1 _ * Naj Teč j i slovenski dnevnik IV Združenih državah jl{ - VeUa za vse leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 n Za New York celo leto - $7.00 H . Za inozemstvo celo leto $7.00 D The largest Slovenian Daily in the United States. TELEFON: C0ETLANDT 287«. NO. 7G ŠTEV. 76. Entered u gecond Clan MatUr, September II, IPOS, at the Port Offloe at New York. M. Y, NEW YORK, MONDAY, M ABC H 31, 1924, - PONDELJEK, 31. MARCA, 1934. IltneH every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers, | jl TELEFON: CORTLANDT tS13 VOLUME xxxn. — lftnie: xxxn. USPESNO ZAVAROVANJE MLADINE TURŠKI VODITELJ IN NJEGOVA ŽENA. T-1 Zakonski osnutek, ki je bil predložen poslanski zbornici, nudi prfliko za uspešno zavarovanje otrok in mladoletnih, zaposlenih v industriji. — Kongres naj bi potom ustavnega amendmenta dobil polnomoč. — S sprejemom amendments bi bilo omejeno izkoriščevanje. Washington, D. C., 29. marca. — Justieni komitej poslanske zbornice je ugodno poročal o amendmentu k zvezni ustavi, ki je naperjen proti delu nedoletnili in otrok Oblika osnutka, glede katerega se je odbor zedinil, temelji na načrtih kongresnika Israela Foster j a iz Ohio ter se glasi. "Kongres naj ina polnomoč omejiti, regulirati ali pa prepovedati delo oseb v starosti manj kot osemnajst let "Pnhionioei posameznih držav niso prizadete v sle d -lega člena, mzven toliko, da postanejo postave posameznih držav razveljavljene v trenutku, ko se sprejme zvezno postavo. Namen tega je dati zvezni zakonodaji polno- v mm mor. S tem j«* Jana podlaga narodni obrambi tisočev nedo-lelnili. Obenem so tudi zavarovane pravice posameznih držav. Kongres naj stori to, ker ima pravico, čeprav sta bili prva in druga postava razveljavljeni. Razveljavilo ju je najvišje sodišče Združenih držav. Ta osnutek daje zakonodaji poluomoči. čeprav ni s tem uveljavljena še nobena postava. Ce bo kongres sprejel amendment k ustavi, in če bo ta amendment odobrilo ^G držav, bo moral kongres sprejeti še nadaljno postavo, ki bo s silo uveljavila prepoved otroškega dela. Verjetno je. da bo kongres v najkrajšem Času sprejel postavo, ki bo tako dalekosežna^ kot sta bili prvi dve, kateri je vetiral predsednik ter odklonilo najvišje so- 1 v V d i see. Nova postava bo omejevala delo otrok na največ osem ur na dan ter osemšt irideset ur na teden za otroke v starosti med štirinajstimi in šestnajstimi leti, v kateremkoli pošlo. Zavrženi dve postavi sta prepovedovali nočno delo otrok, zaposlen je otrok pod šestnajstimi leti v rovih in kamenolomih ter pod štirinajstimi leti v tovarnah mlinih, konzervnih tovarnah in rokodelskih delavnicah. Amendment bo priporočal narodno varstvo otrok, katerim je treba nudili ne le duševne temveč tudi telesno in moralno vzgojo. Zvezne oblasti so uvedle preiskave, ki so pokazale, da so v preteklem poletju Ivorničarji v New Yorku. ki so protestirali proti omejevanjem dela v tenement stanovanjih, poslali svoje delavce v Xew Jersey, kjer jih ni bilo mogoče zasledovati radi tamošnjih državnih postav. LA FOLLETTU SE JE OBRNILO NA BOLJŠE. Washington, I). C.. 30. marca. Zdravstveno stanje senatorja La Foil H ta. ki je bil pred -par dnevi zimi na pljučnici, se je obrnilo na boljše. Temperatura, ki je bila precej visoka, se mu je znatno zmanjšala. Zdravniki pravijo, da bo par < 11 it'll že bi h ko vstal. VELIKANSKA KATASTROFA V JUŽNI ITALIJI. Palerno, Italija, 28. marca. — Pri Amalfi se je utrgal obronek gore tor zdrčal v dolino. Oblasti cenijo, da je zemlja posula najmanj petsto ljudi. Na tisoče jih je pa izgubilo, svoje domove. Grmenje jo bilo tako kot ob izbruhu Vezuva. Vlada je poslala v dotični kraj vojaštvo .ki j<* že začelo z reševalnim delom. PENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJIT M potom mic Unkt Urriujejo x*n*sljiTo, Wtre in po eenak: Danes so naše c«ne sledeče: JTOOALAVlJA BaspoHlJa n* madnje pošta In "Poštni Črkovni »vod- ti "Jadranska banka" t Ljubljani, Zagreba, Beogradu, Kranju, Celju, Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajeva ali drugod, kjer Je pai *a hitra teplafilo naJngodMja. 1000 Din....... $13.30 2000 Din. ...... $26.40 5000 Din.......$65 50 Pri nakazili*, k| malajo manj kot an tlaai tflnarj«* raiunlma »aaabaj pm 1« cantov sa poitnln« In 4ru|> atratk«. ITAUJA ni ZABSDKNO OZEMLJE: BaapoKUa na aada> polti 1» tapjafttfa "Jadmoaka buka" r TkiM. Opstlil la Katfz«. f .<. f , 200 lir ........ $10.00 300 lir ........ $14.70 500 lir ........ $24.00 1000 lir ........ $47.00 1 M nakazfffii. ki snaiaja manj krt aoa Ur ralunloH »aaakal 9* 1» MMMt «a paitnlna In dru«a atroika. Mm patUJatre, ki prisegaj* mm* 9* tM «n*rjev aU pa ftra «W Ur IrWJnjaM pa mogočnosti Se posebni papoat. YnySnoat dinarjem la liram sedaj al atalna, menja as TeCkrai ta MpH-Ca kovano; ta tega razloga nan ui mogoče podati natančne osne vnaprej. Baftinamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani d ena? ▼ roka. ▼ wlflfc glejte peaar aam Je pealatt najbolje p? pomeaHg Order ali pa IK BATOHm STATE 1 ^ gyytt mm M W M. I. Šlika nam predstavlja Ive m al pa šo. ki ima največje zastluge. da se je Turčija tako kmalu dvig uila iz propasti, kamor jo je bila pahnila svetovna vojna. Njegova žena je bila vzgojena v Evropi ter je prvoboriteljica g banja, ki hoče izposlovati turškim ženam popolno enakopravnost. KOMPANIJE MEČEJO FRANCOSKA VODITEUA MAJNARJE NA CESTO STA SE SPORAZUMELA Governer Pinchot iz Pennsylvani-je je odredil preiskavo radi pro- j testov proti nasilnemu izgonu stavkujočih premogarjev iz kompanijskih stanovanj. Francoski velepodjetnik bo postal trgovski minister. — Obljube francoske vlade glede finančnih reform so prazne. Harrisburg, Pa.. 211. marca. — (Joverner PincUot je poveril jk>-sebnim agentom preiskavo ]>re-mogarskib stavk ter akcije Vin-tondale Coliers Company. V državno glavno mesto so dospela poročila, da je premogovna koni-panija v zadnjih štirindva jsetili urah po&tavila na eesto več kot petdeset premogarskih družin. Kakorhitro bo dobil govemer zaupna poročila od svojih agentov. bo odločno nastopil. Ta je bilo objavlejno danes, ko se je governer vrnil iz Washing-tona ter pročital brzojavko Johna Brophvja. predsednika 2. okraja United Mine Workers. Brophy je protestiral proti na silnemu izgonu premogarjev. Philadelphia, Pa.. 29. marca.— Med delodajalci centralnega penusvlvanskega polja mehkega premoga ter U. M. W. organiza« cijo je bila danes obnovljena dosedanja mezdna pogodba za na-daljna tri let m. Pariz, Franeija. 29. marca. — I'o prvi oi'ieijelni konferenci no-vega ministrstva so izjavili odlični kabinetni člani, da se ne bo za-vršilo nobena izpremetnba v notranji in zunanji politiki dosedanjega Poinearejevega ministrstva in da bo reorganizirani kabinet zasledoval dosedanjo Poin-e;irejevo poliftcku. Poincare je predstavil ZMilleraiidu. prejšnjemu soeijalistu in sedanjemu predsedniku Francije, člane svojega novega kabineta. Francoski kapitalist in sedanji trgovski minister Louis Loucher. eden glavnih udeležencev najnovejšega ko r opcijskega škandala, je obljubil, da bo takoj skušal zmanjšati cene vseli neobhodno potrebnih živil. Finančni minister Francisco Maršal je obljubil, da bo skušalo njegovo ministrstvo skrčiti stroške države in da ne bo odobril nobenih izdatkov, katerih bi ne bilo mogoče pokriti s primernimi dohodki. SE VEDNO IŠČEJO morilca MRS. BAUEB STIMSIN VIKAH V ZAPRDNIH DRŽAVAH Policija na S ta ten Islandu se zanaša v glavnem na izpovedi štirinajstletne deklice, ki je opisala morilca Mrs. Bauer. Detektivi in policisti, katerim V zapadnih državah so se pojavili velikanski viharji. — Štirinajst ljudi usmrčenih. — Nebroj drugih je poškodovanih. — Tornadi so divjali po mestih. — Sneg in toča. — Mesto v Marylandu preplavljeno. — Poročila iz Minnesote. Velikanski viharji, ki so se pojavili na Srednjem za-jpadu. so povzročili smrt najmanj štirinajstih ljudi. XeM«- poveljuj? kanitan Van Wagner, , ...... .. . .. .. ^ načelni k detektivskega urada na!J? drUfh ^ nl° l^skoilovamll. Materialna škoda Jc vr- Jt?taten klandu. skušajo ugotovi- 'Ukanska. ti vsakega posameznega lastnika | Najprej je divjal silen veter, ki se je kmalu izpiviiM - Fordovih Sedanov na Staten vj)raveat tornado. V nekaterih krajih je snežilo, •!