296
Šolske stvari.
0 realkah po Štajarskem, Koroškem, Kranjskem
in Goriškem.
Opomin tistim našim bravcem namenjen, kterim ni znana osnova naših realk: Realke so ali samostojne ali nesamostojne; samostojne so ali više s 6 razredi ali niže s 3 razredi; nesamostojne, to je, z glavnico sklenjene, z dvema ali tudi tremi razredi. Samostojne više realke okoli nas so: v Gradcu, Celovcu in Gorici; samostojna nižja realka je: v Ljubljani; nesamostojne realke so: v Celji, Mariboru, Beljaku in Trstu.
Rade bi „Novice" o vseh imenovanih realkah kaj povedale, al ni se jim vsrečilo, da bi bile dosihmal dobile dotične naznanila od vseh. Jako bi nam ustregle učilnice iz vseh slovenskih krajev, ako bi blagovolile v prihodnje pošiljati nam svoje končne naznanila.
Za letos sledi razgovor o naslednjih:
Statistični spregled.
		učencev					v					
Realka	učiteljev	slovenc.	neme.	lahov	druzih	vkup	Štipendije znašajo		UČnina		Vpisnina	
							gld. j kr. ! gld.  | kr.				gl. | kr.	
samostojna viša v Gradcu	18	23	338	10	5	376'	•i		3		4	
samostojna viša v Celovcu	15	51	198	7		256	1031	70'	1775		2	_
samostojna viša v Gorici	14					231"	2	>	3		4	
samostojna niža v Ljubljani	91	99	532	10	_	162	3		12404		191	105
nesamost. niža												
v Celji	3	—	¦*¦"¦	—	—	87	—	----	—	—	99	
297
I.   O visi realki v Gradcu.
1.   Letopisnik naznanja imena le tistih učencev, ki so se izvrstno učili, ter vse le statistično razreduje po narodnosti (glej v spregledu), po veri (bilo je 353 katoličanov, 20 protestantov in 3 razkolniki); po rojstnem kraji (bili so učenci iz 16 avstrijanskih Jkro-novin, vrh tega iz Nemčije 10, iz Italije 5 in iz Crno-gore 1; po napredku, iz česar posnamemo le toliko, da 43 učencev ni dobro zvršilo razreda, v kterem so bili.
2.   Štipendije so vživali trije učenci, koliko pa, letopisnik ne pove; pripoveduje nam pa, da je društvo, osnovano za uboge in vredne realne in tehnične učence, preskrbelo jih 143 s potrebnimi šolskimi rečmi. To društvo ima že 4031 gold. istine (kapitala) in 336 gold. gotovega dnarja. Ud tega društva je, kdor na leto plača 2 gold. 10 kr.; društvo šteje 158 udov in temeljiteljev. Vrh udovskih doneskov sta v spomin 501etnico štajar-skega Janežišča (Joaneum) podarila visokorod. grofinja Ana Meranska in njen sin Franc vsak po 1000 gld. Pa tudi od druzih strani je došlo mnogo podpore. Pač hvale vredno društvo, kakoršino bi bilo tudi za Ljubljano jako koristno!
3.   Učnine na graški realki do sedaj ni bilo; ali štajarski deželni zbor je v 20. seji 1863 sklenil, da ima učenec nižje realke, kteri ne skaže svoje revščine in dobrega napredka, odsihmal učnine plačevati 8 gold. na leto, učenec više realke pa 12 gold.
4.   Je letopisnik ne naznanja, pove pa, da vsaki učenec, ki se vnovič zapiše, plača 2 gold. 10 kr. vpisnine, in 40 kr. za črnilo, ki ga dobiva v šoli.
Opomin. Zunaj nemščine, ktere se je, se ve da, učil vsak učenec, so se v treh razredih po 3 ure na teden učili še trije jeziki: slovenščina, francoščina in laščina; zraven nemščine se mora vsak učenec še enega izmed imenovanih učiti; kterega, je na voljo dano starišem. Slovenščino je učil g, Tom. Janežič, pisar v Janežiščini bukvarnici.
II.   O visi realki v Celovcu.
1.   Vrh štipendij je učencem še 400 gold. podpore od druzih strani došlo.
2.   Je program ne naznanja.
S celovško realko so bile sklenjene:
a) nedeljska šola za obrtnijske in rokodelske učence, kterih je 130 naštetih;
b)delavničnašola, v kteri se je 57 realkinih učencev djansko učilo raz vrstnih obrtnij; o tej djanski učilnici vvodni spis sporočuje.
c)kupčijskašola za kupčijske učence, kterih je bilo 81.
III.   O visi realki v Gorici.
1.   Letopisnik ne razreduje učencev po narodnosti, ampak le po veri (bilo je katoličanov 218, razkolnik 1, luteranje 4, in judov 8), po rojstnem kraji (bili so učenci iz 11 krono vin, iz Italije 6 in 1 iz Nemčije), in po napredku (57 učencev ni dobro zvršilo razreda).
