Štev. 49. V Ljubljani, 3. decembra 1909. IL. leto. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Mf" Leto se bliža koncu! Pošljite nemudoma zaostalo naročnino, ker moramo poravnati v tiskarni svoje račune I — Ali ste že listu pridobili novega naročnika? Ako še ne, storite to takoj, najpozneje pa z novim letom! Pomagajmo si sami, ker nam drugi nečejo! Politiške pravice učiteljstva in „Slovenec". Kakor mladino tako tudi kmete rajši uvajamo v stranko nego v kulturo. Seljak» po-litiško prej buditi nego ga kulturno obraziti, je opatno poženjanje in demagogij». Umevno in opravičljivo je le v izrednih, nenormalnih razmerah. Dr. Fr. Ilesie: „Kultura in politika-u S tem je že označeno naše stališče, ki ga zavzemamo glede vzgojnega stališča med narodom. Menimo, da se demagoštva učitelj-stvu ravno ne more očitati in bodisi to z ozi-rom na njega podrobno osebno delo, bodisi to z ozirom na njega liste, bodisi to z ozirom na splošno stanovsko in narodno delovanje. In če učitelj deluje in doseza uspehe na kulturnem polju naroda, si s tem utrdi svoje socialno stališče med narodom in zadobi tako tudi politi-ški vpliv med ljudstvom, potem se vzdignejo ravno člani S. L. S. in prično z najpodlejšimi sredstvi rovati zoper takega učitelja, potem so ravno člani klerikalne stranke, ki s skrajno demagogijo nastopajo pri ljudstvu, blatijo učiteljstvo po shodih in hujskajo ljudstvo zoper šolo in učiteljski stan po svojih blatnih časopisih. Zakaj, — to je lahko umevno, ker delovanje učiteljstva ni prenagleno, a je sigurno in je tudi pravilno, ker si učiteljstvo zida svoje politiško' Stališče na podlagi kulture, ne pa kakor klerikalizem sploh — z demagogijo. Koliko politiških pravic pripušča k erika-lizem učiteljstvu pri nas, se vidi že iz tega, da se hujska ljudstvo že zoper kulturno delo učiteljstva, ker se samo oddaleč boji, da si učiteljstvo ne pribori svojih politiških pravic. Pač smešno postaja laskavo in prijateljsko stališče, ki ga zavzema „Slovenec" (štev. 271.), boječ se, da dr. Tavčar ne napravi po-litiški atentat na pravice učiteljstva. Z d r. Tavčarjevo izjavo bi radi klerikalci oprali svojo kožo, da preslepe učiteljstvo. Naj bodo uverjeni klerikalci, da ni učiteljstvo toliko zaslepljeno, da bi ne znalo ločiti mnenja politiških voditeljev od načel strank in da ie samo zaveda svojih pravic. Smešne so besede „Slovenca" o zasebnem življenju učiteljstva: „V svojem zasebnem življenju pa vživa uradnik popolne državljanske pravice, ki jih trne tudi izvrševati v mejah dostojnosti in poštenosti, da se iz njegovega nastopa vidi, da ima v svojem političnem delovanju res pred očmi splošni blagor družbe, od katere ima svojo eksistenco in je dolžan z Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K pol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. vsemi svojimi močmi delovati za njen pro-speh." Ni li po tej izjavi učitelj upravičen nastopati tudi politiško, jtudi na shodih, da brani svoj stan, da brani sebe, da brani šolo? In kje je tedaj to klerikalno načelo, ker se gode slučaji, da če nastopa učitelj in javno brani sebe, stau in šolo pred gnusnim hujskanjem klerikalizma — se ga disciplinira tako ali tako 1 Hinavci vi; mari ste že pozabili na korupcijo, ki ste jo započeli ob pričetku svojega zavladanja?! Ravno učiteljstvo pokaže lahko klerikalizmu grda dejanja tega nasilja! In od kje ta „Slovenčeva" fraza: „poli-tiška svoboda", ko vendar klerikalci pri nas niti ne morejo govoriti o kaki politični svobodi, ki jo dajejo učiteljstvu, ko je vendar vse delovanje klerikalizma samo stremljenje, zadušiti vsako politiško in kulturno svobodo. Edi-nole, če je že skrajna in neizogibna sila, jo dopušča. Ne da se vezati učiteljstvo pri svojem stanovskem in kulturnem delovanju ne na interese te, ne one stranke; ne na mnenje tega, ne onega politiškega voditelja, ker ono se združuje v stanovski organizaciji pod praporom splošne naprednosti in najsibodi posameznik pripadnik te ali one napredne politiške stranke. Pri svojem stanovskem in kulturnem narodnem delovanju si ne da učiteljstvo vplivati od nikogar izven organizacije in niso zanj mero-dajne izjave politiških voditeljev. Sicer pa, saj tu ni združeno in zastopano učiteljstvo samo ene dežele, torej tudi ne enega voditelja! Ne branimo tu nikogar, ker smo in ostanemo kot stanovska organizacija neodvisni od politiških strank in voditeljev; da pa pri tem dopuščamo posamezniku kot zasebniku zasebno politiško svobodo, ki mu jo daje državljanska pravica, ker smo si Jv svesti, da ni v srcu učiteljstva tako zajeden fanatizem in poli-tiška strast, da bi imelo to vpliv na njega stanovsko in kulturno delovanje — kakor se to dogaja pri naših klerikalnih gospodarjih, kjer se po prepričanju prosilca ocenjuje sposobnosti in zmožnosti! Sicer so pa tu prav na mestu besede slavnega pedagoga Diesterwega, ki se v tem z njim popolnoma strinjamo, ko pravi: „. . . Keiner ist wirklich und in Wahrheit ein Lehrer, dessen Interesse nicht von den Zuständen und .Tätigkeiten auf dem politischen und socialen Gebiete gefesselt wird. Also wir fordern vom Lahrer ein lebendiges, lebhaftes Interesse für jene Dinge, jedoch mit der Beschränkung, daß es seine pädagogische Wirksamkeit nicht beeinträchtige . . . Schande und Schmach über den Lehrer, wenn er sieh an den großen Angelegenheiten seiner Nation und ^den wichtigen Angelegenheiten seines Heimatlandes nicht beteiligt!" Če bi ne poznali dosedanjega stališča „Slovenca" v tem oziru, bi mu sedaj verjeli! __Dixi. Dr. Laginja na avdienci pri cesarju. Povedali smo že v svojem listu, da sta obljubovala dr. Laginja in dr. Trinajstid ob Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejemi Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). sklepanju kompromisnega volilnega in deželnega reda, da pridobita Slovanom v Istri pravice posebno na polju šolstva. Povedali smo tudi, da po enoletnem obstanku deželnega zbora, izvoljenega po novem volilniku, ni nobenih pridobitev. Mi se nočemo hvaliti, da je ravno to ganilo dr. Laginjo, da se je podal v avdienco k cesarju, vendar pa objavljamo, da se je pritožil tudi dr. Laginja o pomanjkanju slovenskega šolstva v Istri in s tem je potrdil tudi on našo prej navedeno trditev. Priznavamo, da so se deželni poslanci mnogo trudili, da zadobe slovanskemu narodu v Istri več enakopravnosti, a vendar moramo omeniti, da sta se dr. Laginja in dr. Trinajstic prenaglila ob sklepu kompromisnega deželnega reda; zakaj preden se je sprejel ta deželni red, je bilo potrebno odpraviti vse one cokle, ki zdaj zadržujejo delovanje deželnega zbora. Posebno se je bilo treba zagotoviti zaradi šolstva, ker to, da imajo naši poslanci pravico zaustaviti zborovanje, ni še dovoljna garancija. Italijani imajo še preveč ljudskih šol, iz deželnega zaloga se jim vzdržuje realni gimnazij, licej, kmetijski zavodi, podpira se gimnazij in podpira se zloglasna Lega nazionale, da ložje vzne-verja svojemu narodu slovanske otroke v Istri. Pri takih razmerah malo briga Italijane, ako deželni zbor ne zboruje leta in leta! Briga pa Slovane, ki trpe pomanjkanje na vsem in ki niso enakopravni z Italijani v drugem kakor v plačevanju deželnih davkov, s katerimi se jih zatira in izneverja svojemu narodu! Vemo, da nam poreče, kritikovati je lahko, a tudi vemo, da je rekel neki učitelj že ob posvetovanju o kompromisnem dež. redu, da ne more biti za ta red, ker je prepričanja, da na podlagi tega ne bodo Slovani na šolskem polju nič na boljem, in mi smo tudi pisali o tem v 14. štev. našega lista 1. 1908. Spinčic in Man-dič sta mogoče upoštevala to izjavo in glasovala proti novemu deželnemu redu. Ako bi bili upoštevali to izjavo še drugi tačasni deželni poslanci, bi ne bi bilo treba ravno sedaj doktorju Laginji prositi prav glede šolstva na avdienci. Kaj pomaga dr. Laginjeva prošnja? Šole vzdržuje država ali dežela. Istrski deželni zbor ne zboruje zato, da mu ni treba dovoliti stroškov za slovansko šolstvo, a državni zbor dovoljuje rajši stroške za ponemčevalnice v Pri-morju. Posamezna oseba, pa bodi še tako visoka, v tem oziru ne more nič, ako ima še boljšo voljo. Dr. Laginje prošnja ostane torej brezuspešna, le kvečemu bi lahko zalegla kot pesek v oči volilcem, česar pa dr. Laginja ne potrebuje. Zaradi tega naj nihče ne misli, da hočemo mi grajati dr. Laginjo. Mi smo še hvaležni, ko vidimo, da se trudi, da bi zadobil slovanskemu narodu šol na katerisibodi pošten način, vendar moramo opomniti naše državne in deželne poslance, naj vedno pojmijo, da so vlada in italijanski poslanci v zvezi in da jih gledajo uloviti, da se vrši pritisk še dalje na slovanski narod v Primorju. Dobro vedo, ako bi se dalo slovanskemu narodu priložnost, da se izobrazi in razvije vse svoje moči, bi lahko odbil vsak pritisk, in zato so ravno edini v za-branjevanju slovanskega šolstva. