Št. 16.
V Gorici, dne 25. fobruvarja 1898.
Tečžij XXVIII.
sin i/.l »<< Ml t na	Izhaja dvakrat na teti r: vsak torek in petek, ij.i /a deželo  ii.i oli  i. »spodai-skitn Listom" ii .lil.)   plllil-iU   \l,-(l    pij    p oš dimi pošilj.uu:		>n v štirih izrtnnjili, in /d.ij;i za (»orico opoldne, uu  popoldne, in stane  /. s kako dnino  atcdiiišku i piejeimuu 'ili \ «.wrii-i	
	Vsi-  leto |i<il lota.		.    .   . gld.  (.	-
	čotir leta I,i>s,imičn	•'šte-ulke	.  .   .         1 stalit ]U  «  ki	."lil
•l.it	NnmciiiM««  spojema" u|>i •t   V   (...llil   V      »-.Miški    l'l i.'l   h.   lil.«   /JUtl.lJ   .In   ()    / li> l-_» itn-  Na naročilu iji		kanu     V. < %.¦<*.! . ol> n e/. doposlu	.<.siM.si.ruii.-i .il.iii-.-k wik •d.-lj.lh  |il .hI h: naročnino
nO	ne o/inimi).			
	„lMtLMOKlH'	•1/lMjlll.	1 -Jo	<..C-   tnkut
Im	s..ea   m   Pn um   .s. h«  11/	"v   >,Uk,	|.rt..lijata-v Ull. 1    m   .1	i i. i s 11 / \
Ni	tl-Kl   uli.i     -   \ i- -1.ILK...M mM	'ii-tu \   t n Pi|. m	,l>ik.uui   L.i \   llllM   l''Hlt.	.i.iiai'iii.1.1
SOČA
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v II. nadstr.
zndej. — Urednik sprejemljo stranke vsak dan od 11.
do 12. uro predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacijo in drugo reči, katero no spadajo v delokrog uredništva, nuj so pošiljajo le iipravništru.
Neplačanih pisem ne sprejemljo ne uredništvo ne upravništvo.                  ______
Oglasi in poslanice
se račnnijo po potit-vrstah, Se tiskano 1-krat S b\, 2-krat 7 ki-., 3-kral O l:r. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostora.
Naročnino iu oglase je plavati loeo Gorica.
»Goriška Tiskarna" A. GabršJck tiska in zalaga razen <>»&.» i., .Primorca¦> Se »Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do (1 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižuicb se raCunijo po 20 kr. petit-vrstiea.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Goric
->»> Bog- in narod! «<«•
Gor. Tiskarnam A. Gabršček (odgov. J. Krmpotič.) tiska in zal.
Slovensko vseučilišče v Ljubljani. !
Izgredi od strani nemških buršev v beli Ljubljani, v našem središču, dajejo nam povod, da spregovorimo tudi mi, goriški Slovenci, besedo o vseučilišču v Ljubljani. Nekako presenečeni smo bili, ko je slavil dr. Majaron v deželnem zboru kranjskem predlog, naj se ustanovi v Ljubljani lako vseučilišče, da bo ustrezalo zahtevam južnih dežel avstrijskih. Na njem bi imelo zavetišče di-jaštvo slovensko, hrvaško, nemško in italijansko. Dijakov zadnjih dveh imenovanih narod-noslij sicer ni vedno dosti, ali vendar bi bili isti sinovi naših mtjzagrizenejših nasprotnikov, in radi lega se že moramo danes na nje ozirati . Tako vseučilišče bi po našem mnenju ne zadoščalo povsem zahtevam slovenskega naroda, kakoršue ima do vseučilišča.
Ko so se slovenski dijaki obrnili do ljubljanskega župana II rib a rj a, naj jim pomore, kolikor mogoče, je takoj interpeioval vlado v prvi naslednji seji radi teh izgredov ter dejal, da slavi v kratkem primeren predlog. Koj pa, ko se je usedel, ustal je dr. Majaron ter predlagal resolucijo, s katero naj se ustanovi vseučilišč.- tako, kakor miio ga baš označili. Ko ji1 prišel predlog v razpravo, je povedat dr. Majaron točim, kako si misli to vseučilišče v Ljubljani. Razkazoval ji- lam. fla naj se ustanovi v Ljubljani vseučilišče, na katerem se hod«) mogli učiti dijaki prej omenjenih narodno«!ij. Nismo načelno proli ustanovitvi takega vseučilišča v srcu Slovenije, vendar izrekamo pomisleki'. Nemški Nirši postopajo z vso brezobzirnostjo proli slovanskim dijakom, in kdo nam jamči, da se »udi v prihodke to ne bo godilo. Slovenski dijaki so bili prvi, ki so se oglasili v perečem vprašanju o ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani in ki so zahtevali, naj se odpre v Ljubljani slovensko vseučilišče. Heč s slovenskim vseučiliščem je ze stara .">0 let. Ko se je prvikrat govorilo o tem. je bilo povsem jasno, da ima bili to vseučilišče tako, da bodo na isto pohajali samo dijaki slovenske narodnosti, in mi si tudidoseduj drugače nismo mislili vseučilišča v Ljubljani. In da bas tako vseučilišče potrebujemo, kažejo nam  dejstvu   zadnjih  unij.   Ne,   mi ne
BEH-HUJt
Roman is časov Kriitusoviti.
ANCLKŠKI .SPISAL LUDVIK WALLACE. Poslov. Podravski.
DRUGA KNJIGA. Prihodek tinttusn.
(Dalje).
Pastirji na gričih in dolinah do iiban-skih gor so čuvali njegove črede: ime! je trgovinske agente na otokih in v primorskih mestih : Sadije so mu dovažale srebro i/. Liberijskega rudokopa, karavane so mu dvakrat na leto donašaie iz vshoda dragocene tkanine in slaščice.
Hnr je ohranil vero svojih očetov ler vršit važnejše njene obrede; poleg tega je znal svete knjige, rad je občeval z učitelji v kolegiju ler močno spoštoval modrijana I Ii-lela. Vendar pu ni bil separatist; skazoval je gostoljubje tujcem, prihajajočim iz raznih krajev. Farizeji so ga eelo dolžiii, da je večkrat povabi! k svoji mizi Samaritane.
Ta razumen in podjeten človek je preminil deset let pred dogodki, katere lu opisujemo.
Podavši f.o pojasnilo čilatelju, vrnemo se k svoji povesti.
smemo razposlavljati naših mirnih dijakov krutosti iu brezobzirnosti nemški, katera ne pozna nikake meje, Das (Jute iiegl so nah' 1 Le poglejmo v (Jradee, Dr, Thauer, rektor graškega vseučilišča, je zasramoval Slovane v deželnem zboru in poveličeval prodpraviee nemškega jezika in nemške kulture. Nemški dijaki so mu bili za to hvaležni in z največjim veseljem so se mu šli poklonit ter mu izkazal čast, da ju rešil Nemce (?) pred Slovenci, lu kaj je storil rektor? Ne, ni jih zavrnil, temveč prav jim je dal, da in-suilujejo slovenske dijake, ter jih navduševal, naj delajo na to, da brani vse nemško ljudstvo nemški jezik. Nemci naj drže skupaj, vsi Nemci naj napravijo „einedeulsehe Genossenschaft. im Ziisammenhange mil den Biiidern im Detilsehon lleichc". Alto si po-»lado vsi Neiin-i roke za skupno stvar, zavarujejo si uemši jezik proli Siovauom na vekov vek««, liospoda. če .stoje laki možje na čelu avstrijskih vseučilišč, si pač ne moremo želeli, da iii se ustanovilo v Ljubljani ., -učilišre za štiri narodnosti. Uačunainm ,< dejstvi. Ileeimo, da v Ljubljani obstoji avstrijsko vseučilišče, na katero pohaja jo Slovenci, 1 Irval je. Il.dijniii in Neimi južnih avslrijskih dežel. Na tak. in vseučilišču se bo dajala prednost vsem drugim dijakom, le slovenskim ne. Morda kdo poreče: Vi sle pesimisti! . , nikakor mi nismo pesimisti, ali zgodovina, ta večna učiteljica človeštva, uči nas tako. In dalje vzemimo, da se poiiove laki škandali, ka-koršni so sedanji, mar mislilo, da bodo si„veits!;i dijaki varni pivi napadi neslovenskih dijakov? Ne! Da, in tukaj moramo rabiti ž.dibože izraz „uesjoveii>kim", ker se je pokazalo, da so v Uraden hrvaški dijaki pu-Mili m cedilu svoje slovenske tovariše kise udali krutosti nemških dijakov. Nemci in Lahi bi držali skupaj, saj .so si, če mogoče drugače niso pos '<ui prijatelji, složni v leni, da nastopajo proti - ovaiiom z vso brezobzirnostjo, v bratski Ijni /ni. Sovraštvo do Slovanov ",.1, združuje!'