* Islandu. Tam j«« približno petsto god je pa padala toča. Velikanski nalivi s»» s<- pojavili v takih kar. Razentega skušajo se- Oliio. Pennsvlvaiiiji, West Vii'giniji in lMarvlanilo uhitili «,som <>sel ja so (Liv- 11 «»sel), pet pa ■ 1 c < * LJL ; i INDIJANCI OPROŠČENI DAVKA. JUGOSLOVANSKA KRALJICA V PARIZU. Pariz, Francija, 29. marca. — Smatrajte me za navadilo človeško bitje — je izjavila jugoslovanska kraljica Marja. ki se mu-tukaj na povratku iz Riviere. Rekla je. da želi hoditi po Parizu povsem neopaženo. obiskati trgovine ter muzeje, ne da bi postala pfedmet splošne pozornosti. Jugoslovanska kraljica je izredno mična. in čt-prav ji ni francoska vlad« priredila nobenega sprejema, se vsi Parižani zanimajo zanjo. BANČNI ROPARJI SO IMELI DOBER PLEN. Chicago, 111.. 29. marca. — Danes so napadli štirje banditi Boulevard državpo hranilnico v seve-fozapadfiem koncu mesta ter odnesli šest tisoč dolarjev. Tekom bega so banditi streljali. Neka ženska je bila ranjena. SMRT NEKDANJEGA NAČELNIKA ANTISALONSKE LIGE. Westerville, Ohio, 30. marca. Danes je umrl tukaj bivši generalni superintendent nartodse An-tisaIonske Lige dr. Prnley Albert Baker. Star je bil petinšestdeset let. Mesto supetintendeota- je opK&T&al dvjgget kt KOLIKO BI POTREBOVALA NEMČIJA ZA SVOJE REVEŽE? Washington, 1). :>0. marca. General Henry T. Allen, je danes izjavil: Dejstvo, da je poslanska zorniea odobrila predlog, naj se da $10,000.000 za podporo nemških rcvežev. jasno kaže, kakšno razpoloženje vlada po deželi. Ame riški narod se je v polni meri zavedel dolžnosti. da jeJ treba pomagati stradajočim Nemcem. Pripomnim pa, da teh deset milijonov ne bo zadostovalo. In tudi če da Amerika dvajset milijonov dolarjev podpore, ne bo še dovolj. TRIJE VOJAŠKI LETALCI USMRČENI. Honolulu, 29. marca. — Na tukajšnjem leftalnem polju so se včeraj smrtno posrečili trije ar-madni letalci. Dva vojaka sta bila nevarno ranjena. Zrakoplovu je odpovedal motor^ nakar je padel z bliskovito naglico na zemljo ter se razbil na kose. ŠESTNAJSTLETNI DEČEK OB-STRELIL SVOJEGA TOVARIŠA Saranac Lake, N. Y.. 30. marca Danes se je igTal desetletni Sherman Stevens s 16-letnim Charle-som Steinbeekom. Steinbeck je pomeril vanj s pušfco in sprožil. Pužka je bfla nabita. Nesrečnež je bil |ia mesto mrtev. Washington, D. C'.. 29. marca. Justični department je obvestil zvezno zakladnico, da -fie sme pobirati nobenih davkov od članov treh civiliziranih indijanskih rodov. ker so bili prvotni lastniki dežele ter imajo pravico do vseh dohodkov iz svojih ozemelj. MILIJONI ZA ZRAČNO POŠTO južnem Missouriju. V Kansasu je nhila strela net fanta. _ Na severozapadu je tekom pretekle noči in danes zjutraj divjal snežni vihar. V Evansville, Indiana, je pihal veter v. im-li.-o <;o milj na uro. Danes je hilo središče viharpi nad južno-vzh-mm ■» I3owo. Nevihte so divjale po državah Oklahoma. Kaaisas, Illinois, Indiana in Kentucky. V Chieaertt je padala toča iti pi!,.;] j«- v« tor z nauli«- > 55 milj na uro. Železniška služba je bila prekinjena. I>to je hilo z brzojavno in telefonsko služho. A F s 1«> levilne točke v Wisconsin«. Škodo v južnem Missouri j 11 in Aikan asu renijo na približno pol milijona dolarjev. St. Paul, Minn., 29. marca. — Tukaj >« ic pojavil velikanski snežni vihar. Padlo je več sneira kot ^n {»onni zgodovina tukajšnega mesta. Vse zveze z o>talim sv«-t<,;-so bile začasno prekinjena. Po vsem severo-zapadti so občutili divjanje viharjev. Vsa znamenja kažejo, da je dosegel vihar >voj vi>ck v S«. Paulu. Celo v Minneapolisu, ki je le deset milj od kajšnjega kraja je padlo celili 50 odst. manj sne-a t u- 1. julija. Nadaljna svota enega milijona in četrt je bila dovoljena za nočno službo. V ANGLIJI BODO TUDI LETALCI ZAŠTRAJKALI. London, Anglija. 30. miarea-V torek ali sredo zjutraj bodo za-stavkali vsi letalci, ki opravljajo službo pri privatnih prevoznih družbah. To bo prvi štrajk take vrste. Sprva so imeli letalci na leto $2750 plače, sedaj jim pa hočejo družbe znižati plače za celih ti-s'-c dolarjev na leto. MOČAN POTRES V SEATTLE. Seattle, Wash., 30. marca. —» Xa t uk a jen i potresni opazovalnici so zaznamovali aparati precej močan potres, kojega iztočišče je bilo oddaljeno 450 milj. Potres so čutili tudi tukajšni prebivalci. Potresni sunki so trajali celo uro v presledkih par minut. ■Ti, — - r- - ■• , - tOU+KL ' v:,\t (•;•,! • 1 ! >n«-eli odvaža i i Od včeraj odpolne do danes je padlo usemnajst če v snega. Blizzard je ponehal šele danes zjutraj. Ceste so polne ljudi, ki odmetujejo sneii. Poulični Washington, D. O., 29. marca. ^^ W^ma prekinjen y St. Paul in Minnej Kongres je dovolil danes svoto | ' poldrug miljon dolarjev za obra-| Pittsburgh, Pa., D. marca. — U«-ke < >iiio. Monon j;!-tovanje zračne pošte med New Allegheny so začele naraseati. Dosti družili J Yorkom in Ran P>anciscom za fi- zapustilo svoje domove na breiru t« r 1 . skalno leto. ki "se bo pričelo dne Varna mesta v višini. Tlldi Ir-'ovei so u je blago, ker se boje poškodbe. Povodenj je zahtevala dve žrtvi. Mr. in Mr-. J«, , pl-Kr*aber sta utonila, ko sta skušala rešili svojega sin.« iz vode. Otroka je rešil neki železniški si roj«-v.ulja. Vr^im-n-ski urad poroča, da so bili velikanski nalivi poslrdie,-. tajanja snega v gorah. V nedeljo bo dosegla reka Ohio črto. ki poinenja ),«•-vodenj. Promet ne reki Ohio je bil ustavljen, ker ui «'<>! nom in ladjam mogoče voziti pod mostovi. Columbus, Ohio. 29. marca. — Danes bile priprav Ijene v Centralnem Ohio vse reke. Xa st,,tin<- akiov niz ko ležeče zemlje je bilo pod vodo. Materijalna škoila : • velika. Nikjer pa ni bil položaj izvanredno resen. Vremen-k! inad je sporočil, da bo vodovje kmalu padlo in da bo nastopilo ugodnejše^ vremene. DAVEK NA GLEDALIŠKE Ti-1 PROMETNA STAVKA V LON KETE PREKLICAN. Washington, D. C., 29. marca. Finančni komitej senata je sklenil danes preklicati davek desetih centov na vse gledališke tike-te in vstopnice, ki stanejo manj kot petdeset centov. DONU SE NI KONČANA. London, Anglija, 2.9. marca. — Oprav .so javljala, včerajšnja j»o ročila, da bo kmalu končana stavka iu>lužboncev na t raniva jilt in omnibiLsih. se stavka nadaljuje. Včeraj zvečer so sprejeli stav-knjoči iLslužbenci kompromis med X0BGAN KSIZABI PO BiOJUTU d{.legatj dclav,.,.v in d't.