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. „Zaveza avstr. jugoslov. učit. društev" se je že 1905. leta, ko je zborovala v Pulju, zavzela za slovansko šolstvo v Istri in glasovala za sledeče resolucije: L slovensko in istrsko-hrvaško učiteljstvo, zbrano v Pulju na glavni skupščini „Zaveze avstr. jugosl. učit. društev" protestuje proti nezakonitemu postopanju laško gospodovalne stranke glede ljudskega šolstva hrvaške in slovenske narodnosti v Istri; II. zahteva od c. kr. vlade pravično uravnavo hrvaškega in slovenskega ljudskega kakor srednjega šolstva; III. naroča vodstvu „Zaveze", da poda slovanskim klubom avstrijskega državnega zbora jasno sliko vsega istrskega šolstva s prošnjo, da naj smatrajo to vprašanje kakor glavno točko slovanske vzajemnosti. Ostalo je vse to glas vpijočega v puščavi, čeprav je „Zaveza" storila svojo dolžnost. Letos so se zavzela na iniciativo tržaškega učit. društva vsa primorska učit. društva in dosegla, da so vložile tudi nekatere občine deloma po državnih poslancih, deloma naravnost pri ministrstvu sledečo peticijo: Po ljudskem štetju iz 1. 1900. je na Primorskem 75.6546 ljudi, in sicer 30% Slovencev, 20% Hnatov, 47 % Italijanov in %% Nemcev. § 19. državnega osnovnega zakona določuje, da se ima dati vsaki narodnosti priložnosti izobraževati se v svojem materinem jeziku. Medtem, ko obstoji na Primorskem za Italijane in Hrvate po ena državna srednja šola, imajo Nemci celo šest državnih srednjih šol; a v očigled zgorej omenjenemu paragrafu ni v Primorju nobene državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom. Zaradi tega morajo slovenski dijaki po večini pohajati nemške srednje šole, kjer gotovo ne dobe priložnosti, da se dovoljno izobražujejo v materinem jeziku. Ako je potreba za 3% nemškega prebivalstva šest držav, srednjih š o 1, je za 20 % Hrvatov gotovo premalo le ena državna srednja šola, a Slovenci, ki jih je 30% imajo tudi pravico, izobraževati se v svojem materinem jeziku. Da se še nadalje ne krši gori navedeni paragraf drž. osnovnega zakona, zahtevajo podpisani, naj se ustanove na vseh državnih šolah z neslovanskim učnim jezikom v Primorju vzporednice s slovenskim, oziroma v hrvaškem delu dežele s hrvaškim učnim jezikom. * * • Za to peticijo se je mnogo potrudilo „Slov. učit. društvo v Istri." Ali je pomagalo to ali kaj drugega, da so se naši državni poslanci ganili in zahtevali od vlade, da se ustreže tej skromni zahtevi, to je razburilo Italijane na Primorskem, in učiteljsko društvo „Lega del' insegnanti" je sklicalo protestni shod v Trst 28. novembra 1.1. Politiško društvo „Edinost" je sklicalo tudi javen shod zaradi te zadeve pravno na isti dan v Narodni dom v Trstu. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Čuditi se moramo listu „Edinost", da postavlja slovenskemu učiteljstvu za zgled italijansko učiteljstvo,- Najbrž bi rado imenovano uredništvo doseglo, da bi mu zopet napisali članek v album, kakor smo ga priobčili v 17. štev. našega lista 1. 1906. Naš denarni zavod Gealo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrovana zadruga i omejenim jamstvom. Promet do konca novembra K 233.635*51. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Šolarska zavetišča v Ljubljani. Dnevno zavetišče za šoloobvezno mladino obojega spola ustanovi mestna občina ljubljanska, izvršujoč sklep občinskega sveta z dne 19. maja 1908. Za to potrebni posebni prostori se zagotove pri stavbi nove dekliške šole ob Čopovi cesti. Pomen in namen dnevnega zavetišča, čigar nujna potrebnost se je poudarjala tudi na letošnji okrajni učiteljski konferenci v Ljubljani, je pa sledeči: V Ljubljani in njeni najbližji okolici se zadnja leta boljinbolj širi industrija, z njo pa narašča delavski sloj. Sploh ima kakor drugod tudi naše mesto mogočno privlačno silo na kmetiško prebivalstvo: zlasti se vdove z deco kaj rade s-lijo s kmetov v mesto. Ves ta novi prirastek našemu prebivalstvu je pa ubožen; le z enim je od Boga bogato obdarovan: z otroki. Obilica zaroda je gotovo vesel pojav, zakaj ni žalostnejše bilance v življenju naroda od one, ki izkazuje krčenje njegovega števila, naj je tudi le relativno, v primeri z naraščajem drugod. Toda življenska sila naroda ne tiči zgolj v njegovi številnosti, ampak tudi — in to v najod-ličnejši meri — v njegovi telesni in duševni kakovosti. V tem pogledu pa sedanje stanje dobrega dela našega ljubljanskega proletarskega zaroda ne obeta nič veselega. Premnogi starši iz teh krogov nimajo časa, mnogi tudi ne sposobnosti, nekateri ne sredstev za vzgojo in oskrbo svojih otrok in jih, hočejo nočejo, prepuščajo telesnemu in duševnemu propadu. Na primer: Mati, tvorniška delavka, odhaja dannadan zjutraj ob 6. z doma in se vrača šele ob isti uri zvečer. [Ima dva dečka, ki hodita v šolo. Zjutraj jima nakuha lonec takozvane kave, in ob tej luži živita ves ljubi dan. — Druga taka mati daje otroku vsako jutro desetino, češ, idi v ljudsko kuhinjo na kosilo. Enkrat ali dvakrat gre otrok res tjakaj, tretjič si pa stvar premisli in si namesto tečnega kosila kupi potice ali piškotov, ali pa nese denar v kinematograf ali na vrtiljak, saj kruha za glad se lahko zastonj dobi pri [usmiljenih ljudeh, na polju se pa ponuja repa, korenje in koleraba, kar je tudi [dobro v sili. — Enako se s hrano godi otrokom vdovcev, pa tudi v družinah, kjer živita oba roditelja, ni dostikrat nič boljše, ker se morata pač oba pehati za vsakdanjim kruhom. — Da taki otroci zasta-nejo v telesnem razvoju, in da jim s telesom onemorejo tudi duševne sile, je le naravno. Pomanjkanje slehrnega nadzorstva in vzgajalnega vpliva v šoleprostem času pa ?rodi tudi druge slabe posledice. Otrok, samemu sebi in s roji lastni pameti prepuščen, se neizogibno izpridi. Nevajen točnosti se zakesni v šolo, a ko je prišel prekesno, se boji, da bo oštet in se ne upa tistega poldne v šolo; rajši se potika po mestu, in „gleda štacune". Ta izpre-memba mu je všeč in drugo pot niti ne poizkusi več iti v šolo, ampak se kar koj poda na kratkočasni „tef". Slabi tovariši se kaj hitro znajdejo, postopajo vkupe, preže pri kinematografih in komedijah, kade iz pobranih ostankov, napravljajo cigarete in se posvetujejo, kako priti do denarja. Drug drugega poučujejo v umetnosti beračenja in kraje, imajo pa devetletni smrkolini tudi že pomenke o „puncah". Tako vzrašča rod — in mnogoštevilen je zanikern na telesu in na duši, brez sposobnosti za delo, brez načrta za bodočnost. Deklica ali deček še nista stara 14 let, pa že se čuje iz njih ust značilni program: „Kaj, jaz sem mesten otrok, mene bo že magistrat redil 1" — Čim odrasejo šoli, težko vztrajajo v kateremkoli uku ali delu. Bokodelstvo menjavajo za rokodelstvom, nobeno jim ne diši, o vsakem pravijo, da škoduje njihovemu zdravju; če jih ne bole prsa, jih pa boli zadnica, izgovor imajo vedno, in ako jim kaže, si na lepem izmislijo kilo! Mojstri se že boje teh ljubljanskih srajc in tožijo o njih, da ne znajo niti jesti, tečna hrana jim ne gre, le sladkarije in delikatese bi jim ugajale; potuhnjeni so in nepošteni, nesnažni in delomržni. Zato jemljejo mnogi mojstri rajši dečke s kmetov navzlic njih nezadostni šolski izobrazbi. Starši tega zaroda so pa dvojne vrste. Eni s skrbjo in strahom zasledujejo vznemirljivi razvoj otroka in mu izkušajo priti v okom. Izroče in priporoče otroka čez dan kaki sosedi v plačano nadzorstvo in rejo, toda za malo denarja je malo nadzorstva, in navsezadnje vsaka stara ženica tudi ni usposobljena za nadzorstvo in vzgojo navihanega in razposajenega mladega ptiča. Vse ostane kakor je bilo, oče in mati pa begata okolo in prosita, da bi se sprejelo dečka vsaj čez dan v kak zavod. Toda v ta namen prihaja v poštev edino Marijanišče, ki ima 60 takozvanih azilcev zgolj v dnevni oskrbi, katero število pa ne odgovarja niti četrtini resnične potrebe in je vedno polno zaseženo. — Ti starši z najhvaležnejšim srcem pozdravljajo obljubljeno ustanovitev mestnega šolarskega doma in težko, težko pričakujejo, da se skoraj otvoril Velik del staršev je pa po bedi, žganju, lastni zanemarjenosti in duševni toposti slep za razvijajočo se zanikrnost svojega naraščaja, ki mu še potuho daje, kjer in kakor more in ga iz-reja desetkrat bolj mehkužno, nego meščanstvo izreja svoje otroke! Vsem tem otrokom je treba nadomestila za vzgojo, ki jim je brez krivde ali po krivdi staršev ne nudi dom. Ker je pa mnogo teh otrok — vodstva ljubljanskih mestnih šol so jih poizvedujočemn društvu za otroško varstvo imenoma naznanila okolo 200 — mora biti prilika za to nadomestno vzgojo vrejena na najširši in čim cenejši podlagi. Temu namenu ima torej služiti dnevno šolarsko zavetišče. Prenočujejo zavetiščniki doma. Zjutraj gredo vsak v svojo šolo, koj po šoli se pa zbirajo v zavetišču, kjer se naj počutijo popolnoma domače. Tu imajo svoj od-počitek, tu se pripravljajo za šolo in spišejo svoje naloge, poskočijo in se poigrajo. Opoldne dobe kosilo, preprosto, zadostno in tečno; na-uče se jesti! Po kosilu počitek, zabava ali priprava za popoldanski pouk, odhod v šole; po šoli zopet sestanek v zavetišču, kos kruha in kaj zraven in potem koristno in zabavno ukvarjanje do večera. O prostih delavnikih so ves dan v zavetišču, v nedeljah in praznikih pa redno pri svojih starših, ki so ta dan prosti. Pouk, delo in zabava v zavetišču ne bodo imeli nič šomašterskega značaja na sebi, dasi