Slovenski dijaki lat na takem vseučilišču ne bili varni na svojih rodnih tleh. Nem'ka predrznost ne pozna meje, in par nezrelih nemških (?) vseučiliščnikov iz Kranjske spravlja   današnji   dan   slovensko   Ljnb-
.Lepa je tvoja pesmica, sestra", reče Juda, nežno jo objemši: »lepa, dasi me .spominja grških pesmij. Kje si se je naučila?"
,Neki t.rk jo je pel v minulem mesecu v gledišču. Jaz sem jo čuia ter se je naučila na izusl".
„Toda on je pel grški".
„A jaz po hebrejski".
„Ponosen sem zares na svojo sestrico. Zapoj mi še*.
,Zapojem ti pozneje vse, česar požeiiš. Danes pa sem preveč žalostna. Amra mi je povedala, da si bolan, da si bil včeraj močno razžaljen. Ali je to res? (le hočeš, jaz le ozdravim, potolažim. Imam tukaj amulet --neki 1'erzijan ga je dal jednemu naših prednikov .. .."
Po teh besedah si je vzela iz ušesa turkisov uhan.
„Ako hi prav umiral, draga Tirza", reče, odrinivši lahno njeno roko. „celo na smrtni postelji bi zavrgel to malikovalsko znamenje. Ali si že pozabila, kaj veleva zapoved: ,Ne boš imel drugih bogov raztin mene. Ne boš se jim uklanjal, nilijim služil, kajti jaz sem Ivo j Bog, zaviden v ljubezni, sovražeč krivice očetov v tretjem in četrtem pokolenju onih, kateri me sovražijo".
Deklica, zarudelu in zbegana, je vrtela uhan v roki.
nlvaj   naj sloriiu ž njim?" je vprcšala.
Ijauo v zadrego. Pa zopel rečete; Sij bodo slovenski dijaki v večini in tam bo le nmlo drugih narodnostij, kalere jim ne bodo nič. prizadeli«. Mogoče, da bodo v večini, mogoče pa tudi ne, saj se nabere v Ljubljano lahko toliko Nemcev, Italijanov iu Hrvatov, da niso v večini. In kaj potem? — Poleg lega je pa potreba pomislili, da bodo najvišja dostojanstva na vseučilišču imeli v rokah možje, ki niso naše narodnosti. To je lako stara resnica, da je uikdo ne moro ovreči, da gleda vlada na lo v prvi vrsti, da dobe vsa ugledna mesta njeni pristaši, ki so, ali nemške narodnosti, ali pa, če so druge, tedaj so omahljivei prve vrste, hrez-narodovei, „ulili vladni stroji". Da pa proti istim niso zaščičeni slovenski dijaki, vidimo že danes, ko vseučilišču'! profesorji postopajo baš lako, kakor nemški dijaki, katerim dajejo potnim ter jih hujskajo proti Slovanom.
Še nekaj moramo omeniti. Poreče kdo, da bi ne bilo morda zadosti Slovencev za pohajanje sloveriskegj vseučilišča v Ljubljani? To bi bil pražim izgovor. Le poglejte, koliko je dijakov slovenske narodnosti, ki pohajajo na tuja, nemška vseučilišča, iu recimo, da so ludi samo Iri fakulteto v Ljubljani, še vedno jih bo dosti. Kar se lice linanei-jahiih stvarij, to je pač pri nas tako: če bi se povsod le ta stran nanašala, ter se slavili dolii ni pomisleki, potem bi ne smeli sploh ničesar usl.inovili. Iu baron Sehvv-gel, sin slovenskega naroda, ki je pa ves nesrečen, če kaj o Slovencih sliši, se je takoj poprijel le strani glede linamijalnih razmer let s tem le pokazal, da ga boli, du se ima ustanovili v Ljubljah" vseučilišče, na katerem bi se predavalo ludi slovensko. Tisti predsodki glede učnih knjig in učnih močij so pa že tako zastareli, da se ne moremo ozirali ua-uje, in le obžalovali je, da «Novice* v leni oziru lako nepremišljeno pišejo. r.eniu nam bodo   knjige  za   vseučilišče,   ako
Mislimo končno, da nič ne pretiravamo, če rečemo, <la moramo delali na lo, da se ustanovi v Ljubljani, v središču Slovenije, slovensko vseučilišče, na katerem bo slovenska   mladina   varna   pred   napadi
»Nosi ga kot Iepoličje, dobro se li prilega, toda pomni, samo kol Iepoličje".
Med leni je vstopila Amra, noseča na pladniku medenico z vodo in obrisalko.
Ker ni pripadal sekti farizejev, je bil Juda z umivanjem kmalu golov. Poleni mu je Tirza jela česati lase. Sedel je zamišljen.
„lla! prej ali poznoj moraš to izvedeti", reče ji.   „V   kratkem vas zapustim ler
Deklici omahneta roki. V črnih očeh so ji zalesketajo solze.
„Odrineš! Kedaj? Kam? Čemu?*
,Tri vprašanja v jedni sapi. Kako ste vendar ženske radovedne. Toda govoriva resno. Moram nekaj storili — sram bi le bilo brata — lenuha. Ali ni res, ljubljena Tirza ? Kvo, odrinem v Piim".
»Tudi jaz pojdem s leboj".
„Ne, li o-staneš pri materi. Ne moreva je puslili same".
„Da, ona bi umrla od dolgega časa. Ali pa res moraš odrinili ? Tudi v Jeruzalemu se je mogoče naučiti vsega, česar je treba znati, da postaneš trgovce".                '
»Toda jaz nočem bili trgovec. Saj po-slava ne veleva, da bi sin moral bili ravno lo, kar je bn oče. Jaz postanem vojak!" reče ponosno.
Znovič ji solze zalijejo oči.                    ^
naših najzagrizenejših nasprotnikov, Nemcev in Italijanov.
Slovenci In modnarodni promet,
(Iv.vlieu ilopln h Atalcan»<lri».
Slovenska obrt,
(Hoeni izdelki).
Nemška, tuja obrt, hodi tudi avstrijska, nas je vktenila v železno srajco, da domaeineein skoro ni življenja. To vprašanje ima tisoč, težkoe.
Kaj pomaga, da krščansko socijalim stranka druži razne obrtnike. Ali jim jo le »rohvo že pomagala? Tovarne jih more s svojo nadpro-dukeijo. In kako hi jih ne moril« v domači d«, želi, ko m iste eelo bogate v ziuiiorjii V Zidali sle hišo, tm dimnik sle pa pozabili. In dimnik, •-¦bok, prodaja blagu, je glavna stvar. Mollo 1'iimo, poeo urroslo , -- tako nekako bi označil nase narodne obrtniške zadruge. Majhno obrt, ki dela za vsakdanjo potrebo aH za tekočo krajevno potrebo, seveda izvzamem. Koliko izmed obrtnikov jih pa dela v iRtini zn tekočo po-, trimo V Kaj pa z drugimi, z veliko večino, ki je žrtva nud|iroihike|je našega časaV Kako tem pomagali? Težko ho, težkoče so veliko večje kot pri zemeljskih kmečkih pridelkih, ohrtnost in tovarne rastejo vsak dan, druge dežele so nas prehitele iu m v čezmorskih krajih ž« utrdile. Predolgo kiiio upali. Pridelki bojo v htarem svetu kmalu stalni, osohito pojedini; izdelki dan na dan brezmeroma rastejo. Na drugo stran seveda izdelki »rejo lahko okoli sveta, pridelki pa po navadi no prenašajo dolgih prevoznim Kak«» tedaj mišim obrtnikom pomagali? Vse besedičenje je prazno, treba jim je iskati - Ah-saizgehiet           ah*  rešili vprašanje, kje naj
prodajajo? Slovenski obrtniki nikdar ne hojo delali n. pr. za Dunaj, saj prihaja Dunaj k njim ter jih na domačih tleh že davi. Zopet vidimo, da je jedina pomoč zunaj avstrijsko meje, dokler se obrtniki ne združijo ter napotijo svoje izdelke v zamorje, ne bo in ne more biti pomoči. Velika večina izdelkov pretrpi visoko prevoznima v tuje kraje. Ako bi se jaz hotel tu samo na Kgipet ozirati, bi bilo naravnost smešno. Jaz izven Egipta no moreni sodili. Vsekakor bo potrebno proučevali razmere v raznih prekoinorskili krajih v prid naši obrti. To je jedina rešilna pot,  vse druge lepe besede so
Posamezm obrtnik z veliko industrijo ne more tekmovati. Zadruga je torej tukaj imperativna potreba.
Kar se tiče Egipta, je ta dežela z raznimi evropskimi izdelki kar preplavljena. Le nekaj malega bi se upal omeniti, in sieer to-le:
„Ubijejo le!" je dejala jokajo s trepetajočim glasom.
„Ako je lako božja volja •— pa naj so zgodi. Toda vsi vojaki ne poginejo, drago dete".