|odajaIccv zelo hladno. Atene, Grško, 29. marca. — John P. Morgan je dospel danes opoldne semkaj iz Pireja. Pozneje se je sestal s Henryjem iloiv gemthanmn, načelnikom komisije narodov za pomoč grškim begmieenu ^'ečula stavkarjev sploli ni bila pravočasno obveščena. &trajkarji bodo v pondeljek glasovali glede predloga, ki bo uveljavil sporazum, a delegati niso stavili dosedaj še nobenih posebnih predlogov. fnVAS X V 31 MARCA' 1324 » *r«a podpisa ta oabenoatl aa ne fctta« m Money Qr4». Pri «prem«mbl r«ll pr«1fn}o MlraJlSče natnanl. pri občuj« Jo. Denar aaj aa Mafovofi kraja naroC^Ikor. pnataBO, te aa da hitra]« oaJdamo nadoralka. »o -O L A • NARODA** Borough mt Manhatttan, T«|«pHoim: Cortlandt M7t ZAPOSLENJE OTROK r-odno glasovanje v hišnem judieijamein komiteju L! :<*!«• predlaganega amendmenta k zvezni ustavi, tikajoee- i. ua st» dela otrok in nedoraslih, je značilno raditega, ker kaže smer javnega razpoloženja. Trikrat v teku zadnjih osmih let je skušal kongres prepref-iti izkoriščanje in izrabljanje nedoletnih in otrok v razlir-nili ijidustrijah dežele. Postava iz leta 1916 je prepovedovala pošiljati v meddržavni trgovini proizvod*1, izdelane v tvornicah, v katerih s<> zaposleni otroci pod določeno starostjo. Ta postava je bila proglašena za neustavno, in leta 1f>]!) je bila sprejeta nadaljna postava, ki je skušala naložit i izvanredno visok davek na predmete, izdelane v napravili in podjetjih, ki imajo zaposlene otroke.- < »'prav so obstajale prejšne primere za to indirektne metodo prepovedi otroškega dela, je najvišje sodišče Zdru-ženili držav proglasilo tudi to drugo postavo glede dela ot rok neveljavnim. V sedanjem času so vprizorili poskus, da se doseže za-željeni uspeh potoni novega amendmenta k ustavi. Vsled določb tega amendmenta naj bi imel kongreh pravico regulirati, omejevati aH prepovedovati uslužbenjc mladoletnih, v starosti manj kot osemnajstih let. Posamezne države naj bi tudi imele konkurentno pol-nonioč, (Ja se ukvarjajo z delom otrok, a povsem naravne hi obveljal višji standard, zvezni ali državni. Aktivna agitacija v prilog nadaljneniu zaposlenju o-frok prihaja v glavnem od južnih industrijalcev ter proizvajalcev sladkorne pese in vrtnarskih proizvodov v zapolnili državah. Miss (Jrace Abbott, načelniea otroškega urada \ Washingtonu, pravi, da ima le trinajst držav primernt postave glede dela otrok, in da je ljudsko štetje leta 192C pokazalo, da je en milijon otrok v starosti med desetimi in šestnajstimi leti zaposlenih v raznih industrijah te dežele. Oči vidno ni še bil izvojevan boj, da dobi vsak otrok normalno priliko za razvoj. D opisi. Cleveland, Ohio. Slh vnit-i sirom Zružetch držav. l»' s<'!)iir» pa t i^li, Ki s*- dolgoiOaJMj© / qin;.Viuh naselbinah, tisti, ki Vi l« manjka duševnega užitka, vest <■ Uti j, kar v Cleveland se pre*e-litr. }>a boste zadovoljni. Tukaj je >V dovolj 1 era pa ne vem, koli'^ ("iivt bo N.e. Cq vi ne boste pri Ii !>odo dnigi izkoristili j>r;li-k'». ki prihajajo -ni v velikih s»ii;<>/. riali. Na i, kjer prebiva nmja velik; st, je listalo temno j>ii'i,if* precej aktivno. Sosedje pra-\ j<>; s«- jih i!c bomo iznobili, Im»jh-> morali sami uiufati v kak i in vsi radi živimo, pa na j bomo črne, belo, rmene ali rdo-■T*e kož'*. Siovcm i, ki želi- priti som, ne sm»->(> misliti, da lwl<» dobili ravno tako delo, kakoršnesra so vajeni. l'a ini* za te,. (love k se jxx-asi vsu.--♦nra dela privadi. In če je sila. se v> iki nda markiram p » Clevclandu. Postal s**m nauin-č tr^ovee. Havno tako postanete lahko tudi vi, če ne. ipa vaš. otr i-i. Mi Slovenci smo jako nu'arjen oarod, le to je spak, da smo vsf()ovs(Hl prepočasni. Trgamo ve za TV^i ki ho braz pomena, marsikdaj hvalimn, kar ni hvale v rodno, a tudi *r rajamo dostikrat po neumnosti. V velikem mestu se nudi vsakomur veliko boljša prilika do napredka in zabave kot pa po malih naselbinah. Tulkaj ni treba, da bi človek samo s k^rtamj. •u fcvai t i prodajal dolgčas, kot je to navada po drugih krajah. V prosti), ar.,i, st, tukaj lahko česa ur-»i. infpremir godbe, plesa, dramatike petja itd. Izobraziš se lah tudi v neštetih drugih poklicih. koristnih ?a življenje. Sedaj stoji na St. Clair Avenue med 64. in 6o. cesto krosno peslop je Slove i ski Dom. V tisti narocbii cerkvi b<<5 imel zo bore cente več vesM-lja in Več- razvedrila kot v ^-saki goetlhii. \o, pa tudi gostil ne ti včasih ne branim Poleti lah ko ob:skujpiknike, če ti pa pikniki ne ugajajo, lahko greš v pari-in ti ni treba razmetavati denar ja. Ogleda« si lahko zverinjak. raznovrstne muzeje, zbirke, razstave itd. Za mal denar si lahkt ari voščiš vožnjo po jezeru, si ogleda* razne predstave v gledališčih, ooslušaiš koneei-te itd. Ža ljudi, ki hrepene po napredku, je velike mesto stokrat bolj priporočljivo kot pa revna farma, mala vas ali zakotna naselbina. Pozdrav vsem Slovencem! A.nton Simeiič. Wankegan, 111. Sla vho uredništvo prosim, da bi mi ta dopis pHufbčili v vaš cenjen: iist Glas Narod*. Sam ne veni, kako bi pričel, da bi g. uredniku bolj ugajalo ter Slovencem tu v Združenih državah. O delu ne bom dosti pisaril. ker nvslim, da je povsod enako tu ali tam pod kapitalističnim sistemom. Delaj, ako hočeš živeta .Za služimo toliko, da se prsteno preživimo. Kaj prihraniti za na stara leta je pa težavna reč. Tokaj imamo le£ Slovenski Na^ rodni Doin, Mislim razen cleve-landskega prekata vse slov. dome v Združenih državah. To je nam v čast vsem slovenskim rojakoui in rojakinjam. Seveda, truda je bilo dosti, predno se je stvar uredila. Ali požrtvovalnost je vse premagala. Še druga narodnost je ponosna na to stavbo, ki dela čast waiikeganski naselbini. Sokoli in Sok olive imamo tudi otročji naraščaj in še precej ddbro napredujemo, čeprav* včasih za- me č je vseb^onim rojakom, ki. spadajo ii stavbiiLskcmu društvu, da pridejo lahko do svoje domačije z majhnim stroškom. I na dm.:t\ enean polju dobro naVredujciuo. Imamo vfel iko slov. ilmštev, ki spadajo' k različnim Jcduotaui. hi tudi eno samostojno društvo, ki štej o približno petsto članov in članic. Pa naj reče kdo, da ne napredujemo! Naznanjam, da je umrl po dol- drememo kakor zajček v svojemlgptrajni bolezni moj bratranec brlogu. Končno se zopet prebudimo, da občinstvo malo razveselimo; posebno pa nas razveselita so-kolski naraščaj in Sokoliee. Ustanovili smo zadružio prodajalno. ki tudi povoljuo napreduje, Lo.*renc Petrovčič, podomnče Jur-cov z Vrhniške na Notranjskem v starosti 56 let. Tukaj zapuwa so-jirogo ter pot nedurattlili in tri dorasle otroke od 9 do 23 let starih. Pokopali smo g:i na katoliško ipo- pa še boljše bi lahko napredovala,| kepal i re Mount Olivet- Starejši ko bi bili vsi složni. Ali žaiioog' ■•■"u Jožef je oženjen in mu je žena nismo. Kili pravijo, da je p-eOra-jše i>»tl dan povili lepega krepke-go, češ, lam dobiiu ceneje in še di-J ga s nčka. Zjutraj sum cčeta za-videiide dobim, pj. za božične grebli. ave?er pa je sinalia povila praznike sem dobil šunko. Dragi rojak in rojakinja, ipa prem,sli male, da tukaj sam sebe podpiraš, pa ne čifuta. Ties dobiš en cent.ee-neje, pa kakšno blago! Tu v domači zadrugi imamo vse sveže blago, pi i č>iTatu ga ni. Tu v domač '.adrugi doo.iš lavno tako prezent \akor po drugih prodajalnah in če ;i delničar, pa šc pusebej dividen-lo. Tu samega sebe podpiraš, pa le čifuta. Sčasoma biš lahko 'ponosen. da si delničar. Dragi rojaki n rojakinje, poskočite na delnice, ker so še po $1*5.00, vredne pa sedaj polovico več. Kakor se •lisi. bomo že letos postavili svojo novo stavbo zadružne prodajalne ia 10. cesti nasproti slovenske eerkve. Imamo tudi si a vb hiško društvo, rci ipmvj dobro napreduje. Po- k"nčka. Žalost je torej nekaj iz-prenieni'.a v ve-e!je. Star? oče ni jnogel d'.