NA ŠPORTNIH IGRAH GRADBINCEV SLOVENIJE USPEH NAŠE EKIPE Smučarji IMP tretjič zapored najboljši ■j ^ Kranjski gori so se od u do 9. marca odvijali hudi j J' na XI. zimskih športnih Stah gradbincev, na katerih ski° P0novno zbrali največje ^Pno število točk in s tem 5,Segli najvišje mesto med Ve Vdelujočimi podjetji slo-•^kega gradeništva. t^jub temu, da je tudi le-sodelovala na zimskih go 1 edta slovenskega in ju-je s,0vanskega smučanja, ter j, ,°ba zato prireditev tem .‘J Privlačna, smo imeli mi ^0vno najbolj izenačeno si P0, ki nam je prinesla na-v prvaka ŠIG že tretjič za-oz. četrtič z prekini- §1(?0slej smo namreč na ^ zmagali 1969. leta na rjSu, 1971, 1972 in 1973 j Kranjski gori. tudi letos so se v Kranjski rng', zbrali ugledni gostje, 1^ u njimi predsednik sindi- 80sl ŠIG. Z letošnjo sestavo ekipe smo imeli vrsto težav, tako da si zaradi bolezni posameznikov in poškodb, ki so pri smučanju večni spremljevalec, nismo upali dajati nikakršnih izjav glede naših možnosti za ponoven uspeh. Kljub temu, da smo bili sami z našimi izjavami skromni, ker smo dobro vedeli, da so se ostali na letošnje ŠIG temeljito pripravili, so bile prognoze napovedovalcev absolutno na naši strani. Zavedajoč se dejstva, da imajo favoriti vedno nehvaležno nalogo, so naši fantje in dekleta tembolj ki smo jih določili skoraj stisnili zobe, kar še posebno pred startom, pa so vsi upra-velja za tekače in tekačice, vičili zaupanje. Ekipne uvrstitve najboljših: 1. IMP, Ljubljana 2. Gradis, Ljubljana 3. Projekt, Kranj 4. Sava, Jesenice 5. Tehnik, Škofja Loka 6. Slovenija-ceste, Ljubljana 7. Geodetski zavod SRS, Ljubljana 8. Konstruktor, Maribor 9. Nivo, Celje 10. Slovenija-projekt, Ljubljana 1.708,03 točke 1.497,25 točke 1.474,13 točke 1.394,19 točke 1.187,51 točke 1.039,80 točke 1.011,46 točke 923,60 točke 817,31 točke 641,38 točke Rezultati posameznikov po panogah in starostnih kategorijah: Veleslalom — moški do 33 let (158 tekmovalcev): 1. Blaž Jakopič (Sava, Jesenice); 2. Mirko Klinar (Sava, Jesenice); 3. Boris Vodopivec (Slovenija-ceste, Ljubljana); 10. Franc Žakelj (IMP), (padec!); 12. Ervin Puh (IMP); 16. Borut Sekula (IMP); 24. Tomo Lovrenčič (IMP); 36. Jože Vauhnik (IMP). (NADALJEVANJE NA 4. STRANI) gradbenih delavcev Ju- JtrijS’ ■ Pr.fsttavnik> av-VSj 'uti sindikatov in drugi. £aij s° se zelo pohvalno izra-grarik kvabte ti in masovnosti tij beništva v zimsko-šport-let rekreaciji, ki zajema iz % V k*0 krog zaposle- Itf^jriisija za šport in re-delaCij° Pri gradbenih h Vcev Slovenije, kije ime-sejo .Kranjski gori izredno Prih’ ^ sPrejela sklep, da se v 7iecj°dnjem letu izvede prvo &>sl rePubliško prvenstvo ju-iMp^kih gradbincev, dob’ uživa v zadnjem ob-Vebk ugled med smu-Pted nasPl°h in še posebno Večnimi tekmeci na estitke ekipno . »4*1 . STRAN 2 Gospodarski načrt I Obratnim delavskim svetom je bil v februarju predložen v razpravo predlog gospodarskega načrta za leto 1973, ki je bil na njihovih sejah tudi sprejet. Vsebinsko obsega ta načrt za vsak obrat in podjetje kot celoto naslednje kazalnike: — plan stroškov — plan delovne sile — plan efektivnih in izgubljenih delovnih ur — planirano razmeije proizvodnih in režijskih delovnih ur — razdelitev planiranih stroškov uprave in programsko-razvojne službe na proizvodne obrate — povprečno planirano angažiranost osnovnih in obratnih naložb — planirane vire obratnih sredstev — planirano bruto realizacijo — planirano delitev celotnega dohodka in dohodka — planirano poslovno uspešnost (rentabilnost) poslovanja — plan prodaje Obrati delavci vajenci skupaj CKV Ljubljana 6Z0 160 800 CKV Maribor 3U 50 394 CKV Koper 235 40 275 Elektro montaža i35 105 540 TEN 330 30 360 Tovarna Trata 305 30 335 Livarna Iv. Gorica 175 9 184 Tovarna Idrija 206 13 21 9 Projektivni biro 85 ~ 85 Avtopark U ~ 14 Centralna orodjarna 18 — 18 Program.razv. služba 26 — 26 Zastopstvo A. L. 16 — 16 Uprava U9 — 149 Delo v inozem. zahod. podr. 170 — 170 Skupaj /MF 3 148 437 3 585 437 vajencev, ki so po ,( tih razporejeni tako, kotJ razvidno iz tabele. Za predvideno števil0 . lavcev po tej tabeli je rano skupno 6,332.» efektnih delovnih ur, °d , sar odpade na proizv° ure 70,47 %, na režijske ” 29,53 %. Razdelitev p la/11' nih efektivnih delovnih j ^ po obratih pa je izkazal1 ^ drugi tabeli. j/ c V letošnjem načrtu J ; upoštevana delitev stros^, ,bra‘! TEN in Trata, v smislu sk>£ programsko razvojne samo na proizvodna pa centralnega delavsk5'. •sveta iz leta 1970 in skm. V razpravi o vsem predloženem gradivu so obratni delavski sveti ugotovili, da je načrt realen, zato so ga tudi v celoti sprejeli z nekaj nebistvenimi spremembami, ki jih je potrebno upoštevati v planu stroškov. Pred dokončno uveljavitvijo načrta pa mora dati svoje soglasje le še centralni delavski svet, ki pa sklepov obratnih delavskih svetov kot izvrševalcev planskih nalog najbrže ne bo spreminjal. Na osnovi sprejetih planiranih obveznosti morajo obrati izvršiti v tekočem letu takšen fizični obseg del, ki ga je možno doseči na osnovi planiranih kapacitet, te pa so v planu postavljene na realni, že sedaj obstoječi osnovi. Razumljivo je, da podjetje kot celota kakor tudi posamezni obrati še nimajo s pogodbami zagotovljenega toliko dela, da bi bile popolnoma zasedene vse razpoložljive kapacitete za vse leto. Zaradi tega bodo morale komercialne službe med letom pridobiti toliko montažnih del in prodati toliko proizvodov, da bodo predvidevanja glede zasedenosti planiranih kapacitet izpolnjena. Sedanje razmere na tržišču pa dajejo, kljub hudi konkurenci, realne možnosti za dosego tega cilja, seveda pod pogojem primerne angažiranosti odgovornih oseb v podjetju. Pri izpolnjevanju planskih nalog pa ni pomembno le doseči planirano realizacijo oz. celotni dohodek, pač pa je treba tega doseči v okviru planiranih stroškov, s planirano delovno silo in s planirano rentabilnostjo poslovanja. Zaradi tega mora priti v tekočem letu do polne veljave planska disciplina. Planirani stroški so po sprejetem načrtu predvideni v