ga bodo vodile in nadzorovale po preudarje-nem, določenem načrtu pedagoško usposobljene osebe. Na vzporedu zavetišča bodo: Mladinske igre, telovadba, poučni izleti; pomoč pri pripravljanju za šolo, rokotvoroi pouk, pouk v lepem vedenju, vrtnarstvu, pri deklicah tudi sodelovanje v kuhinji; petje, glasba, gledališke prireditve; predavanje s skioptikonom, morebiti kinematograf itd. Pristop k popoldanskim uram se bo dovolil lahko tudi takim otrokom, ki so s kosilom preskrbljeni doma. Uspeh se bo sigurno pokazal. — V lanskih počitnicah je bival mal oddelek'dunajskih zavetiščnikov (vseh jih je na Dunaju nad 30 tisoč!) v Kamniku. Vedli so se izborno in priljubili so se kmalu nele Kamničanom, ampak tudi kmetiškemu prebivalstvu okolice, ki jim je rado donašalo sadja. Kako vse drugačna je sedaj še naša taka mladina, o tem se lahko biidko potoži vodstvo počitniške kolonije v Za-tišji! — Toda to, kar se da doseči pri dunajski mladini, se bo doseglo tudi pri naši. Vzgojili si bomo čvrst, pošten, za delo sposoben naraščaj, in ta naraščaj nam bo hkratu pionir redu in snage v svojem domačem krogu! Stroški vzdrževanja se bodo, ako ne po-vse, pa vsaj v dobrem delu pokrivali po prispevkih staršev. Plačevanje teh prispevkov bo hkratu nudilo priliko za potrebni stik s starši, ki jih bo tudi vabiti na šolarske produkcije v zavetišču. Ljubljansko zavetišče pa naj vzpodbudi ustanovitev sličnih zavetišč tudi po drugih, zlasti industrialnih krajih naše domovine! Zagovor. (I* Komna odziv „Revoluoionarju" kot audiatur et altera pars.) „Bevolucionar opisuje v 48. štev. „Učiteljskega Tovariša" uradno konferenco učiteljstva sežanskega okraja. Kar piše, mene ne zadevajoč — t r a n -s e a t; o tem pa, kar mene zadeva, ne morem in ne smem molčati. Omenja namreč, da „j ebil moj referat le slika nastopa o straneh s v e t a" in da „j e bila debata |j ako živahna" (glede mojega referata namreč — tako jaz to razumem). Dalje pravi : „Referat ni odgovarjal naslovu". — Temu moram po vsem oporekati. Konferenčno vprašanje je bilo: „Kako opišeš svojo občino?" Iz vprašanja ni razvidno, kaj in kako naj se temu ugodi. Učitelj lahko spiše metodično razpravo, ali pa napiše navadni opis občine, n. pr. zemljepisni položaj občine, vodovje, nižavje, podnebje in geologični značaj. Opiše potem materialno in duševno kulturo prebivalcev in zgodovino kraja ter državno ureditev itd. Jaz sem se odločil z a p r v o , t. j. z a metodično razpravo. — V tem smislu sem jaz spisal svoj referat, in da sem jo dobro pogodil, svedoči, da me je g. nadzornik pri konferenci izbral in določil poročevalcem. Navadno izbirajo nadzorniki poročevalce med najboljšimi referati, in ta čast je mene — starosto učiteljstva — zadela. — In morda zaraditega ta jezica „Revolucionarja". Poročal pa sem ne le „o straneh neba", kakor piše „Bevolucionar", ampak podal sem celo sliko, kako naj učitelj metodično obravnava pri zemljepisnem pouku svojo občino. Toje resnica. Debata pa ni bila „živahna", kakor piše „Bevolucionar", ampak bolj mrtva, nego živahna, zakaj le par učiteljev se je oglasilo k besedi — omenivši svoje pomisleke. Te sem pa temeljito — na podlagi svojega referata — zavrnil, kar je tudi g. nadzornik potrdil — rekši, da naj na ta način vsak učitelj obravnava svojo občino, kakor sem jaz Komen. — In moj referat je bil z [odobravanjem in rokoploskom od vsega učiteljstva sprejet. — čudno, da ni „Bevolucionar" to slišal ? Pa, ako ni slišal, bi moral to videti, saj je imel ščipaluik na — nosu. Povere merlatto! Man merkt die Absicht. — Ob koncu svojega referata pa nisem stavil nobenih tez ali predlogov. G. Bavbar je končno v svojem elaboratu stavil predlog, naj učiteljstvo opiše za bodočo okr. učit. konferenco ves sežanski okraj. On je o tem jako izborno poročal in so bili predlogi en bloc sprejeti. To je prava i s t i n a. Iz tega sledi: 1. n i r e s , da je bil moj referat „le slika nastopa o straneh sveta"; 2. n i r e s , da je bila glede tega debata „živahna". 3. ni res, da mojreferatni odgovarjal naslovu. „Revolucionarju" nasvetujem končno, naj vbodoče poroča golo i s t i n o. Naj ne — pika po nepotrebnem. Takim činom ne pridemo do sloge, ki je tako potrebna učiteljstvu. Če ni bilo „Bevolucionarju" kaj umestno ali pravilno, je imel priliko popraviti v zborovanju. Bolje v brk povedati, nego zahrbtno javno pisariti. — „Bevolucionarji" sicer delajo povsod za razdor, a učiteljstvo ne potrebuje „revolucionarjev", zakaj mi želimo v učiteljstvu mir, kolegialnost in pravo vzajemno delovanje v prospeh našega šolstva. Naj nam bo vedno geslo: „Innecessariisunitas! — Diesterweg piše sicer: „Leben heißt kämpfen", pa tega med nami ne uvažujmo! — Bodimo složni! Starosta učiteljstva,sežanskega šolskega okraja. Dodatek uredništva: Priob-čujemo ta zagovor, ker nečemo nikomur delati krivice. Ne želimo pa, da bi se sedaj razvila kdove kaka polemika. Iz naše organizacije. Štajersko. Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje 8. decembra ob 8. uri zjutraj v Celju s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Predavanje tov. Vrečarja: „Izlet v Pariz." 3. Poročilo o „Lehrerbundu" (tov. Slane). 4. Društvene zadeve in nasveti. 5. Iz šolske prakse. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. Učiteljsko društvo za celjski okraj je zborovalo 19. dne novembra v Celju. Udeležba je bila pičla, kar pa pride na rovaš slabemu vremenu. Na novo sta pristopila društvu tovariša Alojzij Bučar iz Dobrne in Franjo Žagar iz Celja, kot gostje so bili navzoči gdč. Ahtikova iz Žalca in tov. Šijanec iz Gornjega grada, iz Gorice pri Rečici pa je prihitel tovariš Badoslav Knaflič. Tovariš predsednik pozdravlja navzoče člane, zlasti nanovo vstopla, in c. goste, po-sebe pa še tov. Zinko Kovačičevo iz Petrovč kot bivšo marno članico, ki se zaradi bolezni v zadnjem času ni mogla udeleževati naših sestankov. Tovarišu Hriberniku iz Teharij čestita na dobro prebitem usposobljenostnem izpitu, tov. Logarju, enemu naših najpridnejših zbo-rovalcev, pa želi mnogo srečnih in zadovoljnih dni v zasluženem pokoju. Omenja tudi, da se je več tovarišev in tovarišic oprostilo, gdč. Ko-sijeva pa pošilja vsem članom tovariške in bla-gajniČarske pozdrave. Tov. predsednik je nadalje razkladal o pomenu takozvane „Haftpflichtversicherung", nekaj podatkov je tudi dal navzoči tov. Šijanec kot tajnik učit. društva gornjegrajskega, kjer že imajo takšno zavarovanje. Ker pa je tov. Logar pri zadnjem zborovanju učit. društva za laški okraj od tov. Gnusa zvedel, da baje zavarovalno društvo članom nič ne plača, se na predlog tov. Brinarja poveri tov. Knafliču, naj natanko pouči to zavarovalno zadevo in o nji svoječasno poroča, pa tudi tov. Gnus naj pošlje svoje informacije. Pri poročilu o glavni skupščini „Zaveze" v Mariboru poudarja tov. Brinar zlasti, da so bili pri tej tudi navzoči zastopniki češke in poljske učiteljske Zveze, ter izraža veselje na stremljenju po združitvi vsega slovanskega učiteljstva na Avstrijskem, ker s tem posredno vrši združitev vseh avstrijskih Slovanov. Ako Zveza združi vse slovanske narode, je vredna, da se nje ime blišči z zlatimi črkami v povest-nici slovenskega učiteljstva. Ponosni smo pa, da smo mi učitelji prvi, ki se združujemo v Avstriji na slovanskem stališču. Poročilo o „Lehrerbundovem" glavnem zborovanju je odpadlo, ker noben naših tovarišev ni bil delegat, sicer pa bo tov. Slane prihodnjič predaval o „Lehrerbundu" sploh. V delegaciji L. se je razpravljalo o jako važnih, zlasti nas spodnještajerske tovariše zadevajočih stvareh, ki pa baje morajo ostati tajne. Tovariši delegatje pač naj pomislijo, da so odposlanci vsega slovenskega učiteljstva, ki so kot taki dolžni svoje tovariše o važnih zadevah obvestiti, da se s skupnim posvetovanjem pravo ukrene. Sklenili smo, predsedstvo Zveze naprositi, da prejkoprej po enem delegatu poroča o seji delegatov v Gradcu. Tov. Vrečar je moral svoje nameravano predavanje opustiti, predaval pa bo prihodnjič pred društvenimi zadevami. Ker je naš tovariš precej sveta obhodil ter marsikaj videl in izkusil, bo predavanje jako zanimivo. Ker si nas eden ne more meni nič, tebi nič privoščiti kakega izleta v Carigrad, Pariz, Amsterdam in kam drugam, bomo tokrat zastonj poleteli s tov. Vrečarjem v Pariz. Upamo, da te ugodne prilike nihče ne zamudi. Pri točki „Iz šolske prakse" je tov. ču-lek predlagal, naj bi eden tovarišev referiral „o pravnem razmerju šolskega vodstva do kraj nega šolskega sveta". Sklenili smo, da stalni odbor spravi to točko na dnevni red za uradno učiteljsko skupščino, seveda bi se pa o tej točki poprej že razpravljalo pri društvu. Prihodnje zborovanje bo 8. decembra 1.1. ob 8. uri zjutraj pod devizo: Vsi ,y Pariz! Ormoško učiteljsko društvo je zborovalo 4. novembra t. 1. v ormoški slovenski šoli. Vreme je bilo ugodno, a vkljub temu udeležba slaba. Društveni predsednik tovariš Bajšp pozdravi vse navzoče presrčno, posebno pa dež. sod. svetnika g. dr. Ivana Preskerja, ki je radevolje prevzelv predavanje za ta dan; potem čestita tovarišu Žolnirju na imenovanju naduči-teljem, naznani novo pristopivša