Celje in Celjski okraj. Naš deželni zbor je v avoji aeji, dne 19. novembra 1889 aklenil postavo, naj se mesto Celje loči iz okrajnega zaatopa in naj ta po atava stnpi v veljavo z dnem, ko ae razglaai. Z njo je pač uatregel želji nemakib Celjskih mestnih gospodov ; ti ao pri volitvi v okrajni zastop propali, vsled tega pa je okrajni zaatop poatal jim zopern do dna njih nemškega sroa. Kakor je znano, izrekli ao se zoper to željo nemških Celjanov jako odlo'-no že slovenski poslanci v deželnem zboru. Ali nemška večina je ustregla vse eno brčnej želji Celjanov, ter je aklenila zakon, da ae izloei mesto Oelje iz okrajnega zaatopa. Zato je pa tudi okrajni zastop v svoji seji dne 20. januvarija 1890 sklenil izjavo proti temu aklepu deželnega zbora in sicer na c kr. nameatniatvo ter v njej poudarja blizo to-le : Le-ta sklep ge je v dež. zboru storil samo valed jako povrsne prošnje, katero je vložil slavni mestni zastop Celjski, a prav bi ae bilo brž spodobilo zaslišati prej tudi aam okrajni zastop, v katerega spadajo tudi vae kmetake občine Celjskega okraja, in te so gotovo bistveno zadete v tem vprašanji. V računu o dobodkib in stroških leta 1888 se kaže, da je bilo v tem letu dohodkov, s 25 °/0 prikladami na direktne davke vred, 42.407 gld. 53 kr., stroškov pa 41.182 gld 9 kr. Med njimi znašajo stroški za vzdrževanje ceat, za cestnike m delavce '/» gld. 19.133 gld. 14 kr, šolake doklade 7 0/p 9826 gld. 67 kr., stroški za uravnavo Savinje 4271 gld. 60 kr. Že iz teh številk je razvidno, da ao bremena našega okrajnega okraja prav velika, posebno atroški za okrajne ceste, od katerih se najveci del združuje ravno v mestu Celji tako, da ima Celje od teh cest največ dobička. ali pa vsaj toliko, kakor katerikoli trg ali vas v tem okraji. Po vsej pravici morajo torej vsi ti stro- ški tudi ostati vkupni, to je, mesto Celje bode moralo od teb stroškov vselej doplačevati del, ki na nj spada; ali tudi administracija teh cest pouzročuje stroškov, ki ao izraženi v plači tajnika, v najemnini in drugib atroških za piaarno, v potnih atroških itd. Okrajni zastop daje tudi štipendije In različne podpore, ki so celenm okraju z mestom vred na korist. Opozarjamo, da je celo prejšnji slavui okrajni zastop dovolil pndvzetnikoma pl. Lapp u in Klemensieviczu za zidanje železnice Celje-Velenje zneaek za 40.000 gld. O tej obljubi se aedaj ne izreče, jo-li še ima za obatoječo, toda na noben način ne bi mogel sedanji okrajni zastop, ko bi ae od njega ločilo mesto, na-se vzeti tako velikanskega dolga, če bi se sedaj mesto Celje brez vaake uredbe naravnib in postavnib stroškov izpustilo iz okrajne zaveze. Opozoi-ujemo le na točko 3 deželne postave od 17. decembra 1874, št. 31. drž. zak. iz leta 1875, po katerem se morajo pri vsakem razdruženji jedne občine v več občin, prej ko ae izreče ločitev, natanko vrediti vsa vprašanja o prejšnjem vkupnem preuioženji in o vkupnih bremenib, in le-ta načela morajo veljati se ve, da tudi, če se boče ločiti jedna občina iz okraja. Enaka načela tudi izraža § 20 deželnega reda o priliki, ko so vse dolžnosti prejšnjih stanov prešle na deželni zbor in v katerem je tudi določno izraženo ono načelo zaradi izločitve okrajev. Namenjeno pretrganje ^veze med okrajem in Celjsko mestno občino bi pouzročilo silne zmešnjave in prepire. Celjako meato je vložilo prošnjo za izločitev od okraja le zato, ker je takozyana nemško-liberalna stranka pri- zadnji volitvi v okr. zastop oatala v manjšini, in slavni jdeželni zbor to sprevidevši, bi moral po našefri menjenji že principijelno zavrniti proanjoj^ker *pa je ni zavrnil, pričakujemo od visoke vlade, da bode apoznala nevarnost, katera leži .v prizadevanji, da stranka, katera pri volitvi ostane v manjšini, hoče izstopiti in razruaiti dotično na pod- lagi konstitucionalizma osnovano korporacijo! Ako ae takim prizadevanjem manjšine ustreže, bi to ruaenje državnih korporacij s časotn moralo v nevarnost apraviti organizacijo države same. 0 vsem drugem opozarjamo na izjave, katere so atorili o tem predmetu deželni poalanci in kmetake skupine našega okraja v deželnem zboru, izjavljamo. da se popolnoma strinjamo z nazori, katere so oni izrazili v visoki deželni zbornici.