Objela ga je okrog vratu, kakor bi ga bolela obdržali za zmerom pri sebi.
„Saj smo srečni takšni, kakoršni smo! Ostani doma, ljubljeni, dobri brat".
»Dom — lo je torišče delavnosti za ženske; moški imajo drugo, širše torišče za svoje borbe. Jaz hočem poslali vojak, a treba ti je vedeti, da vojna je rokodelstvo; če se hočemo v njem izuriti, treba je iti v šole, boljše šole pa ni, nego je rimski tabor!"
»Toda za Rim se vendar ne boš bojeval?" ga vpraša vznemirjena. •.!¦> '
Jla! tudi ti ga sovražiš?'Ves svet ga sovraži! V tem ludi išči vzrok mojemu odgovoru. Boriti se hočem za Rim, ako me v zameno za to nauči boriti se s samim seboj*.
»Kedaj odideš?" ga je vprašala.
»Tiho! »reče on, zaslišavši Amrine korake, »naj ona tega ne izve".
V trenutku, ko sta brat in sestra začela povživati zajutrek, ki ga jima je bila prinesla stara pestunja, jeli so se razlegati v ozračju glasovi vojaške godbe. Skozi severna vrata jo vhajala v mesto rimska ko-Jiorla.
Čevljarska zadruga.
Dobro urejena čevljarska zadruga v 4o-movini, jedna ali več posameznih, bi si tukaj sicer ne prislužila zlata, pa vendar mogla za-drugarje v domovini pošteno rediti. Čevljarji na Francoskem imajo zadruge, koje imajo v Egiptu svoje prodajalnice «Cordonnerie fran-caise*. Gre le fino in lepo izdelano blago. Par moških čevljev se prodaja tu 7, 8 do 10 forintov. Prevoznina je za obuvalo skoro sama ničla. Carinarina v Egipet: 8«i tukajšnje vrednosti. Po tem takem morejo dotični krogi lahko preračunati, ali bi šlo ali ne. Rs an: 8% carinarina, 2$ prevoznina, (n. pr. Ljubljana-Aleksahdrija) 10#. Tedaj za 10 forintov tu prodan par čevljev da 9 forintov čistili. Nadalje: 50 kr. do 1 for. na prodajalnico in opravljalca v Aleksandriji na par čevljev.
______Ker jejv_ mestih življenje dražje, kazalo
bi posebno na deželi ali v malih trgih ustanoviti čevljarske zadruge za cksport, posebno tam, kjer znajo izdelovati finejše blago po dunajskih, parižkih ali pa angležkih uzorcih. Krojaška zadruga. Za krojače so razmere manj ugodne. Razne židovske tvrdke za izdelano obleko Imajo tu velike prodajalnice. Izdelana obleka je tu vendar draga, ker imajo prodajalnice nekak *ring» med seboj. Blago pride po največ s Češkega, z Moravskega in z Dunaja. Kazalo bi le na deželi ustanoviti kako zadrugo, kjer so delavne moči dober kup, posebno, ako si zagotovo ugodno oddajatev tkanin iz koje tovarne. Gre fino in navadno izdelano blago evropske noše.
Vrvarske zadruge, bodisi v mesuhalina deželi, bi si tukaj gotovo prislužile lep denar. Bazne druge zadrnge.
Ako bi se hotele druge obrti za eksport v Egipet na Slovenskem združiti, voljan sem na vsako prošnjo tukajšnje odnosne razmere proučevati ter potem v zasebnem pismu nasve-tovati ali pa odsvetovati. — Posameznim obrtnikom pa že tukaj odločno odsvetujem pred Egiptom, le v zadrugi združene moči morejo uspevati.
Ni glavno vprašanje, ali se katera reč po odbitku postranskih stroškov v Egiptu draže proda nego pri nas. Da se tudi proda le za isto ceno, je še vedno dobro. Glavna točka celega vprašanja leži v tem, da so onim, ki zaradi nadprodukcije dela nimajo, delo pridobi. Zlata tla obrti so že davno minola, a ne samo pri nas, temveč po vsem svetu. Naj se tedaj nikdo ne vara, naj dela naš obrtnik za dom ali pa za eksport v prekomorje, vedno si bo moral trdo prisluževati svoj vsakdanji košček kruha. Težišče vsega vprašanja leži torej v tem, da se onim, katere uadprodukcij" za pridno roko in dobro voljo do dela plačuje z lakoto, zagotovi vsakdanji kruh. Dandanes na Slovenskem še ni tako slabo. Kaj pa bo v 50 letih?! — Ali se ne da že dandanes z vso gotovostjo preračunati, da industrija in stroj delavno roko še bolj vniči v teku prihodnjih let? Ako mi torej naše obrtnike v zadruge za eksport združujemo, ne skrbimo s tem toliko za njihovo sedanjost, pač pa za njihovo bodočnost. Že geografiena lega našega ozemlja nam veli, iskorišeati si morje. Izkoriščajmo morje tudi v prid našim obrtnikom, kajti obrtnik, ki ima direktne zveze v preko-morju, bo vse «šoke»., ki pretijo naši in avstrijski obrti, sploh veliko lažje prenašal, ker ne bo več izklj učljivo od njih odvisen. To je ona širša podlaga, na katero se mora postaviti vpra-
šanje slovenske obrti t — Le tem potom bi šlo rešiti vprašanje specifično slovenske obrti, t. j. utrditi, pomnožiti in osloboditi jo od tujih uplivov.
(Dalje pride).
Dr. Karol Fežnik.
Mizarska zadruga.
Za mizarske zadruge so tukajšnji odno-5aji tako i z v r s t n i, da bi zares škoda bilo za Slovence, ako zamudijo to priložnost. Vse natančneje v posebnem sestavku. (Glej <Soča» januvarja 1898.)
Trrar&ka zadruga.
Vrvi, konopci, itd. se tukaj izvrstno prodajajo. Nekaj naših vrvarjev že zdaj prodaja
s pomočjo raznih komisijonarjev svoje blago .,                                             ..            T
v EgipelGrejonajrazlienejSipridelki vrvarstva.f 20.   t.   m.   napovedana   vesel.ca   s   plesom
DOPISI.
Iz Komna, v dan pepelnice. — Dne 19. februarja se je poročil naš rojak gosp. Miroslav Kovačič, c. in kr. nadporočnik v pešpolku Milde vor- Helfensfein št. 17 (preje baron Kuhn) in sicer v Gradcu (ta polk je sedaj v Celovcu v garniziji) z g.čno Amelijo Frisch iz imovite hiše, imajoče razne tvornice.— Gospod nadporočnik je sin tukajšnjega posestnika in krčmarja g. Franceta Kovačiča h. št. 41, kateri je pred 17 leti, dovršivši nižjo realko v Gorici, vstopil v kadetsko šolo ter se posvetil vojaškemu stanu. Mladi, komaj 33 let stari gospod nadporočnik, je vrl častnik, uljuden in priljubljen gospod ter je v obče pri svojem polku kakor tudi pti narodu jako simpatična in lepa oseba. Osobito naši .kranjski Janezi", službujoči v zgoraj omenjenem polku, ga jako čislajo in upoštevajo. Ponosni smo tudi mi Komenci na tega častnika ter rnu želimo v zakonskem stanu mnogo sreče — na mnogaja ljeta!
Zbog tople in mile zime se je pri nas pojavila hripa ali influenca, katera pa ni prav hude narave in človeku navadno v toku eclnega tedna odleže. Ta nebodijotreba gospodari tudi po Krasu; napadla je te dni večino pevcev pevskega društva »Nabrežina" v Nabrežini in zaradi tega  se je morala  za
odložiti.
V nedeljo 20. t. m. se je pri nas nekaj minut pred šesto uro zjutraj pojavil potres, trajajoč neKaj sekund. Ljudje so ga splošno začutili. Šipe so se streslo in hišna oprava se je zazibala. Sploh je pa ljudstvo ostalo mirno.
Tukaj se pridno nabirajo udi za društvo »Sloga" ter radodarni donenski za to društvo in »Šolski dom". —- Vi vat sccjuens!
Od kranjske meje. — Znano je, da se je prizadevanju naših mož, v prvi vrsti našega dičnega dež. poslanca in odbornika dr. H. Turna, posrečilo, da je pričela s 1. dec. i. I. poslovati «Trg.-obrtna zadruga v Gorici«. — Namen te za nas Slovence prevažue zadruge je obče znan. Ponovim naj tu le to: S pomočjo te zadruge je vsakomur — tudi delavcu trpinu — dana prilika, da si tekom 5 let prihrani 300 kron s tem, da vlaga v zadrugo po 1 krono na teden. Ako kdo pravi, da mu jo težavno krono na teden plačevati, naj si zapomni da, »pečeni golobje nikomur sami v usta ne lete" (če še bolj zeva. Op, pis.) Dalje, da je 300 kron lep denarček, s katerim bi se ta in oni rešil sitne pijavke, ki mu glavo beli. Pa tudi na stare dni bi mu bila taka podpora veliko ljubša opora — kakor pa lesena palica, če je tudi drenova.