*čakati. d:i bi videl še vnuka. Na tem mestu se najtopleje zahvaljujem diušivencmu tajniku Antonu Kobalu ii*. glavnemu tajniku JSKJ. Jus. I'/'slerju za tako hitre izplačano bolrfišKe podijoro in srni mino. Drugi nj;>k in rojakinja, tu imaš lep razgled v ^lučaju bolezni ali smrti. Zato prestopajte k društvu sv. Roka št. Oi JSKJ., ker ni-kdo ne ve ne ure ne dneva, kdaj ga nesreča zadene. Zdaj pa pozdravim vse rojake. In rojakinje širom Amerike, listu Glas Naroda, ki je najbolj vpliven v Združenih državah, pa želim kar največ uspeha. Ivan Divjalk. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Langua*« Information 8«rrlc«. — Jugoslav Bur*»n.) Nihče ni imel v srvojeiu življenju toliko titelnov in naslovov kot jih je imel pater Koverta. Nekateri so bili častni in pomembni, nekateri pa niso dosti obetali. Takrat, ko je hodil Koverta v stari domovini peš po prašnih cestah ter voglaril krog farovžev. so mu nadeli slovenski župniki ime "konjska figa'*. Takrat je hotel zrevolucijoni-rati ves svet. Sedaj je pa postal tako pohleven, da se vozi samo v "Columbia Sixr' po čikaških vilicah. Saino rdeče kapice mu še manjka. * * * Pred par dnevi bi se imela vršiti v New Yorku velika roko-borba. Malo pred nastopom sta se pa nasprotnika nekoliko skregala. Spor je bil majhen, vendar pa dovolj velik, da nista hotela nastopiti. In menežer je stopil v dvorano ter jaA-il radovednemu občinstvu. Zal mi je naznaniti, da se fajt ne bo vršil, ker sta se nasprotnika skregala. * * * Ženske so dobile volilno pravico. imajo i-te pravice kot jih imajo moški, vse služIe so jim odprte. Pffliosuo- izjavljajo: No. sedaj pa nismo več sužnje. O. pa so še vedno sužnje. Usmiljenja vredne sužnje mode in ogledala. * ^ * (•e bi mogel dobiti pater Ko-vertica tako milo. da bi opral""* sebe ves umazanec, bi teliti po Siujflsiinianrtka Ustanovljena L 1898 Sata!. 3fefctuita \ Inkorponrana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. POLBILIJONSKA JAJČJA INDUSTRIJA. Philadelphia hi Sau Več kot pet milijonov farni v Združenih državah produeira jaj-;a v letni vrednosti pol bilijona dolarjev. Ti podatki poljedelskega departmenta dokazujejo, kakšno /ažno ulogo igra igra jajčja indu-;trija v poljedelstvu. Ob atlantski n paeifičui obal: in tupatam tudi Irugod po deželi imamo celo. ki se javijo izključno s to uidustnijo. Vendarle večji del jajc na velildh ,-ziiodnih trgih prihaja iz .sredo-icapaduih držuv, kjer jajca tvorijo ie ]>ostranski preflmet splošnega poljedelstva. Na poti ocl farmer j a, do konsu-.nenta (prehajajo jajca navadno .'»ez neštevilo rurk in. vozila so .c:e tisočero milj, predno pridejo v šta-.iuno. Železnice prevažajo na leto '•ez 47.000 vozov jaje. Mesto New "fork je največji konsumeutni trg, potem sledijo zaporeiloma Chica- go, Boston, Francisco. ^^^ Produkcija jaje ni enakomerna skozi leto. Največja je v spomladi iu poleti, mii-igo manjša v jeseni in pozimi.. Zahteva pa je veliko enakomerna in zato je treba postavljati približno 12 odstotkov jajc v skladišča 'storage), da se nadoknadi primunjkljj v jeseni in po zimi. Poljedelski department je ravnokar izdal brošurieo, ki se bavi z jajčjo industrijo, vprašanjem prevažanja in razpelavanja ter "shranjevanja. Rojaki, ki sj far-merji in se zanimajo na to, lahko dobijo brezplačno to brošuro, ako pišejo na Department ot* Agriculture, Washing!(«i, D. C., in protsi.io za Farmers' Bulletin. 1T78, Marketing Eggs. kopelji manj. kakih trideset finitov Izpred mariborske porote. Umor, -- Smrtna obsodba Kot zadnji v tok očem porotnem zasedanju zasedanju se je zagovarjal pred porotniki 2Iletni po-3CKtni]vra-'.covcev pri Mali Nedelji radi hudodelstva umora. Obtoženec je ime! 2.>letno Angelo Ma-ekovn. hčerko posestnika n mlinarja v Da-ako\ cih. Ijube--liko kasneje *k sosedu. Tam je biLa zbrana večja družba pri skupnem delu. OkroHr 8. ure zvečer pa je prišpi v sobo Cirič, stopil k mizi, kjer je sed*4a M.dekova, izvleket iz žepa revolver in ustrelil prot« njej. Zadel jo je v čelo, kar je povzročilo njeno takojšnjo smrt. Ker je vsled Tračnega pritiska u- v Mariboru, ki smrtni ol>srjdbi. je izreklo dve . gasnfla luč. je obtoženec porabil * Smrt bolgarskega državnika. V Sofiji je umrl bolgarski državnik Ivan Gešov v starosti 75 let. Pokojni Gešov je igral v političnem življenju Bolgarske odlično vlogo. Bil je večkrat minister in predsednik vlade. Leta 1912 je v tem svojstvu podpisal pogodbo za balkansko zvezo, ki je prinesla osvoboditev. Vstopa Bolgarije v vojno na strani osrednjih sil nI odobraval. Po vojski je bil nekaj časa zaprt. Pečal se je tudi s publicistiko in pisateljevanjem iu je jbil predsednik akademije anwro6ti. ter bolgarskega Rdečega križa. Bivši načelnik Antisalonskc Litre, gospod Anderson, je zaprt \ Sing Singu. Anderson je spravil v zapor za radi pijače na tisoče poštenih državljanov. . Sedaj je s;im v zaporu in bo ■sedel najmanj dve leti zastran sleparije. Prolitbicijska postava ima i sebi le to dobroto, da tvoja časi ni popolnoma nič omadeževana, če si slučajno moral zastran pro hlbicije sedeti. * * * Korajžna ženska je ravnotako priskutna kot je priskuten bojazljiv moški. * * * Poroka samaposebi ne stane dosti. toda vzdrževanje zakona presneto košta. * * * V Pariz je dospela jugoslovanska kraljica Marija. Takoj ob svojem prihodu je prosila oblasti, naj jo -smatrajo kot čisto navadno žensko. Vsled tega ju tin I i vlada ni prV-redila nobenega oficijelnega sprejema. Čas je že in sicer skrajni čas, da se je tudi v kronanih glavah začelo jasniti. Čas je, da so začela tudi veličanstva uvide vat i, da niso ničesar drugega kot čisto navadni ljudje. • • ♦ Bivši ameriški poslanik Geddes v Washingtonu je izjavil: Če bi bi! jaz Amrrikanec. bi bil brez dvoma velik prohibicijonist. Kot pa poročajo iz Anglije, je Geddes še vodno angleški državljan ni in vzel niti prvega ameri- kanskega papirja. * * Zaenkrat je Amerika brez ge. lieralncga državnega pravd«nika. Vsekako je dosti boljše bfti brez njega kot j»a imeti takega generalnega državnega pravdni-ka. kakoršen je bil Daughertv. Glavni odborniki: telfc: RUDOLF PERDAN, 9SS K. ltt St.. Ol Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 1M Paul A. t m., O, Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box Ml. Ely. Minn. fclaiaJMk net xp la tan 1 h amrtnla: JOHN HOYKRN, 111 —• Utt AfC Ottlqtk, Mlna. Vrhovni zdravniki Dr. JOK. T. GRAHEK. |S| American Btata •Ixtk Ava.. PltUbursk. Pa. Nadzorni adkari ANTON SBASNIE, Room m BakavaU Bldr, BM. Street«, Ptttabur(h. Pa. MOHOR MLADIC, 1134 W. 11 Street. Ckleago, m. nUNK »KRABEC. IU1 Waaklnston Btraa«, Danvar. t . Porotni UONARD BLABODNTK. Bon 4M. Sly. Mm»-GREGOR J. rORENTA. W0 Stevenson Bid«.. Pnjall*». 1 VRANIC SO RICH. Ml 7 Bt. Clair Ara.. ClaToland. O. ZdruZavalnl odbari TALENTIN PTRC. TM London Rd.. N. Cleralaai, PAULINE ERMBNC, W» Park 8tr.. Idtlwaukee. Wla. JOSIP 8TERLE. 