uda, tovarišico Podgorelčevo in tovariša Bobiča, ter predstavi ip pozdravi gosta iz Središča, g. jurista Vrabla. Nadalje poroča predsednik nakratko o letošnji glavni skupščini „Zaveze" v Mariboru, pri kateri je bilo naše učiteljstvo častno zastopano, medtem ko se je „Lehrerbundovega" zborovanja v Gradcu udeležilo le 8 društvenikov, akoravno je bilo to zborovanje za vse štajersko učiteljstvo velikega pomena. Presrčno pozdravljen začne govoriti dež. sodni svetnik g. dr. Presker o obširnem predmetu „O skrbstvu otrok". Za njegovim jasnim, temeljitim, nad uro trajajočim, posebno za učitelje poučnem predavanju se je razvil živahen razgovor in je g. predavatelj na stavljena vprašanja in nastavljene nasvete v korist te akcije v našem okraju odgovarjal, oziroma svetoval tako, da je upati, da se bo s tem storil tudi Dalje v prilogi. Priloga k 49. štev Učiteljskega Tovariša", dne 3. decembra 1909 v našem okraju velik korak naprej. G. dež. sodni svetnik je obljubil podavati tudi o drž. zakonu, kolikor pač sega v predmet skrbstva otrok. O normalijskem indeksu je nazorno razpravljal na podlagi novih tiskovin tovariš Po-rekar. Bazpravljale so se še interne stanovske zadeve, tičoče se poslovnega jezika, razpisovanja učiteljskih služb, Vaudovega spomenika i. dr. Tovariš Dom. Serajnik se je naprosil, da predava o novih Druzovičevih pesmaricah pri prihodnjem glavnem zborovanju, ki se bo vršil 13. januarja 1910. Srednješolski vestnik. ** Nezaslišana dennnciacija slovenskih profesorjev. „Wiener Deutsche Korrespondenz" obdolžuje slovenske srednješolske profesorje veleizdajniške propagande, da mislijo na ustanovitev jugoslovanske države, Slovenski profesorji razširjajo — tako pravi omenjena korespondenca — med slovenskimi srednješolci strupene, hujskajoče slovenske liste. Za balkanskih nemirov so baje dovolili nositi dijakom rdeče fese, dovolili so jim zbirati za vence na grob septembrskim žrtvam in so celo ^ami položili venec. Imajo baje društvo, ki nima le slovenskih tendenc, ampak eminentno protiav-strijske in protidinastične. Kot dokaz navaja „W. D. K." Gajevo slavnost, ki je bil baje strahovit protiavstrijec. Glavni grešnik je tu prof. Tominšek, ki je na državnem gimnaziju na slavnosti slavil Gaja. „W. D. K." v 'voji zaslepljenosti pozablja, da je Gaja odlikoval sam cesar Ferdinand, ne ve, da je Gaj stopil v službo avstrijske politike in je s tem celo podpinl nje nemške tendence. — Da bo naše srednješolsko profesorstvo kdo obdolžil veleiz-daje, protiavstrijskega in protidinastičnega mišljenja, to je pa vendarle malo preveč 1 * * Dvojna mera. Znano je, da šolske oblasti — celo na Kranjskem — nerade gledajo, če nosijo srednješolci slovensko narodno polhovko, ki je vendar ni smatrati kot kak znak demonstracije, ki se je pojavil zaradi kakegakoli povoda. Niti misliti bi se ne smelo na kako izzivanje, zakaj jasno je vendar, da to, kar je rabil narod od nekdaj, sme rabiti tudi sedaj. Ko so nato v vročih poletnih dnevih začeli rabiti dijaki jugoslovanske fese, je oblast to prepovedala. A s kako pravico? Sedaj pa hodijo po Ljubljani nemški srednješolci z nemškimi čepicami in uprizarjajo svoj „burni" po Šelenburgovi ulici, ki najbrže postane drugi „Prikop". Bo li šolska oblast to prepovedala in bo li, ker je pri Slovencih tako radikalna, tudi temu nemškemu dijaštvu prepovedala nošo hlač iz irhovine, zelen klobuk s kozjo brado, sivo suknjo iz lodna in druge take reči? Saj je tudi to narodna noša, ki se Slovencem prepoveduje. ** Osebne vesti. Pravi učitelji Simon Dolar v Kranju, dr. Jos. M e n c e j v Idriji, dr. V. Š a r a b o n v Novem mestu in Edmund Kolbe v Kočevju so v svojih službah stalno potrjeni ter so dobili profesorski naslov. ** Za ravnatelja na ptujski gimnaziji je imenovan bivši tamošnji profesor fizike in matematike, dr. S c h ö b i n g e r. J— Dijaki so mu napravili bakljado in so imenitno po mestu — hajlali! * * Imenovan je za šolskega svetnika bivši vodja nemško-slov. gimnazijskih razredov v Celju, g. Ivan Ließkounik. ** II. letni občni zbor goriške podružnice „Društva slovenskih profesorjev v Ljubljani" se je vršil v Gorici. V odboru za 1. 1909/10. so ti-le profesorji: predsednik I. K o š n i k , podpredsednik F. M a -š e r a , tajnik A. I p a v e c , blagajnik F. P o v š i č ter Adolf Š a u p , namestnik je J. Ž i 1 i h , računska preglednika sta šolska svetnika A. Š a n t e 1 in A. F r a s. Podružnica bo štela v tem letu nad 30 članov. Vsak mesec enkrat priredi podružnica društveni sestanek. ** Statistika dijaških samoumorov v Nemčiji. Število samoumorov gimnazijskih dijakov v Nemčiji je tako veliko, da dela pedagoškim in drugim autoritetam opravičene preglavice. „Hamburger N." so objavile te dni Statistiko dijaških samoumorov v zadnjih 30 letih, t. j. od 1. 1875. do 1905. V predgovoru izkuša avtor dokazati, da tolik narastek dijaških samoumorov izvira iz vedno večje mehkužnosti. Zistematičnemu in naravnost strašno naraščajočemu številu teh samoumorov je iskati vzroka samo v nekaki epidemiji, ki se kaže tudi na drugih, duševnih in moralnih poljih. Prvih pet let, od 1. 1875,-80., je bilo, kakor dokazujejo razne znanstveno strokovne revije, dobiti v vsem samo tri slučaje dijaških samoumorov, od katerih enemu je bil vzrok velika žalost zaradi smrti staršev. V letu 1875. in 76. sploh ni bilo nobenega dij. samoumora; ravnotako ne v letu 1878. Samo v letu 1877. sta bila dva slučaja in v letu 1879. en slučaj. Od tedaj raste število neprenehoma z malimi presledki. Od 1. 1875. do 1995. ni bilo nič manj nego 15 slučajev. Tudi v letih 1906., 1907. in 1908. je število vedno naraščalo in je v letu 1909. jako narastlo. Do sedaj največje število je doseglo leto 1901. z 21 slučaji; 20 slučajev je bilo v letu 1897. in 1898. Književnost in umetnost. „Novi akordi" prinašajo v novembrski (6 štev.) sledeče skladbe: 1. Fran Gerbič (Ljubljana) Im-promptu za klavir. 2. Anton Lajovic (Ljubljana) „Mati in dete" za en glas in "klavir. (Besede Majkov—Cv. Golar.) 3. Dr. Gojmir Krek (Dunaj) „Srbska narodna" za mešan zbor. 4. Emil Adamič (Trst) Otroške pesmi. Uspavanka za en glas in klavir. (Besede Vidine.) 5. Vzdihi za mladostjo, besede jn napev Janka Lebana (Bukovica nad Škofjo Loko) za mešan zbor. 6. Vjek. Bosenberg (Varaždin) „Cvetna polka" za klavir. Naša bodočnost. List za šoli odraslo mladino. Zadnja številka ima sledečo vslebino: Mi gremo naprej. Ob Tyrševi petindvajsetlet-nici. Iz Tyrševe mladosti. Pomen Tyrša za Sokolstvo. Tyrš, njegova gesla in pomembne misli o Sokolstvu. Ustavoznanstvo. Kako so nastale pravljice o bajkah. Prirodoslovni pa-berki. Vestnik za sokolski naraščaj. Pismo mladim čitateljem „Naše bodočnosti". — So-kolska društva naj bi bolj marljivo razširjala „Našo bodočnost" med svojim naraščajem I Kulturno delo. + Cirll-Metodovo podružnico so ustanovili na Vinici na Dolenjskem dne 21. prêt. mes. Pristopilo je 36 letnih in 33 podpornih članov. S kulturo k svobodi! + J 'Vna ljudska predavanja v Trstu. Socialni odsek tržaškega slov. učiteljskega društva je pogodil pravo, ko je letos na poziv akad. fer. društva „Balkan" stopil z njim v skupno akcijo, da se oživotvore po tržaškem ozemlju redna ljudska predavanja ter s tem zamaši vrzel, ki je zijala v splošni organizaciji tržaških Slovencev. Prvi, dobro uspeli poizkusi so dokazali, da je energično in smotreno za-pričeto delo na polju javne izobrazbe na^lo med trž. občinstvom dober odmev, če se upošteva razne splošne in krajevne razmere, ki jih — upamo — ne bo težko premagati. Neob-darjen s svetim blagoslovom je znal novoustanovljeni „Odsek za javna ljudska predavanja" premestiti razne težkoče ter je še meseca oktobra stopil pred javnost. S tem je bil — kakor je poročala „Edinost" 17. nov. — „postavljen zgodovinski mejnik med minulostjo in bodočnostjo dela na važnem in izdatnem polju javne naobrazbe." Seveda — mimogrede rečeno — tudi par prekelj s klerikalne strani ni manjkalo dasi se je odsek postavil na povsem nestransko stališče. Dosedaj so se vršila sledeča predavanja ; Dr. Jos. W i 1 f a n : „Bazvoj tržaške luke". Predaval v tržaškem Narodnem domu ter isto predavanje ponovil v Skednju in sicer vprvič 17. okt., vdrugič 7. nov. Dr. Egon S taré: „Zlata Praga". Predaval 26. oktobra v tržaškem Narodnem domu. Naš tovariš Ferdo Plemič (Klein-mayr) „Obris kulturnega razvoja človeštva". Predaval v trž. Narodnem domu 23. novembra. Tudi to predavanje se ponovi pri Sv. Ivanu in na Opčinah. Predavanja so ilustrovale skioptične slike. Poslušalstva se je vsakrat odzvalo od 150 do 200. Bureu aplavz, ki so ga želi vsi predavatelji, je bil priča, da je našla njihova beseda odmev med občinstvom.i Za prihodnje mesece tega in prih. leta si je odsek zagotovil sodelovanje drugih dobrih predavateljev. Dobro in sveti stvari jako koristno bi bilo, ako bi odsek sprejel tudi izdatnejšo gmotno podporo od strani bolje s i t n i r a n i h krogov. Dosedaj je bil pač navezan na lastna skromna sredstva. Za kroniko navajamo še imena odbornikov : Od akad. dr. „Balkan": Iv. Čok, predsednik; F. Perhavc, tajnik; Marij Dobrila, Karel Ferluga, Borštnik. Od