2.   Letopisnik jih ne naznanja; pripoveduje nam pa, da je mestno županijstvo 17 učencev preskrbelo z bukvami in druzimi šolskimi potrebščinami; vrh tega je še 42 gld. 80 kr. pomoči došlo iz neke „besedeu ubozim učencem.
Vrh, tega iz letopisa še to-le posnamemo:
a)  Šolskim naznanilom je predstavljen v laškem jeziku spis: „Dei radicali organici e della loro impor-tanza teoretico-pratica", spisal g. Nikol. Tesari.
b)  Vsled ukaza visoc. državnega ministerstva od 2. septembra 1862 št. 9119 se je kršanski nauk v 1. razredu učil v obeh maternih jezikih, namreč slovenski in laški.
c)  Slovenščina se je v maternem jeziku v treh nižjih razredih učila po 3 ure na teden, v treh viših pa po dve uri.
d)  Letopisnik dalje naznanja o storjenem predlogu, da bi se ustanovil še poseben laško-slovenski razred, v kterem bi se Lahi učili slovenščine, in Slovenci laščine.
e)  V 3. in 4. razredu se je v laškem in slovenskem jeziku učila kmetijska kemija, sadjo- in čbeloreja. Deželni zbor goriški je 23. marca 1863 mestnemu župa-nijstvu 15.000 gold. iz deželnega zaklada zagotovil za razširjanje realkinega poslopja, sklenil ustanoviti posebno kmetijsko šolo in njenemu učeniku odločil 1200 gold. plače}, njegovemu pomočniku pa 600 gold. — Slava ta-cemu deželnemu zboru, ki zdatno pomaga visi omiki v kmetijstvu!
fj Pisava imen je   pravi   galimatias  ali  prava me-šanca iz laščine, slovenščine in nemščine, g) Z goriško realko ste bile sklenjene:
1.  večerna kupčij ska šola, za ktero skrbi kup-čijska zbornica; o nji vodstvo toži, da se je je malo učencev vdeleževalo, toraj vodja trgovcem v spomin kliče §. 95 obrtnijske postave od 1. maja 1860.
2.   nedeljska šola za obrtnijsko risanje, ki se ga je učilo 80 učencev.
IV.   O nižji realki v Ljubljani.
1.  Vsi Slovani.
2.  Po imenih soditi, jih pač ne more toliko biti.
3.  Pač čudno! Ako se prav spominjamo iz svoje mladosti sem, je precej štipendij, ki niso odločene kaki posebni učilnici, odkod tedaj to, da se našim ubožnim realcem ne dele? — Tudi druge pomoči jim je sila malo došlo. Da bi tukajšnje pomočno obrtnijsko društvo tudi letos ne bilo podarilo 50 gold. ubozim učencem za šolske potrebe, bi celo nobene ne bilo. Od kod to, ko je vendar znano, da so Ljubljančanje ubozim jako darežljivi? Menda od tod, ker ni znano, da je veliko ubozih učencev na realki. „Novicam" pa je znano, da so že enekrat g. učitelji sami učnino plačali za kacega pridnega učenca, ki je ni zmogel, in marsikaj bukev in papirja razdelili med uboge. Da bi se pač vprihodnje kaj več dobrotnikov našlo! Ali bi se ne dalo osnovati društvo, graškemu enako?
4.  in 5. Polovica učnine (620 gold.) in vsa vpisnina (191 gold. 10 kr.); skupaj toraj 811 gold. 10 kr. je dorastlo realkinemu zavodu.
Slovenski učenci so se kršanskega nauka učili v slovenskem jeziku.
Z ljubljansko realko je bila sklenjena nedeljska šola za rokodelske učence, v kteri se je učilo risanja 133, nemščine in računstva 41, zemljopisja 41, fizike 19, kemije 19 in zemljomerstva 32 učencev, bilo je toraj vseh skup 285 učencev.
Realkinemu programu na čelu stoji: „Slovenska slovnica v spregledih", sestavil g. Anton Lesar, o kteri so „Novice" že govorile.
Pisava imen je veliko pravilniša kakor je prejšnje leta bila. Upamo, da bo prihodnje leto opustil še te nedoslednosti, ki se letos nahajajo v njem.
V.   O nižji realki v Celji.
Ona nima svojega lastnega programa; ker je nesamostojna , so tudi njene naznanila sklenjene z glavnič-nimi. Vrh tega, kar kaže spregled, iz njega še to zvemo, da je v nji vpeljan g. Lesarjev katekizem, kterega so toraj rabile vse tri kranjske gimnazije, ljubljanska in celjska realka. Za trdno se zanašamo, da ga prihodnje leto vpeljejo po vseh dotičnih učilnicah.