike pr prave za njagov sprejem Zvečer pa so objavili, da ga za enkrat ne bo; tudi danes so po radiu ponovno sporočili. da Hitlerja še ne bo na Dunaj, šele zvečer, ko se je zvezni predsednik Miklas uda! pr tisku fci odstopil, je bilo objavljeno. da pride Hitler na Dunaj jutri popoldne.
DanaSnji dan je Hitler porabil za to, da
se je poda; na grob svojih staršev, ki počivajo na vaškem pokopališču v Leon-dmgu, 2 lun daleč od Lónza. Ob vsej poti od hotela v L;nzu, kjer je prenočil pa do pokopališča v Leoodingu so množce ivoiile špaur in ga viharno pozdravljale. Na pokopališče se je podal le v najožjem spremstvu ter je položil na grob svojih staršev šopek cvetlic-
Popoldne se Je vrnil v L'nz, kjer je prenočil v hotelu Wetnziger. Jutri dopoldne se odpelje proti Dunaju.
Nemškega vojaštva ie ni na naših mejah
Ljubljana.
nam poročajo Iz
13. marca. r. Kakor > krajev vzdolž jugoslo-vensko-avstrijske meje, se nemške vojaške straže na naših mejah dosedaj še niso pojavite. Pričakuje se, da se bo to zgodilo v teku jutrišrjoea dne. Razume se, da bo to srečanje prijateljsko, kakor to odgovarja intimnim odnošajem med Jugoslavijo in Nemčijo.
KONCERT GRAFIKE drevi ob 8.
v frančiškanski dvorani
Pariz, 13. marca. br. Zunanji minister Del bos je imel sinoči dolg razgovor s češkoslovaškim poslanikom Osusk m. Del bo« je bil tudi v stalni zvezi z Londonom, kjer je Halifax razpravljal s češkoslovaškim poslanikom Janom Ma sa rykom o skupnih ukrepih za varstvo Češkoslovaške. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, sta Francija in Anglija dali Češkoslovaški zagotovilo, da bosta izvršili ne le vse svoje obveznosti napram Češkoslovaški, nego storili tudi vse da bo varnost CSR v vsakem pogledu zagotovljena.
To potrjuje tudi polslužbeni komunike, ki ga je snoči pozno zvečer izdala agenc>ja Havas. Komunike naglaša, da se nikakor ne podcenjuje zgodovinski pomen dejstva, da je nemška vojska zasedla Avstrijo, katere prebivalstvo bo v kratkem pozvano, da se odloči za anšlus	" «--••, Toda že stališče, ki ga Je zavzela avstrijska vlada, je otežilo .......v Tudi pritožba na svet Društva narodov ni mogoča, ker bi avstr jska vlada Izjavila, da Avstrija ni postala žrtev kakega napada. Spričo izvršenega dejstva se odgovorni polit čni krogi v Parizu sedaj zanimajo predvsem za nadaljni razvoj dogodkov v Srednji Evropi. Po Avstriji bi prišla lahko na vrsto Češkoslovaška. Zaradi tega se odgovorni faktorji v češkoslovaški ne bodo p'.aS li nìkakih žrtev, da zavarujejo državo proti «ličnim nameram in organizirajo njen odpor za primer, da bi se Izvršil tudi nasproti Češkoslovaški tak poskus. Francoska vlada bo v vsakem primeru 'zpoln la svoje obveznosti. France-sko-češkoslovaški pakt kakor vsi taki pakti ne predvideva nobenega drugega primera kakor posebej definirani napad na ozemlje
prizadete države. Toda že sedaj se skuša definicija o napadu sporazumno obrazložiti tako, da bo pakt veljal tudi v primeru kakršnegakoli drugačnega napada ali postopanja, ki M pomenil nevarnost za eksistenco in integralno samostojnost prizadete države, če seveda ona sama napada v smislu stvarnih interesov države, naroda in njegovega gospodarstva ni izzvala. Kakor Francija, bo tudi Anglija v bodoče še vse skrbnejfle čuvala teritorialno Integralnost In politično neodvisnost češkoslovaške države.
Praga, 13. marca. k. Praga Je bila včeraj ln danes spričo dogodkov v Avstriji povsem mirna. Nemška vlada je Češkoslovaški zagotovila, da bodo ostale meie In suverenost češkoslovaške države nedotaknjene. Češkoslovaški zunanji minister dr. Kami! Krofta je lz^av'1 poročevalcu lista »Paris Solr«, da politična akcija, ki s« sedaj razvija v Sredn.11 Evropi, ni naperiena neposredno proti Češkoslovaški. Izrazi je rado da se bo našel modus vivendi, v okviru katerega bo podano tamstvo an stabilnost ln varnost v Srednii Evront. Kategorično te derr«T»tirn1 (mvnrlre r>n kstpr'h nai bi b:la Češkoslovaška mobPirirala in koncentrirala svoio volsko na nemški meli. Poročevalec as^nr^e DNB Da le dobil nasle^nte zagotovilo: Ceško«^ovn*ki nrartr' kroed iz4avHaio. da smatra češkoslovaška vlarta noJav nerršV^h *et v Av«+ri-P kot	k? te bilo Izvršeno na zahte-
vo avstrijske vlade.
Nemška zagotovila ČSR
London. 13 marca AA. (Reuter) Cc^lco-s!ovaš.ko poslaništvo v Lordonu e snrejelo od nraàke vlade obvestilo, da je opolnomo-
čeni minister Nemčije v Pragi dal češkoslovaški vladi zagotovilo, s katerim vlada, nemškega rajha visoko ceni miT. kj ga manifestirajo ne Ceškosiovaikem Dodal «e àe, da nemška vlada goji občutja dobre volje nasproti Češkoslovaški.
Konferenca v Londonu
London, 13. marca AA. ((Mav&s) Uradno sporočilo, ki je bilo objavljeno o seji mi-nistrskej»a sveta pravi, da je predsednik vlade Chamberlain. prav tako pa tudi angleški zunanji minister Halifax poudaril ; nemškemu zunanjemu ministri: v Ribbcn-i tropu dejstvo, da je delovanje nemike vla-I de v Avstriji takšno, da bi moglo imeti j važne posledice. Angleška vlada je v ne-I prestanem stiku z viado v Parizu ter stalno ! proučava mednarodni položaj Potrjujejo tudi vesti, da sc bo angleška vLada ponovno sestala v ponedeljek.
Ne dvomijo, da je češkoslovaški poslanik v tem pogledu zadovoljen z razgovor'jm, ki ga je snoči imel z državnim podtamikom v ministrstvu za zunanje zadeve. Verjetno je, da bo prišlo to zadovoljstvo do izraza tudi v izjavah, ki bodo padle v spodnjem domu.
j Stališče Male antante nespremenjeno
Bukarešta, 13. marca k. Na osnovi Izmenjave misli med Beogradom, Bukarešto iu Prago se je, kakor poročajo lukajšnji listi, Mala antanta sporazumela o tem, da dogodki v Avstriji ne dajejo povoda, da bi kot zveza držav zavzela kakršnekoli specialno stališče nasproti avstrijskemu vprašanju. Rumunska vlada pa je zaradi avstrijskih dogodkov odredila zaporo mei za Jugoslavijo, Madžarsko in Češkoslovaško. Vobče zatrjujejo, da je bila ta zapora odrejena zato, da se židje, ki beže iz Avstrije, ne bi zatekli v Rumunijo.
Nova francoska vlada
Sestavil jo je Blum in ima značaj koncentracije
VoafAe&k, 7. ZXL 18»



trm /TllUl
in (paCme- dva prvaßa
Pri včerajšnjih skakalnih tekmah v Planici je zmagal Avstrijec Bradi, sa vezni prvak
v skokih pa je postal Fran P alme, član Sm. K LJubljane
Rateče, 13. marca.
Današnje skakalne tekme za sa vezna prvenstvo so bile s propagandne stran: zelo podobne onim, ki so ostale v spominu tisočem takratnih obiskovalcev na^e Planice. E es je, da smo morali občinstvo izrecno opozarjati, da to pot ne gre za prireditev r.a veliki skakalnici in ne bode padale znamke okoli !C0 m ali kaj sličnega. Toda skakalni sport in Planica še posebej imata že toliko prijateljev, da so prired telji sami strmeli nad življenjem, ki se je davi vsulo iz treh močno ojačenih vlakov iz Ljubljane Ce prištejemo še vse one, ki so prispeli v Plan co v teku prejšnjih dni, dalje one. k: so potovali z avtomobili in pa močne skupine avtobusnih izletnikov iz .Avstrije. T-~ta in Sušaka. ni pretrano. *e računamo, da je bilo na današnji planiški tekmi
nad 3300 gledalcev
"To le bil obisk, s katerim niso računali niti os+al: faktorji in zato ni treba podrobno opisovati. k?>ko težko so vsi ti Hud4e preživeli o«tali d!»n po skopo odmerjenih lavnih lokalih in de'oma tudi na precej hladni burji, k: je p hs'a ves dan S te strani or-ganf7aeiia ni bila na veliki višini, toda prired tve slične vrste so pri nas že dovolj udomačene tako da je publika že nekam va iena potrnet'.