404 E. Meaa Avenue. Pueblo. OoK». ANTON CKLA&C. KSf Market Street, Wankacaa. DL * JodnoUno aradno slaallo: "Olaa Kareja". i i Vaa atvarl tlksJoCo ao uradnih sader kakor tndl doname yoKJatrf aaj ao poalljajo na »lavnera tajnika. Vaa prltotbe naj M poCUja na yra«> porotnega odbora. Protnjo za iprejen novih članov ta ■vrlčevala naj ao poAlUa na vrhovneca adravnlkn. Juffoalovanika Katoliška Jed no ta aa priporoča rna Jnvoalovanon m obilen prlptop. Kdor tell postati Clan te organluctje, naj so afflaal tajnik« btlZnJeca druStva J. g. k. J. Za ustanovitev novih drnitev ee pa obrnit« tajnika. Novo druitvo ae Lahko vatanovl a t aH danleaart. Iz Jugoslavije, Sneg v Dalmaciji. V Daltiutciji uuvadno zapade •sni^g vsiikiti S d , 10 let V zati--kciu času je temperatura običaj-no o stopinj Celzija nad ničlo V zvezi z velikim mrazom v celi Kv-"'>i»i je pa let0s« zapadel sneg v celi severni in srednji Dalmaciji. Snega je t<'Iik»., da ^ t pela uonia zasifv-ena i»i jc vsle l tega jtroinct precej nviiaii. Kokoš z golobjimi jajci. Te dni je k'*ko.š nekega 1 ItKri*aj-č-iiia izne^la tako mala jajca k«»t jih ima^if golobic«*. I.).»g< .-dek i<-' vzniMuir-l vsm ulicu Irt ]>razin>v«tx*i °o izrekli naj-.traišnei>e prt>crini/.t». ŽensUe, !;i opazovale ta jajca. ■"'» trdile, da 1»'. konec sveta. Lastnik t« Kko r-asii ni imel miru, d"-Klcr jri k«/.i ^i prtxlal. 'i • ' Zabava vojnega dobičkarja. \ ie*"-! od S. na 'I. marca s;' je zabaval v nekem hotelu na Terapijah v llf^grydij neki beograjski ?i'H*i j«* plačal vojni dobičkar "relie" 40 tisoč fi'narj«'V. Ko je zapustil vojni dobičkar restav-raoijo. je sedel v fijakerski v -z in naroči i vsem okoli stoječim iz-voščkom, da vozijo za njim Teh iz- ožvkov je bilo okrog :J0. Ko je fijakerska p»ivorka prišla pred stasiovaje v= jnega dobičkarja, je v«»ji»i ti« bi«"i:ar iz^tc-pil in izroči L !zv.»N.'k<'iu tlifOO ilinarjcv, da si jili raz dele .oej I Žena umorila svojega moža. V < »rašaeu pri Arangjelovcu je '»liurala te dni krvava družinska tragedija. Žena seljaks Živka. \'cd:."a j-" p«*noe": prihitela na žan-darmerijsku postajo in je jokaje hitela zatrjevali, da je bil njen soprog v spanju od -.vnjeg-» brata • tinorjen iii oropan. Orožniki .-vi takoj uvedli preiskav«! in te- kom noč: odšli na stanovanje ne-da'"č s;;luuj!,,*:eg:i brata, ki pa je inir'in; -Nj.a! in sp!<»h ni ničesar ve-! d groznem de^nikii. Snui takoj p na ženo uniorjencg t, ki je bila kakor tudi njena hčir-l ;i areti»a:i:i. 1'gotovljeim je, da st;» ž"iia bi l>e"*rk:» živeli zelo razkošno in s«i bili radi te^a v dni-žlni na dnevnem redu hišni pre-p'i i. Mož ie bil ubit s sekiro ter imel glavo popolnoma razbito. Konferenca mednarodnega odbora dela. Mednarodni odbor dela sklieuie z-i mesec julij v < v Švici) !;i'ii-reiico. kateix* se bodo udeležili delegati iz vseh držav, to'rej tudi iz Jugoslavije. Nakazila v ameriških dolarjih za Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo. V vseh treh državah lahko izplačamo dolar je poljubnim osebam proti naslednji pristojbini: za zneske od $5. do $25. po 75 centov za nakazilo; od $25. naprej po 3 cente od vsakega dolarja. Znesek za pristojbino nam je poslati ob-enim z onim, ki naj se izplača. Nakazil za zneske pod $5. ne moremo prevzeti. Ako pošljete sorodniku ali prijatelju dolarje samo za potne stroške, pripomnite vidno na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države. Pod tem pogojem nakazani znesek se izplača le, če predloži naslovljenec pri banki vidiran potni list. Ako pa dovoljenja za potovanje ne bi mogel dobiti, se mu denar ne izplača, temveč se itavi TiakarA-nt! znesek zopet na razpolago vplačnikn. Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje na-kazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanja dolarjev niio izkušeni. Na zahtevo izvršujemo nakazila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroski za direkten brzojav — (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo in Avstrijo H FBANK SAKSER STATE BANK rjiOA NA KRVAVIH POLJANAH SpinCIfaaJlatiK BPLENJE in strahote i bojnih pohodov bivieg* slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivieg* slovenskega fx>lka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Ii Galicije, z Doberdoške planote, s gorovja s Tirol, Fajfc jega hriba, JJudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijavi ill K polkovem upora ter njega zakletvi. : Ši (Nadaljevanje.) Eno miljo proč pa mogoče razklada skuuer na ducate zabojev /ir«:nja iz Canade. Navzdol ob o-bali. par milj vstran razklada precej velika ladija na stotine zabojev žganja, gina, konjaka in drugega žganji in to žganje odve dejo v mesto v težkih motornih vozovih, da gre v kleti ljudi, ki lahko kupujejo drage žgane pijače. Kje pa so prohibicijski agenti, ko se vrši vse tot Doli južno 11a Market Street, kjer zasledujejo male butlegarje, ki prodajajo delavcem doma napravljeno žganje. " Medtem ko zaplenijo prohibicijski agenti eno galono žganja v enem delu mesta kot dokaz, ter spuste mogoče v kanal deset ga-lon ničvrednega buza, se razloži na stotine galon žganja iz inozemstva s tihotapskih ladij v mestu samem ali blizu mesta. Malt butlegar, kojega odjemalci so ljudje brez sredstev, postane plen prohibicijskih agentov, ki so oboroženi s pištolo in verigami, dočiin prihaja v mesto pijača za dobrostoječega moža brez prestan-ka, ne da bi jo mogel kdo razkriti. To se godi noč za nočjo, teden za tednom, mesec za mesecem in leto za letom. To pa se ne godi le tukaj. To se dogaja vsepovsod; od Maine pa do Floride ob iztočni obali, od San Dicga pa do Seattla na zapadni o-bali in na isti način, seveda z drugimi metodami, ob mehiški in ca-nadski meji. "Veliki možje" v trgovini s pijačo gromadijo neštete milijone dolarjev s pomočjo prohibicije. Mali ljudje, ki komaj zaslužijo ■/i> vsakdanji kruh, pa so plen prohibicijskih agentov, ki jih pretepajo in aretirajo. Bogati ljudje dobivajo svojo dobro žgano pijačo v neomejenih množinah, — povsem nenadlego-van i. 1'bogi ljudje se morajo skrivati kot podgane v majhnih butlegar-skih beznicah in če navale prohi-bb-ijski agenti na te prostore, so pretepeni in aretirani, če pokažejo le najmanjše znamenje ogorčenosti in jeze. Pogosto so aretira in pretepeni, če so skrajno u-Jjudni. Rov Haynes, narodni prohibi-eijski ravnatelj, pripoveduje v prešibkih in sredi velikanskega odu-ševljenja suhačem, da se je zavži-vanje žganih pijač zelo skrčilo, od kar je bila uveljavljena proliibi-cija. Svoja ugotovila temelji izklju-!«• na množino žganja v bon- acva.-no našemu narodu ter je direkma posledica prohibicije. 3. Omalovaževanje vseh postav, med vsemi razredi naroda, ki ogroža dejanski temelj naše vlade ter je tiirektna posledica prohibicije. 4. Več "trde" pijače se je kon-sumiralo kot kedaj poprej v naši zgodovini. ."». Naraščajoča politična hinav-ščina, ki je direktna posledica prohibicije in ki se gnusi suhfcčem in mokra eem. Zapomnite si, da govorim kot ■ suhač", ker nisem zavžil dvajset let nobene kapljice ter ne pričakujem, da bi kedaj pil, tudi če živim še dvajset let. t V zadnjem članku sem rekel, »la so konsumira v Združenih državah več žgane pijače kot v časih pred prohibicijo. To zveni sicer bedasto, a ni. Vsak prohibicijski delavec vam bo povedal, da je stvar taka, če sploh morete pregovoriti prohibicijske-ga agenta, da govori resnico. Tukaj je ugotovilo, ki temelji na dejanski vednosti vsakega pro liibicijskega enforcement uradnika v tem okraju. V Califomiji operira danes več kot dva tisoč žganjekuhov. izključno za izdelovanje takozvanega žganja za butlcgarsko trgovino. Nadalje je nič manj kot 40,000 tajnih žganjekuhov za izdelovanje žganja za domačo porabo a temu nočemo posvetiti nobene pozornosti. Ti žganjekuhi so majhni. Govoriti hočemo le o velikih, trgovskih žganjekuhih. Ti nedovoljeni veliki žganjeku-hi izdelajo povprečno po sto galon žganja na dan — ali na noč. Slike iz nočne Ljubljane. Čevljarčku bolj ugaja življenje desetega brata kot pa njegova obrt. — Boj z moro. — "Daj mi čik, jaz sem hudič". — Borba v zaporu. — Paravnava. eno d u, ki je bilo postavnim potom \.:eto iz skladišč leto za letom, s pomočjo permitov. Nikdar pa ne omeni pijače, ki je bila vsako leto nepostavno privedena v Združene drave ter kou- 200,000 galon žganja vsaki dan. To pomenja, da se izdela vsp.ki dan za prodajo 200,000 galen vhi-skcya in brandy-ja. Dodajte ki tej množini še "whiskey in brandy, katerega se izdela v hišnih žganjekuhih za domaČo porabo in redni import po vodi i dobili boste povprečno konsump-.