5 Za izpolnitev načrta kmetijske proizvodnje celjske občine Ljudski odbor celjske občine je na svoji zadnji seji sprejel načrt kmetijske proizvodnje za naslednje leto. Načrt je zelo zahteven, saj predvideva povečanje proizvodnje kar za 21 odstotkov v primerjavi z letošnjim letom. To pa je postavka, ki zahteva tako od kmetijskih go­ spodarstev kot tudi od zadrug in njihovih članov veliko naporov in zavestnega sodelovanja, zlasti v ko­ operaciji. Ni namreč naključje, da je bilo mogoče planirati takšno po­ višanje kmetijske proizvodnje le na osnovi uspehov in seveda predvide­ vanj v odnosih med zadrugo in kmetom. V zvezi s tem sta oba zbo­ ra občinskega ljudskega odbora sprejela tudi nekaj sklepov, ki se nanašajo tako na ljudski odbor, ozi­ roma pristojni organ, kot na kme­ tijske zadruge in gospodarstva. V okviru občinskega načrta kme­ tijske proizvodnje za naslednje leto so zadruge in kmetijska gospodar­ stva prav te dni zaključila sestavo svojih planskih nalog. Značilno je priporočilo, po katerem naj zadruge in gospodarstva podvzamejo vse ukrepe organizacijskega, investicij­ skega, kadrovskega in komercial­ nega značaja, da bo plan v kmetij­ stvu prihodnje leto v celoti dose­ žen. Tako bodo kmetijske zadružne organizacije na območju celjske občine še do 15. novembra sklepale pogodbe o proizvodnem sodelova­ nju. Zelo važno je tudi priporočilo, da naj kmetijske zadruge in gospo- Ijenih normativov in kalkulacij ter seveda lastnih izkušenj načrt agro­ tehničnih ukrepov. Ta plan naj za­ jame vrsto in količino semen, umet­ nih gnojil ter zaščitnih sredstev za vsako kulturo posebej in skupaj. Po sklepu morajo zadruge in gospodar­ stva izdelati te načrte ter jih po­ slati svetu za kmetijstvo pri občin­ skem ljudskem odboru najpozneje do 30. novembra. Posebno poglavje se odpira z re­ alizacijo investicij v kmetijstvu. Giede na nekatere slabe izkušnje, ljudski odbor priporoča investitor­ jem, da pravočasno izdelajo inve­ sticijske programe, kajti le-ti mora­ jo biti potrjeni in revidirani naj­ pozneje do zadnjega januarja pri­ hodnjega leta. Dolžnost kmetijskih zadružnih organizacij in gospodarstev pa je še, da izdelajo plan tržnih viškov po vrsti in količini pridelka ter ča­ sa dobave. Rok za to nalogo je po­ stavljen na 15. december letošnjega leta. Po tem času pa naj preskrbo- valna in druga podjetja sklenejo po­ godbe za te viške. Ne gre z glavo skozi zid Kdor ne verjame besedam, se včasih o resnici prepriča na lastni l(oži. Talio se je letos pripetilo tistim kmeto­ valcem, ki so hoteli povpra­ ševanje po krompirju za ozimnice izrabiti za izreden dobiček. Nekoliko slabša le­ tina krompirja je povzročila precejšnjo zmedo, ki so jo hoteli nekateri kmetje kar najbolje obrniti v neupravi­ čen zaslužek. Pri tem jim je bil v pomoč del ravno tako nerazsodnih potrošnikov, zla­ sti pa številni nakupovalci. Eni in drugi niso verjeli, da bo krompirja dovolj, če ne domačega, ga pa bo skupnost poskrbela iz uvoza. In to, kar niso pričakovali, se je zgo- dUo. Kakor je bilo rečeno, je država v trenutku, ko ni bilo mogoče pri kmetovalci ob­ držati cen v normalnem raz­ ponu, uvozila velike količine krompirja iz Poljske. Cena na trgu je hitro padla. Ti­ stim, ki so v nezaupanju pre- plačevali krompir, ni pre­ ostalo drugega kakor da so se vgriznili v ustnice, kmetje pa so začeli nakladati krom­ pir, ki so ga že spravili v kleti in ga prodajati kmetij­ skim zadrugam. V našem listu smo pred kratkim pisali o tem. Ven­ dar, kakor vse kaže, neka­ teri ne bodo mogli vnovčiti pridelka, vsaj ne po ceni, ki bi jim bila všeč. Tu je v vpraševanju