Vnanji okvir današnje prireditve je bil danes kar se da slovesen. Zastave, mlaji, slavoloki, dobrodošlice, za silo postavljene okrepčevalnice ln proda ialnice vseh vrst kakor vseiej. kadar male Rateče ne morejo spraviti vseh svoj:h oboževalcev pod streho Ob 10 45 so z rednim osebnim vlakom prispel: oficielni zastopniki s kraljevim zastopnikom polkovnikom Markuljem. banom dr Natlačenom in železn škim direktorjem dr Bončino na čelu Potem bi se oilo moralo začeti, pa se kljub temu še ni. Trajalo ie še eno uro do pričetka. ne zaradi tehničnih zaprek, temveč kar tako. ker se pač ni mudilo. To zamudo bi bilo treba objavit: v naprej, posebno še. ker je bila reklamna stran za to prireditev tc pot zelo zdatna in tudi podrobna Vsekakor so ime-*i današnji prireditelji že vzglede s slični-mi prired tvami. toda kar smo videli danes. ni bilo vse dobro nareieno po teh vzgledih Imeli smo vtis. da je v tem aparatu manjkalo preizkušene krepke roke Sicer pa se ie vse izteklo brez nesreče in ob 13 so trije Avstrijci s trojnim skokom na splošno zadovoljstvo zaključili prireditev.
Na tekmi je nastopilo vsega
15 skakačev
tn sicer 10 naših ter trije Avstrijci tn dva Nemca Udeležba je bila torej deloma nepričakovano, deloma pa tudi proti napovedi kvantitativno slaba Opazili — in tudi ob čutila — se je odsotnost Priboška ki je v zadnjem hipu močno obolel in je mora! ostati v postelji, dalje Bevca ki iz daljnega Milana n: mogel na tekme in še nekaterih, k: so odstopili po treningih ali pa niso smeli nastop:*: zar?di kami Po kvaliteti so stvar rešili tujci, predvsem odlični Bradl, pa tudi ostali štlrle so že po prv'h •koVh pokazali, da jim niti naši najboljši
svojega rojaka vec na kratko, ne* prav dobro \ naši. mladi Zaje na 49 m. >staric Alb n
r.e bodo dorasli Potem je prišlo pa še glavno, ka'ti naši so izgub* li glave in so se s favoriti na čelu krepko valiali po snegu. Tako so vsa najboliša mesta — kakor T-ed tolik1 ml leti — ostala tujcem, naš sa-verni prvak p* je posta! član Smk. Ljubljane Palme Franc Favorita Novšak in Klančnik Karei sta imela padce 'n je tako glavna skakalna prireditev v sezoni daleč zaostala za sličnimi manj važnega naslova Sicer pa je res. da v športu ne odloča -amo znanje, temveč mnogo tudi sreča in te dane? naši niso imeli prav n:'č.
Prvo serijo skokov v konkurenci je o tvoril novinec Finžgar iz Krone na 33 m. Za njim je Palme ler>o pestavi! 49 m, tretji pa Je bil Delleka.rth, kr je v krasnem stilu obstal na 54 m. Dih je zastal, ko je splaval B-ail na 57 m. Njegov st'1 in doskok rta edinstvena. Potem je Sel Nedog na 44 m. zia njim pa na-š favorit Novšak ia 56 m s slabo držo. Zdaj je prvi Nemec Wiedemann spet prav dobT na 58 m. Vmes HF^enik ki neumorno skače. na 43 m. Potem drugi favorit Karel Klančn k na 54 m. NemSchneidenbach je vreden — na 54 m Vmes Jurje-pa tretji Avstrijec Gaie t-na 53 m. Pote,m po še tri-F"orjanö?ö na 50. Albin toda z roko C ' ) po tleh in Jakonič po sla beni startu
na 51 m — s padcem.
V	drugI seriji so vs»i nekoliko zboljSaii daljava. FJnžgar na 42 m. Palme na 52 m — prav lepo, Deüekarth še lspSe na 59 m, in za njim — atrakcija dneva — Bradi na 50 5 m. Nedoga je pri 52 m vrglo v sneg. enaka usoda je zadela Novšaka ra 56 m in mu un čila vsako nado na vidnejše mes»to. Potem je še! Wiedemann spet sigurno na 58 m za nji neumorni Hedenik na 48 m za silo. pa še edini favorit Klančnik Tudi on je pri 56 m podrsal po snegu n zaiiTal lepo me3to. Nato Ja Se! Schneidenbach — kakor pribito — na 55 metrov Ln rojak Galeitner na enak'h 53 m kakor prvič. Lepo je obstal Florjančič na 52 m. Zaic je spet podrsal, Albin pa se je dobro odrezal s 55 m.
V	zadnji s^ji _ prav take s tričetr-t rskim zaletom kakor pri ostalih dveh — se je Finžgar rešil z 39 m. Palme je še enkrat dosegel znan:ko 49 m De'lekarth kot naslednji pa 57 m. Tretjič je ge! zdaj Bradi, še lepše in še dalj, pra*? kakor je najbrže hotel sam — na 61 m. Nedog je spet moral v sneg, za njm je popravljal Novšak z uspehom na 57 m. Nemec je solidna znam*a in spet ima daljavo 57 m. Potem so dalje Hedenik na 44 m. Klanč-nik Karel na 53 m. toda žal s padcem Schneidenbach brez strahu Se enkrat na
55 m, Galeitner že tretj č na svojih 53 m kot zadnji trije Florjančič na 52 m, Zaje Albin na 51 m z drsanjem in kot rep — Albin na 54 m — dobro.
Podrobni rezultati
so bili naslednji:
1. Bradi Josip 340.6, 2. Dellakarth Walter (oba Avstrija) 317.1, 3. Wiedemann Hans 315.5, 4. Schneidenbacb Paul (oba Nemčija) 312.8, 5. Galleitner Emil (Avstrija) 301.3, 6. Palme Franc 298.7, 1 Florjančič Peter (oba Smk. Ljubljana) 275.8, 8. Novšak Albin, (Smk. Bohinj) 260.4, 9. Albin Jakopič (Dovje M.) 245.7, 10. Hedenik Tine (Ilirija) 236.8.
Po končanih tekmah je bilo izvedenih še mnogo skokov izven konkurence, med katerimi je spet že! salve odobravanja pla-niški junak Bradi, ki se je med ostalimi pognal tudi nad 69 metrov, vendar ga je pri tem zaradi prevelike daljave vrglo v sneg.
Pred odhodom vlaka je podpredsednik JZSS dr. Ciril Pavlin pred oostajo pozdravil vse oficijelne zastopnike. nato pa so bili razdeljeni številni krasni pokali.
Hanašnja prired tev je bila no zanimanju občinstva gotovo ena največjih v sezoni,
žal pa ni v celoti opravičila zanimanja, ki je vladalo zanjo. Povrh tega so bili med gledalci še zmerom takšni, ki so prišli prav za prav na smuške polete, pa so gledali nekaj lepih skokov tujih udeležencev in nekaj zelo slabih domačih. Bila je v resnici najlepša priložnost za primerjanje stila po-samezn h tekmovalcev, toda žal široke množice te smučarske discipline niso vzljubile toliko zato temveč so bile baS za Planico vzgojene drugače. Tako je prišlo, da danes
niso bili zadovoljni vsi
in ho treba v bodoče te planlške tekme vsestransko točno opredeliti in bolje pripraviti. ker bi sicer trpeli škodo vsakokratni prireditelji in vsi ostali, ki se trudijo za razmah naše Planice. Športna stran današnje prired tve ni bila v pravem razmerju z lepo bi slovesno zunanjo sliko.
Velika skakalnica danes nI Mia uporabna, pač pa jo bodo priredili v dveh dnevih, tako da se bodo tamkaj od torka dalje pod vodstvom graditelja Inž. Bloudka začeli trenngi v smukih poletih. Za poskuse bodo tamkaj ostali nekaj dni vsi trije Avstriirt in oba Nemca, ki se se adeletUi današnjih tekem.
'o nepotrebnem
Izgubljeni točki
Ljublana |e podlegla Hašku, ki ni bil baš dober — V ostalih tekmah s® zmagali favoriti
Zopet zamujena prilika za našo Ljublja- f Prvi dve tekmi spomladanskega dc!a :
no _
prvenstva je odigrala dema, a iz »ibeh je t/slekla komaj eno točko To nas navdnja š precejšnjo skrbjo ?a nadalmjo usodo belo relenfh. Pribiti pa je treba "o 'o, da je bila včeraj vsaj ena točka izjrubHena prav po nepotrebnem ter bo našem lipašn še zelo manjkala. Samo dejstvu, da sta tudi oba n'^na sotrpina ns konca taheie izrubila obe točki, se mora Ljubljana zahvaliti, da je tudi po včerajšnjem porazu ohranila svoje osmo mesto.