trž učit. društva tovariši: Ferdo Kleinmayer, podpredsednik; Iva Sabadinova, blagajničarka ; Andrej čok, Adalbert Stubel, Seme. Tudi tu imamo deloma kos učiteljskega dela pred seboj Naši vztrajni tovariši v Trstu si s tem delom napišejo gotovo najlepšo stran v svoji kroniki. Le pogumno naprej, akademiki in tovariši naši, ljudstvo, ki vas tam doli itak že ve ceniti, bo vam gotovo tudi v tem slučaju izkazalo svojo hvaležnost vkljubu klevetvi nasprotnikov! Ti grizejo, ker drugega ne znajo, mi pa delajmo ! Politiški pregled. * Prepovedan italijanski oklic. iTr-žaško italijansko učiteljsko društvo je hotelo objaviti oklic, v katerem poziva, naj se meščani z vsemi močmi upro zahtevam Slovencev, ki jih vlada podpira, da laško posestno stanje povsod napadajo in po ustanovitvi slovenskega učiteljišča v Gorici zahtevajo dvojezične gimnazije in slovenske vzporednice na vseh državnih šolah na Primorskem. Oblast pa je prepovedala objavljenje oklica, tudi ko so se črtale omenjene točke. * Kulturni boj na Francoskem. Ponovne afere v šolah utrjujejo antiklerikalno gibanje. časopisje zahteva od države strogega postopanja. Zadnji nagovor papežev pri sprejemu francoskih romarjev je zbudil v zbornici veliko ogorčenje, ker je papež imenoval francoske učne knjige brezbožne. — Kakor poročajo časopisi, je sklenil ministrski svet, da ne bo predlagal državnega šolskega monopola, temveč počakal nadaljnjega razvoja klerikalne šolske vojne, zakaj število staršev, ki so proti oficial-nim učnim knjigam, je jako majhno. * Socialni demokrat župan ko-danjski. V tajni seji mestnega zbora-je bil z 18 proti 16 glasovom izvoljen županom socialni demokrat Knudson. Šest glasovnic je bilo praznih. * Vojni proračun za Srbijo. Proračun vojnega ministrstva za 1. 1910 brez izrednih dodatkov je določen na 32,687 864 dinarov. Srbski vojni proračuni od leta 1880. so bili: 1880: 7.342.734 dinarov, 1885: 16,211.256 dinarov, 1904:20,030.986 in 1905: 20,498.855 dinarov. * Italijanski proračun. Finančni minister je v proročunu za 1909 /10. določil dohodke na 2101,556 889 lir, izdatke pa na 2007,116 774 lir. Prebitek znaša torej skupaj 93,940.115 lir. Jubilejski dar. Učiteljstvo — sebi ! Dobrotnik, ki neče biti imenovan, je daroval 300 K v obligacijah ; tov. Albin Stritar in Fran Žagar ml. iz Postojne 10 K; tov. Albin Š t r e k e 1 j , učitelj in župan v Naklem na Primorskem 10 K, ki jih je plačal g. Matija Dežjot, ker se je ustavilo sodno postopanje zaradi žaljenja časti, skupaj 320 K; zadnjič izkazauih 3003-10 K ; doslej darovanih 3323-10 kron. Bog plati. Obrambni vestnik. * Krvav škandal, ki je le mogoč na Kranjskem. K temu našemu poročilu imamo še pripomniti, da dotični tovariš še sedaj ni prejel svoje plače in ne nakazila ter mu teče sedaj že peti mesec, da je brez pozitivnega zaslužka. To namreč, da ni prejemal v počitnicah nič plače, akoprav je že lansko leto poučeval, je mogoče le pri učiteljskem stanu, kjer se gode protirazumne stvari in se menda to, da ni v počitnicah pouka, prišteva učiteljevi krivdi. Išči si zaslužka, če ga imaš kje, če ne — pa berači! In sedaj se mu zavlačuje še ta zaslužek, kar zopet službuje — za tri mesece nazaj. Saj menda v počitnicah ni potreba učitelju živeti in sedaj lahko živi, kakor smo že rekli, od kredita, da se bo „gospodi" izljubilo spisati in urediti potrebna poročila glede njegovega nakazila. Pa naj kdo reče, da ne vladajo pri učiteljstvu krasne razmere in se učiteljslvu ne godi izvrstno. Kaj si je vendar mislil Goethe, ko je pisal: „Wer nie sein Brot mit Tränen aß, wer nie die kummervollen Nächte auf seinem Bette weinend saß: der kennt euch nicht, ihr himmlischen Mächte!" * Naslov šolskega ravnatelja je podelil naučni minister voditelju šulferajnske zasebne šole v Opatiji, Emmerju. ter imenoval definitivnima začasna učiteija istega zavoda, Brücknerja in Penitza. Vsi ti gospodje so formalno nameščeni na državni šoli v Pulju, v resnici pa prideljeni gori imenovani nemški zasebni šoli v Opatiji, ki ji je namen ponem-čevati Opatijo. Ker o kakem imenovanju učiteljev slovanskih zasebnih šol po Primorskem v državno službo še ni nič sličati, sklepamo, da je toli naglaševano nepristranost vlade barona Bienertha umevati tako, da se ne sme nikakor zahtevati, da bi one slovanske šole, ki so natlačene slovanskih otrok, uživale kako vladno podporo, ampak da gre vladna podpora le onim nemškim šolam, ki so natlačene — tudi slovanskih otrok. £ Polno kopico ovadb zoper naduči-telja Janka Ž i r o v n i k a , zdaj nadučitelja v Borovnici, je iz čiste krščanske ljubezni do bližnjega vložil znani župnik Zabret iz Št. Vida nad Ljubljano. Te ovadbe so bile pa tako to-meljito podprte, da je sklenil deželni šolski v svet v svoji zadnji seji, naj gredo v — koši * Boj za slovensko šolo v Mariboru. V Mariboru se je nabralo 44 podpisov staršev za javno slovensko ljudsko šoio in se je tozadevna vloga poslala ¡dež. šol. svetu. Ta jo je poslal mariborskemu mestnemu šolskemu svetu, ki bo sedaj napel vse sile, da prepriča starše, da javna slov. ljudska šola v Mariboru ni potrebna. „Grazer Tagbl.",kije priobčil to vest, javka, da se bodo morda mariborski Nemci seznanili z bojem za „manjšinsko" šolo. Koroške vesti. —o— Brezpravna je v resnici postala slovenska Koroška. Na celovškem c. k r. državnem kolodvoru zapirajo mirne Slovence edino le zato, če zahtevajo vozni listek v svojem materinem jeziku. Več prihodnjič o teh kulturnih škandalih! —o— Najsevernejša slovenska postojanka na Koroškem so D j e k š e. Oddaljene so dobre tri ure od Velikovca, visoko gor v gorovju. V Djekšah je trirazredua nemška šola. nemška požarna bramba in se zaganjajo nemški valovi srdito v to našo postojanko, a stoji trdno kakor skala. Biva tam zaveden, čvrst slovenski rod, ki ima izborno delujoče bralno društvo. V nedeljo, dne 22. t. m., je priredilo to društvo poučno zborovanje, ki je bilo jako lepo obiskano. Bilo je navzočih nad 100 ljudi. Predavali so predsednik društva P u č e Janez kmet v Djekšah, T r e i b e r Franc, župnik pri Št. Bupertu, Pesek Anton, učitelj na Ciril-Me-todovi šoli pri Velikovcu. Tamburaši iz Velikovca so ne le izborno tamburirali, temveč so uprizorili tudi gledališki predstavi: „Kmet in fotograf" in „Poštna skrivnost". Obe igri sta jako ugajali. Na Djekšah pastiruje vrli rodoljub župnik H r a b a , rodom Čeh. ki ima velike zasluge za tamkajšnjo slovensko trdnjavo. —o— V Št. Bupertu pri Velikovcu na Koroškem je štirirazredna Ciril-Metodova šola, ki je prava potreba za ta okraj, zakaj blizu ni slovenske ljudske šole, in v nemško mestno šolo v Velikovcu love slovenske otroke od blizu in in daleč. Okrog Velikovca se vrši pravcati lov na otroke, a slovenska šola v Št. Bupertu vidno napre iuje. Letos obiskuje to šolo : I. razred 42, II. 45, III 62, IV. dekliški razred 35, IV. deški pa 28 otrok, skupaj 212 otrok, in sicer je 78 dečkov in 134 deklic. —o— Brezpravna slovenska Koroška. O lej temi imamo pripravljen članek, ki ga priobčimo prihodnjič, —o— Nadučiteljsko mesto je prosto na dvojezični trirazredni ljudski šoli v Meži na Koroškem. Prošnje naj se vložijo do 12. decembra pri okrajnem šolskem svetu v Velikovcu. Glasbeni vestnik. Glasbeni odsek deželnega „Slov. učiteljskega drnštva v Ljubljani" ima v soboto, dne 4. t. m. svoj prvi sestanek o b 8. uri zvečer pri „Zlati kaplji". Gg člane glasbenega odseka prosimo, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Izvzeti so tovariši, ki so preveč oddaljeni — z dežele. Posebnih obvestil se ne bode pošiljalo! —1. Vestnik. f Maks Šrlbar, Pišejo nam: Na Žusmu smo pokopali dne 20. pret. m. tovariša Maksa Šribarja. Dne 18. je poučeval še do enajstih pred poldne, čutil se je slabega ter hotel k zdravniku. Komaj se je pražnje oblekel, mu pretrga srčna kap nit življenja. Ker je domači župnik bolan, je vodil izprevod župnik pri Št. Štefanu, g. A. Zdolšak, v spremstvu dveh sosednih duhovnikov ter se v lepih besedah ob grobu poslovil od rajnega, poudarjajoč, da se je bil posvetil najvažnejšemu poslu na zemlji, ki ga je še zadnjo uro opravljal: vzgoji mladine. Vkljub slabemu vremenu, slabi cesti in veliki oddaljenosti je bila udeležba stanovskih tovarišev častna. Z njo so pokazali mnogoštevilnim domačinom, da solidarnost učiteljstva ni prazna fraza. — Pokojnik zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke. Blag mu bodi spomin! Prvi roditeljski sestanek pri Sv. Antonn poleg Kopra je uspel nad vse pričakovanje dobro. Prisotni so z velikim zanimanjem poslušali izvajanja poročevalcev. Nisem pričakoval niti polovice toliko udeležnikov, ker se je tega dne plesalo po vseh krčmah — bilo je namreč 8 porok — in ker je _ kraj, kakor vam že znano, jako raztresen. Čudim pa se, da so se udeležili sestanka skoraj sami očetje Izmed 60 udeležnikov je bilo namreč samo 7 mater. — Sam sem obširno pojasnoval pomen roditeljskih večerov, vmes pa utaknil marsi-kako zrnce o vzgoji otrok, oziraje se posebno na domače razmere. V preparacijo mi je izborno služila knjiga „Šola in dom". Da, knjige naše „Šolske Matice" so vredne zlata; naj bi ne bilo tovariša in