višini 531,136.000 dinarjev in so za posamezne obrate (v tisočih din) naslednji: Obrati Planirane efekt, delovne ure proizvodne režijske skupaj CKV Ljubljana 977-0 00 366.147 1.343.147 CKV Maribor 559500 179-566 739.066 CKV Koper 399.00 0 119-646 518-646 Elektro montaža 727.000 212.111 939.111 TEN 404.000 298.753 702-753 Tovarna TRATA 347.000 294.652 641-65 2 Livarna Iv. Gorica 253.000 101-322 354-322 Tovarna Idrija 265.00 0 151.258 416-258 Projektivni biro 126.000 57-54 6 183546 A v lopar k 25.200 5.102 30-302 Centralna orodjarna 25.53 1 14.150 39 681 Zastopstvo A L. 6.500 30.145 36.645 Delo v inozemstvu-zah.podr 348.000 39671 387.671 Skupaj IMP 4.462.731 1.870.069 6332.800 — CKV Ljubljana 134.909 — CKV Maribor 71.266 — CKV Koper 36.800 — Elektromontaža 97.773 — TEN 55.200 — Tovarna Trata 54.283 — Livarna Iv. gorica 22.713 — Tovarna Idrija 25.070 — Projekt, biro 8.022 — Avtopark 1.380 — Central, orodjarna 2.000 — Zastopstvo A. L. 2.720 — Delo v inoz. na zah. področju 19.000 slovali v okviru planiranih stroškov in celotnih naložb, pri tem pa dosegli predvideno realizacijo, ki je po obratih razdeljena (v tisočih din) takole: — CKV Ljubljana 149.580 — CKV Maribor 77.976 — CKV Koper 40.000 — Elektromontaža 106.280 _ TEN 60.000 — Tovarna Trata 60.000 — Livarna Iv. gorica 25.000 — Tovarna Idrija 27.400 — Projektivni biro 8.720 — Avtopark 1.380 — Centralna orodjarna2.000 — Zastopstvo A. L. 3.400 — Delo v inoz. zahod 21.800 odbora za programiranj^ razvoj iz letošnjega dejanski angažiranosti h/L citet te službe. Ti str° znašajo: za fEM ,,766;800j; — za Trato nlanir311! Na osnovi planiranih stroškov in stopenj dobička je utemeljen sprejeti plan bruto realizacije za letošnje leto v višini 583.536 tisoč din. Planirane stopnje dobička zagotavljajo obratom rentabilno poslovanje, seveda pod pogojem, da bodo po- Upoštevajoč napore, ki jih jugoslovansko gospodarstvo vlaga za stabilizacijo, doprinaša po sprejetem načrtu tudi naše podjetje svoj delež, in sicer s tem, daje za leto 1973 planirana za 33 odstotkov nižja stopnja dobička, kot je bila dejansko dosežena v preteklem letu. Bralce Glasnika posebej opozarjamo, da je v planirani realizaciji in stroških obrata Maribor upoštevano tudi delo v Vzhodni Nemčiji za vrednost 4.976 tisoč din. Za izvršitev planirane vrednosti proizvodnje je po sprejetem planu predvidena zaposlitev 3148 delavcev in Način delitve plam1^. stroškov uprave na pr012'^ ne obrate je ostal za 1 I 1973 nespremenjen. L'1 j; niti je treba le to, da zna , planirani stroški uPy 13.705 tisoč din in P j stavljajo v strukturi P1 ^ rane realizacije le 2,5° stotka stroškov. po Po sprejetem načrtn jjC' slovanja znaša celotni 0 ^ dek podjetja 599,9?^ j( din. V navedenem zn°sK jjj upoštevana tudi realiz3 j, 26.776 tisoč din, ki boP1^. vidoma dosežena pri 1\vti, tažnih delih v inozein J vendar se ta običajno 0- , nava ločeno od doseže „ K f: — .(1< do^ celotnega dohodka na1 čem tržišču. vst Po planu stroškov z« ; obrate znašajo planirafll(jvi'! rabljena sredstva za P iei. deni celotni don^ sj skup11 ■ in0^- 354,932.540 din, planiranimi deli na in0/ ^ skem tržišču, brez 349,988.680 din. P° ku teh stroškov od P1 j|cS IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP -Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3600 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Anton Gruden, Aleksander Herman, dr. Gabrijel Kržič, Valentin Mendiževec, inž. Janez Mihelčič, inž. Jože Naglič, Aleksander Remec, Edvin Stepančič (urednik), inž. Dušan Udovič, inž. Stane Završnik, Slavko Žagar. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. nega celotnega doh° ^ ostane še 245,045.9o° ^ dohodka. Od predv^ ^ .dohodka je plaf111/;^ '$\ 'kritje nagrad vajen0 ^rj študentom na prakf> jijel sov za prehrano, štip t)0j strokovno izobraževanj ’ ^ leznine do 30 dni 111 stf°’; norarie inozemskim 1. MAKtb 1973 9 I KMH Q ^ ^GLASNIK %a leto 197 3 sprejet j> l^njakom skupno je .79.580 din. Razen tega 2 iz planiranega dohodka aSotovljeno kritje pogodbe-in zakonskih obveznosti ^nesku 16,125.160 din in ’'00.620 din posojila za Razvita področja SFRJ, ki 0, v bistvu 3,9 odstotne resti na poslovni sklad. Na novi sprejetega zveznega republiškega zakona so ^ Podjetja, tako tudi naše, °ižna iz svojega dohodka akazovati vsa sredstva iz aslova obresti od poslov-j!fSa sklada republiki, ta pa 71 odstopa kot dolgoročno P°sojiio nerazvitim po-sr°ejem SFRJ. Zaradi tega e ukazujejo te obresti v pla-^ kot del poslovnega skla-„a> čeprav so v svojem bi-StVu_ za podjetje oz. obrate , roški, zato jih je treba v aikulacijah kot stroške tudi ^oštevati. Ostanek dohodka po od- bitku stroškov, ki se po novih zakonskih določilih krijejo iz dohodka, znaša še 209,740.600 din, kolikor je po planu predvideno za kritje osebnih dohodkov in za bruto sklade podjetja. Za izvršitev planiranega programa v letošnjem letu je predvideno za 174,432.000 din obratnih naložb in za 79.689.000 din osnovnih naložb, računano po sedanji vrednosti osnovnih sredstev. Obratne naložbe so planirane v zalogah materiala, orodja in drobnega inventarja, v polizdelkih, nedovršeni proizvodnji, gotovih izdelkih in terjatvah. Skupna vrednost planiranih zalog je predvidena v višini 63.732.000 din, povprečne planirane terjatve pa v znesku 110,700.000 din. Planirane obratne naložbe so po usvojenem planu krite iz naslednjih virov: ^ lastnega poslovnega sklada, namenjenega 2a obratna sredstva din ! letu 1972 114,741.000 dosežene akumulacije po zaključnem fačunu za leto 1972 64,942.000 j2 planirane akumulacije, dosežene med !etom 1973 25,366.000 '2 kreditiranja dobaviteljev do 20 dni 15,068.000 Skupaj virov obrat, sredstev 220,117.000 Kot je iz pregleda raz- zacijo, in celokupnimi neto naložbami, znaša poprečno za podjetje kot celoto 20,53, kar pomeni, da bo po usvojenem planu imelo podjetje na vsakih 100 dni vloženih sredstev 20,53 din akumulacije. Razumljivo je, da so planirane stopnje rentabilnosti poslovanja za posamezne obrate različne, in sicer