tudi morala. Razumljivo je, da ob slabših letinah pridelki ne morajo biti po istih cenah kakor v nasprotnih primerih. Vendar je normalno, da bi tak izpad pridelka moral ču­ titi samo potrošnik. Zakon ponudbe in povpraševanja je sicer dejanski regulator cen, vendar v obeh smereh. Za take slučaje, ko za izpad ni nihče kriv, naj tudi ne bo neupravičenega prelaganja bremena na rame drugega. c. k. ZIMA BO KRATKA IN HLAD:IA predvideva znon metereolog Boris Koljčicki Kakor se zima naglo približuje, toliko bolj se ljudje zanimamo, kaj nam bo prinesel četrti letni čas. Bo zima dolga? Bo hud mraz? Na ta vprašanja odgovarja eden najbolj priznanih jugoslovanskih meteorologov Boris Koljčicki takole: Vremenske napovedi za letošnjo zimo, vsaj za celo daljše obdobje, še niso končane. Zavoljo tega je težko dati prognozo, ki bi točno predvidevala vreme v naslednjih štirih, petih mesecih. Vendar vse ka­ že, da bo letošnja zima močno po­ dobna oni iz leta 1953. Najprej vzporedimo letošnjo je­ sen z ono pred šestimi leti. Obe sta bili zelo topli in lepo vreme se je držalo do konca oktobra. Letos, kot pred šestimi leti, je bil vodostaj rek zaradi pomanjkanja dežja zelo ni­ zek. V začetku novembra pa je vdrl k nam arktični zrak in povzročil večje padavine. Te vzporeditve nas navajajo k sklepanju, da bo v novembru vsaj nekajkrat precej mrzlo, hladen veter in slana nista izključena, ob kon­ cu meseca pa bo zapadel tudi sneg, toda ne v velikih količinah. Obdobje »predzime« bo trajalo nekako do dvajsetega decembra. Tedaj pa bo nastopila prava zima, ki bo zelo ostra, s hladnimi vetrovi, nizko temperaturo in debelim snež­ nim pokrivalom. Najgloblje bo temperatura padla v januarju in do sredine februarja. Živo srebro bo padlo tudi do 20 sto­ pinj pod ničlo. Toda v drugi polo­ vici februarja bo zima popustila in v marcu lahko pričakujemo pravo pomlad z nekaj vmesnimi ohladitva­ mi. Po mnenju meteorologa Kojčicke- ga se nam torej obeta kratka in pre­ cej ostra zima ter razmeroma zgod­ nja pomlad. KOMUNALNA DEJAVNOST V BRASLOVCAH Z urejevanjem asfaltirane ceste dobivajo Braslovče novo podobo. V ta namen je prispevala kmetijska zadruga Braslovče 2 milijona dinar­ jev, žalska občina pa tudi toliko. Dela so še vedno v polnem teku, imajo pa še lepe načrte za boljšo ureditev trga. Uredili so že vodo­ vod v trgu, za kar je bilo opravlje­ no mnogo prostovoljnih ur. Tudi vaščani Malih Braslovč si želijo na­ peljati vodovod. Upamo, da bodo sčasoma uspeli. Popravili bodo tudi ceste II. in III. reda in so v ta na­ men zbrali že 1,5 milijona dinarjev. V kratkem pa bodo začeli s prevo­ zom gramoza. Za ta prevoz gramo­ za so zadružniki na zadnjem obč­ nem zboru prostovoljno odstopili traktorske ure! V načrtu imajo tudi izpeljavo podzemeljskega telefon­ skega kabla in to vsaj v trgu. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH KMETIJSKIH ZADRUG: Braslovče na čvrsti poti napredka Braslovška zadruga je najmočnejša v našem okraju. Na razsežnem ozemlju od Vranskega do Letuša in Kokarja, pa z vrha Dobrovelj in do Savinje združuje okoli 345 kme­ tij na površinah okoli treh tisočev hektarjev«. Od tega je v zadrugo vključenih okoli 1.300 hektarjev obdelovalnih po­ vršin in približno 1.400 hektarjev gozdov ter pašnikov. Ob­ delovalne površine se delijo na 560 hektarjev ornih in 630 hektarjev travniških površin, ostalo so sadovnjaki, vrtovi in podobno... Letošnji uspehi, zlasti pa uspehi na področju pogodbenega sodelovanja, uvrščajo braslovško kmetijsko za­ drugo med najboljše v okraju. Zato poglejmo k njim, kaj in kako delajo. Franc Marolt iz Zgornjih Gorč je