^cijo whiskey-ja in brandy-ja na dan, ki je večja kot pa v dnevih pred prohibicijo. Zakaj pa se konsumira več, žganja? Ker je v večini califon-jijskili krajev težko dobiti vino 3n tudi pivo. Ta pijača je preobsežna. Več dobička je v munšajn žganju in manj rizika pri razpečavanju. Vsledtega so pričeli pivci piva in vina piti žganje. V Californiji je danes trikrat toliko žganjarjev kot jih je bilo pred šestimi leti. To se ne tiče toliko San Fran-eisca kot drugih delov države. San Frančiščani so bili pred prohibi-eijo radi klimatičnfli razmer žganja, čeprav se je v mestu seveda tudi konsumiralo velikanske mno- z.ne piva in vina. V mestu pa je še vedno dosti piva in če imate prijatelja, ki je sumirana in tudi ne pijače, ki je'Prohibicijski agent, vam bo pove bila vsako leto nepostavno napravljena in konsumirana v Združenih državah. V prohibicijski sili dobimo do- dal. kje lahko dobiti toliko clare-ta kot ga hočete, od dveh Jo treh dolarjev za galono. V nekaterih delih države, v o- : t: informacij glede vina iz groz-j11''1 vro^'1 delili, kjer je bilo pivo dja iz vseh delov Zdruežnih držav ter vem, da je to ugotovilo absolutno resnično. V Združenih državah je danes več importirane žgane pijače kot je bilo importirane žgane pijače v Združenih državah pred prihodom prohibicije. V Združenih državah je danes več v Ameriki napravljenega žga- nja, — in naj bo kakršno hoče_ kot ga je bilo pred prihodom prohibicije. V Združenih državah se konsumira danes več žganja vsake vrši c kot se ga je konsumiralo pred piohibicijo. In to zadnje ugotovilo, ki potrebuje več podrobne polnitve, bo dokazano še orsdno bodo Ji članki končani iVohibicija je imela dobro prs-iskušnjo, — ki je trajala štiri leta. Njeni čisti resultati dosedaj so i a slednji. i. Tisoč odstotkov več korupcije. pripialjivo direktno pijači ko jo je bilo pred prohibicijo. ~ Sta^je nezadovoljstva, ki je glavna pijača. — pa je žganje na domestilo pivo. Ijjudje ne morejo dobiti toliko piva kot si ga žele, a lahko dobe v Californiji napravljeno žganje in vsled tega ga pijejo. Prav tako je zasačiti velike kot male. Sedaj pa vas hočem nekaj vprašati : Kako pogosto čujete, da so zvezni prohibicijski agenti v tem o-kraju uničili kak velik žganjekuh? Mogoče dvakrat na mesec. Kako pogosto čujete, da so bili aretirani majhni butiegarji? Naj-oianj dvanajstkrat na dan v tem mestu. Vendar pa je prav tako lahko zaslediti velik žganjekuh kot majhnega butlegarja, ki prodaja na drobno. Butlegar na drobno spusti lahko svoj kvart žganja na tla, če se mu približate ter se iznebi dokaza. (Nadaljevanje sledi.) Zgodilo se je, da je bil Miha Svegulja zopet aretiran. Sedemkrat jc sicer že premišljeval svojih sedem nerodnosti v zaporu, to pot pa se jc pregrešil samo lažje. Na Sv. Jakoba trgu jc klel in 4'štel'* šc pri jasnem nebu zvezde, in sicer tako glasno, da je priklical mesec, ki ga je prijel pod pazduho in od vedel ua trdno posteljo policijskih zaporov. Tamkaj se je Miha Svegulja vlegel in čez trenutek že sladko zasmr-čal. Pozno v noči pa je imel šc čuvar nočnega miru na Dunajski cesti opravka s čevljarjem Fran cetom Roprctom, ki mu pa bolj ugaja življenje desetega brata. Čakal je na cesti, se nastavljal zapoznelceui in jih podil s poli. Kdor se mu ni umaknil, temu se je pa izreza 1 s ponižno prošnjo za ostanek cigarete. Tako je bilo prav njemu, in tudi drugim! Kdor je pobegnil, je pač pobegnil, ostali, ki se ga niso ustrašili, so mu pa dajali cigarete. Zabave na cesti je bilo tako dovolj, dokler je ni prekinil stražnik, ki jc cd tiral desetega brata Franceta s seboj. V vratih je zaškripal ključ, vratar je posluhnil in slišal samo enakomerno smrčanje JŠvegulje. Zato jc pograbil mladega novo-došleca in ga potisnil v luknjo. France Ropret se je skotalil v temo sprva malce prestrašen, nato pa se je ustavil korajžno pred smrčeč o kepo. Brzo se jc spomnil na svoje izborne dovtipe na ulici in jih poskusil uveljaviti tudi tukaj. "Pocuknil" je za škorenj n ta je privzdignil malo svojo trudno glavo, v kateri so se še vedno podili vinski duhovi. Toda tem hipu je Miha Svegulja o-nemel strahu. Tiho jc bilo vse, iz teme pa se je risala mala postava s kozjo brado. "Oooooh . . . mora . . .!" je zajecljal Miha ves prepaden. Takrat pa mu je že vzela besedo prikazen, rekoč: "Daj čik, jaz sem hudič . . .!" Razumljivo je. da so ti glasovi spravili do smrti prestrašenega Miho kaj hitro iz 41 prične" pokonci. Vstal je velik in močan, a tresel se je kot šiba na vodi. Naposled pa je le zamahnil, hoteč odpoditi vraga. Takrat pa se je prestrašil tudi France. Naredil je hitel obrat, se pognal na "prične" in skočil Mihi z viška v hrbet. Pričel se je boj na življenje In smrt, nem sicer (vsled strahu obeh), toda tem groznejši. Miha se je otresal "hudiča" z rokami in nogami, toda deseti brat mu je tičal krčevito za vratom, držeč se žrtve okrog ram in tičeč z nogami v velikih, žepih Mihove suknje. Po obupnih stresljajih sta se končno oba zvrnila na tla in se spustila. Sledil je drugi prizor. V temi sta se namreč, misleč, da zasledujeta drug drugem jela izmikati. prišla pa sta končno v tem ali onem kotu zopet skupaj in masaker Mihove suknje se je pričel znova. Cez ure in ure se je nato zdanilo in sovražnika, čepeča vsak na svojem koncu zapora, sta se pogledala! Po sobi so se razprostirali v kotih štirih ^ten nevrjetno neprijetni duhovi. Ko sla prikazni uvideli, da si tiščita nosove in torej ni obstojala nobena možnost, da popeljeta drug drugega v pekel, sta postala zopet ljuta. Miha je že stegnil dolgo roko in hotel pograbiti maleira Franceta. ^Ta je še malce pihal, ko pa je Miha vstal in je Franceu videl, s ka^co .goro je imel ponoči opravka, se jc str^ sel in korajža ga je minila. Pričel je vpiti in je rjul toliko Časa, da je prišel jecar. Naposled je radi svoje popolnoma raztrgane suknje odnehal tudi Miha in se umiril, češ, da tako pač najboljše. Ob osmih zjutraj sta bila Miha in France pred ved ena službujočemu uradniku. Oba sta mu pojasnjevala svoj strah. Naposled pa se je mali France razkoračii, pogledal od vrha do tal svojega nasprotnika in dejal:, "Veste, "Prijatelj moj, to je resnica —je najboljša cigare* ta kdaj napravljena!" Liggett & Myers Tobacco Co, f gospud, saj ga ne bi premikastil .;■«. Ko se jc poslavljal Jouuart vj če mi mi dal črki" Na vprašanje, j Vatikanu od Gasparija, se jc med; i kaj bo s suknjo, jc hotel imeti Miha seveda islto plačano, rekoč, da je to drag spomin na nekega bivšega ministra, ki mu jo je svo-ječasuo podaril. Tedaj pa se je zopet odrezal France, da tudi njegova suknja ni tako tjavendan. on jo je pa dobil od nekega zelo njima razvil sledeč pogovor: Jouuart: "Prišel sem, da se poslovim