Hašk si je s tesne zmasro nad L.fubUano «trd»? svojo vodečo pozicijo ter ga tudi BSK še ni moeel doseči. Ima sicer enako število točk, toda Ha«knva «mldiferenca je vendarle 5e npknlSko boliša.
Oradianski nabira točke ln si popravlja goldiferenco. Ni imel usmiljen?» s svojim tovarišem 5z Zasreba Oneordio. kateri ie nasnl kar šest stolov. »Purgerji« so ostal! na tretjem mesto.
Svoj polo?* i «i je popravil Hatdnk ter ootisni! Sarajevčane s četrtega na peto mesto.
Zelo je presenetila visoka zmaga Bask» nad Jugoslavijo, in to tembolj, ker Je Bask rncral še proilo nedeljo kloniti HaSkn, ki pa ni na tej tekmi pokazala nič posebnega. S tem uspehom si je popravil Število točk in tudi goldiferenco, ki pa je za spoznanje še negativna. Nagrajen pa Je bil s šestim mestom ter je prepustil sedmo Jugoslaviji.
Od BSK smo pričakovali bolj prepričevalno zmago nad Jcdlnstvom. Zdi se, da se je Jedinstvo dokaj popravilo ter da bo,Se delalo preglavice Ljubljani in Concordi ji.
Stanje Je sedaj naslednje:
!
1.	Hašk	11	•	1	1	28:10	19
2.	BSK	11	»	1	1	38:15	19
3.	Gradjanski	11	t	2	3	35:15	14
4.	Hajduk	11	4	4	3	22:24	12
5.	Slavija	11	4	2	5	14:17	10
6.	Bask	11	4	1	8	21:22	9
7.	Jugoslavija	11	3	2	6	12:15	8
8. Ljubljana		11	2	3	6	12:23	i
9.	Jedinstvo	11	3	1	7	5:21	7
10.	Concordia	11	2	1	8	15:40	5
Hašk : Lfubijam 1 : o (0:0)
Prvenstvene borbe v ligi imajo svojo draž, svojo neodoljivo privlačnost, kateri se ne more nihče zoperstaviti, če je količkaj vajen obiskovati nogometna igrišča Zopet se je to pokazalo na današnji tekmi, kateri ni mogla niti prireditev v Planici niti slaba igra Ljubljane proti Concordiji odvzeti stalne publike Ce smo zadnjič nekoliko optimistično -enili ob:sk s 3000 ljudi. lahko danes ugotovimo, da je bilo na tekmi 2500 ljudi skoro toliko kot zadnji*. Vreme, nekoliko hladno, je bilo za igro Idealno, teren gladek kot parket in ni Oilo ovire, da ne bi moštvi pokazali, kaj umeta Hašk: Zmara — Golac. Konstantinovič — Pajevič. Gaier, Dukovič — Fink, Kac-jan Hitrec. Horvat, Kokič Ljublana: Pogačnik — Hassl, 2itmk — Slapar. P"tx> Ponoelj — Janežič, Lah. Sercer Tičar. S*ane Bla je igra priietneiša. živahnejša, boljša kot ona proti Concordili Ni sicer Hašk tisto moštvo, ki ie neko«* navd"$pv»'o. tudi še ni LiuKI'ana zaiprala v svoji formi Vsai v*a Liubljana ne Toda bHo je v da našnii is?ri za razred rari ke napram oni s Conco-d'o Necro*no nnl<!iiičie ie hotelo. d3 sta odšli obe točki v Zagreb dari bi bil po DO+eku ie^e nordloč^n re^n'tat bolj pri-vičen Treba Da ie takoi prib'ti. da ie zakrivil to reč Bonceìj. k ni znal krotiti svoie strasti in se ie po nepotrebnem unesel nad nasDrotnikom na način, ki mu ie prinese] zasluženo izkbučitev Tn ugotovitev velia zs krivdo v danem primeru in v dani s'tuac'ii Da moštvo ni zmasalo. za to Da je kriv tisti, ki ie no=;al v borbo napadalno vrsto v t°m sestavu, naoadaino vrsto. ki ie. to se da z mirno ve«tio povedati, kriva, da ni Hašk že po tradiciü tudi tokrat k'onil na Hnhlianckem 'grišču
Vsa igra je b"a pravam-av hitka med HaJViv^m nonodom in liuhMan^ko obrambo Ta situaci ia le nastaiaìa in se obdržala ed?no po »7a=tugi« povsem inerinesa in nesposobnega naDada. ki se res ne more pritoževati da ne b; b'l rtoWI od cvoie<?a czadia dovolj in uoorabr>'h rpči Toda sam iz svoje?a ni nič na Dr a vil. kar pa je od zadai Drejel. ie sproti zapravil Leva stran r.apada — kpkor da 1e n' b'lo na igrišču V sredin' po^acm in neok^ptni Se^cer. ki gotovo ni ^odia niti pnvprečnpga formama Lah. aeilen požrtvovalen, toda o=amlien. ni mo^"1	^iiH^pv lom mani. k°r ie
bil dobro nnkrit. .Tanpžič t^-rnact- in hrez iniciative ie vrh" vcppa et^no kvaril polo'aie s ?^Tnümi vpčn«rnf ofc4d' V tem mu ie s rv-idnm 5pk-:rdir7»t tudi Stane na levem k"lu. Več kot orav^čno ie. da take-rrm npD^d" ni usdpIo rah'l' nnh»n»ffa «»o'a. toda novcem na mentii ni tudi b'lo. da bi bila oH«-amhn honn-r-irana z rendtatom. ki no tii H't n^'nftrol TTM-11 ^r^icfo rt-Vo V n1"-vi vrsti le treba ompn'ti 7pin <^obro !<"ti
In itrc-te v 1-^4-ow «ftp n'fì bill VS1' f-*' i O
akterji enake kakovosti, toda so v celoti
dali partijo, ki je bila enako zadovoljiva kot uspešna. Prevladoval je Pupo, nemara najboljši mož na terenu; imel je dober pla-cement, bil je povsod, kjer g» je situacija zahtevala, dobro je pregledal igro in obupno pošiljal uporabne žoge napadu na vse strani; ni njegova krivda, če napad ni znal lz teh žog nič koristnega napraviti. Defenzivno je zadovoljil Boncelj, v podajanju pa je zadel komaj vsako tretjo stvar. Sia-par je nekoliko zaostajil toda bil je tudi koristen v obe smeri Obramba je delala skoro brezhibno. Pogačnik je držal vse, kar je mogel, le enkrat ga je zapeljalo, da je steke! i prehitro i prepozno iz gola; ta napaka je stala eno piko Luce se je izdelal v rezolutnega bran'lca, Hassl operira hladnokrvne m s svojim velikim izkustvom.
Proti tako sestavljenemu In razpoloženemu belo-zelenemu moštvu je nastopi1 Hašk s svojo davno preizkušeno mašinerijo Sicer so se dolgo pretvarjali kratki pasovi v polvsoke kombinacije, s čimer je Hašk nasedel ljub!lanski taktiki, toda bil je su-perioren tudi v tem stilu igre, kajti razpolagal je z boljšimi igralci z glavo Podobno kot v belo-zelenem moštvu je bilo tudi v Hašku ozadje boljše od napada Le s to razTko da je tak napad pri vsej svoii šibkosti znal pritegniti situacijo nase, obdržati žo?o v nasprotnikovem polju in razbremeniti svolo obrambo Da ni bil Haškov napad kaj prida nevaren, je glavna krivda v Hitrečev; 5ibko«tt: mož je odločno iz forme. Pravtako iz forme mora biti Kac-ian. ki je tokrat prvič nastopil v Ljubljani. Niti v polju ni bil bog ve kaj uporaben, niti ni bil pred golom zaradi svoje .ìeckret-nosti preveč nevaren Horvat je bil o-av-zaprav edina sor.ilna sila med to petorico, kajti krili, povprečna igralca, nista bila moža, ki bi jima bilo poveriti velike naloge Mnogo boljša je bila krilska vrsta, v kateri sicer Gajer ni bil igrač svojih nekdanjih kakovosti, pa je le zalegel za dobrega srednjega krilca. Boljši je bil vsekakor Dukovič na levem halfu. dočim se Pejače-v:č ni posebno odražal: tudi ni imel spr;'o svojega nasprotnika pretežavnesa dela. Kakor zid pa je bila ožja obramba z neprehodnima branilcema ln z visokim 2ma-ro. ki prav za prav ni imel posebnega posla. V celoti torej Hafik ni napravil vtisa, da bi bil moštvo, ki upravičeno terja zase prvo mesto na tablici.
lg-a je bila živa in polna temrernmenta, zelo borbena in v svojem dobrem delu tudi vzorno fair. Le v drugi polovici drugega polčasa, ko je Se vedno bilo 0:0, so začeli nekaterim igralcem popu.V-ati žjvci. Frišlo je parkrat po vrsti do robatih zadev in ob eni taki priliki je moral Boncelj zaradi tvorne reakcije na Kacjanov foul zapustiti igrišče. Psihološka posledica te izključitve je b"a trenotna tmeda v belo- <.le-n°M m '.* tvu» pa udi se je osVo' c-v tako slabega napada — ker je Sel Sere er na
Boncljevo mesto — takoj pognala. Tabo
je mogel Fink, ki je medtem pretel na levo krilo, nek uporaben pas podaljšati in se prebiti mimo Slaparja ter plasirati mimo Pogačnika, ki Je ali prepozno ah prehitro zapustil svoje svetišče, v prazno. Ene pike si napad ni znal pridobiti, druga je Sla po vodi kot posledica Boncljeve izključitve in Pogačnikove pogreške.