napreden kmet in član zadruž­ nega sveta. Ves njegov hmelj je bil med najboljšim, v hlevu pa že ima dovolj živine, čeravno še ne po teži. — Vse gre, je dejal, le hoteti in razumeti je treba! — Upravnik Janko Cvikl je imel kaj pokazati. Za zadružnim po­ slopjem so letos uredili skladišče za reprodukcijski material in od­ kup. Tu je tudi strojni odsek, v zgradbi sami pa uprava in hranil­ nica. Cez trg vodi asfaltirana cesta, ki je zadrugo stala štiri milijone, v tem času pa urejujejo prosvetni dom, ki je vse do letos bil skladišče skozi dvoje deset­ letij. Poleg dvorane bo v tej stav­ bi tudi več stranskih prostorov za razne namene. Letos so dogradili tri sušilnice in zadružni dom v Letušu. Zadružni odsieki ene najstarej­ ših zadrug v okraju (obstaja nam­ reč že od leta 1922) so zelo uspeš­ ni. Zadružna hranilnica in poso­ jilnica je v pretečenem obdobju »obrnila« nad 40 milijonov vlog. Razen manjših zneskov obraču­ nava zadruga s člani ves denarni promet preko obračunskih knji­ žic. Strojni odsek ima sedaj 24 trak­ torjev, tri male ročne traktorje za višinske predele, dva takšna mala traktorja pa bodo še kupili. V letošnjem letu so opravili okoli 22.000 traktorskih ur, pa jih je ob »špicah« še vedno lovilo, kajti strojno obdelovanje je prodrlo v širino. Težišče odkupa odpade na hmelj, les, živino in nato na polj­ ske predelke drugih vrst. Pod hmeljem imajo 278 hektarjev, letos pa jih bodo • zmanjšali za okoli 40 hektarjev. Pohvalijo se lahko z zelo dobro kvaliteto hmelja. Ob strogih kriterijih od­ kupa imajo nad 85 odstotkov prve in druge vrste. Pridelek je znašal okoli 400 ton hmelja, pridati pa je treba še okoli 30 do 40 ton, za katere bo DOZ Izplačal odškod­ nino za izpad, ki ga je povzročila toča. Moč zadruge lahko merimo tudi po skladih, ki so letos znašali skupaj okoli 40 milijonov dinar­ jev. Poleg že omenjenih del skrbi braslovška zadruga tudi za ure­ ditev poljskih cest in podobno. Letošnja široka akcija za kom­ pleksno pogodbeno sodelovanje je v braslovški zadrugi prav tako zelo uspešna. V začetku so skle­ pali pogodbe v vaseh, pozneje pa se sklepanje odvija na sedežu zadruge. Do začetka tedna je od 345 hmeljarjev sklenilo pogodbo že okoli 250 hmeljarjev, zato me­ nijo, da bo sklepanje pogodb za kompleksno kooperacijo končano že do konca tega tedna. 120 hek­ tarjev z visokorodnimi pšenicami posejanih njiv presega plan. Te­ žave bodo le pri planu za odkup živine, ker zadružniki stremijo, da bi čim hitreje dosegli predvi­ deni stalež. Prvi primeri ponudb zemlje v prodajo in odkup priT bližu jej o zadrugo času, ko bodo lahko ustanovili tudi zadružno ekonomijo. To pa bo možno iz­ peljati ob primerni arondaciji, ki je med članstvom predmet vedno večjega razpravljanja. Nekoliko trši oreh predstavljajo kmetje v višinskih predelih, predvsem po pobočjih Dobrovelj. Toda prej ali slej bodo tudi oni spoznali,'da bo treba stopiti v korak z naglim napredkom v dolini. J. K. Skozi Braslovče so letos asfaltirali cesto. Za vselej so rešeni nad­ ležnega prahu po zaslugi kmetijske zadruge, katere skrb ni samo kmetijska proizvodnja, temveč tudi kulturni in komunalni napredek podeželja. Sodobno gospodinjstvo VAŠA DOBRA POMOČNICA Nova številka revije Sodobno gospodinjstvo, letos že deveta po vrsti, nam v uvodniku prinaša članek o vtisih s potrošniškega sejma v Kranju. O njem smo se sicer seznanjali že sproti po dnev­ nem časopisju ali pa smo ga celo sami obiskali, vendar je priču­ joči prispevek pisan s stališča gospodinje, je pa obenem tudi in­ formativnega značaja in nam to­ rej posreduje vse, kar smo morda sami prezrli. Ali