Kdo mi bode torej trdil, da ta zadruga ni koristna? Ker se mi pa dozdeva, da je še veliko vasi na Goriškem, ki se ne morejo
»Vojaki!" zakliče Juda in skočivši raz sedež, je bil hipoma pri ograji, čakajoč ne-strpljivo, da se prikažejo na ulici.
Tudi strehe drugih, hiš so se jele čim-dalje bolj polniti z moškimi, ženskami in celo z otroci, privabljenimi z godbo, ali z glasnim odmevom tromb in teorban.
V kratkem času se na koncu ulice prikaže kohorta.
Na čelu, široko vsaksebi, je šla prednja straža, oborožena z loki in pračami; za njo oddelek pešcev, oborožen s ščiti in dolgimi sulicami, podobnimi onim, ki so se rabile pod obzidjem Troje; za njimi so korakali godci, dalje na čelu konjiče je jezdaril poveljnik, za njo pa je stopal drugi oddelek težko oboroženih pešcev.
Cela ulica, od jednega zidu do drugega, je bila napolnena z vojaki.
Juda je kar požiral z očmi enakomerno zvijanje njihovih ščitov na desno in levo, bliščeče loke, leskeče se čelade, zapone, na-prsnike, šapelje peres, povevajoče nad glavami vojščakov, njihovo enakomerno, pogumno in krepko hojo. Čudil se je složnemu gibanju toliko Ijudij, ki so šli kakor jeden; — vse to je napravilo na mladega Izraelca močan vtis. Največ pozornosti pa je posvetil poveljniku, jezdečemu sredi bojnih vrst.
Bil je ves v orožju, toda gologlav, z
lavorjevim vencem na glavi. Na njegovi levi strani mu je visel kratek meč, v roki je držal bulavo — podobno od daleč zavoju belega papirja.
Njegov konj ni imel sedla; pokrit je bil z rudečkastim suknom. Brzda pri uzdi je bila iz zlata, a vajeti iz žolte sviie.
Prikazen poveljnika je razburila ljudi, zbrane na strehah.
»Že cd daleč, ko so ga ragledali, so mu molili naproti grozno pesti, ko pa se je približal, so ženske metale proti njemu svoje opanke ter ogavno pljuvale. Naokrog se je razlegal krič:
»Razbojnik!... Tiran!.. Rimljanski pes!... Proč z lzmaelom! Daj nam Atlasa!"
Juda, gledajoč mu pozorno v obraz, je opazil, da poveljnik ni bil tako ošabno malomaren, nego njegovi vojščaki.
Njegov pogled, s katerim.je sedaj pa sedaj meril razburjeno tolpo, je bil tako gr6-zen, da so manj pogumni jeli se umikati pred njim.
Hurovemu sinu je bil znan običaj, upe-ljan po prvem cesarju, ki je zaukazal, naj poveljniki, kadar se javno pokažejo, radi označenja svoje veljave, imajo čelo ovenčano z lavorjevim vencem. Po tem znamenju je spoznal, da jezdec je bil novi prokurator Judeje: Valerij Gralus.
ponašati niti z enim udom ali pa prepičlim številom, prosim zavedne rodoljube na deželi, da za to važno zadrugo a g i -tujete. Živi m v najborneji vasici na Goriškem, a vendar štejo ta okoli 30ndor ozfrom deležev. (Čast Vam! Ure d.) Ako bi po vsem Goriškem pristopilo raz-mtmo udov, štel bi prvi odsek najmanj CiOOO deležev. To bi bilo število, kojega bi se naši nasprotniki gotovo bali. Kaj prizadene ravno ta zadruga tistim, ki nas sedaj častijo z ,ačavi" itd., si lahko' vsakdo misii. Prosim torej rodoljube še enkrat, da se še bolj pobrigate za nabiranje novih udov, kajti le v ogromnem številu bo naša moč.
»V slogi je moč".
Tistim pa, ki mislijo cd nas, da smo mi le njihovi hlapci, kličem r »Mi vstajamo in vas je strah". Naši novi zadrugi pa želim: živi, cveti, rasli!
Domače in razne novice.
Novi knezoškof ljubljanski je imenovan in sicer pomožni škof sarajevski, dr. Anton Jeglič. On je Slovenec, doma iz Bregunj na Kranjskem ter je sedaj star 48 iet. Svoj čas je bil profesor v ljubljanski bogoslovnici, potem kanonik novoustanovljenega kapilelja v Sarajevu, kjer je postal lani tilularni škof. Škof dr. Jeglič zasede v kratkem stolico sv. Nikolaja v Ljubljani, vsled česar dobimo mi tudi v kratkem v svojo sredo novega nadškofa.
Novemu škofu ljubljanskemu so se poklonili sarajevski Slovenci, ki so povdarjali. da se vesele tega imenovanja, ker vodo, kako požrtvovalno je delal za bratski hrvatski narod in ker poznajo njegovo blago srce in njegovo plemenito mišljenje. V svojem odgovoru je rekel novi knezoškof nastopno:
»Srčno me veseli, da so se me spomnili sarajevski Slovenci. Nikdar nisem mislil, da se še kdaj vrnem v domovino, a previdnost Božja sklenila je drugače. Kar me posebno veseli, je, da ne grem kam na periferijo domovine, temveč v središče, v belo Ljubljano. Tam bom ložje delal za vero in domovino, in v tem vidim prst božjo previduosli. llazpor v Slovencih mora prenehati, ker je poguben. Veliko je prenapetega in pretiranega, in to se mora ublažiti in poravnati. Za mir in spravo se že zdaj dela, unanje razmero silijo Slovence k temu, a meni bode tem ložje delali za njo, ker nisem voza n o d n o b e n o strani. Stal bo d o m n a d s t r a n k a m i in objektivno bom motril stvari".
Baš pred sklepom lista je dobil naš urednik še pismo svojega prijatelja Slovenca iz Sarajeva, iz katerega posnemamo to:
»Veliko veselje in pa ponos sta zavladala mej Slovenci v Sarajevu, ko se jo v soboto izvedela novica, da je knezoškofom ljubljanskim imenovan tukajšnji naslovni škof Slovenec, dr. Jeglič, kajti ta uživa v Sarajevu pri vseh slojih veliko spoštovanje vsled njegove izvanredne darežljivostt in pa nenavadne Ijubeznjivosti, Koliko siromakov se bode solzilo za njim.
V nedeljo 20. t. ni. se je zbralo potem veliko Slovencev, bivajočih v Sarajevu, posebno uradnikov, ter so, na čelu jim vladin svetnik dr. Unterlugauer, čestitali novemu knezoškofu ljubljanskemu. V krasnem slovenskem govoru čestital je dr. Unterlugauer v imenu sarajevskih Slovencev knezoškofu, poudarjajoč veliko plemenitost njegovega srca, izvanredno skehljivost za siromake, neutrudno marljivost v izvrševanju svojega poklica, ter čestitaj Ljubljani, da zaseda stolico ljubljanske kne/oškofijo tak domač sin.
V mladem srcu Jude so je vzbudilo sočutje do proganjenega Rimljana. Iloteč ga še enkrat videti, se je sklonil čez ograjo, držeč se z roko za njen rob. Morala je pa biti trhla, kajti, ko se je dotaknil z roko, se je zagugala, hoteč se podreti.
Mladeneč se je vstrašil, da je strepetal na vsem životu; grozno je zakričal ter se še bolj sklonil, da bi jo vjel, toda zaman.
Na njegov krič so vojščaki pogledali kvišku. Tudi poveljnik je dvignit glavo, toda v tem hipu ga je odlomljen kos ograje vdaiii po čelu.
Valerij Gratus je padel s konja kakor mrtev.
Legijo;« je obstal, kakor bi trenil stražniki so obkolili poveljnika, pokrivajoč ga s ščiti.
Med r-i videz mirnimi vojščaki se je pokazat   razburjenost.
Od druge strani pa so mestni prebivalci, uverjeni, da je mladenič to storil nalašč, z radostnimi kriki pozdravljali ta, po njihovem mnenju, junaški čin mladega fantina.
Nekak uporni duh je povel od strehe do strehe. Toča gline ter opeke je obsipala legijoniste.
Nastal je boj. Na jedni strani sovraštvo in pogum obupa, na drugi pa izurjenost v vojaškem rokodelstvu in disciplina. Po kratkem boju je zmagala kohorta.
V ginjenih besedah se je knezoškof zahvalil za to čestitanje, veleč, da sicer ve, kako težka naloga ga čaka, vendar pa da se rad vrača v domovino,  mej tako  dober narod*.
Zlate so besede, katere je govoril knezoškof ljubljanski, poslavljajoč se od sarajevskih Slovencev, zapišimo si jih v srce, dobro prepričani, da se bo novi vladika ljubljanski tudi po njih ravnal!