tovarišice, ki ne bi bil njen naročnik! Tovariš Anžlovar iz Marezig je predaval o laži, tov. čerut iz Trušk pa o žalostnih posledicah igranja za denar. Laž in igra sta v naših krajih jako razširjeni razvadi. Obrazi staršev so kazali, da razumejo stvar. V lepih besedah, čisti slovenščini, je preprost kmet zahvalil učiteljstvo na koristni prireditvi in vnemal navzoče za dobro stvar. — Sestanka se je udeležila tudi vrla tovarišica Prešernova iz Dekanov, akademik Jurca in se- danji občinski tajnik Keršovani iz Marezig ter troje gospodov iz Kopra. Občinski tajnik Kos-mina in dvoje drugih mož iz Dekanov so prišli pa prepozno. Tov. Kuret, župan marezijski i. dr. so izpričali svojo odsotnost. — Po sestanku sem povabil tovariše in prijatelje na kozarec rujnega. G. Kosmina je „za kazen" pregledal naše žepe in- vzel iz njih 10 44 K za Ciril-Metodovo podružnico v Dekanih. Pam-niti je, da je bilo to 28. dne meseca. — Zdaj me pa obhaja strah — ne da mi morda grob izvrže kosti ali da oilepim, ne — ampak : Med nami Slovenci vzplamti vsaka novost liki plamen iz slame, ki se hitro uduši. Ce bom mogel torej poročati, da se je udeležilo drugega roditeljskega sestanka pri, Sv. Antonu 40 roditeljev, bom zadovoljen. — Želim čitati v „Tovarišu" čimprej poročil — kakor zadnjič rečeno — iz drugih krajev slovenske Istre. — Vaš J. V. Okrajna učiteljska drušva na Kranjskem prosimo, da plačajo letnino „Slovenskemu deželnemu učiteljskemu društvu". Josip Travnovo sliko iščemo. Kdor jo ima, bodisi samega ali pa v kaki skupini, s katere bi ga fotografičnim potom posneli, jo blagovoli poslati tovarišu Dimniku v Ljubljano. Travnovo sliko nujno rabimo za „Tovariševo" jubilejno številko. Tudi zadnjo A. Ž u m -r o v o s 1 i k o , ko je bil že odlikovan iščemo. Kdor jo ima, jo blagovoli poslati tov. Dimniku. Slike se bodo po vporabi nepokvarjene vrnile. Matej Močn t ko vo sliko že imamo. Posnel jo je tukajšnji fotograf Berthold iz neke skupine prav dobro. Kdor si hoče to sliko kupiti, jo dobi pri fotografu Bertholdu po eno krono. Kmetijska šola na Grmu ima letos 10 drugoletnikov in 22 prvoletnikov. — Izmed učencev prvega tečaja je 21 Kranjcev in 1 Štajerc, Zimski tečaj šteje 9 učencev, letni pa 13. Salferajnsko šolo mislijo ustanoviti Nemci na Glincah pri Ljubljani, ker se jim sedaj ba e toliko otrok iz Gline, Viča in Božue doline potujči na sloven>ki šoli na Viču. Hm! U^posobljenostni Izpiti za ljudske In meščanske šole so se pred ljubljansko izpraševalno komisijo končali. Izpite so napravili sledeči kaudidati in kandidatinje, in sicer: za meščanska šole: Leopold Levstik v Krškem in Helena P e t r i č i č v Ljubljani, oba z nemškim učnim jezikom. Dopolnilne izpite so napravili: Elizabeta M a t k o iz Gornjega grada iz verouka ; Valentin M i k u ž , nadučitelj v Prečni, iz nemškega učnega jezika; Josip Boš, učitelj v Dolu, iz verona uka; za ljudske šole z nemškim učnim jezikom : Kristina S a 111 e r v Št. Vidu nad Ljubljano, Angela Z u r c v Prečni ; za ljudske âole s slovenskim in nemškim učnim jezikom : Slavoj Dimnik v Trstu, Ivan Gabrov-š e k v Št. Petru, Tit G r č a r na Baki, Gabriel Grilc na Studencu pri Krškem, Josip J e r š e v Kapelah pri Brežicah, Milko J e r š e v Ormožu, Ljudevit M i k o 1 i č v Bibnicii Karel Mravljak v Oadramu, Karel P e r k o v Šmihelu pri Novem mestu, Fran B i g 1 a r v Hotičah, Karel B o s t o -h ar v Kostanjevici, Josip Wagner v Spodnji Šiški, Marija A r z e 1 i n v Ljubljani (z odliko), Ana B a n t a n v Bavtavasi, Frančiška B e d e n k v Kropi, Viljemina B e n i -g e r v Bibnici, Angela C e r a r v Št. Jurju, Doroteja D e b e 1 j a k v Št. Vidu pri Gro-belnem, Neža D e t e 1 a v Ljubljani, Ana E r z i a v Semiču, Antonija F a b j a n v Celovcu, Terezija Fur lan na Igu, Bozalija G o 1 i v Trstu, Ana G o r j u p v Trbovljah, Fran. G r o m v Zgor. Tuhinju, M. Kaste-1 e c v Mekinjah, Ana K e n d a v Kamniku, Julijana K o b a 1 na Drenovem griču, Ana L e b a r v Ljubljani, Marija Likar v Mokronogu, Ivana Logar v Trnovem, Marija Luckmann v Ljubljani, Ana M a c h v Ljubljani, Ema M e n c i n v Ljubljani, Ivana Mesec v čemeči vasi, Katarina M i g 1 i č v Št. Jurju pod Kumom, Hermina P e 11 a n v Spod. Šiški, Ana Pirc-Gabrič v Za-bukovju pri Sevnici, Marija P 1 e š k o na Dunaju, Olga Poženel v Trstu, Pavla Bili a r v Ljubljani, Marija B o j n i k v Orla vasi pri Braslovčah, Ernestina B o z m a n v Šmartnem pri Kranju, Marija Sodnik v Šmarju pod Ljubljano, Elizabeta S t e y e r v D. M. v Polju, Boža S v e 11 i č na Ježici, Ana Šiška v Bibnici, Marija Tavčar v Kopanju. Julijana T o p 1 i k a r v Ljubljani, Frančiška T r i 11 e r v Ljubljani, Ivana V a -1 e n č i č v Dobravi pri Kropi, Berta V a -1 e n t a v Šmarju pod Ljubljano, Slavica V e n c a j z pri Sv. Andreju na Koroškem, Viljemina V i d i c v Poljanah, Katarina V i I -h a r v Koritnicah, Cecilija V i 1 m a n na Jesenicah, Marija Vodušek na Dunaju. Izpiti učiteljske usposobljenosti na moškem učiteljišču v Gorici so skončali pretekli četrtek. Prijavljenih je bilo 94 kandidatov in kandidatinj. En kandidat je napravil izpit z odliko, 90 je usposobljenih in padli so trije. Preizkušnje usposobljenosti za ljudske šole so se vršile v Gorici pred izpraševalno komisijo ravnokar minola dva tedna. Preizkušnje so napravile sledeče dosedanje začasne učiteljice : Baje Štefanija, C i g o j Zinka, Č i č i g o j Marija, Čok Irma, Fa- it i n Marija, G o d i n a Marija, Heren Marta, J e v š č e k Gizela, Havel Karolina, M a c a r o 1 Ana, M i t h a n s Marija, Mozetič Ivanka, Poljšak Felicita, San-c i n Avrelija, S o r č a n Marija, Strel Ana, Š m i d Adela, Tomšič Štefanija, T r d a n Marija (z odliko), V a t o v e c Josipina, V r e -z e c Vida, Z i e g 1 e r Sabina. Za slovensko šolstvo v Trstu. Pol društvo „Edinost" sklicuje na 5. december 1.1. velik javen shod v Trstu, na katerem se bo razpravljalo o slovenskih zahtevah glede ljudskih šol. Dihur umoril dete. Dve leti staro dete rodovine Wickede blizu Kolina ob Beni ja napadel dihur ter ga na vratu tako razmesaril, da je izkrvavelo. Ko je prišla mati je bilo dete že mrtvo. Za „Siidmark" so nabrali na „Schiller-jev dan" novembra meseca po večini visoko-šolci 28.194 kron. Ponemčevanje Brega pri Ptuju. Dne 22. novembra se je ustanovila na Bregu pri Ptuju podružnica Schulvereina. Razširjene so ljudske šole na Karolinški zemlji in v Zgornji Šiški v triraz-rednico, v Dolenji vasi pri Bibnici v štiri-razrednico. Imenovanje. Dež. odbor je imenoval drž. kletarskega nadzornika Iv. Belleta za ravnatelja na kmetijski šoli v Gorici, Josipa Zi-daška za strok, učitelja na slov. kmet. šoli v Št. Jurju ob j, ž. Stroške za šolarsko kuhinjo v Voj-niku pri Celju je dovolil nemški „Schulverein" v svoji zadnji seji. Za izboljšanje slovenskega pouka na nemških šolah v Trstu je vložil .dr. Bybaf v državnem zboru interpelacijo na naučnega ministra. Na meščanskih šolah za dečke je dovolil dež. šol. svet na Kranjskenl hospitirati tudi deklicam pod gotovimi pogoji. Deklice bodo v prostih odmorih med urami zapustile šolsko sobo in bodo skupaj. Vstopile bodo v šolsko sobo z učiteljem. Iz šolske slnžbe na Kmnjskem. Imenovani so za nadučitelje: Jos. M i h e 1 i č iz Št. Lovrenca v Preddvor; Melbior D o 1 e n -j e c iz Črnomlja v Železnike; Jos Lipovec v Bukovem ; Bogomir F e g i c iz Studenega v Nadanje selo; Alojzij Ponikvar iz Vel. Trna v Soro. — Prestavljena je Franja Villi a r iz Šembij v Nadanje selo. — Stalno sta imenovana :v Budolf P o 1 j a n e c v Šmartnem pri Litiji; Štefanija Pogorelec v Starem Kotu. — Gospč Grilc-Dostal v Loškem potoku in Vidi V r e z e c na Studencu menjata svoji službeni mesti. — Učiteljica Marija Tome pri Sv. Križu pri Litiji dobi enoletni dopust. — Stalno upokojena je Marija Galle v Cerknici. — Namesto na dopustu se naha-jajočega učitelja Edvarda Bohinca pride! v Cerklje pri Krškem suplentinja Angela S a-kotnik. Namesto obolele učiteljice Elvire B e r n o t pride v Veliki Podlog suplenlinja Aiojzija M a u r i n. V. J. Harliček a bratr, v Podžbradj (Kralj. Češko), slavnoznani izvozni dom modnega in rokotvornega blaga, otvoril je božično razprodajo po znižanih cenah in pošilja v izbero vsakemu, ki se sklicuje ¡na naš list, zbirko vzorcev blsga za gospode in dame, namiznih in kavnih garnitur, robcev, brisač iz Havličkovega blaga, pripravna za božična darila poštnine prosto. — Priporočamo c. učiteljstvu to reelno in solidno prvo češko tvrdko v naročitev. Šolsko zdravstvo. Šolski zdravniki. Bazne kulturne države so že zdavno uvedle v šole zdiavniška preiskovanja, ki imajo namen, da skrbe za higieno šolskih otrok v šolskih poslopjih. Naša ljuba Avstrija, ki je dosedaj še vedno našla potrebnih milijonov za topove in bojne ladje, dočim na šolskem in higieničnim polju skopari, se tudi ni več mogla ustavljati vseobči zahtevi po šolskih zdravnikih. Končno je bila namreč tudi pri nas izdana naredba naučnega ministrstva, ki se z njo uvaja šolsko-zdravniška služba. Šolski zdravniki se po tej naredbi nameščajo za sedaj samo za moška učiteljišča in pričnejo poslovati že decembra