tehnični pripomočki lahko prevzamejo breme gospodinj, ali pa bodo one do neke mere vedno morale tudi same delati, nam po­ jasnjuje eden od prispevkov v tej priljubljeni reviji. Gospodinje bi bile prav gotovo zelo vesele, če bi se v naših trgo- vilki in morda prispevale k ures- skimi potrebščinami pojavil v kratkem tudi strojček za mešanje in gnetenje. No, morda se nam to tudi obeta, vendar zaenkrat še iščejo proizvajalca za takšen apa­ rat. Podrobno se lahko tudi s tem seznanite v letošnji deveti šte­ vilki in morda prispevati k ures­ ničitvi te zamisli še kakšno lastno. Imate hladilnik? Ga pravilno negujete in uporabljate? Ali znate ceniti to dragoceno pridobitev to­ likanj, da boste vse naredile, da ga kar najdlje ohranite brezhib­ nega? Glede opreme stanovanj smo se končno premaknili z mrtve točke, ko smo se vsa leta pri ureja­ nju zanašali le na svoj okus, na­ svete in ideje drugih, le včasih pa smo se poglobili tudi v kakšno strokovno razpravo, ki nam pa tudi ni mogla dosti pomagati, saj nasveti strokovnjaka niso mogli v vsem ustrezati našemu pohi­ štvu, ^ostorom, željam in mož­ nostim. Ce sedaj opremljate svo­ je stanovanje, bodisi z novim, svetlim ali pa še starim babičnim pohištvom, se lahko o tem .p>06ve- tujete z arhitektom, saj je revija uvedla novo rubriko, kjer vam bo arhitekt na tovrstna vprašanja izčrpno odgovarjal. Prav s tem v zvezi kaže prebrati tudi sesta­ vek o okrasnih blazinah, ki so •okusnejše kot večina okraskov, ki jih razstavljamo v stanovanju, saj so poleg tega tudi praktične. •Kaj je vzrok utujenosti pri že­ nah? (Ddgovore boste našle v So­ dobnem gospodinjstvu in mogoče boste odslej tudi vi zvečer radi nekoliko »potegnili«, ker ne boste več tako neznansko utrujeni. Šolske otroke je pač najteže obleči, da so lepo, praktično in f>oceni odeti. Morda vam bo kakšna izmed skic v tej številki revije pomagala iz zadrege. Jedilni pribor se s časom prav tako spreminja kot vse ostalo. Nove, moderne oblike so prak­ tične in, če ga boste v kratkem kupovale, izbirajte med moder­ nim najmodernejše, zlasti, ker tega ne kupujete pogosto. S področja prehrane prinaša revija navodila za vzimovanje sadja in zelenjave, poleg tega pa še vrsto receptov za pripravo pi­ ščancev. Ce imate mešalec vam bodo tovrstni recepti prinesli spremembo, zato jih le dobro preberite. Na koncu bodo vsi, ki so po­ slali na uredništvo kakšne dopise, našli tudi odgovore in za name­ ček nekaj navodil za kvačkanje. Revija izhaja vsak mesec, letna naročnina pa je štiri sto dinarjev. Je najboljša svetovalka in prija­ teljica vsaki ženi, tako tisti, ki se v gospodinjstvu šele poskuša, kot oni, ki že deset let sleherni dan opravlja isto delo, vendar je tudi marsikatera izmed teh, kljub praksi, ki si jo je v tem času pri­ dobila, priznala, da je delo zadnje čase laže in, da se je kljub vse­ mu še marsikaj naučila prav iz revije Sodobno gospodinjstvo, saj nam o vsakem posameznem pro­ blemu posredujejo svoje mnenje priznani strokovnjaki, ki jim pač moramo priznati, da vedo več kot mi. „ POLONCA" NOVA TRGOVINA ZA NOGAVICE 2e dolgo smo si želele posebno prodajalno z nogavicami, kjer bi lahko natančno izbrale, proda­ jalke pa bi. nam lahko posve­ tile več časa, saj so v drugih trgovinah preobremenjene in kljub prizadevanju ne morejo vsakomur ustreči tako, kot si to želi kupec in uslužbenka sama. Trgovine pa smo tembolj vesele zato, ker je to prodajalna polzel- skih nogavic, ki so že dolgo po­ jem kvalitetnih izdelkov. Prav te nogavice pa smo včasih zaradi povpraševanja zaman iskali dru­ gje. No, sedaj jih ne bo primanj­ kovalo. Nasprotno, za