Dr. Turna je prestopil kot kandidat k oclvetnik-u dr. Stanič-u. S tem pridobi ta pisarna, ki sestoje že danes med prve v deželi, izborno moč, ki jej zagotovlja odlično mesto med odvetniškimi pisarnami.
Vsi oni, kateri želijo govoriti z dr. T. v deželnodborniških ali drugih poslih, ga dobe vsak dan od 2. do 3. ure v prostorih „Trgovsko-obrtne zadruge", v Semeniški ulici št. 1, I nadstropju.
Shod v Nabrežini, — Deželni poslanec odbornik dr. Henrik T u m a priredi v nedeljo dne 27. f e b r u v a r j a t. 1. ob 3 pop. v prostorih županstva v Nabrežini javen shod z dnevnim redom: t. Gospodarski naš položaj. — 2. Organizacija po zadrugah in društvih. — 3. Trgovsko-obrlna zadruga in Irgovsku-nbrtno pospeševalno društvo v Gorici. 1. Zavarovalnice za govejo živino,
Jlaskcrada »Goriškega Sokola". Pustni torek je že od prvega počelka od-menjen »G o r i S k e in u S o k o 1 u", da zaključi predpustno zabave v slovenskih društvih, Tako tudi letos. ¦— Dvorana naše Či-lalnice je kazala ta večer kaj pisano, sijajno lice. To jo bilo življenje, to prijetno vrvenje pod zaščito pustne krinko . . . Vsa družba pa je bila bolj i z b r a n a, ker se v>tnp kolikor možno omejuje. Tu bi se lahko zabavala v svoji ožji družhi vsaka slovenska dama...! Udeležb.i tudi iz razumnikih krogov jo bila precej številna, če tudi opažamo, da imajo marsikje še vidno nekake predsodke in — strah pred »Goriškim Sokolom".
Ples je bil prav živahen. Prvi dve č o t v o r k i sla se plesali v treh vrstah. Vodil jih je prav spretno brat F. Sajovic.
Mask iu kostumov je bilo mnogo in lepih. Čela klovnov je povsem izvršila svojo nalogo; celo vratolomni »salto niorlalc" je zinogei jeden njih . . . Četa pierrotov iu ljubeznivih pierrotk je nastopila z velikim cvetličarskim vozom, na katerem je sedela pierrolka-cvelličarica, ki je prodala v kori>l društva vse cvetlice. ---- Nekaj mask je vrednih prav posebne omembe. Po splošni sodbi kraljica mask je bila nenavadno okusno opravljena k o I e s a r i c a (g.čna !va Lis-Jakova), katere zares originalni kostum se je odlikoval kolikor po notranji vrednosti toliko po zunanji umetno dovršeni izvršitvi. Vsa čast srečni misli in sprotnim rokam! Krasni kostumi so bili tudi: riiiiljaiiska kmetica, staroruska bojarka, odaliska, lirolka — in še drugi, katerim ne vemo imen. Vsekakor so zlasti ž'jn>ki kostumi dokazali (iu ukus nosilk . . . Čast jim !
Vsa veselica se je dovršila v najlepšem redu, za kar gre posebna hvala veseiične.iiu odseku . . . Le dva u d a sta takoj ob vstopu pri blagajni zagrešila neprijeten prizor, prepirajo se zaradi ~— 20 kr. globe, ker nista bila tnaskovana. Da se gg, udje drugič ognejo takim breztaklnostim, priporočamo, naj si prej doma prečita na vabilu vsa določila o   maskaradi,         a   komur se   zdi   70   kr.
vstopnine z globo vred p r e v e č, n a j ostane raje doma, društvo ^.\ ne bo pogrešalo. Toliko, kogar se tiče.
»Goriški Sokol"' je pokazal tudi pri tej priliki, da skuša častno izvrševati na vse strani svojo prehvaležno nalogo v goriškem me>!u . . . Zalo prosimo, da bi sloveu.iki rodoljubi, ki niso še udje, društvu pristopili iu   pomagali k  še   živahnejšemu   delovanju,
Juda ni videl, niti slišal kaj se godi okrog njega. Stal je bled kot mrlič iu ves olrpuel od strahu.
Kar na prvi mah je razvidel, da ta slučaj bo imel zanj grozne nasledke.
Sestra za njim ni mogla videli, kaj se je pripetilo in kaj je bil vzrok lega naglega trušča in hoja.
»Kaj se je pripetilo? Kaj vse to po-meni-r- je vprašala vznemirjena.
N> si niti domislila nesreče, kakor.-na je padla na njihovo rodbino. II i! in on, on, ki jih je toliko ljubil, nakopal jim je maščevanje groznega sovražnika.
Odlašal je z odgovorom. Konečno si je domislil, da bo bolje, ako ji pove to sam.
9Ubil sem rimskega prokuratorja 1" je dejal, zakrivši si lice z rokami. »Opeka raz našo streho mu je padla na glavo".
Rudeče ličice Tirze je obledelo, kakor bi jo nevidna roka posipala s pepelom. Oklenila se je brata z rokami okrog vratu ter mu molče pozorno zrla v oči.
»Nisem storil tega nalašč. Tirza", ji odvrne brat na njeno nemo vprašanje, »bil je to samo nesrečen slučaj".
Ni ji hotel povedati, kaj je on o tem mislil. Radi zavlečenja odgovora je pogledal na ulico. Nakrat se mu je lice razjasnilo. (Dalje pride).
kajti s 105 udi so »Sokolu* peruti še jako-pristrižene! Vsaj 200  udov bi  moralo   biti!
Potres. — V »S o č i" od torka smo govorili obširneje o potresu pretekle nedelje. Najhuje so ga občutili v sosednjem Vi d m u in posebno v Čedad u (v Italiji). V Čedadu se je porušilo mnogo dimnikov, mnoge hiše so popokale. Najbolj je poškodovana cerkev sv. Frančiška, kjer se je uprav služila prva sv. maša. Kraljevi komisar j*: dal takoj cerkev izprazniti. Ljudje, so prestrašeni bežali iz hiš. Tudi znani most proti Št. Petru'Slovenskemu**! je poškodovan. — Druga poročila iz Italije niso tako huda. — Kakor poroča »Slovenski List", čutili so ga tudi v Ljubljani in- sicer ob 5 uri 5S minut zjutraj.
Dalje se nam poroča i/. L o k e v, da je bil-tam prtscej močen sunek, • kater-H hotel od zahoda proti vzhodu posteljo preobrniti. To smo čutili ob ti. uri zjutraj; za četrt ure pozneje bil jo zopet ropot, pa rahlejši.
V 1 d r i j s k i dolini na Tolminskem so čutili potres ob .') u 5 uri zjutraj. Čas ne bode točno naveden). .Sunki so trajali 10 do 15 sekund (?) Ropotalo je precej iiudo.
Domišljavost ali predrznost? -Tukajšnji časopis »Pulein eila" je prejel kakor naglasa v svoji zadnji šloVilki - - do-pisir- iz n i> m S k i h (!) krogov, v katerem ne neki Nemec priložu e, da so Nemci v Gorici zapostavljeni. Naglasa, da imajo vsi državni uradi dvojezične napis.« v notranjosti uradov (.talijan-ke in >loveu>ke), o nemških da ni sluha, »lasi so N e m c i o ;i i, k a t e r i 1» S a č a j o v e č d a v k o v u i- g o Slovenci   (!!!VV? l*r.).....mu    tutto    che
noi Udcsclii sian o maggiori coiitribneiili degli sloveni" . . . Država, naglasa dsiljc, daje posebno vazno.-l slovenskemu jeziku in s č.ir-om bodo vsi uradniki Slovenci, ker so Italijani in Nemci Se-Ie v tretji vrsti ter ni-miijo uikakih zagovornikov ua zgoraj!!! Torej 21',)"' nemških pri>e!jeiK'ev (največ uradniku^, katerih <o našteli v vsej" (iorišku-liradi-čanski deželi 1. lh'.M), plačajo v vi; davkov nego P.l.VOJO Slovencev, kuje je uradna statistika naštela. Ta predrznost pač presega vse meje !
LsiUonskc predpiistuc šile v tforivi.
— Kakor v.-ako leto, tako so tudi letos na pu.-tni torek noreli našemljeni Lahom po mesli:. Navečji vrisč je bil seveda na Travniku. I Vi tem [>a tudi običajno niso pozabili Simeiic.-v. Izzivali so nas celo s tem, da so peli v liašteljii neko pesem o »^čavi!!". a Vilmine .svojega MivraMva do Slovencev so pokazali, kn >o peli pred »Trguvako-obitm« /.adrujio" znano /v tako obrabljeno izzivajoči) pe-em .Nella patria de Favetli", kat.-ro 1«' -vir.iU tudi me-lna godba. No, nas to nič ne boli, saj s tem delajo Italijani le reklamo za nas in upamo, da prohude na ta način se marsikaterega Slovenca -omaiiljivca. ko mu kažejo, kj,. >M) r.;iij zavodi!