2e od začetka se igra giblje v Lj. polovici in že v 1. min. ima H. strel s kota. Igra je polvisoka in okoli 10. min. je Lj. v ponovnih napadih. Prav v tej min. se stvori lepa Sansa za Lj. Janežičev center pre-striže Tičar neprecizno z glavo in žoga gre čez, mesto pod prečko Prvo res lepo kombinacijo izvede Hašk v 13. min. Zoga roma preko polja z noge na nogo in končno Kok.č ustreli preko v aut. Borba je vse bolj živa, vse bolj napeta. Haškovci pritiskajo, ali samo do kazenske črte ali v — kot. V 35. in 36. min. se igra v kaz. prostoru H. zelo je vroče tam, toda nobena žoga ne najde poti v mrežo. Takoj zatem je H. v fronti, Hitrec idealno preigra Kacjana na čisto, toda ta pošlje pod oblake: edina Haš-kova Sansa v tem polčasu! Potem riskira Hitrec strel preko in žoga se nabode na bodečo žico, da jo morajo zamenjati. Vsa naprezanja ostanejo brez haska.
Po odmoru ostane ista slika: H kombinira. Lj. prodira na momente. V 44. min. strelja Pupo z 18 m, toda Janežič Je v of-sidu V 13. min. zopet Hitrec preigra Kacjana na čisto z istim efektom kot v prvem polčasu. Po preteku četrt ure se začenja'o robatosti. ki se potem vlečejo skozi igro do konca. V 26. min krasen Sercerjev prodor, toda Konstantinovič tvega rajši strel s kota kot gol. V 29. min. končno Bone! jeva robatost nad Kacjanom in sodnik mu pokaže pot v garderobo Medtem uprizori napad LJ. divjo akcijo po grišču. ki konča v kotu. pa v 32. min Finkov pobeg s krila in Pogačnik ne ve. kai bi: naposled se odloči za start, ki se mu Fink izoene in žoga se trk! ja v prazen gol. B'tka je nesrečno odločena! Se je nekaj nrask do konca, toda usneha ne prinesejo.
Sodil je g Bertoffl o iz Torina. Kot ino-7emec je imel avtoriteto, znal si je pa pridobiti simnatije s svoüm šaljivim načinom soienia Bil ie obiekt'ven in korekten vodja tekme, le r-pped*nten. ker je p:skal vwko malenkost in s tem nenehoma sekal igro.
■RINO SLOGA, teL 27'30™
Veseli karnevalski film
Trije neumni dnevi
■ i
i
Bask : Jugoslavija
4:0 (1:0)
Beograd, 13. marca.
Ker se beograjski klubi niso mogli sporazumeti, da bi se današnji prvenstveni tekmi vršili v skupni prireditvi, se je moralo beograjsko športno občinstvo razdeliti na dva dela. Zaradi tega niti ena, niti druga tekma ni bila dobro ob «kana Na tekmi med Baskom ln Jugoslavijo je bilo komaj 1000 gledalcev.
Igra je bila začetkoma izenačena. Bolj se je znašel Bask, ki je v 8 min prišel po Tomaševiču v vodstvo. Bask je bil boljši
nasprotnik. Jugoslavija je igrala slabo in raztrgano.
Bask je v drugem polčasu zabil Se tri gole od katerih je bil Tomaševičev gol v 30. min najbolj efekten.
BSK : Jedinstvo
2:0 (1:0)
Tekmi Je prisostvovalo samo 1500 gledalcev, ki pa tudi niso prišl: na svoj račun. Tekma je bila sicer fair, toda dokaj nezanimiva. Jedinstvo se je od vsega početka potrudilo, da bi tekma ostala vsaj brez golov, torej neodločena, kar mu pa ni uspelo, ker je Moša po lepi kombinaciji s Podhra-Skim in Božovičem spravil svoje moštvo v vodstvo.
V	drugem polčasu Je Jedinstvo držalo ! odprto igro. da bi izenačilo, toda rezultat
je bila samo ta, da je Moša zabil še en gol in postavil končni rezultat BSK je igral dobro, zlasti Moša.
Gradjanski : Concordia 6:1 (S : 1)
Zagreb, 13. marca.
Visok poraz Concordie je zakrivil predvsem slabi vratar Hogmic. Goli so padali takole: V 4. min scorta Lešnik, toda že v U. min. izenači Concordia po Bedi Gradjanski nadaljuje zelo energično V 14. min plasira strel Antolkovič in že je 2:1. Isti igralec je tudi zabil tretji gol. in sicer v 18. min. V 25. min. je b i uspešen Koko-tovič. v 31. min. pa je Lešnik komodne-povišal na 5:1.
V	15 min. je Lešnik iz čMe of side pozicije zabil v mrežo, a «odn:k g Macroratti iz Ljub'jane je p»-oti vsakemu pričakovanji priznal ta gol, ki je pomenil končni rerultat
Hajduk : Slavija
3:1 (2:1)
SpHt, 13. mane«
Pr! močnem vetru je Ha*di»k v svoj! ofltfčajn' posatavi pred 2000 gle^a'cl nastopil proti sarajevski Sla vi ji. Hajduk je bi! v nadmoM ter je v prvem r>o!času stalno Lgral pred go'om Slavke Klnib t^mu pa je prišel Hajduk v vodstvo še'c v 35 min. po B&kotiču Sla.v ja Se je omejila skoraj samo na obrambo. Drugi ^ol je dal po kombinaerji z Alujevičem Krasrič S'avi-'a se sedaj ncko!-ko znajde ter ji unpe. da iz kornerja po Kaiermberr.i ziebi je edini eoL j V drugem p^l-^a.sru ie v 35. min. postai vil Muìf-'fci*4 na 3:1. Slavijaš Marjano-vič bil v 25. očn. drug«ga po!£a.<sa la-I ključen.
Fodsavezno prvenstvo
Dva presenetljiva rezultata — Tekme so bile zanimive
V podsaveznem prvenstvo je včeraj nastopila samo ljubljanska skupina. Tekme so nam prinesle dva presenetljiva rezultata: Svoboda, kl je na petem mestu, je porazila vodeči Hermes, »repek« na tablici Slovan pa je nadvlada! drugeplasirano moštvo Kranja. Le tekma med Jadranom in Marsom je z zmago prvega dala rezultat, ki se je kolikor toliko pričakovaL V naslednjem poročila:
Slovan : Kranj 1 : o (O : O)
Nihče ne bi oil pričakoval, pa se je le zgodilo- kandidat za i?pid iz prvega razreda. Slovar*, je tesno premagal kandidata za prvo meste m final sta v podsaveznem prvenstvu, samozavestno moétvo iz gorenjske metropole. Gotovo se Slovanov-ci tega uspeha dobro veselijo, saj jim je prinesel priključek k Marsu in bodo suda j imeli priliko, da v od loč 'Ini bitki s Po-ijanci odločijo vpražanje nadaljnjega obstanka v prvem razreiu. Toda u£<peh ni bjl dosežen v veliki brt&i.
Igra zi bla niti od daleč prvorazredna. Predvsem je bil Kranj tiste moštvo, ki je docela zatajilo. Jeseni je bilo to moštvo čisto druga kU-sa in si je zasluženo priborilo vodilno poz cijo v ljubljanski aicu-pini. Sedaj ci ostala niti senca nekdanje glorije. Obramba je igrala pod v^ako kritiko. toda tudi ostale lin je niso bile bolj-že. Uoterre-ler, ki je nck-ciaj držal vsa mcétvc pokouou, j« iirven forme Begai je po igrišču ia gìaùuo rìajai navodila za igro — drugim, sajn pa je bil "oolj v napoto kot v koret. Imel je dve izredni priliki. ko se je naha„al na par metrov p"«i golom, toda obe sta minili brez haska. V srečanju a Slovanom Kranj zmage ni zar služil.