so le-te pri montažnih obratih višje, pri proizvodnih pa nižje od planiranega povprečja za podjetje. Dosežene stopnje donosa so za oceno poslovne uspešnosti posameznega obrata najbolj objektivno merilo, zato je potrebno temu problemu posvečati posebno pozornost. Za izpolnitev sprejetih planiranih obveznosti pa je prav gotovo bistveni element izpolnitev plana prodaje, po katerem morajo obrati v teku leta skleniti za 528.100 tisoč din pogodb, in sicer (v tisočih din): - CKV Ljubljana 167.300 - CKV Maribor 69.400 - CKV Koper 39.200 — Elektromontaža 80.700 — TEN 50.000 — Tovarna Trata 63.000 — Livarna Iv. gorica 23.000 — Tovarna Idrija 30.000 — Projektivni biro 5.500 Iz leta 1972 je preneseno v leto 1973 neizvršenih del oziroma dobav po sklenjenih pogodbah za vrednost 175.582.000 dinaijev, tako da znaša skupna vrednost plana prodaje za letošnje leto 703,682.000 dinaijev. Ob predpostavki, da bo planirana realizacija (brez del v inozemstvu) v višini 549.980.000 dinarjev stoodstotno izvršena, bi imeli v letu 1974 zagotovljeno delo v naprej za vrednost 153.702.000 dinaijev. Prenesena vrednost prevzetih del v naslednje leto bi zagotavljala montažnim obratom delo za 4 mesece, proizvodnim pa za 3 mesece naprej. Izvršitev planske naloge po sprejetem načrtu poslovanja za leto 1973 zagotavlja vsem delavcem stoodstotno izplačilo osebnih dohodkov po vrednosti točke 1,05 di-naija, razen tega pa tudi presežni del osebnih dohodkov v povprečni višini 80 odstotkov enomesečnega osebnega dohodka. Izpolnitev planiranih poslovnih rezultatov pa bo možno doseči le z vestnim izpolnjevanjem delovnih dolžnosti vseh zaposlenih, dobro organizacijo dela in predvsem z zavestnim varčevanjem. ALEKSANDER REMEC Odprema ventilatorjev, iz proizvodnje klima naprav 00 stev Jw ~ r D—--------- n°, so viri obratnih sred- plV. Večji, kot pa znašajo w lrane potrebe, vendar je sQ .Pri tem pripomniti, da „ v*ški sredstev obratoval-jJ=a kapitala le pri montažer obratih in centralnih Dr ‘riih. dočim izkazujejo joizvodni obrati pri-lj ^tjkljaj sredstev, z izjemo ?rite Ivančna gorica, jj/litrost obračanja obrat-^ naložb v odnosu na pla-v ano realizacijo je izražena k Pletem planu s količni-v>p, 3J9, kar pomeni, daje djjT^ost teh naložb po 113 p 5* enaka vrednosti faktu-tt® realizacije. pj/ritličnik obračanja celot-ob tteto-naložb (osnovnih in 2 ]Qtnth) pa znaša po planu oz- drugače povedano, Uaiava sredstev v celotnih p ritah znaša 164 dni. rinirana stopnja donosa kj '• rentabilnosti poslovanja, tpAe izračunana iz razmerja itičk P^ttif*1110 stopnjo do-a> vključno z amorti- Že nekaj let nazaj smo ob raznih priložnostih in na sejah delavskega sveta obrata Elektromontaža razpravljali o tatvinah drobnega orodja in osnovnih sredstev (vrtalnih strojev) po gradbiščih. Veliko je bilo v preteklosti vlomnih tatvin, ob katerih smo ugotavljali, da je bilo glede varnosti storjeno relativno vse, kar je bilo moč storiti. Nemalo pa je bilo tudi takih primerov tatvin, ki je bila v zvezi z njimi ugotovljena malomarnost. dede takih primerov pa je bilo nujno storiti ukrepe, ki bodo zavarovali družbene premoženje, saj je v zadnjih letih znašala škoda več tisoč novih dinarjev. Prvi tak ukrep je bil storjen dne 22. 12. 1971, ko je delavski svet obrata Elektromontaža na svoji 9. seji sprejel sklep, po katerem bodo morali delavci sami plačati orodje, če bo v postopku ugotovljena njihova malomarnost. ODS Elektromontaža je na svoji V. seji dne 7. 2. 1973 obravnaval tatvino novega vrtalnega stroja znamke FEIN. V postopku je bilo ugotovljeno, da je skupina elektroinstalaterjev na eni izmed ljubljanskih * * * * * montaž po končanem delu stroj pustila na delovišču nezavarovan, zaradi česar je na lahek način menjal lastnika. Po krajši razpravi je delavski svet sklenil, da morajo ukradeni vrtalni stroj plačati delavci, ki so s svojo malomarnostjo omogočili tatvino. Podobno se je zgodilo tudi na eni izmed zunanjih montaž, na kateri je bil zaradi malomarnosti ukraden paralelni primož. Če bi delavca, ki sta z njim delala, po končanem delu demontirala njegov zgornji del, bi ga s tem prav gotovo zavarovala, ker nekompleten paralelni primož za zmikavta ne bi bil zanimiv. Delavski svet je na svoji VI. seji dne 26. 2. 1973 sklenil, da delavca, ki primoža nista zavarovala, plačata njegovo vrednost. S takimi ukrepi bomo nadaljevali tudi v bodoče: za cilj imajo preprečiti vse tiste tatvine, ki so storjene zaradi malomarnosti delavcev. Glede na vse pogostejše pojave tatvin opozarjamo vse delavce, da pazijo na orodje, saj bo to vsekakor koristno tudi za njihov žep. C. G SlIllH* W v (NADALJEVANJE S 1. Jože Naglič (IMF); 2. Dušan (IMF); 68. mesto Darinka STRANI) Dobrovoljc (IBE, Ljubljana); Golubič (IMF). 3. Franjo Novak (Konstruk- Teki — moški do 33 let Veleslalom - moški od tor, Maribor); 14. Milan (52 tekmovalcev): 1. Pavel 33 do 40 let (114 tekmoval- Krajc (IMF); 15. Radoslav Dornik (IMF); 2. Filip Kalan cev): 1. Stanko Klinar (Ko- Grom (IMF); 22. Boris Ko- (Sava, Jesenice); 3. Drago vinar, Jesenice: 2. Miran La- bal (IMF); 42. Janez Marin- Cvajner (IMF); 4. Emil Grad kota (Zavod za urbanizem, ko (IMF). (IMF); 7. Milan Obrul (IMF); Bled); 3. Janez Šarec (In- Veleslalom - ženske (79 8. Branko Gornjak (IMF), vest-biro, Koper); 10. Anton tekmovalk): 1. Heda Bele Teki — moški nad 33 let Jurca (IMF); 13. Alojz Štru- (IBT, Trbovlje); 2. Olga (53 tekmovalcev): 1. Viktor celj (IMF); 21. Rudi Geršak Sekne (Projekt, Kranj); 3. Brezovšek (Gradles, Medvo-(IMP) ; 27. Anton Oven Hermina Rusjan (IMF); 3. de); 2. Franc Naglič (Pro-(IMP); 38. Janez Hartman Anica Kores (Konstruktor, jekt, Kranj); 3. Lado Rovš-(IMP). Maribor); 17. Alenka Štru- pik (IB, Ljubljana); 10. Jože Veleslalom — moški nad celj (IMF); 40. Lidija Roš fNaglič (IMF); 18. Janez Bo-40 let (94 tekmovalcev): 1. (IMF); 58. Rožca Žižmund rec (IMF); 20. Rudi Geršak Peršin (Slovenija ceste, Ljub-ljana)j 6. Lidija Roš (IMF); 11. Hermina Rusjan (IMF); 20. Maja Ivanuša (IMF). VSAKO LETO VEČ SMUČARSKIH