In kakšen ,corso" je bil to. kateri j,. prišlo gledat toliko lju,Wv.i? Huziiu par voz s:;:uo b.irabstvo najnižje \vsK pijano. oMudno našemljeno, »divjano razdajajoč«* po meslu. Skratka: pravi škandal za mesto, v katerem se trpi kaj tak.-a! Škandal za Gorico, da je hilo to ,fsu", kar je imela pokazati. — škandal za dobro ime našega stolnega m-sta. škandal za merodajue nblaMi. da so iiopn--tfle tako ostudne karikature nekdanjega ,eor.*a". - Toda, če iv«!ar.-tvn nore hraniti die-lojatiti, naj bratu Vsaj nakane -am-n-ke ... iiuiiuisti pt'cd o>htdr,;(i:i provnkan .«n:i. k.: I: bilo bi vendar ž-".o-!no. ako hi •,«» mo-r..:i Hoveitci >ami braniti...! Morda bi pa t ikr.it redar.-tvn po«. r'.o vire s in branilo i.i-i.t !;>ke barabe pred iragiročimi SNnein-i !) ¦-- Tako n. pr. saio videli reklamni vo/, za ;>!<> pii D reber hi. Pi;.ma so.irga ,,e \es >a> Julib ono: .La^i- 'pur t h.- i canti e "ihi —¦ no se p.ma d.e taisan :* — K/e j,-!>:!«) red.irstvoV I Zakaj no zaL-raiii takega petja? Ali hoče. da priredimo odgovor s pesmijo:
l.e pu-tite,  naj  kričijo. Naj razsajajo, norijo. Saj (Joric.i je S!overt>ka. Urez Slovencev (Jnriie ni!
Itedarstvo bi bilo sploh moralo opozo-r.!i voznike, da na vozovih je petje, pre-V«vudano. Kakor hitro kdo zine, mora voz-!.:k izginiti domov . . .! Toda na>e mluvtvo v Gorici ima srčnosti poln kos V tedaj, ko h"1-ha daviti Slovence, nasproti iahonskcmn barabstvu pa je povsem brez orožja. . .
D o s t a v e k. — Ko smo že napisali gornje vrstice, smo prejeli zadnjo ,Senti-m-Ilo", ki se odkritosrčno pritožuje proti takemu škandalu, kateri je potemnil sijajno ?:,Vt}5:''0 Bdella citlu. eivile e gentile quale e boriziu* ter ne more razumeti, kako se je ^"•¦lo l:aj takega dovoliti zadnji dan pusta. 1 a .i(! »Gorizia eivile e gentile" v resnici je dokaza';*, kakor trdi sama »Pulcinella*, ker so istega dne popoldne pošteno nabili nekega Slovenca (cirillo) pred kavarno »Europa«, nienda le y.A t0i ker je slovenski govoril, la moment je »Puicinelli8 najbolj ugajal, ker le nad tem slučajem izraža svojo zado-voijnost, češ: ,— questo fu il punto piu aui-aenle^ del dopopranzo". — Ali ne, da znajoJ-l To se   pravi:   »Spirito  goriziano!"
Ooriski kramarji nalagani. — Nekdo je nalagal goriške kramarje, da v nedeljo ~y. t. ni. bo v Podmelcu sklep sv. misijona. lako. so se podali na pot z rožnimi venci, podobicami in drugim blagom. Toda sv. misijona m bilo, ker jo — bil že poprej.  Ako
bi kramarji kitali »Sočo8, bi ne prišli v take škripce!
Slika   Njegovega   Veličanstva.   —
Razni umetniški zavodi naše monarhije tekmujejo današnji dan povodom petdesetletnice našega cesarja, da napravljajo slike Njegovega Veličanstva, kolikor mogoče lepše in točneje. Tako nam je doposlala tudi tvrdka G. F r e y t a g & B e r u d t n a D u-naju VII/1 sliko, katera nam predstavlja doprsni portret cesarja v naravni velikosti. Slika, izvedena po heljogravure načinu nam kaže visoko postavo' plemenitega vladarja v toison-ornatu, kateri stori, da je slika očitnejša: v to svrho si je tvrdka prav dobro omislila baš toison-ornat. Velikost slike je G-kSO nn. Ker je slika lepa in primerno cena (slane gld. 2). priporočamo, da si jo kupi, kdor pol robu je čedne podobe v sobah, v pisarni ali v šoli.
Državna cesta po Idrijski dolini na Tolminskem. — Prejeli smo dopis, kale-n-j-a pa ne razumemo povsem dobro. Dopisnik hvali dela ua tej cesti, katera plačuje država, ker jo ie ona prevzela od okraja; hvali tudi podjetnika g. Križnica, (iraja pa p o s i p a n j e le ceste z gruščem, ki je na-mesan z zemljo, dočim so poprej, dokler je bila cesta se skladovna, dovažali izborili grušč iz Idrije in Dače. Sedanje posipanje je sicer ceneje, ali cestnemu erariu ni v čast, pro-inelu   pa   dela   težave v deževnem   vremenu.
Kolesarsko društvo (Jerica priredi v nedeljo 21. t. m. pri ugodnem vremenu i/.let v Kanal. Odbod iz .tiorisčeka" pri NVaneku ob  1. popoludue.
Sadjarsko in vinarsko društvo v Kanalu bo imelo svoj letni občni zbor prvo nedeljo v poslu dne ^7. t. in. po popoldanski službi božji v obč. hiši, (lovorih) se bode o društvenem delovanju, umetnih gnojilih, zavarovanju živine i dr. Morebitne predloge je podali' pismeno drušl. predsedniku. K obilni udeležbi vabi
Predsedništvo.
V Kanalu. 17. iebr. |S«JS.
ItazisliiK,    -    „0 k r a j n a h r a u i I-
n i c a i u p o s o j i I n i c a" v K o b a r i d u naznanja, da ,-e bo vršil občni zbor dne 10. marca t. I. ob 2. popoldne pri g. Antonu .hudiču z dnevnim redom v smislu zadružnih pravil S '.57.                                                C«!
Martin Povcrsij, krojaški mojsler iu trgovec na Travniku SI. 22 v Uorici naznanja slavnemu občinstvu, da posije prihodnji leden svojega popotnika na deželo z novimi u/.orei za pomladanske ohleke. Prosi cenjene rojake z dežele, da mu obranijo naročila.               70
Radodarni doneski.
'/m .Hhujlnc* zarodi::
Prejelo upravništvo: Dr. Sadžija iz Tolmina gld. H_>. pri plesni zabavi v Solkanu dne '20. t. m. nabrala gospica Tonica Marusif. g!d. VI1;.,. - (Pisca brezimeno dopisnice iz Ajdovščine na naslov g. A. Ž. opozarjamo, naj pregleda BSočoL št. -V.), v, dne U. ducembra IS'.»7.. kjer bo našel izkazan oiluosni znesek. Prosimo v prihodnjo malo več obzirnosti!)
Po ]» o 1 o ž n i c a h ,S 1 o g o" je prišlo: Angel Hlzjak iz Trbiža gld. 1-:>U. 'Na našo opazko, glede zgnbljenili položnic, smo sprejeli to-',e obvi'-lilo po dojiisnici: „Na jmziv v .Soči" M. i.',, javljam, .la nista bila izkazana 2 g!d„ koja sem vložil 10. t. m. ua čekovni račun postne hranilnice št. s^7.()17 za drušlvo ,S1(. ga" v Gorici. S spoštovanjem Feliks baron P i n o v Velikovcu". (Viso-koroduemu gospodo iskrena hvala na po-jaMiilu! Ppr.)        S. (i. v Sedlu 3 gld.
Za t$oUlrf dnin" :
t'ri -Sokolovi" maskaradi nabral »ekiun" gld. '.i*lO1',,: k tenm dodal Ivan Uaiisner 2 •z\A.y ker si ni ogledal maskarado. — V pu^co dornborške ženske podružnico družbe sv. Cirila iu Metoda v Zalošč.di v Saksidovi gostilni zbrali svatje gld. :!'7l>. (Ta znesek je bil izkazan v 12. štev. kot donesek za .Slnjro". Upr.)
Ji o r i S k e m u S o k o 1 u" so darovali ..Slovensko pesmarico": Anton Voučina iz Lokovca. F. Pelicon, dijaka Perlot. in (la-hanja. — Hvala! Prosimo druge člane družbe sv. Mohorja, da podarijo „S o k o 1 uu „Pe-smarico". — (Josp. Sesich pri llajbu .*i() kr.