Sicer tudi Slovan ni delal iudežev. Le veliko borbenost in skrajno požrtvovalnost je moétvo stavilo na tehtn co. In ti dve lastnosti sta zadoatovah za pridobitev dveh točk, ki bosta nemara vplivali na nadaljnjo usodo moštva Po potoku igre tesni zmagi ni oporekati, toda nč bi ne bik) čudnega, če bi bil rezultat obrnjen. Mnogo je pripomogel k uspehu Babč v golu, ki Je šele nedavno pristopil v Slovanove vrsle.
Do odmora so ostala obojestranska prizadevanja brez uipeha- V drug-tan de'.u gre so Slovanovci priSli do dveh enajst k, prvo Je Kobal poslal vratarju v roke, drugo je Pavlic bolj ppietno pretvoril. 8 tem Je bila tekma odločena
Sodil je dotato g. KuSar.
Jadran s Mars 2 11 (i : o)
Moštvo s Poljan je imelo priliko videti, kako jih je Slovan z zmago v predtekmi dosegel. Zato je vložilo v bitko s Tmov-čani mnogo truda in se borilo ostro, mno-gokrat preko dovoljene mere. Toda znanja ni bilo dovolj in tako so morali kloniti, das! tesno, toda zasluženo.
Kljub vsemu bi bilo morda ostalo Se pri neodločenem rezultatu, al! Marsovci so imeli poleg drugih nedostatkov v moštvu po vrhu Se izrazito slabega in nezanesljivega vratarja. Obe žogi, ki sta Sil v mre- , žo. sta bili ubranljlvi. Sicer se je obramba odlikovala po robatosti, v kateri je pred- i I niačil zlasti KHngenstein ki se ima zahva-i liti edino sodnikovi prizin^ljivosti, dm je i
ostal do kraja na terenu V ostalih deli: moštva ni nihče igra! posebne vloge. Napad je operiral v glavnem s prodori.
Tmovčani so bili brez dvoma boljše moštvo na terenu. Dobri so bili vratar v obr., Maroit v krilc h in mali Fajon v napadu, ki zelo spretno deli žoge in je dober tehničar.
Sredi polčasa so Tmovčani prišli v vodstvo iz prostega strela, ki ga je Januš uporabno poslal pred go!, Oven pa iz neposred ne bTžine zaokreni! v m"e?o. Po odmoru so prišli v vodstvo ? 0 po ndividua ni Fa-jonovi akciji, ki io je sam tudi zakliučiL Imeli so ceio priliko za 3 0, toda Januš jO enajstko nespretno streljal v vratarja. Kmahj nato '-e nastala iz Ma^tove roka enajftka za Ma^a. ki jo je K,;"gen^em neubranljivo ooslal v mrežo, in tako je nastri rezultat 2:1.
Sod'l je nekoliko pri »anes! ji vo, sicer pr. dobro g. Dorčec.
Svoboda : Hermes 111 (11 i)
Kluba sta si za svojo poslednjo prvenstveno tekmo izbrala okvir ligaške tekme Ljubiiana—Hašk in odigrala svojo zadevo v obliki predtekme.
Od kraja so Svobodaši krepko pritisnili in se niso nič ozirali na Hermesovo prvo mesto v tablici. Iz prosfesra strela ie prinesel Sinkule svojemu moštvu vod-tvo, isti igralec na je kmalu na+o zastrelia! enaist-ko. pi liko. da bi prvaka skupine potimi! na 0:2. Brodnik j p mpdtem ut"?r>;! Svobo-din naskok izravnati in tako sta šli moštvi v nolčas z 1:1.
Izravnana igra je trajala tudi v začeli dnipeg? po^a^a. Se pno enai«tko dcMjo Svobodaši. tok-at jo Raggia streüa Pož;cu v roke in zopet je minila lena pri!:ka. Obe moštvi igrata na zmago Sredi no!čac» imajo Svobodaši izredno lepo priliko. Z^c je od'o*en in noti-ne v pralen cilj. 2:1 za Svobodo. Od'lei Svobodaš1 bolj b-aniio. ho*e*o držati do«ežen renčat. Košmerlj in Rihtar sta že prei narkrat vphem?ntn.5 trčila, pri čemer ie F:h+ar vedno k vi*o tx»*e?nn. r»b zadnii prilik« t>o«tavi sodn;k Ko5mer!ja na hladno. Koncem iere je Svoboda gospodar na terenu, toda rezulta • ta ne utegne povišati.
Sodil le g Dober!et obi<=Vt"mn. toda e precej pogreškami v presoji ofsidov.
Ostale nogometne tekme
CELJE: Atletiki : Hrastnik 4:3 (2:1). Prijateljska. Atletiki komb. : mladina Celja 4:1 (2:1).
PRAGA: Viktorija 2i?kov : Slavija 3:1 (T), Sparta : Kladno 2:0, Viktorija Plzen : Pardubice 1:1. Zidenice : Plzen 2:0. Pro-stejov : Sleska Ostrova 3:2, Nachod : Bratislava 3:1.
RIM: Milano : Triestina 0:0 (že deseta tekma po vrsti, v kateri Triest na ni bila poražena), Atalanta : Liguria 2:0. Fiorentina : Luchese 0:0, Livorno : Lazio 1:0, Genova : Napoli 2:0. Bologna : Torino 2:0. Juventus : Ambrosiana 2:1, Roma : Bari 3:2.
BUDIMPEŠTA: Hungaria : Budafok li), Nemzeti : K'spest 2:1. Sziirketaxi : Sze-ged 2:0. Uipest : Torekvés 5 2. Elektro-mos : Phöbus 2:1, Györ : Ferencvàro3 1D (!)
CtJBJH: Svita : Poljaka S:L
Ponedeljek, 14. UL 1938.
Kronika od sobote do ponedeljka
LJubljana, 13. marca
Nedelja, vremensko prav nič prijazna in Jprijetna. Je ostala brez razburljivih dogodkov. ' Planica Je pr vabila precej Ljub-ijanòanov, mesto Da Je ostalo čez dan precej puščobno zaradi neprijetnega, hladnega vetra Dopoldne se Je ponujal sneg, popoldne se je izmed oblakov posililo sonce.
Bilo je nekaj zborovanj in drugih prireditev, o katerih poročamo posebej. Zelo lepo Je' uspela v soboto zvečer predstava »Prodane neveste«. Opera je bila polna. Drag ma gostoma Poldetu Kovaču in Josipu Križaju, ki sta spet enkrat dala svoje najboljše v vlogah Vačka in K ecala, je izvrstno razpoloženo občinstvo toplo izražalo simpatije in pohvalo. Bila je to res
najlepša ln najdostojnejša počastitev žv-1 jen Jake ga jubileja obeh pevcev, ki sta še polna zdravih življenjskih in pevskih sil.
Med zabave in plesa željnimi je bilo spet to soboto na Taboru živahno. Nič čudnega, saj Je bil valčkov večer. Namen valól-covèga večera, ki ga priredi vsako leto Sokol I., je obujati v spomin stare plese, ki niso več »v mod «, in pripravljati obenem ljubiteljem teh plesov prijetno zabavo. Tudi letos so prišli vsi v polni meri na svoj račun Vrtelo se je staro in mlado. da je bilo kaj. Sami vesel obrazi, a zakaj tudìl ne, saj 00 »nemoderni« plesi še bolj poskočni kakor J-moderni«. Bil Je res prijeten večer.
RtžKvataa jiostaJa Je tudi to nedelj imela mir, polic ja takisto.
Na šmarni gori je gorelo
Solnčno vreme, ki je v popoldanskih urah nazadnje le pregnalo čemerno meglo, je tudi danes zvabilo množice Ljubljančanov, da so poromali v okolico Zlast; mno-
fo izletnikov je krenilo proti St Vidu in marni gori, a ko so se vračali, so doživeli precej vznemirljivo presenečen ie. S pobočja Grmade so se sredi popoldneva začele valiti proti grebenu ogromne množine dima. *
Kakor so kanala vsa znamenja, je moral kak nepreviden izletnik mimogrede odvreči gorečo vžigalico ali ogorek cigarete v presumerò ruševje in tako povzročil nevarnost. da ves breg zajame požar. Nevarnost j? bila tol'ko resneiša. ker ie ves popoldan pihal o^ter veter, ki le ra^na.Sal 0g-nieno seme, da je imel ogenj kmalu več žarišč.
Malo po 17. je bil o ognju obveščen mestni gasilski urad, a ljubljanski gasilci se niso mogli odločiti za intervencijo, ker bi bil dostop z motonvm orodjem pač nemogoč, in so tako prepustili skrb za preprečen ie požara četam iz vasi pod Smarno goro. Kakor nam poročajo zvečer, je nevarnost, da zagori hrib minila.
Srnama gora in Grmada sta skoraj vsako leto obiskovani od podobnih nezgod, zme-iom po krivdi turistov, ki lahkomiselno odmetuieio goreče vžigalice in ogorke. Na srečo škoda naibrže ne bo veüka a zavoljo nevarnosti, s katero je združen vsak ogenj-ček sredi gozda, mn^mo izletnikom vendarle nujno priporočati malo več previd nosti.