TEKMOVANJ Naši smučarji so letošnjo sezono sodelovali še na vrsti drugih prireditev, ki so poleg izbirnih tekem v Črni služile za pregled kvalitete in sestavo najboljše ekipe na ŠIG. Izredno dobro so naši smučarji vozili na občinskih tek- Del naše ekr ? na ŠIG j ' | movanjih, ki so letos prvič služila za sestavo občinskih reprezentanc za tekmovanje (IMF); 22. Janez Babnik na prvem sindikalnem prven-(IMP); 52. Anton Oven stvu Slovenije v veleslalomu (IMF). H. marca v Kranjski gori. V reprezentanco občine Beži-Teki - ženske (38 tekmo- grad se je uvrstilo 5 tekmovalk): 1. Slavica Kunstelj valcev, za Šiško 1, za Mari-(Sava, Jesenice); 2. Darinka bor in Idrijo pa po 1 tekmo-Golubič (IMF); 3. Nana valka. Tudi dva od „starejših“, Jože Naglič in Rudi Geršak, sta prinesla z napornim tekom ekipi IMF dragocene točke v skupni uvrstitvi Darinka Golubič, odlič^ druga v teku, naslednik obolele Brede VVeiss Najvidnejši uspeh na P vem sindikalnem prven8^ Slovenije so dosegli naši2^ stopniki, ki so sodeloval’ reprezentanci Bežigf3^ Franc Žakelj je zmagal v V, tegoriji najmlajših, to je j 25 let. Naglič Jože je stat' v kategoriji od 40 do 45 in osvojil tretje mesto za -j teranoma našega smučaW Dornikom ter Bernik03' Odlično je vozil tudi J01^’ ki je v kategoriji od 35 40 let zasedel 9. mesto. . Naši smučarji so se uCy žili tudi četrtega sindikat1 ga prvenstva Ljubljane, k1 ^ bilo 3. marca prav tak° Na izbirnem tekmovanju smučarjev IMF v Črni je Rudi Geršak zmagal v veleslalomu kategorije od 33 do 40 let Kranjski gori, vendar so m teh tekmah skorajda vsi od povedali. S tem so glavno smučar sko sezono za letošnje lete naši smučarji zelo uspešne zaključili. Ni pa smučanja za člane kolektiva IMF in nji hove ožje svojce še konec. V prihodnjih dne1' bomo po vseh obratih pričeli z akcijo za prvo medobratno družinsko tekmovanje IMF — za leto 1973 v smučanju. MIRO DRAŽUMERIČ Premagal večnega tekmeca Kalana: Pavle Dornik na zmagovalnem odru IMP GLASNIK || .... —v kolektivnih izvršilnih organov i obrestno mero za nakup stanovanj za delavce livarne. OBRATNI DELAVSKI SVETI CKV Ljubljana ODS je na seji 1. marca obravnaval gospodarski načrt za tekoče poslovno leto, o čemer je poročal Jurij Zavec. Po krajši razpravi so člani delavskega sveta plan sprejeli in potrdili. Zaradi velikih razlik, ki so bile ugotovljene pri letnem inventurnem popisuje delavski svet sklenil, da se opravi ponoven popis v skladišču orodja in proizvodnje klimatskih naprav in je v ta namen imenoval posebno komisijo. V nadaljnjem je ODS sklenil, da se vsem monterjem, ki delajo v kliničnem centru, omogoči opravljanje dežurstva, vendar pa po vnaprej pripravljenem načrtu. Opravljene ure dežurstva plačajo klinične bolnice. ODS je nato rešil še nekaj osebnih zadev delavcev obrata. Elektromontaža ODS je na seji 7. februarja razpravljal o letnem inventurnem popisu. Potrdil je izvršene popise po posameznih skladiščih ter sklenil, da se ugotovljeni presežki knjižijo v izredne dohodke, primanjkljaji pa v izredne izdatke. V nadaljnjem je ODS obravnaval predloženi osnutek samoupravnega sporazuma TOZD, ki ga je z nekaterimi pripombami sprejel. Razpravljal je nadalje o številnih primerih tatvin orodja na posameznih gradbiščih. Tako je bil na gradbišču poslovne stavbe v Pražakovi ulici v Ljubljani ukraden vrtalni stroj. Ker gre za očiten primer malomarnosti monterjev, je ODS zadolžil prizadete, da plačajo škodo. Sklenil je uvesti nekatere ukrepe zaradi zaščite orodja pred tatvinami. Na seji 26. februajja je ODS odobril predlog gospodarskega načrta za tekoče leto s tem, da se v plan stroškov vnese še dotacija sindikalni organizaciji v znesku din 200.000, stroški strokovnega izobraževanja pa naj se dvignejo na din 200.000. Za potrebe komercialne službe se odobri nakup osebnega avtomobila. V obratu pa se ustanovi novo delovno mesto varnostnega tehnika. Tovarna Trata ODS je na seji 13. februarja podrobno razpravljal o ugotovitvah letnega inventurnega popisa. Ugotovil je razne presežke in primanjkljaje, glede katerih pa je bilo ugotovljeno, da so opravičljivi. Vendar pa je bilo sklenjeno, daje potrebno poslovanje izboljšati, npr. z uvedbo viseče kartoteke, kosovno evidenco modelov v livarni itd. Sprejel je sklep, da se odpiše neuporabno orodje, nekaj repromateriala in polizdelkov, ugotovljeni presežki knjižijo v izredne dohodke, primanjkljaji pa v izredne izdatke. V nadaljnjem je ODS odobril predlog letnega plana. Za izpolnitev pa bo potrebno zmanjšati zaloge, povečati produktivnost, znižati stroške in odkrivati notranje rezerve. Kvartalno je dajati pregled terjatev. Na delovnem redu seje je bil tudi program dela ZK. Ta predvideva boljšo urejenost poslovanja, znižanje proizvodnih stroškov, smotrno trošenje sredstev, večjo kvaliteto dela itd. ODS bo prevzel skrb nad izvajanjem tega dela programa. Zaradi ureditve parkirišča je potrebno pridobiti v bližini tovarne ustrezno zemljišče. Splošna služba tovarne naj poišče možnosti za avtomatsko odpiranje ramp. ODS je nadalje odobril nadzidavo delovnih prostorov in dograditev prizidka k pločevinami. Izdelati je srednjeročni plan in ekonomski elaborat tovarne. Za pregled osnutka samoupravnega sporazuma TOZD je bila imenovana posebna komisija, ki naj prouči posamezne določbe, še posebej pa odnos obrata Trata do livarne v Ivančni gorici. Ker se je Uvama s 1. januarjem ločila od obrata kot samostojna temeljna organizacija, je bil za namestnika predsednika ODS izvoljen Jernej Plestenjak. CKV Maribor ODS je na seji 12. februarja obravnaval letni inventurni popis in ga potrdil. Nujno pa je v bodoče izboljšati poslovanje, da do razlik v presežkih oz. primanjkljajih ne bo več prišlo. Ne-kurantni material se odproda po čim ugodnejši ceni. ODS je v nadaljnjem obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma TOZD in zavzel stališče, da se samoupravni sporazum ne more obravnavati ločeno od statuta. Zato je nujno, da se čim-prej izdela tudi c- iutck statuta, ki ga je dati v obravnavo kolektivu. Vse