t. 1. Glavna naloga šolskih zdravnikov bo sledeča: Začetkom vsekega šolskega leta bodo natančno preiskovali učence, na kar bodo izključali one, ki jih bodo spoznali nesposobnimi za šoio v zdravstvenem oziru, in pa take, ki bodo kazali znake kake epidemične bolezni. V dobi prvih dveh šolskih mesecev bodo ostali učenci zoravniško nadzirani in jih bodo preiskovali; zdravnikom bodo na razpolago posebne vprašalne pole, ki jih bodo starši učencev morali izpolnjevati z vsemi potrebnimi podatki glede zdravstvenega stanja učenca. Kakor hitro dozna zdravnik za kako bolezen na učencu, bo moral to nemudoma sporočiti staršem pismenim potom. Ne bo pa naloga šolskih zdravnikov, da bi lečili bolne učence. Oni učenci, ki bi oboleli na važnih telesnih organih, se bodo morali stalno voditi v evidenci v svrho posebnega nadziranja tudi po prebiti bolezni. Šolski zdravnik bo posečal šolo najmanje enkrat vsak mesec, vsak posamezen razred pa vsaj po enkrat v zimskem in poletnem semestru. Poseti bodo veljali ne le učencem, ampak tudi šolskim napravam in poslopju sploh. Naredba naučnega ministrstva vsebuje razen teh glavnih določil še podrobna navodila za zdravnike o periodičnih pregledovanjih šolskih poslopij, o postopanju v slučaju epidemij, kakor tudi o službeni tajnosti in o sestavi letnih poročil šolskih zdravnikov. Šolo za jetične otroke. V čikagu so na mestne stroške ustanovili šolo za jetične otroke. Šola je podobna mestu iz samih šotorov. Škodljivost kajenja za ženske so dokazali zdravniki s številnimi poizkusi. Živali (morske prešičke, kunce itd.), ki so jih izpostavili vplivu tobakovega dima in jim dasi rživati vodo, v kateri je bila razredčena tobačna žlindra, so rodile vedno mrtve mladiče. Pri delavkah v tobačnih tvornicah se pogosto pajavljajo prezgodnji porodi, živi rojeni otroci pa so slabotni in zgodaj umro. Kajenje tobaka je jako škodljivo za ženske, in neka zakonska predloga v angleškem parlamentu se temeljito bavi s kajenjem otrok in sploh mladoletnih oseb. Pouk v zdravilstvu na ženskem učiteljišču. Že od 1. 1900. je deloval šolski svetnik in ravnatelj goriškega ženskega učiteljišča, prof. Štefan Križnič, na to, da bi se uvedel na ženskem učiteljišču pouk v šolski higieni po posebno v to določenem zdravniku. — Končno so dosegla prizadevanja zaslužnega ravnatelja popoln uspeh, tako da je smatrati pouk zagotovljenim. V slovenskem oddelku bo poučeval zdravnik dr. Ernest Dereani, v laškem oddelku pa zdravnik dr. Viktor Pavis. Pouk se bo vršil v I in IV. tečaju, in sicer po dve uri v tednu v I. in po eno uro v tednu v IV. tečaju. — Uvedba pouka v zdravilstvu na žen-kem učiteljišču je neprecenljive važnosti toliko za šolske otroke kakor tudi za bodoče učiteljice, ki jim bo koristil še prav posebno v slučaju, da se poroče in postauejo kdaj zakonske matere; saj nihče ne prihaja tolikokrat v položaj kakor ravno matere, ko jim je često nujno treba poznanja vsaj elemen'arnih pravil zdravilstva Boj proti trakulji. V Zedinjenih državah, zlasti v južnih mestih, je trakulja jako razširjena. Posebno so tej bolezni podvrženi ubožnejši sloji, ki malo gledajo na snago ter niso izbirčni v vživanju mesnih jedi. Da se prepreči nadaljno razširjauje trakulje, je ameriški milijonar John D. Bockefeler daroval posebni komisiji, ki ima nalogo, da natančno prouči to bolezen, 1 milijan dolarjev. Epllepslja In nje odpravljenje je bila poseben predmet natančnih in velevažuih obravnav mednarodnega zdravniškega kongresa v Budapešti. Kako dalekosežen pomen se pripisuje temu predmetu, izhaja odtod, da se je za odvračanje epilepsije konstituirala mednarodna liga, katere centrala je Budapešta. Buda-peštanski specialni zdravnik dr. Aleksander B. Szabo se že več let z uspehom trudi, da bi raziskal problem zdravljenja epilepsije in svoj že preizkušeni zdravilni način trpečim napravil dostopen s tem, da na vprašanja epileptičnim bolnikom radovoljno daje pojasnila. Serum proti raku. V Koloniji je izumil učenjak dr. Oto Schmidt serum proti raku. Poizkusi na miših in podganah so se izvrstno obnesli. Zastrupljenje z alkoholom. 5, 6 in 8 let stari otroci branj evke Ditmer v Korneu-burgu so pili v njeni odsotnosti orehovca. Vsi so zboleli in 5 letua Ana je komaj čez dva dni prišla k zavesti. — Svarite vedno mladino pred uživanjem alkohola. Iz slovanskih pokrajin. O „Slovanski Dom" v Sarajevem. „češka beseda" v Sarajevem je razposlala na vsa sarajevska hrvaška in srbska društva spomenico, v kateri jih poziva na skupni in složni odpor proti navalu tujih elementov. Spomenica pravi med drugim: „Nemci si hočejo zgraditi „Das deutsche Haus", za to je treba nam Slovanom, da si kot odgovor na to sezidamo svoj „Slovanski Dom". Dasi smo mi sami tu slabi, vendar imamo za sabo silne brate, čehi nas bodo duševno in gmotno podpirali, a tudi simpatije naših prekosavskih bratov so nam zagotovljene". — Vsa društva so se odzvala pozivu. Po raznih posvetovanjih se je sklenilo da se z združenimi močmi čim najprej prične z zgradbo „Slovanskega Doma"; ako bi Nemci v Sarajevem hoteli ustanoviti stalno nemško gledališče, se bodo tudi Slovani pobrigali, da se osnuje stalno slovansko gledališče. O Dva milijona za umetnike. Buski profesor dr. J. Konidži je te dni poklonil novemu društvu ruskih umetnikov za podpiranje ruske umetnosti svoje posestvo na Krimu, ki se ceni na 2 milijona rublov. O Krakov — velemesto. Cesar je sankcioniral zakon gališke^a dež. zbora, ki določa, da se krakovski občini pridruže neke sosedne občine. Tako šteje sedanji Krakov nad 100.000 prebivalcev. o Svečanost petrograjskega „Sokola". Predprošle sobote je slavil petrograjski „Sokol", ki šteje sedaj sto članov, veliko svečanost. Preselil se je namreč v nove prostore, ki mu jih je prepustilo ministrstvo komunikacij v Sadovi ulici št. 50. Svečanosti so prisostvovali mnogi odličnjaki, kakor minister komunikacij S. V. Buchlov, namestnik ministra pro-svete L. A. Georgievsky, admiral Viren, senator N. A. Sultan, general Volodimirov in mnogi drugi. Podpredsednik društva Beiman je imel krasen govor, v katerem je naglašal, da je sam car priznal važnost Sokolstva s tem, da je izdal ukaz, da se sistem sokolske telovadbe uvede v vojsko in mornarico. Ker se v Busiji sokolska društva številno množe, se ustanovi sokolska zveza za vse carstvo. O Hrvaška opereta v Frankfurtu. Albinijeva opereta „Baron Trenk", ki je že na Dunaju dosegla lep uspeh, se je te dni igrala v Frankfurtu. „Frankfurter Zeitung" prinaša precej obsežno in prav prijazno kritiko. Pravi med drugim: „Glasba, ki jo je napisal Feliks pl. Albini, se dviga n. pr. v melodramu prvega dejanja ter v velikem prizoru med Tren-kom in Lidijo popolnoma v operno." O Hrvaški književniki, ki so se bolj zaradi osebnosti, nego zaradi načel razcepili v dve skupini, se dogovarjajo sedaj, kako bi se zopet sešli na skupnem del'j. Iz Zagreba poročajo, da „Matica Hrvatska", ki je zbrala okolo sebe konservativnejše elemente, pojde na roko književnikom okolo „Savremenika" („društvo hrvatskih književnikov"), s tem, da preneha s publikacijo svojega „Glasa Matice Hrvatske" in da bo izdatno podpirala „Šavreme-nik", S tem bi končal razpor, ki je bil na veliko škodo napredku hrvaške književnosti. O Prisilno krščevanje, Židov v Rusiji. Nekoliko časa sem so se Židje zopet začeli v večem številu naseljevati na Angleškem. „The Weekly Chroniele", ki se boji židovske poplave, je pri nekaterih židovskih naseljenih rodovinah povprašal po vzrokih, zakaj so odšle iz Busije. Te so mu odgovorile, da so zbežale iz Busije, ker se boje prisilnega krščenja. Odredbo nekaterih guvernerjev, da imajo židovski otroci pohajati kristjansko službo božjo in da se ima povodom molitve za carja postaviti na sinagogo križ, smatrajo Zidje kakor začetek prisilnega pokrščevanja. O Slovenec v ameriškem državnem svetu. Matija Nemanič v Jolietu je edini Slovenec in Slovan, ki se udeleži konvencije v v New Orleanu glede predlagane zgradbe kanala od Cikage do Mehikanskega zaliva. Nemanič je odpotoval z jolietsko delegacijo v St. Louis, kjer se je pridružil predsedniku ameriške republike Taftu in njegovemu spremstvu na vožnji po reki Misisipi navzdol do New Orleana. O Maksim Gorki — ravnatelj gledališča. Maksim Gorki misli kmalu prevzeti vodstvo neke ruske gledališke družbe, s katero misli gostovati po večih ruskih in vseh evropskih glavnih mestih. Zadnje mesece svojega bivanja na otoku Capri je uporabil v to, da je še dovršil neko dramo. O Strossmayerjev spomenik, Društvo hrvaških umetnikov je imelo Jte dni sejo, na kateri se je razpravljalo o oddaji del za Strossmayerjev spomeuik. Po daljši debati je sklenilo priporočati, naj se javna konkurenca ne razpiše, marveč naj se kratkim potom povabita zagrebška kiparja Frangeš in Valdec, naj napravita načrte za spomenik. Ako bi ti načrti ne ugajali, naj se pozove kipar Meštrovič, da predloži svoje načrte. Istočasno je imel sejo tudi klub hrvaških inženirjev in arhitektov, ki je razpravljal o istem vprašanju. Ta je sklenil, naj se razpiše javna konkurenca, ki se je imajo pravico udeležiti vsi jugoslovanski umetniki, v prvi