začetek nam je tovarna poskrbela nekaj novih presenečenj. To so med drugim raztegljive nogavice razr- nih debelin in nians rjave barve, da jih bodo lahko nosile žene, ki nočejo gizdavih svetlih in tankih nogavic Bolero, obenem pa bodo mamice med njimi našle primer­ ne nogavice tudi za svojo šolarko, ki se ji tanke nogavice še ne po­ dajo. Vse vrste kratkih nogavic, tako moških kot za enoletne malčke, raznih velikosti in barv hola-hop žabic, vrsta ženskih nylon nogavic, svetlih, temnih, tankih in debelejših, pri tem pa vsestransko trpežnih in lepih, ko­ lekcije kravat in nogavic za može, vse to nas preseneti še bolj kot nas je pred dnevi trgovina Po­ lonca sama, ko se je brez pred­ hodne reklame majhno in okusno opremljena znašla v Stanetovi ulici. Veseli smo je kot le kaj, ob­ enem pa je tako lepo urejen lokal v ponos našemu mestu. Družbena prehrana v Slov. Konjicah Precej kritično je v Slovenskih Konjicah vprašanje družbena pre_ hrane. Konjiško gostinsko podjet­ je s tremi poslovalnicami in eno privatno gostišče sicer zadoščajo za gostinske usluge, nikakor pa ne morejo zadovoljiti abonentov, ki so že zdaj abonirani in vseh, ki bi se še abonirali, če bi bil v Ko­ njicah obrat za družbeno prehra­ no. 'Morda bo vprašanje rešeno, ko bodo zgradili hotel. Toda zanj — četudi je lokacija že določena — še vedno nimajo sredstev. Ka­ zalo bi, da bi konjiška podjetja prispevala za izgradnjo obrata družbene prehrane nekaj sred­ stev, a to bo precej težko, kajti vsa podjetja so v remontu in ra­ bijo večino sredstev zase. Vendar bo ta problem treba nekako re­ šiti, saj moramo vedeti, da po­ trebuje deloven človek prvenstve­ no pošteno in redno hrano, če hoče dobro delati. Konjiški gostinci bodo zavoljo splošne podražitve podražili po­ vprečno za petnajst dinarjev go­ stinske usluge za posamezna je­ dila, abonenti pa bodo še v pri­ hodnje plačevali enako. V ŽALCU NOVA VETERINARSKA AMBULANTA v nedeljo dopoldne so v Žalcu odprli novo veterinarsko ambu­ lanto. Na majhni slovestnosti ob otvoritvi so se v prostorih ambu­ lante zbrali zadružniki iz okolice, predstavniki kmetijskih zadrug iz žalske občine in ugledni gostje, med njimi predsednik občine Tone Delak, sekretar občinskega komiteja Ivan Kovač in drugi. Nova veterinarska ambulant; je bila v Žalcu res potrebna, sai so doslej veterinarji s tega po­ membnega kmetijskega področja delali v neprimernih prostorih. Dr. Veber v novi veterinarski ambulantL Ambulanta je bila namreč name­ ščena v zasilnih prostorih in ni imela potrebnih stranskih prosto­ rov. Razen tega z vedno večjim pomenom živinoreje in istočas­ nimi ukrepi za bistveno povečanje števila živine na tem območju je bila potrebna za ureditev vete­ rinarske službe v žalski občini še stopnjevana. Ambulanto so gradili dve leti in se pri tem srečali z mnogimi težavami. V tem primeru, kot tudi v mnogih drugih, je znova prišlo do veljave koristno sode­ lovanje med občino, poslovno zvezo, zadrugami in podjetji. Vsi so pomagali, da so si veterinarji končno lahko uredili ambulanto. Zlasti pa je treba pohvaliti pri­ zadevanje in doprinos žalske po­ slovne zveze in predvsem priza­ devanje občine. Veterinarska ambulanta v Žalcu je stala okoli 9 milijonov. Pro­ store so razdelili smotrno in uredili tudi vse potrebne pomožne prostore (laboratorij, prostor za instriunentarij, hleve in podobno). Zgraditev nove veterinarske am­ bulante je hkrati tudi priznanje veterinarjem s tega območja, saj so v preteklem obdobju kljub težavnim pogojem dosegli zavid­ ljive uspehe pri umetnem ose­ menjevanju in tudi lepe uspehe v zaSčitni in kurativni službi.