pripombe in priporočila, ki so bila dana na osnutek, je poslati komisiji, ko bodo, prehodno o njem še razpravljale družbeno-pohtične organizacije v obratu, in sicer skupno s statutom. Sklepi in priporočila, ki jih je sprejela ZK v IMP, se v celoti sprejmejo kot obvezni program dela in akcijskega načrta ODS. Odobri se pristop k podpisu samoupravnega sporazuma o določitvi najnižjega odstotka sredstev za stanovanjsko graditev v višini 6 % od bruto osebnega dohodka kot stanovanjski prispevek. Prav tako se odobri pristop k družbenemu dogovoru o združevanju dela sredstev za razširjeno reprodukcijo v višini 25 % od 6 % bruto osebnih dohodkov, namenjenih za potrebe razširjene reprodukcije v stanovanjskem gospodarstvu. CKV Koper ODS je na seji 1. marca razpravljal o planu proizvodnje v tekočem poslovnem letu. Po obrazložitvi in razpravljanju o posameznih postavkah je ODS plan sprejel in potrdil. V nadaljnjem je ODS razpravljal o namembnosti poslovnih prostorov v Novi Gorici in v Izoli, ki so pripadli obratu Koper po pripojitvi podjetja SIMPLEK k IMP. Sklenil je, da se poslovni prostori v Novi Gorici dajo v uporabo projektivni grupi obrata v Novi Gorici, prostori v Izoli pa se prenesejo v stanovanjski fond in dajo v uporabo družini delavca Ratomirja Markoviča. Obrat prevzame samski dom v Ljubljani, Trubarjeva 15, ki obsega 4 prostore z 10 do 12 ležišči. Tu bodo prenočevali monterji obrata Koper, ki bodo delali v Ljubljani. Za renoviranje prostorov se odobri znesek 30.000 din. Po sklepu ODS je sestaviti srednjeročni program obrata za 5 let. V ta namen bo potrebno imenovati posebno komisijo, ki bo izdelala program v nadurnem delu. Tovarna Idrija ODS je na seji 1. februarja imenoval nekatere člane kolektiva na vodilna oz. vodstvena delovna mesta obrata kot vršilce dolžnosti za čas 6 mesecev. Njih imena smo v tem članku že navedli. V nadaljnjem je ODS razpravljal o tekoči gospodarski problematiki v obratu, glede katere pa ni sprejel kakšnih konkretnih sklepov. Na seji 28. februarja je ODS obravnaval inventurni popis in zaključni račun podjetja Sim-plex za preteklo poslovno leto, ki ga je sprejel in potrdil. Livarna ODS se je formiral 24. januarja po izvršenih volitvah, na katerih so bili izvoljeni člani novega ODS. Njih imena so bila objavljena v prejšnji številki „Glasnika“. Na seji je bil za predsednika ODS izvoljen Srečko Klopčar, za podpredsednika pa Anton Zaletel. Izvoljene so bile razne komisije, katerih sestavo smo tudi že objavili. Valentin Mendiževec je obširno poročal o gospodarskih zadevah, doseženih uspehih v proizvodnji in investicijski dejavnosti, kakor tudi glede osebnih dohodkov. Navedel je številne naloge, ki jih mora obrat izpolniti v naslednjih letih, nakar je ODS sprejel naslednje sklepe: — še nadalje je treba skrbeti za red in disciplino v obratu, - delavci v proizvodnji bodo delali tudi ob prostih sobotah, če bo to zahtevala gospodarska situacija, - režijskim delavcem v upravni službi (razen vzdrževalcem) se ne bo priznavalo nadurno delo, - ustvarjati je čim večjo proizvodnjo, da bo mogoče realizirati plan, ki si gaje obrat zastavil do leta 1975, kar pomeni brezpogojno dati v pogon novo livarno, - znižati je zaloge, komercialna služba pa v prvem kvartalu ne bo nabavljala surovin. Na podlagi poročila o letnem inventurnem popisu je ODS ugotovil, da ni bilo osebnega okoriščanja in primanjkljajev. Odpisati je nekurantni material zaradi izrabljenosti, komercialna služba pa je zadolžena, da najde možnost za prodajo odpisanega materiala. Pomočnik gl. direktorja Janez Stanovnik je v imenu vodstva podjetja pozdravil novo izvoljeni obratni delavski svet in sporočil, da je v zvezi z ustanovitvijo temeljne organizacije združenega dela (TOZD) livarne v Ivančni gorici bilo potrebno razpisati delovno mesto direktorja livarne. Odbor za gospodarjenje je imenoval Valentina Mendiževca za v. d. direktorja. no mesto vodje splošne službe obrata, do nastopa pa naj opravlja njegove posle Rudi Bukovac na podlagi pogodbe o delu. Matjan Sešek se imenuje za vodj0 komercialne službe, v delovn0 razmerje v komerciali pa se sprejmeta še dva referenta. ODS je v nadaljnjem sprejel sklep, da tehnična kontrola ugotovi izmetni material, glede katerega se načeloma odobrijo znižane cene, po katerih se izmet lahko odproda članom kolektiva oz. komunalnim ustanovam. Podrobnosti se določijo kasneje. Vršilcu dolžnosti direktorja Valentinu Mendiževcu se odobri uporaba službenega avtomobila Fiat 125 PZ v službene namene in za vožnjo na delo in z dela. Organizira se vožnja s kombijem za prevoz delavcev na delo in z dela na relaciji Ivančna gorica - Zagradec. Na seji 20. februarja je ODS dokončno določil cene za izmetni material, ki se lahko proda članom kolektiva in drugim. Skupne službe ODS je na seji 6. februarja obravnaval poročilo o inventut' nem popisu, ki ga je sprejel ib pri tem sklenil, da se prepoj odsvajanje osnovnih sredstev 12 stavbe brez predhodnega soglasja vodje posamezne službe. V pt°' jektivnem biroju se znova fot' mira tehnična knjižnica, izdela se seznam knjig ter uvede kartoteka in kontrola izposojenit1 knjig. V zvezi s programom orgatt*' zacije ZK, ki ga je ODS spre)®1 kot svoj program, je ODS sklenil, da se v skupnih službah marajo zmanjšati režijski stroški' predvsem s tem, da se zmanjša število nadur in stroški reprezen- tance; število pogodb o delu 2 zunanjimi sodelavci pa se mota tudi zmanjšati na minimum. 1. Predlagani plan proizvo^ V nadaljnjem je ODS razpravljal o planu realizacije in stroškov za tekoče poslovno leto, ki ga je po daljši diskusiji in dodatnem vnosu stroškov za prospekte in reklamo sprejel. Glavni direktor Stanko Krumpak je v imenu vodstva podjetja čestital kolektivu livarne k doseženem uspehu in napredku ter mu zaželel mnogo uspehov tudi v bodočem delu. Janez Stanovnik je nato seznanil člane delavskega sveta z določbami samoupravnega sporazuma TOZD, nakar je ODS imenoval posebno komisijo za pregled osnutka samoupravnega sporazuma. Poročilo Valentina Mendiževca o izvršitvi plana realizacije za januar je bilo soglasno sprejeto. obseg nadur prekoračil. . 