od vas. ker se ne bova videla več." Gaspari: **Oh, gospod Jminart, v nebesih % ker ste me pošteno pre varil i. Za kratek čas. Poznavalec glasbe. Dva gospoda sta sedela pri kon-; crtu skupaj. Eden je ploskal in' __kričal: i Navihanec. ; " Bravo! ]>'n,vo! ^ ^ikrat!" j • Drugi ga je vprašal • Leta 1877 so Rusi oblegali tur-: ^(>orostite, getspod sosed kaj-i?ko trdnjavo Pleven v današnji j pa S(( sedaj i^ali?" Bolgariji. Obleganje jc vodil naj-j ne vem." prej general Totlcben, potem pa. kaj pa potem tako kričite?'', general Skobelev. Pred šotorom Skobeleva pade granata na- tla. a se ne razleti. Neki vojak jo vidi, jo prime in vrže v sod vode Sk«j-belev je to opazil, pokliče vojaka k sebi in mu reče. *' Dobro si n apra v i 1 moraš biti. Kaj imaš rublje.v ili pa križec sv. Jurija? "Bksceknca. koliko je pa tak križec vreden, če plačam kovino?" "Trideset rubljev. a čast je na tudi nekaj vredna." j Preduo se podamo na širni occ- " Potem pa, eikscclenea, prosim: an> pozdravljamo vse rojake sirom Amerike. posebno pa Sloveu- " Prosim, ne z::merite, da ie ovoj ako umazan. I'll ie u p iuoHia ;,t. k" sem pl^mo oddal." • •'■» i. Laskavo. "Ali <" vaš otrok ne ho ustrašil, •e ira vz imem v u:i!")čje "Kaj še. gotovo ne, ^a i je včer." j v zveriiTjaku tudi lie- pre.-iano smejal." ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite edino pri: navinSek-potokar 331 pišITSIPO CENIK. "Ker bi ljudje mrslili, da se nai glasno nič n e razumem.'' | Izgovor. { Trgovec mora pLs:ili svojemu tovarišu, pa ima precej zamazani pi-l 1. poplačan; st.n|sk; ovoj Kot štcdljiv mož gaj s rajši: sto; vendar uporabi, na zadnjo stru pa m* Tiiw in 'J ' " .- Iiiipsc : POZDRAVI IZ NEW YO&KA. za križec in sedemdeset rubljev." Zanimiv razgovor. PatSki lhst Opinion" je pri-nc5»el zanimiv razgovor, ki se je vršil med fran«JoSkim poslanikom pri sv. stolici Jlr. Jounartom in pa državnim tajnikom. Vatikana monsiignorom Gasparijem pred odhodom poslanika iz TILma. Da pa bo razgovor vsakemu našemu či-tatelju jasen, -moramo povedati vzroke Jounartovega odlitki a iz Rima. V času, ko je bila napetost med Nemčijo in Francijo zaradi ruhrske-ga vprašanja posebno velika. je papež naenkrat odkrito Nastopil v prilog Nemcev. Francoska vlada je bila od tega papeževega koraka čisto presenečena iu je svojemu poslaniku Jounartu, ker je ni pravočasno obvestil, to tako zamerila, da je bil Jouusfrt ua mestu odpuščen. Jovnart pa ni poročal o nemški orientaciji Vatikana, ker mu je mousignov Gaspari ved-1 no prt^, da je papež xa Pranei- ce v Forest City, Pa., kateri so nas spremili na kolodvor. Vsem. kateri se nameravajo podati v staro domovino, priporočamo tvrdko Frank Sakser State Bank, kateri se tudi zahvaljujemo za točno postrežbo. Danes. marca, odrinemo s parnakom La Savoie t«- kličemo rojakom: Na svidenje' — Jožef l.avrič, Ivan Kibšč, Mihael Zupančič.. Dnes, 29. marea, odpotujem s paru ikoni ha Savoie v donw>vino ter k!ič*.*m vsem rojakom: Na veselo svidenje! Zahvaljujem tem potom prijateljem, ki so me spre-mrii iz Neffs Ohio, v Wheeling. Priporocain tvrdko Frank Sakser Stat'1 Dank vsem rojakom. — Ai-ton Smihelj na potu v Smihel. Ve-nezia Giulia. HARMONIKO PRODAM. Kromaiična Lubaeova, skoro nova. Qgiaaite se na fŠ$9 E. 167. St., Cleveslaud, Ohio. (31-3—14) POSOJILA NA NEPREMIČNINE Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yoriru in Brooklynu. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York Velika noč — velik praznik krščanskega sveta se približuje. Star in lep običaj našega izseljenega naroda je, da se o priliki tega praznika spominja svojih v stari domovini z manjšim ali večjim denarnim darom. Mi se potrudimo, da pridejo denarne poši-Ijatve, namenjene za Velikonočna darila, pravočasno v roke dotičnikov. VELIKONOČNE DENARNE POŠILJATVE bodo tedaj pri nas izvršene z znano brzino in točnostjo našega zavoda. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE = GLAS NAKOPA 31 MARCA 1924 IG (Nadaljevanje.) Malo je manjkalo, da se ni grof Lonen onesvestil. Z obema rokama se je morad oprijeli stebra, da ni telebnil na tla. Lepa glavica je tičala na krasni ženski postavici. Kazi;o.sajenca je smatral za fanta. pa je bil deklica. — Stopi na stran! Poglej me! V istem trenutku je že sedla na ograjo ter se pridrsala v vežo. Pes se je bil umaknil, gospod K i ras se ji je pa globoko priklonil »"ekoe : — Elegantna hi pa. elegantna. Tako elegaiutna. kot je tvoj oee. Istočasno se je pa začuden obrniL Urška je že sedela na tleh ter kazala s prstoma proti srednjemu stebru. Tako se je zakroliotala. da so ji solze zalile oči ter vzkliknila : — Poglej ga : Poglej ga: Grof Iienon je stopil za korak naprej, udaril z ostrogami skupaj ter spoštljivo pozdravil. Gospod Kiras mu je jxuiudil obe roki ter ga pozdravil ko.t starega znanca: — Pozdravljen, moj dragi, pozdravljen! Dobrodošli v naši hiši kot je dobrodošla la^taviea. ki namerava napraviti gnezdo za nebroj svojih družic. Jaz sem grašeak Kiras, oče te razposajenke, Nato se je znova zakrohotal ter ponovno stresel častni-ku. roko. • — Jaz sem grof Loncn. Prosim, oprostite mi. da vas v službeni zadevi tako zgodaj motim in nadlegujem. — Tako zgodaj; — se je začudil Kiras. — No, Usoii, povej, ali je pri nas zgodaj ob dcstili. devetih ali osmih? Mlada deklica je sklenila roke na hrbtu ter žareč i h oči motrila prišieca. Nato je pogledala vstran ter odvrnila: — Jaz se luni jem že ob petih zjutraj, pa ne s parfumom. .S čisto navadno studcnenieo se umijem. — No, gospod grof, —je rekel oče. — sedaj pa si oglejte to seme. Povejte po pravici, če ste že kdaj videli kaj podobnega kot je moja hči. Ker ji zvonec ne zvoni, si pomaga m trešči porcelanast vrč po stopnicah. Pomagali si zna. to moram reči. Ves zadovoljen jo je oče potreptal po rami rekoč: — Sedaj pa le podvizaj in povej vsem, da smo dobili gosta. In materi povej, naj se čedno obleče, da ne bo delala sramote. — Ali gresta sedaj v tvojo sobo* — Seveda. — Prej sem pustila vrata odprta, pa so telcla med krave zašla. Na Vsak način jih moram spoditi nazaj. Ce bom to delo do zajtrka opravila, je zadeva telet, ne pa moja. Pa bi šla malo pomagat. Vsak naj vzame palico, pa jih bomo hitro spravili v hlev. Grof Lonen in telečji hlev! Ob tej misli je kur v/.trepetal. Sreča, da ni bil grašeak zadovoljen s predlogom svoje hčere. -- No. če nočete, pa ne morem pomagati. — je odrnila in nekoliko privihala nosek. Predno je odšla, je debelega psa parkrat p ova lila po tleh in ga konečna prijela za sprednji nogi ter ga privedla {»red Lonena rekoč: — Dovolite, da vam predstavim gospoda Šceneta ! V naslednjem trenutku je pa že zaloputnila vrata za seboj. fio vam je seme. to vam je seme! — se je smejal zanjo srečni oče. Grof Lonen je bil pa jezen, in malo je manjkalo, da ni naglas škripal z zobmi. Saj ga je vendar neskončno blamirala. ker mu je svojega psa predstavila. Ce bi ne bila gospodična Vriska, tako ljubka, bi se obrnil, sedel na konja in brez pozdrava odjahal. Ker je bil pa slučajno v službi, je sklenil pozabiti in vse prenesti ter vzdržati še vsaj par ur. Sklenil je. da bo zastrau njenih krasnih oči odpustil njenemu dolgemu jeziku. V njegovo prijetno presenečenje je pa mati vse popravila, kar jc bila hčerka zakrivila. Gospa graščakinja je bila sicer bolehna. pa je vseeno prišla k zajtrku v elegantni obleki z dolgo vlečko. Vsaka njena kretnja je izdajala, tla je bila svoj