Razgled po slovanskem svetu.
nRclchswehr« je dobil iz Trsta vele-zanimiv članek pod zaglavjem: »Avstrijska zahteva*, kateri prinaša v številki z dne 10. t. m. tudi tržaška »Edinost", iz istega se da prav jasno posneti, da namestnik grof Goess baš toko postopa, kakor slavni njegov prednik Rinaldini. Za časa zadnjih državnozborskih volitev so se vršila v Trstu in po Istri dejstva, katera so nam pričala jasno, da so prišli ob veljavo popolnoma vsi življi, ki z Avstrijo še odkritosrčno mislijo. Na Dunaj so prišli narodno-radikalni poslanci, ki so se tam držali sicer mirno, želeči si pridobiti marsikaj za male-rijalno blaginjo tržaškega mesta in pristanišča, a ko so so vrnili, so je pokazalo, da so imeli prav oni ijudjo, ki so dejali, da ni   pričakovati nič  dobrega  od njih,  ako-
prav se mirno drže. Tukaj potem se je izvršila sprememba na namestništvu, katera nam priča, da se razmere v Trstu prav nifi ne poboljšajo, ne,. ravno bati se je, da se še poslabš »jo. Prišel je grof Goess, ko je Rinaldini šel v pokoj,. Kaj mislite, da se je kaj spremenilo od onega časa?. Prav nič! urot Goess m storil dosedaj še nobenega odločnega koraka v obrambo Slovanov, kateri so menda samo radi tega na svetu, da se jim godi krivica. Baš tako brezobzirno se postopa proti Slovanom kakor poprej in vlada vede se dvomno. Te seje, kar jih je imel dosedaj deželni zbor tržaški, so take, da jim Avstrija ne more in ne sme privoliti, V spominu je še gotovo častilim bralcem, kako se je godilo slovanskim poslancem v Poročil, a sedaj se je preselil deželni zbor v Puhj, in slovanski poslanci so prišli z dežja pod kap. Italijanska večina je sprejela v jedni zadnjih sej .car tako predlog, da se sme v deželnem zboru razpravljali samo v blaženi italijan-janščuu, iu tako je prepovedano poslancem 200.000 istrskih Slovanov posluževali se v deželnem zboru materinščine proti zastopnikom 100.000 (!) Ldiouov. In  galerija skrbi
—  morda celo po inicijativi deželnozliorskega pred,sedmštva ¦ za lo, da slovanski poslanci ccKlokr.it mli do besede ne pridejo. Ko-neciio pa piSe nKeichs\vehr" doslovno: „1 ričakovalo se je v lukajšniih palrijoličnih krogih z vso pravico, da dunajska vlada položi na primeren način na srce gospodom llalijanom v Puljn, da se nahajajo Se v Avstriji, in da na označeno nasilsLvo odgovori vsaj z razpuščenjem deželnega zbora, tiosp. mimslcrski predsednik ima menda važnejih opravil, da bi se mogel brigali za Slovane v Prmiorju. Avslrija pa ne sme dopustili, da bi obnemogli Ie-ti, Avstrijska zahteva je to, ako zahtevamo, da slolisoči cesarju in državi zvestih prebivalcev se ne izročajo" brez vsake obrambe stranki, katero stremljenja so le predobro znana. Ta stranka hoče liveli-rali Primorsko •/. italijanskim ravnilom, ker meni, da dežela lako čim prej dozori za gotove svrhe. (h-el, j,i |,j| |0 ;na Avstriji — katerega greha  ne   bi  bilo  lahko  popravili,
- ako hi država izročila brezobzirnim .sovražnikom lako prebivalstvo, ki je že č.eslo dokazalo svoj palrijotizein na' najsijajueji način, in ki je Vhikilar pripravljeno zastaviti imetje iu kri za čast črnorumene zastavo. Se je čas, da se popravi marsikaj. Naj se porabi ta čas, da ne hude prepozne!"
Mskupu NlroHsuiuy<Tjii so čestitali tudi slovenski poslanci v deželnem zboru Iržaškem z nastopno brzojavko:
Vzvišeni dr. .1. Strossmavor, vladika Djakovo.
Slovenski poslanci Trsl-okolice pošiljajo iiajudanejše čestitke prigodom biserne 'sv. maše — proseči Previdnost Dožjo, naj Vašo Vzvišenost varuje in okrepčuje v hrambo in slavo cerkvi iu narodu! Ivan Nabergoj, Pran Dollenz, Vek. Goriup, Ivan (ioriup, Pran  Kosec, t v. Mar.   Valoveč.
Minole nedelje je dobil gospod Ivan vitez Nabergoj nastopno   brzojavno zahvalo:
Vam   in   vsem ostalim častnim slovenskim poslancem srčna hvala na čestitki. Naj Vas blagoslovi Uog in naj izpolni Vaše   plemenite želje.                     Slrossmaver, biskup.
Tri deželne jezike so iznašli za Hrvatsko, in „Agramer Tagblatl" je dal prostora nekemu oglasu Ivnlke Paar i Kuzman, ki išče pomočnika, veščega t r e h d e ž e 1 n i h j e-zikov na Hrvatskem. Kolikor nam znano, sm.drali je ua Hrvatskem deželnim jezikom samo hrvatski jezik, ali magjarska in nemška brutalnost gresta kot. sestri proti Slovanom vedno jedno in isto pol. Mi (.'oričani pa čutimo drugo.
Slovenski kluh „Slavijc" v Pragi.
—  Hrvalsko-slovenski klub nSlavije", kateri se je ustanovil ob svojem času v Pragi, se ni mogel obdržali, kakor se nam poroča, radi lokalnih razmer in na to si je slovensko di-jaštvo pod pokroviteljstvom blag. gosp. nad-inžetiirja g. Fr. Tomšiča ustanovilo samo svoj klub z imenom „S I o v e n s k i ki u b „Sla-vijet v Pragi*, čegar odbor se je sestavil za zimski tečaj sledeče:
Predsednik: stud. pliil. Ivan Kunšič, tajnik: stud. phil. Dragolin Lončar, blagajnik: stud. phil. Robert Keuda in namestnik : stud. phil. Ivan Žmavc. — Novemu klubu med brati Cehi želimo vse najboljše!
Sprava na Kranjskem. — Med obema slovenskima kluboma kranjskih slovenskih de- i
želnih poslaneev se je doseglo v ponedeljek sporazumljenje v vseh točkah, a poslanci ostanejo še vedno v 2 klubih. Poskrbelo pa se je vzajemno delovanje v deželnem zboru m odboru. Izvoli se skupni odbor, v katerega voli vsak klub po štiri člene. Kar sklene večina tega odbora, veže vse dene obeh klubov. O čemer se ne zjedini odbor, pride v skupno posvetovanje vseh slovenskih po-s ancev. Resolucije zadnjega vseslovenskega shoda so naloge prihodnjega vzajemnega de-. lovanja. Oba kluba sta vezana delati tako, da se sčasoma odpravijo vsa nasprotja v slovenskih strankah na Kranjskem. Spravno pogodbo so med tem menda že podpisali slovenski deželni poslanci Kranjski. »Narod« pa pravi, da ni vse tako, kakor poročajo mni listi o spravi. Torej ne vemo, kako stvar — prav za prav stoji. Za danes izrekamo le nado, da se obistini; kar Slovenci tak6 iskreno želimo — sicer pa izpregovorimo še o tem važnem predmetu v svojem listu na pristojnem mestu nekaj besed.
Gospodinjska šola v Ljubljani. -
U kr. kmetijska družba za Kranjsko otvori menda že s prihodnjim šolskim letom, pod vodstvom šolskih sester v ljubljanskem Marija-nišču prepotrebno gospodinjsko šolo. To važno šolo, v katero se sprejme na leto po li deklet iz boljših kmečkih hiš, bode podpiralo tudi c. kr. kmetijsko minislerslvo. Za napravo šole je proračunjenih 2254- gld. in za vzdrftavanjo letnih 2500 gld. Učila so bodo dekleta poleg veronauka teoretično in praktično gospodinjstva, vzgojeslovja, zdravstva, računstva, naravoznanstva, zgodovine, zlasti pa gospodinjam potrebnega kmetijstva, vrtnarstva, pranja perila, čiščenja obleke itd. Ta šola, kakor tudi ona, katero ustanovi društvo »Gospodinjska šola" za dekleta iz obrtniškega in delavskega slami, bodeta pravi blagodur za deželo.
DumoiistriicIJe  v  Ljubljani. —  0
demonstracijah v Ljubljani poročajo listi raznoterim. Da nemški listi besno na vso mogoče načine, jo samo po sebi umov..x Stvar je pač taka, da so bili ljubljanski Slovenci miriu*, dokler jih niso prišli izzivat nemški visokošolči, na katerih rovnfi mora djali vsak razsoden človek vse posledice, katere so prouzročile njihovo demonstracije, V »Zvezdi" je stalo nobroj množice, kolom' je hotela le pokazati, da tukaj ni prostora, da bi nemški »burši" uganjali svoje burke s Slovenci. Zgodilo se jim ni prav nič — in toliko hrupa!