5. Sekretarja obrata se . i Na predlog centralne komisije za delovna razmerja je ODS soglasno imenoval za direktorja TOZD livarne Valentina Mendi- veri možnosti za povečanje P“',j ževca. Na njegov predlog je nato ODS sklenil, da se razpiše delov- ustrezen predlog. Gimnaziji Josipa Jurčiča v Stični se odobri enkratna denarna pomoč din 1.500 po zaključnem računu, društvu livarjev SB Slovenije pa din 2.000 za oglasv Livarskem vestniku. Tovarna elektronaprav 13 ODS je na svoji seji 26. ^ bruarja po obravnavanju posa j: meznih točk dnevnega reda sp16 jel naslednje sklepe: ki bil M nje in prodaje za leto 1973 je j-. 0. soglasno sprejet v enaki obli'’1, ^ kot je bil predlagan. n 2. Potrdijo se predlog in t, polnila, ki jih je posredovala K misija, postavljena s strani OD5^ v zvezi s predlaganimi sklepi razvojnem programu TEN s teni’ o, da se upoštevajo vsa dopolnila' pripombe, ki so bile izražene n j seji ODS. - > 3. ODS se načelno soglasn p strinja z podanim razvojnim Pr,L:' - gramom TEN, vendar s P1 4 pombo, da se na odboru za S Vi spodarjenje sproži vprašanje ti nanciranja razvoja tovarne. D6.1 nitivno pa bo ODS o predlo2 nem programu sklepal po sp2 , jetju bilance oz. ko bodo nar^ „ jene konkretne analize ,e t konkretno izdelan plan Sle J vseh predlaganih elementov. ,e 4. Sprejet je bil predlog g*e“j, ^ nadur režijskih delavcev za P ^ ^ “ s?°-hP da služb, letno obdobje, istočasno pa ^ ODS zadolžil vodje služb^, zmanjšajo nadurno delo na i*--^ ^ mum, v nobenem primeru pa^j t( smejo dovoliti, da bi se planh j. ocK.ici.tuja uuiaia dolži, da do prihodnje seje P veri možnosti za povečanje P vj ) kirnega prostora in poP* . • ^ o ^ ^ O i'-* V ^ **- v? ti ta 5T- ^ v? ^ tr ^ ^ ^ o ti Delo organov upravljanja in : Spričo številnih zadev, ki jih ij. Silo treba rešiti, so se v fe-sestali na sejah centralni ■ 'avski svet, odbor za gospodarici6, odbor za programiranje in kakor tudi vsi obratni de- ODBOR ZA je GOSPODARJENJE D 27. februarja razpravljal o epilogu plana za leto 1973 in o j^čnem obračunu za leto i predlog plana podjetja za te-^j06 poslovno leto je obrazložil Sander Remec. Njegovo po-p je obsegalo le podatke za oi) tj® *cot celoto. Posamezni s tab pa bodo plan obravnavali ..P°sebnim ozirom na pokaza-pJe v teh obratih. Predlog bo p^^ebno nato dopolniti glede C Pripombe posameznih obrata? *n ?a ponovno predložiti v povijanje centralnim orga-pp- Pri pregledu stroškov za re-h3 *6ntanco je odbor ugotovil, p0 ** niso pravilno razdeljeni na Ppmeznc obrate. Vsekakor je ,i bebno te stroške znižati, ven-Jnaj bo znižanje za vse obrate oz. naj se o tem odloči ob ip^evanju dosežene bruto p.^dbor je sprejel sklep, da se fr, °g plana predloži v raz-pa v° vsem obratom; obravnava jjte Paj se predvsem struktura jp pičenih stroškov poslovanja p|JPdi ugotovi, ali so pravilno terana sredstva za reprezen- ip 'J izvršenem popisu sredstev i^Ptateriala je poročal Alojz preudaril je, da komisije pri IttCl?11 niso zasledile osebne “ko ■e-.za napake niti kakšnega nejša delovna mesta ko vršilce dolžnosti za čas 6 mesecev, in sicer: ODBOR ZA PROGRAMIRANJE IN RAZVOJ dpPhščanja; razlike v presežkih ^ Primanjkljajih pa rezultirajo tij^sem iz zamenjav posamez-i? 'Pst materiala ali orodja ter ^Pretvarjanja teže v metražo in rstno. % jedila je razprava, nakar je PoD?r sklenil, da se poročilo o jpPisu p0 stanju 31. decembra fte«1?6 ter 'la se ugotovljeni knjižijo v sklad izrednih ^dkov, ugotovljeni pri-a^' pa v s*c*ac* *zrednih vbit- *Cov> ponovno pa je pre-fli p* Ugotovljene razlike v obra-Ljubljana. o f^jz.Kosi je nadalje poročal tc^uančnem obračunu za pre-Horte 0 *n predlagal razdelitev 'igo, fka; posebej je navedel St, jeni dohodek iz dejav-1‘Vujmi. Poto-daljši obravnavi je odbor MobCfJ° Alojza Kosija sprejel in (jodljU predlagano delitev do-Ustrezni sklepi se predlo-Svtth eentralnemu delavskemu ^‘tev ^0k0nčni sprejem in po- V "t Uadaljnjem je glavni direk-'dho, anko Krumpak obvestil da je obratni delavski CasnotoVame Idrija postavil za-15 v0riv.udstvo tovarne in delavce Ulma oz. na nekatera važ- - Pavla Troha za v. d. direk- se je sestal na seji 30. januarja, torja tovarne Idrija, Razpravljal je o predlogu progra- - Jurja Poljanška, dipl. ing., ma razvoja jakotočne in šibko-za v. d. tehničnega direktoija, točne dejavnosti v TEN, o re- - Miroslava Koca, dipl. ing., organizaciji programsko razvojne za v. d. vodje konstrukcij in raz- službe, o izdelavi srednjeročnega voja, programa razvoja in o prevzemu Igorja Bončino, za v. d. zastopstva švicarske firme ACS vodje prodaje in nabave, “ Automatic Control Sistem. - Ivanko Leskovec, dipl. V svojem osnutku razvojnega oec., za v. d. vodje obračuna za programa v oddelku jakega toka leto 1972, TEN je direktor obrata ing. - Marico Bončina, za v. d. Rado Šegula obrazložil razvojni vodje obračuna za leto 1973, program s. stroškovnikom raz- - Milana Konstanjška, za v. v°ja za prihodnji dve leti. Ves d. vodje splošne in kadrovske Program Je bil ze obravnavan na službe skupnem sestanku s projektanti -Lucijana Lipuščka, dipl. in montažerji. Odbor je ugotovil, ing., za v. d. vodje priprave dela. f!a Je predloženi program sestav- Odbor je ta imenovanja po- 1Jen Premišljeno m je dobro zatrdil s tem, da se ob koncu 6 tčrt“- Za ^bo pa bo po-mesečne dobe vsa navedena de- trebno angažirati vse sile v to-lovna mesta razpišejo. ^ kakor tudi v podjetju kot celoti. Program razvoja jako- Na predlog centralne komisije točne dejavnosti v TEN je odbor za delovna razmeija je odbor po- v celoti sprejel in potrdil. Pro-trdil imenovanje Vladimirja blem strokovnih kadrov bo treba Kureta, dipl. ing. strojništva, na reševati z obstoječimi kadri do-delovno mesto pomočnika teh- sedanje razvojne službe in tovar-ničnega direktorja v oddelku za ne same. centralno ogrevanje in Jožeta Enako je v svojem poročilu Kramariča, dipl. ing. strojništva, obrazložil program šibkotočne