Tri pesmi OGLEDALO zvita čaka gola kača z ognjem ki se v njej budi gleda sliko ki se vrača in na steklu izhlapi zvita čaka gola kača dolgo gleda svoje polje vznožje hribov in gora tja v žametno vesolje v ogledalu iz srebra dolgo gleda svoje polje vase kliče lačne tiče naj jo nesejo na pot v črno dušo da prekliče srčno ime iz dni zablod vase kliče lačne tiče 892 Tri pesmi ptice so planile s kriki veter je razpihal prah z ustnic na stekleni sliki ki jih ni poljubov strah ptice so planile s kriki blisk iz daljne galaksije gre skoz čelo do možgan da se v maternico zlije in razpeni ocean blisk iz daljne galaksije drobno seme zdaj kali v ogledalu da spozna kaj je v glavi česa ni ko se vzpne čez rob neba drobno seme zdaj kali JUTRO polna luna v sobo gleda v staro glavo kot pred leti dolge sence padajo skozi okno prek telesa ki v zrcalu valovi ime na pragu sleče stegne roke in spozna ja za tisto sta potrebna dva radovedna tiha luna zleze dol do roba mize gleda slike lista sanje odklene duri gre v možgane v dušo lilij roso trave dokler v sebe ne ponikne skoz usta in spozna j a za tisto sta potrebna dva vzdih odmeva skozi noč in sreča pesem v lačnih rokah petelin se dvigne gre v uho iz kota vstane pedenj mož stopi v čas in čaka tam 893 Veno Dolenc da ukrade drobno punčko iz cunj na robu postelje spozna ja za tisto sta potrebna dva plima raste gre čez rob pade v prostor črno žaro praznijo se polne vrste v spolzko ložo sredi rože harlekin se ustreli na beli dlani mirno umre v zadnji šali vse spozna ja za tisto sta potrebna dva na prazen stol prisede zarja zraven ščipa s-ivih las noč razpne zaspana krila čez posteljo ki sladko spi na čelo sonce piše ode in z levo roko slika čas na obraz kjer se pozna da sta v glavi spala dva KOLO (ZA DUSKO) bela hiša bela soba v bele rjuhe leze mrak v moji duši dva obraza prvi angel drugi vrag tu živita brez skrbi prvi angel drugi vrag ti si jaz a kdo je ona kdor je zadnji ta lovi nova sestra cvet požene sredi čela ima oči ona gleda ko miži sredi čela ima oči dan za dnem od sten odmeva divji smeh otožni jok štiri sestre plešemo skačemo okrog brez nog vsak večer v pozno noč skačemo okrog brez nog 894 895 Tri pesmi zvon odbije polnoči v glavi ključ zaškrta bela halja črn strah dohtar v dušo vrta v rokah puščico drži dohtar v dušo vrta sedem let že v dušo vrta včasih kakšno v snu ubije zgine dohtar pride luna nova sestra v mrtvi klije kolo plešemo v nov dan nova sestra v mrtvi klije