pa naj seveda pridejo v poštev hrvaški umetniki. O Shod slovanskih umetnikov se je vršil v Prerovu na Moravskem. Udeležili so se ga za Poljake: Kossak, Fetmajer, Kowalski, Želechowski in Wodzinowski; za Bolgare: Bo-jimov in Badjov; za Hrvate: Auer in Dež-kovid; za Slovence: Vesel; Jugoslovansko „Lado" je zastopal prof. Vešin iz Sofije, praškega „Maresa* prof. Sucharda in „Jednoto" Kalvoda; „Sdruženi morav. umelcu" pa so zastopali Bažek, Havelka, Jaronek, Lolek, Fr. Uprka in Kafka. Debatiralo se je o nameravani vseslovanski umetniški razstavi, ki jo je bil predlagal pisatelj Sienkiewicz; poslal se mu je s shoda pozdravni telegram. Bazstava bo v Krakovu I. 1911. Pred tem pa bo v Krakovu manjša razstava slovanskih umetnikov v spomin na zmago pri Grünwaldu. Razgled po šolskem svetu. — Hrvaški učitelji v Ameriki. Kakor poroča oseška „Drau", je sklenil baron Bauch za sedaj odpustiti dva hrvaška učitelja, da moreta v čikagi in Pittsburgu tamošnjim hrvaškim otrokom deliti pouk: Izostati smeta dve leti in dobita letne plače 5000 K. — Ureditev učiteljskih plač na Hrvaškem. Pri deželni vladi v Zagrebu seje vršila enketa glede ureditve učiteljskih plač, katere so se udeležili zastopniki učiteljske zveze in šolski nadzorniki. Zelje učiteljstva se bodo pri končni redakciji tozadevnega zakonskega načrta kolikor mogoče upoštevale, kakor je zatrdil predsednik enkete, vitez Trnski. — Milijonski dar češki „Osrednji Šolski Matici" je dosegel 15. pret. m. vsoto 282.120 K 12 h. — Velik legat varšavskemu vseučilišču. Poljak Narbutta, bogat posestnik, je zapustil varšavskemu vseučilišču legat 400.000 rubljev. Obresti tega legata se imajo «porabljati štipendije. Ako vseučilišče ne sprejme tega legata, se ima razdeliti med poljske dobrodelne in kulturne zavode, navedene v oporoki. Na koncu oporoke pravi Narbutta: Ako zadobi Poljska samostalnost ali avtonomijo ali če se vseučiljšče premesti iz Varšave, potem pripade legat novi vladi ali zavodu, ki zameni vseučilišče. — Sadovi ljudskega Šolstva na Francoskem. Statistika kaže, da ne znajo na Francoskem 4% voj. novincev Čitati in pisati, na Avstrijsko-ogrskem 25% in v Španiji, klasični deželi klerikalizma, celih 70%. To v odgovor napadalcem modernega francoskega žolstva. — Zagrebško vseučilišče. Za izrednega Javnega profesorja statistike trgovskega in meničnega prava na zagrebški juridični fakulteti je imenovan privatni docent dr. Milorad Stražmicki. — Veliko Gajcvo slavnost priredi hrvaško akademično društvo „Zvonimir" na Dunaju s sodelovanjem vseh slovanskih akade-mičnih društev. Dan slavnosti še ni določen. — Jugoslovanska akad. društva pod «nlm krovom. Po iniciativi srbskega akad. društva „Zore" se je osnoval na Dunaju odbor, ki se bo trudil, da stopijo vsa dunajska jugoslovanska akademična društva v Čim najtesnejšo zvezo in si naj mejo skupne društvene prostore. — Analfabett v Italiji. Glasom najnovejših statističnih podatkov je v sicilijanski občini Melicucca 95 odstotkov analfabetov. Ob-Tezni šolski pouk je uveden v Italiji 1. 1878. V Melicucci ni bilo celih 30 let niti ene šole, a je ni danes. Od 2846 tamošnjih prebivalcev ¡i 30 24-21 * s 3° <*> « C O J* >C/5 "g to/5 CS «C •Si Si "> c r o» « M rt o M N J«! = s iS i 5 o N S = _N ¿5 — t >o « 213 dO O-i? N ¿-JS «¡g B 'S «ju "•a-a Z£ ¿ E -S. 3 « > E § w .S. "O ca _ B a .S ö ö S W E 3 Š O Ji o s-c 'v 'S £ 3 B. O 3 w tvo »i f O J, v .ü e 0"S> v ¿á w? ■S ^ .o rj O «£ o O vi « B C •a f- ' I g . S O s s § S "S u s ž " e g> o •s 2 « Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. Najboljše orgelj-harmonije obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje RUDOLF PAJKR & Komp., Kraljevi gradeč št. 133 (Češko). Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko. Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice 111 52—22 Marije Jirsove učiteljeve soproge v Novem Hradku n/Met. (dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko. Priporočamo našim gospodinjam pravi N&KOV: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. •L Zaga U. T1161, 5:» L V. Krasne diplome namenjene častnim članom je natisnila v različnih barvah in jih priporoča ob priliki takih imenovanj si. šolskim vodstvom, krajnim in okrajnim šol. svetom, si. sokolskim, bralnim, pevskim in drugim društvom, si. občinam in uradom itd. „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. vojvodina kranjska Mim A za M*: 17 zeinljeptsaifc naris kov v dodani* pojasnilom SMtMtt hi FRAN MAROLT, Visoki ddetai stU kranjski je z maja 1907. št. 2463, odobril in prtpmtt to nčik> v uporabo kot razredno na ljudskih in RMKMsMh loiah s slovenskim učnim jezikom. Vsi nariski, izvršeni na 18 Hstih, so nami v merilu 1 : 75.000. - Velikost 87 X » cm. Torej ponazorujejo po mintmaincai načrte za zemljepisni pouk v ljudakih šolali izbrano «čtto v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko m daljavo čitajo Cena 10 K. Mara B za učence: v barvo tisku t VT PRAN MAROLT, ■OMf T LJubljani. labar nttva se naatanja dostavno na pafrabnl nčni načrt, M ga Je odobril c. kr. deželni šolski svM z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, m U velja ko< normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem leta 2-, 3-, 4- m večrazrednih ljudskih šaL Z razpisom vfe. c kr. deželnega šolskega sv&a kranjskega z dne 28. januarja 1908, it. 468, je to odobreno kot učHo na ljudskih in meščanskih Ig. pl. Kieiamajrr & Fcd. Bamberg v Ljubljani. Ctm i K. 3® m k» W W W> m m m m 5—2 v Dornbergu na Goriškem ima naprodaj mnogo tisoč hektolitrov n^jizbornejšega vina. Na zahtevo se služi z vzorci. m m ^ ifffi ^ ^ ^ ^ ^ ŽH* „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani priporoča vizitke in raznovrstne kuverte s firmo. Našim, rodbinam priporočamo 40 Kolinsko cikorijo - mmrnm „SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka T7- n^^o-i zavaruje v žlvljenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelka: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 . . . . Rezervne in poroštvene zaloge..... Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na posestva..... Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905 V vsem pa doslej. . . V letu 1905 se je premoženje pomnožilo za V 37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za škode in nagrade . . „ 97,814.430 97 Vsa pojasnila daje 14 26~ž4 General, zastop banke .Slavije' v Ljubljani, G-osposIse -ulice št. ±2. K 1058,737.339 88 8,090.621-62 4,361.283-89 „ 41,335.041 01 2,188.391-24 „ 34,087.781-48 206.29640 1,606.893-21 3,004.509-80 Najlepše darilo h vsakemu otroku je lepa 0 knjiga! Zato kupujte krasne knjige za mladino, ki so; A. Rape: Mladini A. Rape: Dane J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka E. Gangl: Zbrani spisi za mladino Vsak izvod v elegantni vezbi stane samo 1 K, po pošti 16 h več. Naročila sprejema „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. 171 9-3 k—i) Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu. Naš denarni zavod. (15) 12—12 Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta 7 Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—1/-7. ure zvečer ali pa vsaK dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vraeevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok In plačnik), zastava premičnin, zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve. Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h B , G , D E F , O , H Zadružni lokal je v Ljubljani, Gradišče št. 4., !. nadstr. 18 „ n n n 17 n n 6 - 18. n 3 56 n 24 n 23 4 50 24. 4 _ 38 „ n n n 37 3 — 38. n — 66 46 „ n 45 2 „ 50 46. 1 81 60 „ 59 2 — 60. — 70 70 „ 69 1 75 70. 1 42 85 „ n i n 84 n n 1 n 50 n 85. n 1 n 26 n i Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige: Učne načrte za Kranjsko za eno- in K dvorazrednice po........—"50 od tri- do osemrazrednice po . . . —"60 Načela za obči načrt ponavljalne šole —'25 Cesarska pesem, čveteroglasna . . . —'14 Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja 4 — Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I. 4-— Besedilo k Adamičevi spevoigri . . . —'10 Štupar, O prvinah in spojinah . . . 1'50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe.........—-20 Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu 120 Učit. pokojninski zakon za Kranjsko —-20 Mladinski spisi: A. Rape: Mladini 1..................1"— J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I. 1 — E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. . 1'— A. Rape: Dan«....................1'— Telefon št. 118. Poštna hranilnica št. 76.307. Učiteljska tiskarna registrovana zadruga z omejenim jamstvom Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4 priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu uradne tiskovine iz svoje zaloge Ceniki se pošiljajo zastonj in ftanko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi. Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov. Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno: Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporabo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.