Lep koncertni nastop ljubljanskih zavodov
Koncertni nastop naših učiteljskih in srednjih šol v operi je pokazal kakšno bogastvo in kako velik smisel za pesem se krije v slovenskem človeku, saj so nekatere točke sporeda res močno presenet.le. 2e kmalu po desetih dopoldne je bila pred blagajno v operi prava borba za vstopnice in ob pol enajsti uri je bila opera polno zasedena. tud! od odraslih, ne samo od mladine Uvedena je bila maihna novost: vsak obiskovalec je dobil pri blagajni spored in med izvajanjem koncerta so bili sedeži toliko razsvetljeni, da ie bilo lahko brati besedilo ;n je vsakdo lažie spremi ial posamezne točke To se drugod že prakti-cira. pri nas je b-'l danes prvi poizkus, ki se bo morda ustalil.
Pod skrbnim vodstvom profes Reoov-ša so zapeli mešani zbor drž. 'ičiteli=ke šole ter prvošolke ženske realne gimnazMe. Obojni so bili deležni burnega ploskanja.
Mladinski zbor uršulinske gimnazije je pod vodstvom matere Egidije Mencinove toplo zapel zlasti pesem »Moja pomlad« Presenetil je zlasti mladinski zbor I. drž. realne gimnazije, ki ga je vodil g Pavle Ran-čigai; zbor ie bil za Cigansko P^em deležen dolgotrajnega p!oskan;a Pod vodstvom Luke Kramolra ie ribano zapel dve pe=mi mešani zbor drž klasične pimnaz^e. Odlično ie uspel tudi godalni orkester drž. učiteliske šole
Po odmoru so leno zapeli še dekliški zbor višje gospnH'nicVo Sole dr. Kreka nod vodstvom s V'de M°ncinove. dekliški zbor rnpctne ?epcVe realno pimnaziie s orof A.. Dolinariem ter dekVški zbor TT. drž real-rip gimnazije s prof Liudrnilo V°dralovo. Močno je zaiela zlasti zadnia točVa sno-reHa ld io ie Izvajal moški zbor III. drž. realne gimnazije.
Prijatelji nase pravne fakultete
V sodni palači je zborovalo Društvo prijateljev juridične fakultete. Zbralo se je lepo število ljubljanskih pravnikov in več profesorjev univerze.
Kakor je poudaril tajnik, kasacijäkl sodnik dr. Avgust Munda, univerza nikakor še ne izčrpa deiovn h nalog s tem, da posreduje znanost študirajoči mladini, ona je tudi žarišče znanosti in pravna fakulteta je tista narodna delavnica, v kateri se pravo tudi obi kuje in razvija. Iz tega vira črpa svoj delež tudi zakonodaja. Zbornik. ki ga fakulteta že nekaj let. izdala, je posrednik pravneea znanstvenega delovanja na naši univerzi. Ker fakulteta sama nima sredstev, da bi ga z lastnina močmi vzdrževala, si je Društvo prijateljev juridične fakultete nadelo nalcgo. da jo predvsem v tem njenem stremljenju gmotno podpre z vin. ki j~:h v ta namen zbira predvsem mc*3 pravn škim stanom. V tem je društvo prijateljev nosilec in izpolnjevale« kulturne naloge, ker s podpiranjem izdaje zbornika vzgaja in ohranja v naši javnosti, posebno med pravniškim stanom, čut odgovornosti za razvoj pravne znanost v žarišču na naši univerzi, obenem pa njen razvoj posreduje preko zbornika vsej
naši Javnosti in tujemu znanstvenemu svetu.
Sedaj šteje društvo 351 članov, ki so vsi iz stanu pravnikov, največ odvetnikov. Na žalost Se število članstva iz leta v leto bolj taja. Padec sicer ni tolte, da bi mogel vzbujati že strah, vendar pomeni izguba vsakega posameznega čiana tudi znižanje denarnih virov za vzdrževanje zbornika, ki je nedvomno velikega znanstvenega n kulturnega pomena. Kljub vsemu se Je društvo po blagajniškem poročilu, ki ga je podal univ. prof. dr. Rudolf Sajovic. odločilo, da bo zvišalo podporni delež pravni fakulteti za letošnjo izda p zbornika, ki bo zšel v povečani, bogatejši obliki.
Po revizorskem poročilu, ki ga je podal univ prof. dr. Boris Furlan je bila
dosedanjemu odn&cru soglasno izglasovana razrešnica. na predlog podpre dsedn ka dr. žirovnika pa so se zborovalci oddolžili spominu umrlih članov. Izvoljen je bil vos stari odbor pod predsedstvom predsednika apeiacixkega t-odršča dr. Vladimirja Gohe-
Odborniki so sami ugledni pravniki, ne le z Ljubljane, temveč iz vseh večjih krajev Slovenije.
Šoferji m borijo m svoje pravice
Pri Levu je bil Ifi. o.očni zbor Zveze šoferjev. Predse ini k Piantan se toplo spo n. nil pokojnega tovariša Ra.m-ša>ka, nato je poročal tajnik Rudolf Malahovskv. .Ue.tcni letošnjega dea nit-o velik-;, a doseglo se ,'e vsaj toliko. ia ee potrebnim tovarišem lahko nuli ;omoč Borba za ukinitev Šoferske šole se bo m orai a z vso vztrnVi ostjo na al j e vat i. S'avil je ponovno p ei'or, du Fe ustanovi dom za onem osi e šoferje Število članov je naraslo na 112. Premei je doseženo za izobi.izHo šoferjev s tečaji o l)ie-Biovih motorjih. Prvi tečaj je obiskovalo 80 članov, družeča -i'2.
Mestno na<V*tvo Se ni odgovorilo n i ponovno intervencijo da l'i se uvedel red nu-d oeèoi in kolesarji. I»;uštvo j« novembra ponovno napriisüo ministra Krek;», da s? čim prej reši spomenica. ki so jo že lota 1936. izročili notraniemn ministra. Savezu šoferjev je pa poslalo ob prilik" 5•>vezne skupščine več predkarov. v katerih p iporoča: da se izposl'i> za savez nokrovit -Ps^vo divora, da se sa verna skupina zarinm za zavarovanje šoferjev ori poVnTnw1^™! za-
vodu, ria savez na vtsaik naéin skuàa -i-useči, da bodo šoferji spadali pod min st.stvo prometa ter da se juto priznajo ugonnosti na železnicah, kakor jih ima prometno osobje. Izhaja! naj ba enoten strokovni časopis za vse šoferje v državi. Odpravijo na., se vse takse na šofeiske legitimacije. Ministrstvo naj končno reši spomenico, izročeno min st-st-roma Korošcu in Kreku U k mejo na.ise šoferske šole. prizna naj se šoferska o «. Mi-niististvo prcsvete naj uvede v šole relni pouk o oes-tno-; oliicijskem redu v kinu naj se uvedejo poučni filmi o nt srečah vzrok n in pcsledic-ah. O vsem naj se p.edava tudi v radiu.
Za predsednika je bil izvoljen s. Rudolf Piantan. podpredsedrik ie Prašnikar. ta in k Malahovskv. b!a<rajnik Cerar, nad'orn ka pa Demšar. Mo-zetič in Mihevc. Mariborski delegat je omenil, da šoferij v gociaird zakonodaji še ve no ne pomenijo n.!č nimajo enotno urejenih mezd ne de'ovnega (Visa. Dobiti morajo č!m prej svoj š-feV^i z k^n. v katerem bodo končno rešene vs - njihove ! težave in ki V m bo nudil tudi socialno za-: «r-ftn a starostnim zavarovanjem vred.
Na plesnem turnirju so zmagali Zagrebčani
Mednarodni plesni večer, ki ea je pod spretnim vodstvom našega plesnega mojstra g. Adolfa Jenka priredil ljubljanski Plesno športni klub. ni prinesel posebnih iznenadenj, čeprav je bil to eden izmed najlepših plesmh večerov, kar smo nh doslej doživeli. Cim se je namreč vedelo, da bo med tekmovalci nastopil tudi lanski prvak Jugoslavije. Zagrebčan Becič z gdč. Weserjevo. je bilo precei jasno, da bo ostal zmagovalec tudi na ]etošntnm tnrniriu. Iznenadenje smo lahko pričakovali prav za prav samo od češkoslovaškega para Novak—Markova, ki ie bil res sen za cf i a zase !n ki ie bil deležen tako viharnih aplavzov, kakršni niti na večjih političnih prireditvah niso ob'čaini.