na delovno mesto pomočnika dejavnosti v tekočem letu ing. tehničnega direktoija v oddelku Emil Verbič. Tudi glede tega je klimatskih naprav v obratu CKV odbor ugotovil, da je ekonom-v Ljubljani. sko in tehnično dobro obdelan, Ker se je dosedanji direktor čePrav Je fsiceJ. P0g°jen ?. Pre-plansko-analitske službe cejšnjimi stroški. Program sibko-Aleksander Remec upokojil, je t0CIle dejavnosti v TEN je odbor odbor na predlog glavnega di- sPr<:Jell m PotrdlL Iskati je moz-rektorja postavil kot vršilca dolž- nost. kooperacij s svetovno znanosti direktoija plansko-analit- nlIlY IT13"1,1' • , , ske službe Jurija Zavca, dipl. Nadaljevala se je diskusija gle-ekonomista, obenem pa odobril de reorganizacije programsko sklenitev pogodbe o delu z razvojne službe m je odbor Aleksandrom Remcem za čas do končno sprejel sklep, ki naj se konca iuniia predloži v razpravljanje central- J J * nemu delavskemu svetu, in sicer: Na predlog splošne službe 5 1. januarjem t. L obstoječi raz-podjetja je odbor sklenU, da se v°jni oddelki organizacijsko, fi-regres za dnevno prehrano v nančno in strokovno spadajo v obliki denarnih bonov za čas od obrala TEN in Trata. Glede na 21. oktobra do 31. decembra sprejeti program TEN se grupa 1972 izplača vsem monteijem, razvijalcev s področja jakega zaposlenim na gradbiščih, ne gle- l°ka lokacijsko premesti v TEN. de na to, ali prejemajo znižano Centralnemu delavskemu svetu dnevnico ali ne, in vsem delav- 56 predlaga ustanovitev delovnih cem na takšnih delovnih mestih, mest razvojne dejavnosti v obra-kjer ni mogoče organizirati IH*. Predlog ustreznih dopolnitev dnevne prehrane. Vsem drugim sestavi posebej imenovana komi-delavcem, ki niso upravičeni do sija. Do sprejetja predlaganih do-regresa v obliki denarnih bonov, polnitev pa se stroški spremljajo pa je v posameznih obratih žago- *n prenašajo na stroškovne nosil-toviti prehrano in jim dati mož- ce v okviru obstoječih organiza-nost, da lahko uživajo regres. V cijskih oblik, zvezi s tem se od 1. januarja 1.1. D -j • ,. . . izdajo interni denarni bloki v po- , ,Po nada!jnjeni razpravljanju je samezni vrednosti 2 din oz. 25 bdo sklenjeno, da morajo vsi blokov v skupni vrednosti 50 ob-ratl obllkovatl SV°I s,rednJ.e-din, ki se razdelijo delavcem in ^creprogram gospodarskega m vajencem za mesec dni vnaprej, kinološkega razvoja Osnovne Veljajo le za en mesec in se ‘OČke f. ses av0 . ^ela Junj vnovčijo lahko le v menzi ah fave.c- P« Je upoštevati bifeju, kjer ima obrat organizi- ^ odst0tn° PovecanJe rano prehrano. Na podlagi predložene doku- Na predlog sindikalne organi- mentacije in po obrazložitvi, ki zacije je odbor po krajši razpravi jo je podal glavni direktor Stan-sprejel sklep, da se odobri sindi- ko Krumpak, je odbor sklenil, kalni organizaciji dotacija v da soglaša s prevzemom za-znesku 380.800 din za razne po- stopstva firme ACS - Staeffa in trebe in akcije v tekočem letu, zastopstva firme SCHIRPP -dokončno pa naj dotacijo Brok s tem, da se že obstoječi odobri CDS. oddelek zastopstva Alfa-Laval razširi na inženiring za prodajo avtomatike firme ACS in filtrov firme SCHIRPP. Odbor je končo sklenil, daje glede na rast podjetja in organiziranje samostojnih organizacij združenega dela iskati možnost za posvetovanja ali izdelavo študije o bodoči organizaciji in organizacijskih prijemih pri domači ali tuji firmi. Predlog pripravi Miran Mihelčič. Do prihodnje seje je pripraviti razvojni program tovarne Trata. CENTRALNI DELAVSKI SVET je na seji dne 27. februarja razpravljal in sklepal o finančnem obračunu za preteklo poslovno leto, o spremembi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in o predlogu odbora za programiranje in razvoj za reorganizacijo programsko razvojne službe. Sprejel je na znanje poročilo o dopolnilnih volitvah v obratih v Idriji, Kopru in Ivančni gorici in potrdil mandat novo izvoljenim članom centralnega delavskega sveta. Po ugotovitvi, da pri nastalih presežkih in primanjkljajih ni bilo osebnega okoriščanja, je CDS poročilo sprejel s tem, da se ugotovljeni presežki knjižijo v sklad izrednih prihrankov, primanjkljaji pa v sklad izrednih odhodkov. Obrat CKV Ljubljana pa mora do maja po posebni komisiji preveriti stanje popisa orodja in drobnega inventarja. Alojz Kosi je v nadaljnjem poročal o finančnem obračunu za preteklo poslovno leto. Poročilo vsebuje le podatke za podjetje kot celoto, obratni delavski sveti pa bodo obravnavali poročilo na svojih sejah na podlagi analize poslovanja, ki trenutno še ni bila izdelana. Bistveni podatki iz finančnega obračuna so bili objavljeni že v prejšnji številki Glasnika. Po daljši obravnavi je CDS sprejel in potrdil predloge odbora za gospodarjenje in sklenil: odobri se finančni obračun za preteklo leto s tem, da o njem po izdelavi analize poslovanja razpravljajo še obratni delavski sveti; odobri se delitev dohodka s tem, da se sredstva za poslovni sklad in sklad skupne porabe razporedijo samo začasno do izdelave investicijskega plana, ko se bodo ta sredstva razporedila dokončno; ugotovljeni izredni prihodki in izredni odhodki se na podlagi podane obrazložitve štejejo kot opravičljivi. Presežni del osebnih dohodkov se izplača delavcem v treh obrokih ob izplačilu osebnih dohodkov za marec, april in maj. Odobren je bil tudi obračun dohodka iz investicijske dejavnosti v tujini in se vsem delavcem, zaposlenim v tujini, izplača presežni del osebnih dohodkov v enkratnem znesku ob izplačilu osebnih dohodkov za april. Obračuna se amortizacija za preteklo leto s faktoijem 2. CDS je v nadaljnjem obravnaval poročilo Alojza Kosija o obračunu poslovanja počitniške skupnosti in enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji ter podano poročilo odobril. Glede na nujne potrebe je centralna komisija za razvijanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov na zahtevo in pripombe posameznih obratov pripravila nekatere predloge za spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov: zaradi razširitve delovnega področja se