V omiki Jo napredek, — Prav iz srca nam govori celjska »Domovina* v zadnji številki, da je nam Slovencem najbolj treba tega, da se v gmotnem oziru olrosemo naših nasprotnikov in llačilehjev ter da skrbimo sami za iiaobraženje slovenskega naroda. Naši nasprotniki Lahi iu Nemci dobro vedo, da nas ugonobe najlažje na ta način, da nam za-branjujejo šole. Radi tega pa smo bili pri-morani pomagati si sami ter smo si ustanovili že več zavodov, na katerih se poučuje slovenska mladina v materinščini tam, kjer ji lo branijo naši nasprotniki. Da se pa morejo ustanavljati taki zavodi, v lo svrho je potreba denarja in zopet denarja. Slovenska požrtvovalnost v tem oziru je velika, a upamo, da se še poveča, ker je nam znano, da je še vedno mnogo Slovencev, ki store premalo za take zavode. Pomagajmo si torej sami! Ob jednem pa zahtevajmo prav odločno slovenskih ljudskih, srednjih ter obrtnih šol in končno zahtevajmo slovensko vseučilišče v Ljubljani. — Vsestranske višje izobrazbo, višje omike, višje kulture potrebujemo! Vsi dobri nasledki pridejo potem sami po sebi.
Gospodarstvo štajerskih Nemcev, —
Deželno kulturni odsek dež. zbora štajerskega je priznal, da je regulovanje Mure, katero traje že 25 let, popolnoma ponesrečeno ter da je dežela zapravila vsled lega na stotisoče goldinarjev. Graški listi pa o tem kar lepo molče. Oškodovana ni samo deželna blagajna in davkoplačevalci, temveč škoda je vsled tega še ogromnejša, ker so uničene vse vodne sile. Naj bi slovenski poslanci primerno izkoristili to zadevo nasproti Nemcem, kateri bi v obratnem slučaju vse mogoče laži trosili o Slovencih v svet.
Heimeberg-Seide         A
von 4T» kr. bis fl. 14.03 p. Mel. — mir aclil, weim direkt ab meinen Fabrikcn bezogen — sclmavz, weiss umi favbig, — in <len moderuslcn Geweben, Parbeti umi Dessins. An Privato porto- und sleuerfrei ins Haus. Musler utngchcnd. ii. Hcimeberg's ScMcu-Fabrikcn (k. u. k. Holl.) Ziiricli.
i
Svoji k svojim! -^S
Naznanjam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele, da sem otvoril lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21,  zraven  Paternollijeve knjigarne in loterije. Obljnbnje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani
Anton Pneclj, 68—1                                brivski mojster.
Iva Marsia delavnica
v ulici Morelli  št. 17. v Gorici.
Velika   zaloga kotlov vseh Ivrst.   Baker f kockast v ploščah   in kotli za žganje francoske sisteme. Škropilnice proti peronospori, zagotovljene so-lidnosti in točnosti. Sprejemljejo se vsakovrstna v koilarsko stroko spadajoča dela, kakor tudi nikliranjc sabelj, dvokoles  itd.,  in sicer vse po takšnih cenah, da se ne boji tekmovanja. Prosi se, zapomnili si ulico in številko hiše. Za obila naročila se priporoča udani
Anton Tauaj, 67 26—1                          kotlarski mojster.
100 do 300 gld. mesečno K^rS? „? %
vseh krap s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost. — P- nudbe pod Ludvvig Ostcr-reicher, VIII Deutsche ;asse 8 Budapest. r>::. lu-2
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
t Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu v 64                 Gorici in z dežele.
Prodaja fcavino primeša iz  tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zalaga žveplenk družbe sv. Cirila in
Metoda.
ANTONA VODOPIVCA
gostilna pri
Išče se družabnik
za nstanovitev trgovine z
-•L¦
Isti mora bili narodnjak ter imeti nekoliko tisoč goldinarjev glavnice. 6G S—1                 Prijazne ponudbe pod «Železnar» upravništvu «Soče».
VSe StFOJe za pOljedelStVO. Vnovič znižane ceno! Trijeri (čistilni stioji ?.-i žito) v nuianfni izvršitvi. Sušilnice zi ^:i<ijtr in zi'li-ry':»vi>. Škropilnice proti peronospori.  i-oIh,!^:«   w:.-:.-iv
V.;rm«.r.:ti»v.      :jii -1H    -1
Mialilnicc,  mlini   za  žito,
stiskalnice   (k^.-i   za vino   in
sadje r.'.zli.'i:!li ,-t:-f;tv.  ('IV -.:-!.<!•-
iiv iiiiiiju fLuiii   i,:i(.   li;i'::s.i,   iu-i-
Slamorcznice jafeo lahko za ganiti in po zelo zmernih ceiab. Stiskalnice, za seno in Siarno, ter w-j,o.ri \m. .v-.ik<iv:.-i!i •
0!"1.....*""Z$t>......,;.....;'
,^-?3^  1^-. Ilcllcr na Diiiuijii
""        II .. Praterstrasse 49.
Komisijske zaloge
Mauthnerjevib
JLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
E. Riessner, v Nunski ulici 3a
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča pi-er. duhovščini in slavnemu občinstvu ¦-vojn lii-lno lzilclovalnico umetnih cvetlic z;i \Miko-h-iho rcrUuno potruhe. Ima veliko zalogo naprroh-nih vene-v, /.\ m.tuiSke potrelic, \«J("lo t-vere itd . v-e po zuii'1111 fiini. — N.trunla za divclo izvišii|c toi'110 in ^oliilno. PiiDuio'-! '-lav. »hr-in-Uu tmli hojo iS. d.)              li-kaiiiu irk na perilo.              (V .»¦!.)
Anion Potatzky v Gorici.
Nu sredi Kiišteljii I.                      *
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.                J
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega * blaga ter tkanin, preje in nitij.              <#.
1'OTRKBŠCINK                    |
11 za iiisarniee, kadilce in popotnike. §
Najboljšo sivanko /.a šivalno stroje.  > P(>TI!KIIŠ<'!IXK                    I
za krojače in čevljarje*        *
njice. — Rožni venci. — 3Iuniio * i                          knjižice.                         |
« Hišna obuvala za vse leinc caso, |
*                                 1'MSOb.M.Sf                                »
I Semena za zelenjave, trave in detelje, f
Najbolje   «.skr kri.siijiirji'. pr
Henrik Stibiel,
pekar in sladčičarničar,
1'iazzoUa S. (iiacoiiio, štev. .'J, Trst,
razprodaja
dolielo,   /..i   >I.mi>  in   /,i  razp.-šilj.il.-v !l    povzetju:    v -:ik.«n (-.liii-
Otvorjenje trgovine!
Podpisani  naznanja  slavnemu   sk skelim občinstvu v Gorici in z dežele, da je
Trstu
v
ulici 6hega
se topla priporoča Slovencem v Trstu in z dežele. Q^W
otvoril pri Sv. Roku,  na ulici proti Št.QB
Petru, v lastni hiši št. 30                           Tj8|
trprao z jrtDiDi \\wm
v kateri prodaja vsakovrstno jedilno blago po nT
pošteni trgovski  ceni.  Priporcčaje  se  p. n. V«
občinstvu za obila naroČila se beleži z vsem
spoštovanjem udani
S. 59 8—5              Viiicenc Podgornik.
P. 37 8—1                         trgovec.
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za Cev- ^^m Ijarje, krojaCe in šivilje.  V=-i  stroji za šivilje OJ se vdobe od gld. 32 naprej.                         2ft
VV zalogi imata tudi dvokolesa, nužkeC*!
Bilfe In kolči          J*
Rupestris Monticola, Solonis in RiparijaOJ
Porfalis                        QJ
ter   velik   sortiment  krepkih,   najmo-/|j dernejih                           V*
VRTNIC     31
oddaja- za  polovično   vrtnarsko   cono     -
Josip ištrekelj v Komnu.      C
26 23 -II            Za pristnost jamfi.
;'-'"' ' Prosta zdr&vju škodljivih saovij bobove kava Inri ©dlno Kathrdfner-Knslppova sfadna kava te dišavo in prijetni ukus- Ker pospešuje tek- m je lahko pr^aavijiva, so Kathfeker-SCosippova hladna /kava !akr-2uje žo l&.a. jednako dobro za odrasle in btrofce. Z ozlrom na zdravje \tt varčnost bi pristne „Kathr©ln©r-ieve" kavs.ne smelo nedostajati v nobenem gospodinjstvu,
¦iv.:^"-. "Svari se psratl ničvi^dsiimi ponaredbami:-
I

v&&^MrMJ<&i
LiNIMENT. CAPSICI GOMPOS.
iz Riehterjeve lekarne v Pragri
pripoznano loi izvrstno bol ublažujočo mazilo; za ceno 40 kr.. 70 kr. in l gld. se dt>bi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v oris. steklenicah z našo zaščitno znamko, s „$idrom" namreč, iz R IC H T K KJ E V K lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno ^4 iS—17      znamko.
41 Richterjeva lekarna „pri zlatem levu'
,PB"'-   _____i&a.