Ker so zaradi dogodkov zadnjih dni
Nemci odpovedali sodelovanje, so tekmovale samo Avstrija, Češkoslovaška in Jugoslavija, slednia s posebno velik m številom parov. V C skupini najmlajših so se plasirali po vrstnem redu pari Kovač—Zori n če va. Poljšak—Manserjeva in Eržen— Fuchsova (vsi člani PSK Ljubliana) V B skiroini mlaiših v plesu že dosti bolj :z-vežbanih. so ce po vratnem redo uvrstili pari Muc—S°deìeva Me'aniia, Modriian— Naeličeva foba PSK T.nibüanai in Weiss— Lit von Rustnova (APK. Zagreb^ Niti tek-movanie v tej skuo'ni ni prineslo posebnih ÌTnenadenl. vsekako pa ie Dokazal res odlično nve^banost nar. ki ie dobil prvo nagrado ter nato tekmo\>al in dosegel tretie mesto ttidi v nasi»dnìì A okun'ni. V ie zmagal zagrebški par Mirosavljevič—Kast-
nerjeva, sledila sta mu ljubljanska para Seunig—Stradnerjeva in Muc—Sedejeva. Posebno pozornost je zbudil zagrebški par, ki nam je znan že s prejšnjih turnirjev in ki je bil tudi včeraj res odlično razpolo-žen.
Zaradi nenavadno ostre borbe je prišlo do tekmovanja mojstrskih parov šele po polnoči. Prvo mesto in naslov prvaka Jugoslavije za 1938 in turnirskega prvaka sta si priborila Zagrebčana Becič—Weiserje-va, ki sta si že po prvih korakih osvojila vse gledalce. Prvemu zmagovalnemu paru je sledil češkoslovaški par, prvak Novak in Mačkova, ki sta prvemu po uvežbanosti in eleganci čisto sledila in dosegla skoraj enak točkovni uspeh Prvi in drugi zmagovalni par sta poleg sponrnskih plaket dobila tudi lovorova venca s primernimi napisi. Za tema dvema paroma so se uvrstili pari Maier—Kind1 er jeva (Weiss—Grün Graz), Mirosavljevič—Kastnerjeva (APK, Zagreb) in Böbel—Winter jeva (We:ss-Grün Graz).
Prvaki posameznih skupin so preieli spominske plakete, delo arhitekta g. inž. Hermana Husa, bili pa so seveda prav vsi deležni iskrenega priznanja izbrane publike, ki je prvi tako veliki mednarodni plesni turnir v Ljubljani obiskala res v častnem številu.
Pred vrhovnim razsodiščem, v katerem so bili predsednik PSK g. inž. Herman Hus. predsednik APK g. dr. Duré. plesni učiteli g. Cerne in zastopnik tiska, so nai-boliš: avstriiski, češkoslovaški in jugoslovenski par odnlesali svoi častni ples. ki je bil deležen viharnega prignan ia. gg Maier in Novak pa sta dobila za svola kluba tudi sDomins.kj plakati liub'ianskera PSK. Naive^üh simpat;j sta bila vsekako deležna Ceha. ki sta nam zan'esala kot častni ole? svo^o narodno polko, prav tako pa tudi Avstriiea. ki sta nas 7<* rwMravila s bi't'pripvsk'rn no'drfi^'om. Točkovni raz-sodn'ki gg Trost. Koš:č"k. Kante in .Telo*-n,-k so svoie delo ODrav'li res ohifVtivno in i im velia orWnanie. k°kor g. .T^nP-u. H ie za notnnictiptnico evoip n^epe šole dobil od PSK lep spominski pokal.
»Kdo izmed vas ve povedati, koliko Je 288 deljeno s šestimi?«
tudi Tvezoval v zakon*kl Jarem... (»Slovenski dom«, 11. Ul )
NEKROLOG Čim bolj se Je bližala usodna sedemnajsta ura. tem boli je naraščala napetost po vsej Avstriji Lahko se reče. da se je avstrijska vlada obupno obračala na vse stranr za pojasnila. da bi z\-edela. kako bodo druge države pristale na sklepe, ki se pripravljajo. Medtem pa se ie vlada pripravi'ala tudi sama na odpor s sredstvi, ki so kmalu morala pokazati, kako brezupen je njen noložaj. Po Parizu razsirjen'h vesteh sc je Chamber-lain zelo ostro izrazil proti von Ribbentropu zaradi nemškega postopanja z Avstrijo. Jasno mu je dal vedeti, da Anglija ni desin-terevirana na dogodkih v Avstriji in srednji Evropi Toda pri teh besedah se je an-g'eška jeza naibrž tudi ustavila. Odtod naprej je Nemčija lahko postopala v ostrejšem in širšem smislu, ki ga je ai gleska neodločnost dovoljevala Nemčiji v tol'ksni meri, da je na razvoj dogodkov po 17. uri morala najbrž pristati tudi Italija . . Nadaljevati se je morala v zadnji uri od 1830 do 19 30 ena naihujših diplomatskih borb. Začela se je borba za kanclersko mesto... Položai v vsaki minuti je moral biti dragocen. (»Slovenec«, 12. 111.)
Človek peč rad verjame, da se zdi nekomu, ki pravkar odstopa koi kancclar. borba za kancelarsko mesto ena najhujših diplomatskih borb In poslednje minute njegovega režima so mu pač lahko najdragocenejše minute na svetu.
MOSKOVSKI PROCES
Glede Maksima pa ne more — je izjavil Jagoda — dati natančnejših podatkov na javni seji, ampak na tajni... Predsedwk Ulrich je nato odredil tajno sejo Ko je bila tajna seja zaključena, je izšlo kratko poročilo sod'šla. v kateiem ie rečeno, da so na tej seii Jagoda. Pakuvski Grinko. Rosenholz in K res t ins ki priznali svoje zveze s tujimi velesilami . Na t a,m seji so obtoženci tudi povedali imena agentov dotičmh velesil... Na lutrišnji seji bodo prišli zopet do besede obtoženci in njihovi zagovorniki. (»Slovenec«. 11. HI.)
Javna seja. tajna seja. današnja seja. jutrišnja seja. Človek bi lahko to po&rečeno terminologijo izpopolnil pa bi sodno razpravo imenoval sejo širšega odbora sejo senata za določitev sodbe, sejo sodnega odseka. a justifikacijo. bre/ katere si moskovskega procesa ne moremo predstavljati, konferenco med zastopniki opozicije in člani ek-sekutive.	—
Zbor Hubadove pevske župe
Ljubljana, 13. marca
V Hubadovi dvorani Glasbene Mat ce s» se doprldne zbrali zastopniki pevskih društev z vsega področja Hubadove župe Jugoslovenske pevske zveze. Zborovanje je otvoril predsednik odvetnik dr. švigelj in na njegovo pobudo je šlo delo hitro od rok, da so lahko udeleženci s popoldan-sk m vlakom pohiteli v Trbovlje k poslovilnemu koncertu Oskarja Molla. Z cdo-bravanjem fe bila sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel kralju Petru II. in pozdravna brzojavka prorvetnemu ministro, nato pa se je predsedmk toplo zahvalil banski upravi in mestni občini za podporo ter Glasben' Matici, ki žu-pi goste P ub-no nudi streho. Med zborovalci je pozdravil tudi zastopn'ka b'~atske Ipavčeve župe in Jugoslovenske pevske zveze Morde-ja iz Maribora.
O delu, ki ga je župa opravila v prete-kflem poriovnesm letu. je ped robno poročal tajnik Gerčar. župi sta se nanovo pridružila Lipa v Ja' žah n Pravoslavno p?.vsfko društvo v Ljubljani, da šteje zdaj 35 društev. župa je zaicžila 500 izvodov skladb Petra Jereba za mofke in mešane zbore, ki zaslužijo, da bi društva marljivo segala po njih. Dne 12. junija bo pred Glasbeno Matico odkrita deveta herma, spomenik najplodov tejšega Zborovskega skladatelja Elmila Adamiča. Pri tej priliki namerava župa na prostoru, ki ima odlično akust kio, priredit'" koncert Adamičevih skladb na prostem. V treh mesecih, ki nas še ločijo od slovesnosti, se bo lahko vsak zbor pripravil, da bo dostojno nastopil. Ljubljana bo takrat prstavila skupen mešani in moški ter mladinski zbor, vsa osta-
la društva pa bodo nastopila s po dvema Adam-čevima skladbama. Vobče bi bälo dobro, da bi tud podeželska druétva enkrat na leto pokazala svoj razvoj pred ljubljanskim občinstvom in pred strožjo kritiko.
Blagajnik Lasbacher je navajial. da je imela župa okrog 20 000 din prometa, nato pa je tajnik prečtal še poročilo žup-nega pèvovodje Zorka Prelovca. ki je bi zadržan zaradi seje Ujme. Pevska društva so od začetka gospodarske krize v delavnosti precej popustila, pozneje pa so si kljub vsemu opomogla, čeprav so imela zelo slabo p^čame in pogostokrat tu<fi brezposeln*, člane. Posebno radost nam delajo društva na deželi, katerih pevci se rekiutirajo z obrtnikih in delavskih vrat. 2upa je že lani nameravala izdajati glas-beno glasilo v ob1 i ki nekdanjih »Zborov«, Pro?'la je na vseh koncih in ktrajih za den arso podporo, vendar ni mogla zbrati zadostnih sredstev za tisk. Na Adamičevi «ponvnski svečanosti, h kateri so vabljeni vsi slovenski zbori, bo zvajana veličastna njegova skladba »Molitev« s spremljeva-njetm fanfar.