preimenuje delovno mesto „vodje zastopstva inozemskih firm“ v delovno mesto direktorja zastopstva"; zaradi prenosa razvojne dejavnosti v proizvodne obrate in ustanovitve razvojnih grup v montažnih obratih se v vseh obratih ustanove nova delovna mesta za razvojno dejavnost; spremeni se višina znižane dnevnice (terenskega dodatka) glede na oddaljenost delovišča in posamezne kvalifikacije delavcev različno od 6 do 8 dinarjev na dan, s čemer pa so znižane dnevnice glede na določbe samoupravnega sporazuma maksimalno izčrpane in jih brez odobrenja nadzornega organa za samoupravni sporazum verjetno ne bo mogoče povečati do oktobra oz. najbrže do konca leta. Vse navedene predloge komisije je centralni delavski svet sprejel. Glede na predlog odbora za programiranje in razvoj o reorganizaciji razvojne dejavnosti je centralni delavski svet obširno razpravljal o vseh vprašanjih, ki so s tem v zvezi in je z namenom, da se za razvojno dejavnost najde čim ustreznejša obhka, da bo tako kar največ pripomogla k dvigu strokovne ravni naših tovarn, sprejel predlog odbora, ki je v tem članku že omenjen. Glede na razpis delovnega mesta direktoija livarne v Ivančni gorici je CDS odobril sklep obratnega delavskega sveta, da se na to delovno mesto imenuje Valentin Mendiževec, dosedanji tehnični direktor. Ing. Stane Završnik, dosedanji direktor programsko razvojne službe pa se z 20. marcem razreši te dolžnosti in prevzame drugo delovno mesto. Centralna orodjarna spada do nove organizacijske sheme neposredno pod glavnega direktorja, v samoupravnem oziru pa pod obratni delavski svet enote skupnih služb. Na predlog odbora za gospo-daijenje je CDS odobril sindikalni organizaciji podjetja dotacijo 380.000 din za skupne akcije v tekočem letu. Glede na nujno potrebo tovarne Trata, da si uredi parkirišče, je CDS odobril pridobitev ustreznega zemljišča v bližini tovarne. Za člana odbora za programiranje in razvoj je bil namesto Ivana Smoleta, ki je bil razrešen, izvoljen ing. Emil Verbič. Na predlog Valentina Mandi-ževca je CDS odobril najem posojila 400.000 din z 2 odstotno Vidna vloga na vseh področjih jetju ___mr______i~ vhr^nih nnHatknv ankete ie ZRN Na osnovi teh se- bodo naši delavci tudi nih organizaci so^ila izvoljena tudi nova sindikalna lahko ugotoviti, da podjetje Stankov smo zeleh analizirati hodnje deležni vseh doD vodstva nredVaterimi so velike naloge in od katerih iz načrtovanih razpoložljivih položaj naših delavcev na za- oziroma privilegijev, ki so) da iih b^do usSšno opravljali. sredstev v prihodnjih petih časnem delu v tujini. Disku- lmeli že doslej. sriSiS ^rplSs| obfate CKV Ljubljana, Elektromontaža, TEN in Skup- in drugi razgovori so pnpe- biscih precej podobna. Mon- jetjem Simplex, ki ze 0 1 ne službe predlagal občnem zboru reorganizacijo, ki Ijali do tega, da sta ZK in terji so se predvsem pnto- j 1973 deluje v sklopu Ij jo je le ta Uidi potrdil. Po sklepu občnega zbora so sindikat posredovala samo- zevali zaradi prerahlih stikov prav tako smo se vklju dobile status DOS CKV Ljubljana, Elektromontaža, upravnim organom predlog z njimi in s tem tudi izrazah tudi v druga integracij TEN in Skupne službe, v katerih so se že konstituirali za izboljšanje tega stanja, občutek odtujenost, od ma- gibanja pri nas, katerim J novoizvoljen? 10 S to reorganizacijo smo dosegli, da Posebna komisija, ki jo je Učnega podjetja, za kar da bo moralo novo vodstvo ,ma 3 od predlaganih TOZD tudi lasten sindikat, imenoval CDS, je dolžna bi moralo v večji men skrbe- dikata posvetiti vso po kar bo omogočilo večje sodelovanje z organi samo- ugotoviti dosedanje stanje ti vodstvo sindikata. Priznati nost v prihodnjem obdo J h.dr ou "-'-J'___ ..■> , ctcinnvanicVp moramo da Smo na tem . . naše( upravljanja v posameznih TOZD, njihovimi vodstvi ter na področju stanovanjske moramo, da smo na em odnosi vodstva organizacijo ZK, ki se je tudi v celoti organizirala po politike m na osnovi ugoto- področju Pre^0 ^ela l’ sindikata z višjimi sin1 rn/n vltev PnPravlti predlog za zato smo se dogovorih, da J bili v*| T0lzDporočil na občnih zborih se da zaključiti, da so spremembo internega >a- vodstvo sindikata pripravi 7n ^ se posamezni 10 bolj ali manj uspešno spoprijemali z Mlmka o posojilih in krite- predlog o možnostih za rektni Toda tudi tu p# najaktualnejšimi nalo^inii. Ni težko zaUil‘^'*rSj: Seltee.TzSem defu J » <**>«• ®i večini je prevladalo ustrezne korake v tej smeri, oti'l nika veliko dodatno obremenitev poleg njegovega red- ni mi dohodki. I I 1 nega dela. Ker vsi radi govorimo preveč splošno in V večin, je prevladam ustrezne KoraKe v tej sme vJn0 uslanovljen, obč« zato največkrat ne moremo dokazati svojega dela, žeU- mnenje, da mora biti v no- m sicer da v letošnjem letu ^ sindikalni svet' s teniP mo člane našega kolektiva seznaniti z nekaterimi kon- vem pravilniku veliko vec organiziramo v ZRN samo- vračamo na staro obl. kretnimi zadevami, s katerimi so se ukvarjali naši sin- poudarka na gradnji najem- stojno osnovno organizacijo ,et PreZgol' dikalni delavci v pretekli mandatni dobi. niških stanovanj v lasti pod- sindikata v skladu z nem d kakršnokoli h jetja Ugotovljeno je bdo, da škrnn predpisi. Zavedamo se, J J . vendar lahk0 d V prvi polovici leta 1971 naši osebni dohodki, ki pa je zbranih sredstev premalo da s tem še ni vse opravljeno .J^ J^a nam . smo intenzivno delali na so na meji dovoljenega, pa za rešitev vseh potreb, zato in da bomo morali v prihod- ’ delovanJia mesto1 1 - • ___________ cmn V 7 Irt Kil A n tnio -z tv ‘j č i m i i \/ tiiiini J področju samoupravnega smo ponovno v akciji z je bilo predlagano, da mo- nje z našimi delavci v tujini sindjkatov '"in^stroko^j sporazuma o delitvi dohod- zahtevo za spremembo do- ram0 v letošnjem letu žago- bolj tesno sodelovati. odborov ustrezala. ^ ka in osebnih dohodkov na voljene višine kalkulativnih toviti še dodatna sredstva za A'W osnovi takrat predvidenega osebnih dohodkov, od ka- gradnjo stanovanj socialno rm dcmtarii N OSTI . Vodstv