Na predlog revizorja Slane Je bila soglasno izrečena razrešnica odboru, nato pa je bdi z živahnim odobravanjem vnovič izvoljen pretežno stari odbor s predsednikom dr. fivigljem na čelu. Zorko Prelovec je bil imenovan za častnega pe-vovodio, za pevovodji pa Venturini in Preia lč. Na koncu je delegat Mordej sporočil še po-. zdrave Ipavčeve žv<pe in Jugoslovenske pevske zveze kn v kratkih besedah očrta! delovanje zvezne uprave. Maio po 12. Jfe predsednik zakljtnfcil zbor.
»Grafika« nam spet zapoje
Čez drn in strn
DVE RAZLAGI Tako je na primei pod starim meden-
skim klancem začelo pokati betonsko cestišče. Našteli smo pet večjih razpok Zakaj poka beton, so mnenja deljena Nekateri trde. da se seseda teren, drugi pa, da se gibljejo zemeliske plasti. (»Slovenski narod«, 7. III.)
Dvoje razlag, ki najbrž obe zadeneta v živo. Kadar se namreč seseda teren, se pogostokrat gibljejo zemeljske plasti in narobe.
KRIMINALNA UGANKA Po šestih letih so pojasnili neki umor orožniki v Veljač. pri Vojnem Križu. Leta 1932 je vlak raztrgal truplo 171etnega fanta, za katerega pa so takoj sumili, da bi se sam vrgel pod vlak. (»Slovenski dom«, 10. III.)
Ni čuda. da je morala ta smrt tako dolgo čakati pojasnitve Orožniki s«o pač zelo napak ravnali, da so fanta kar na lepem osumili samomora. V takšnih rečeh je pač zmerom dobro vsaj male dvoma.
SKOPUHOV A SMRT Vranjo Kos je imel veliko zemlje, vendar so ga daleč naokoit poznali bolj kot nepoboljšljivega stiskača Mož je imel mnogo denarja skritega v skrinjah in v deblu starega hrasta. Časopisje je o njem poročalo pred mesecem, ko ga je sin okradel in mu izpraznil dve skrinji Zaradi tega je Kos nosil ključe vseh prostorov, kjer je imel denar, vedno s seboj ln prav to je bil tudi vzrok njegove smrti. Neko sobo je tako zaklenil, da ni mogel iz ključavnice več po-, tegmti ključa. V jezi je silovito potegnil, toda ključ se mu je izmuznil iz roke in Kos je telebnil po stopn.cah Razbil si je glavo in umrl (»Slovenski dom«. 10. III)
Žalostna smrt zares, trikrat bolj žalostna od življenja samega. Le zakaj tisti »vendar« v prvem stavku? Človeku, ki ima mnogo zemlje, pač ni težko biti sti&kai. Brez primere težje jc biti stisnjen tistemu, ki je brez vsega
PERSONALIJF. Osem gospodov se je predstavilo g sod-niku-poedincu Joži Koka! ju. Bili so: Art ur Šturm. rojen 10 decembra 1894 v Splitu, upokojeni kapetan. sUet urednik »Zbora«, drugi Šimnovec Rudolf, rojen 24 aprila 1897 v Ljubljani. krščer- v trnovski cerkvi, zasebni uradnik, Viktor Nagv, rojen 31 januarja 1911 v Ljubljani, samski, akademik, potomec slavne rodbine Načev. Šraj Lojze, rojen 6. aprila 1904 v Metuijah. v vasi. ki je znamenita na Blokah, ko pravijo, da je tam stat nekdanji slavm Metullum. sicer mehanik v Mostah pri Lmbljani, France Zupančič, rojen 9. decembra 1890 v znamenitih Ricmanjih pn Trstu, kjer so se nekdaj pred vojno uprli vaščam proti takratni nemu tržaškemu škofu dr. Naglu sn kier je vaščane pokopaval župan Berdon in jih
PfVBki zbor Grafike »© rekrutira h pev-oev órue umetnosti- Vselej je dostojno nastopaj na koncertnem odru, žel s svojim lepun petjem ludi 6iavo raven meja ua še domovine t^j- &e vsako leto predstavil olr činstvu e samostojnim konce: tom. Spore u ponedeljkovega koncerta bo kun oval sedanji pevovodja »Grafike« Danilo Cerar, ki že kot deček kazal na la.rjai.ost za K'l; s-bo. kot dijak ji večkrat nameeioval razne organate prod vojno je služi-ova! kot učitelj na zasebni àoii v Javorju pri Litiji, v
Serrtjakofcokecn pevskem društvu in sedaj »o t vso vtie-mo posveča »Grafiki«. Koaii-.pouiiral j« cerkvene ki evetn« aniadtbe tes več operet, nunxro «lei ima èe v rokoyisu-SporeJ ponodel>oves.'a koncerta »Graii-ke« nosi pečat Cera.rjevega po/navanja zborovske lri tei a t ure. KazJleljen je v 4 d/le: I. pat rio tri one postni, 11. glasbene slike. lil. melanholične pesmi. IV. pomladne. Zastopanih je 15 skladateljev, vsak z eno pesmijo. Veòi>n*,«na so se nove. deloma še i>vizvajane ia pokioujeiio »Grafiki«, Nekatere so
ruskem ujetništvu je «voje glasben« wnož-
n«'sti izpopolnjeval, s I uz I «o val kot profesor petja na raznih gimnazijah, v« 41 in organiziral je gl:-s1>enii zavod aranžiral So'ske prireditve in diriiriiral oi'xjret.ne predstave. O (njeirovem uspešnem delu je bil dobro poučen pokojni Emil All-amič. Po površju v domovino je dovršil ped-goškj odlelek (slavni predmet so'ore'je) na ljubljanskem drž. konservatoriju. Kot pevovodja je « e-loval v Topiicah. v Dndenjem Logatcu, pni
po fakturi in harmonični plati do>kaj te^ket ter sä je dru^t verni /ibor prizai e val v obilni uberi, da 1* ošteva intencij« s^ji-gvi vodje. Želim, da bi bilo njegovo delo krxx ano z usijie-liom, obenem pa opozarjam ljuiMj .nsko občinstvo. da e številnim obiskom k<«ni-e. ta izrazi priznanje pevskemu zlwru Grafike n nje£x>vemu vodji. Vstopnice za ta zanimiv koncert so naprodaj v p:sami »Pax et bo-num« v frančiškanski p-eaži, Istotako l:čno natisnjena besedila skladb.	Z. P.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Ponedeljek. 14. marca: zaprto Torek. 15. marca: zaprto. (Gostovanje v Celju: Snegulč ca. Rdeče rože) V Krleževi drami »Gospoda Glembajevi« ie opisan propad meščansko plenvèke rodbina na način, da postane ta drama zaradi socialne analize splošneje veljavna. Osrednji konflikt Lere obstoji v človeškem nasprotju m ad očetom in sinom, med moral-ninv kvalitetami obeh i,n docela nas^>ro'nem vrednoleniiu etičnih momentov. Igra se uprizori v srado za re>d Sreda v običajni zasedbi.
Zanimiva premiera v Drami. Naže občinstvo. kateremu so se Nuš:6eva dela. ki jih ie uprizorila drama v leku let, izredno priljubila. bo imelo v najkrajšem času lopet
priliko prisostvovati predstavam ene naj-uspelejših kom adi j. ki jih ie spisal. »Pokojnik« ai samo situaci jsiko posel>110 posrečeno delo. temveč prinaša tudi v dialouih mnosro Nušičevih značilnosti, ta daejo njegovem delom posebno privlačnost in še večjo aktualnost.
OPERA
Začetek ob 20. Ponedeljek. 14. marca: zaprto Torek, 15. marca: Tosca. Red A.
Proslava 25letnega umetniškega delotst. nia prof. Osipa Šesta, režiserja v Opsri. ki si ie stekel velike zasluge za prosp h naša drame in opere, bo ob priliki nove upri-ritve Verdijevega vRigoletta« Jubila.nl ie delo popolnoma na novo zražiral. tako da obeta predstava te opere novo zanimivost j v našem opernem repertoarju Prof. Šfvtf ima j PO 251 et nem delu skoro 200 režij za sel>oj, kar pač pomeni veliko in intenzivno delo.
Ure ju is Davorin 4UvU«n. - Izdaja m itonzorcii »Jutra« Adoli Ribmkar. - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskar nari» Fran Jeraa. - Za inaeratm del le odgovoren ▲loja Novak. — Vai t Ljubljani.