čas dvorna dama. in častnik ni mogel poj-miti, kako je mogoče, da je ta elegantna dama mati takega blebetavega in razposajenega otroka, Gospa Kiras je vedno bolehala. Že par let je potrebovala naj-tišjega miru in samote. Samo zategadelj se je tudi preselila iz glavnega mesta. Pa je naletela na slabo. Njena hči je bila tako živa in razposajena, da si a- najbolj mučnem mestu ni mogla predstavljati večjega nemira iu večjega ropota. Gospod Kiras, plemenitaš. bivši kavalerijski častnik in veleposestnik. je bil dobrodušen elovk. Svojo hčer je ljubil nadvse. Še dobro se mu je ^delo. ker je bila taka kot živo srebro. Urške ni bilo k zajtrku. Prišli sta pa vzgojiteljica iu učiteljica francoščine. Niti zmenili se nista za prazen siol poleg sebe. Če sta koga na svetu malokdaj videli, sta videli svojo gojenko. Kljub temu je pa zanjo vprašala gospa Kiras. Njen mož se je zadovoljno nasmehnil rekoč: — To bo prava kmetica. Kot, ustvarjena za kravjo deklo. Gospod Kira.s jc povabil grofa seboj, da mu razkaže posestvo. IX. . Pripekalo je vroče poletno solnce. Grof Lonen .se je čudom čudil, videč leteti po travniku gospodično Urško, brez slamnika, da, celo brez rokavic. Tega ni mogel pojmiti fino vzojen plemenitaš. Letala je za teleti kot nora, podeč jih v posebno ograjo. — Pojdi sem Urška — jo je klical oče. — Sem pojdi. Bo že hlapec opravil to delo. — Samo tega liščka še imam — je odvrnila razposajenka in prijela lisastega teleta za vrat. — No. ali boš šel ali ne? Čakaj, jaz ti pokažem! Toda tele se ji je vedno in vedno izmuznilo. — Pusti ga vendar. Uršon. pusti, ga! Ne hodi neumna! — Jaz, da bi ga ne? Jaz ne? — se je pstavila. — No, bomo videli. — Z bliskovito naglico je prijela teJcta za rep in ga ritensko odvlekla a ograjo. Za kruhom. Spisal L. Sch. Izpnd sodišča. V kavarni je bilo soparno in; ''Moja poslednja plača je zna-zadusno. Kakor v nlu, predno za-'šala 2000 din." je odgovoril tiho ene rojiti, je šumelo in brnelo pri'in pretiraval je samo za 500 Din. nji. j " Jaz vam dam 1500 Din.'' je de- Trgovec Miha Žmuc je sedel jal Žmuc. "Za začetek in na po-sam za okroglo mizo. P^pii je biljskunšnjo. Ako vam je prav —: ortli črne vode, gladil svojo plešo če ne. pa obžalujem . .. Redukci-in pušil najcenejšo smolko. |ja je vrgla tisoče na cesto. Zdaj "Mar ga še ne bo, haj-jiia?"* se lahko izbiramo . .. Plačam! Saje jezil in strmel k vli očasij Žmuc se je medtem že oblačil v pomikal ob mizah po dvorani. svoj kožuh, in Brglez mu je po- ''Tale bo!" si je mislil Žmuc. nižno pomagal. "Videti je sestradan. Oguljena "Jaz bi torej opravljal knjigo-obleka kaže, da že prav tenko p i-, vodstvo?" je vprašal plaho, ktf- i "Da, knjigovodstvo, korespon- Žmuc pa se ni izdal. Z važno denco, manipulacijo, ekspedieijo— gesto je segel v žep. "Hej — pla-vse, kar je pač treba. Tudi jaz si čaml" In brskal je po debeli de- dela ne izbiram." narnici med dinarji. j "ln kakšne so uradne ure?" je Zagledal ga je tudi mladenič, še vprašal Brglez in tekoč za tr-Izluščil se je iz posvalkanega svrš-govcem oblačil tenki svršnik. nika in obesil klofuto na klin. O-: Zelo se je zamerilo Žmueu to botavljaje sc je stopal k trgovčevi [vprašan je. Vendar je odgovoril: mizici. , "Od osmih do dvanajstih pa od Kardinal Logue je izdal v stra "Mi je čast. govoriti z gospo-'dveh do — konca dela . .. Uratlm' tla irske žeue vedl10 bolJ iz-dom trgovcem Žmucein?" je vpra- ni naš gospod. V časih pridemo i "ubI-»aj° svo-"° proprostost. pa. šal plaho in se klanjal. preje, včasih odhajamo pozneje.! ^t, kjer pravd, "Današnja Zoper »klepanje aakona si n preveč nasilno remonstrirala posestnike v a sina Jože iu Ad. Ce-r-jak v liavi:ah. Oče, še podjeten, se jc hotel v drugič poročiti, sina pa tejra koraka nikakor nista hotela dopustiti. Med potjo k župni cerkvi v Zdolah sta napadla svojo bodočo mačeho, jo zasledovala ter vdrla v neko hišo, kamor se je zatekla pred na jiarVLuežema. Tu s t; ji grozila celo s smrtjo, ako vzame učela. \'se nič- iii pomagalo. Zenitovanje se je vršilo, oba ljubezniva -Ina pa morata razmi-;>ljevatii .. svoji bodoči usodi v šti-r"«najsiduevncm zaporu, ki ga jima še precej milostno prisodilo okrožno sodišče v Celju. Posledice pijanosti. Na iibtoEUo ki. p je prišel posestnik Pavel Ala-Iaras iz Čeutave pri D 1. 1. end a vi v Prekmurju, ki je obt-oŽcn. da je v pi juji .si,i težko sanil svojega so«»»da Štefana Zer-d na. Obtoženec je s sekiro s tako >ilo udaril ?-vojega soseda jx) gla-v:. da mu je pn tej priči uho zbil ter glavo težk< ranil, vsled česar je Z tvdin zi vedno pohabljen. Kljub t'\j te/k: iKjskolbi sta se so-•■■eda p tbotaSa ter je bila obsodba, oz raje > 1 na to, milejša. Obs »jen jc bil na '> let/ težke ječe. Kardinal opominja žene. ženska obleka je nespodobna in zdi se. da žene med seboj tekmu- _ "Vi ste Brglez?" je odgovoril Da je le vse opravljeno." Žmuc. "Že debelo uro vas čakam."[ Stala sta že pred kavarno. "To "Ne zamerite, prosim . .. Ali rej jutri ob osmih?" — Žmuc j-!kat€ra se manJ oblekla, pravkar je odbila ura . .. Morda ponudil lirglezu zviška tH prste1 To YkVimo že doma- toda kakor nesporazumi jen je ..." v slovo. "Pri nas smo točni'" | sodnno *)0 časopisju, ne vidimo še Mladenič je pomolil trgovcu do- Brglez je zavihtel klobuk do tal - KaT na* najbolj o- pisnieo. "Ponižen sluira!" *|Suplja, je to, da prihajajo ženske Kratenje pamikov - News 2. aprila: Berenff&ria. Cherbourg; Paris. Havre. 3. aprila: Albert Ballin, Hamburg. 5. aprila: Majestic. Cherbourg: Tyrrhenla, Cherbourg: George Washington, Cherbourg. BelgenlanU. Cherbourg. 9. aprila: Mauritania. Cheroourg. 12. aprila: Leviathan, Cherbourg; Olympic, Char-ourc, Veendam, Cherbourg. 16. aprila: Aquitanla, Cherbourg; Chicago, Havrs 19. apritaf Homeric, Cherbourg; Ausonla. Cher-ourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam; Rochambeau. Havre. £3. aprila: Paris, Havre; Berengaria, Cherbourg. 26. aprila: Majestic, Cherbourg; Albania. Cherbourg'; Pres. I-Iarilins. Cherbourg; OrJuna, Cherbourg; Cleveland, Hamburg. 29. aprila: Republic. Cherbourg. 0. aprila: ilauretanla, Cherbourg. 3. mrja: X.eviathan, Cherbourg; Olympic, Chor-bourg; Pres. Wilson. Trst: La Savole. Havre; Orbita, Cherbourg. 7. maja: Aqutania, Cherbourg; Belgenland, Cherbourg 8. maja: Belgenland. Cheroburg. 10. maja: Homeric. Cherbourg: America, Cherbourg. 14. maja: Pari«. Havre; Martha Washington, Trst; Berengaria, Cherbourg. 15. maja: Albert Ballin, Cherbourg in Hamburg; Stuttgart, Bremen. 16. maja: Orca, Cherbourg: Veendam, Bologne; Pres. Roosevelt, Bremen. 17. maja: Majestic. Cherbourg. 21. maja: France, Havre; Mauretanla. Cherbourg. 24. maja: Leviathan, Cherbourg: Olympic. Cherbourg; Tyrrhenia., Cherbourg; Colombo, Genoa. 27. maja: Reliance. Cherbourg York, Bremen. 28. maja: Aauitania. Cherbourg. 30. maja: Ame'lca, Genoa. 31. maja: Hamrrlc, Cherbourg: Conte Verde. Genoa: Pres. Harding. Cherbourg. in Ili'.mburg; "Sedite!"* je zamahnil Žmuc zviška. "Ponujate se.'" "Želite?" je vprašal marker, mladeniča. j Ko j li?. .. Dajte mi belo kavo.*' je odgovoril mladenič. "O-j prost it eT da sem . .. !" ri tvrdkah ..." "In tipkate urno?" ga je prekinil Žmuc. "Mislim, da prav urno." Ura, a cirilico znate?" "Znam . . . citati in pisati." "Hm . .." je dejal trgovec znova, otrnil pepel s smodite ter se zamislil. " Akademije pa žali bog nimate." In zavzdihnil je, majal z glavo in končno izustil: Škoda!" Mladenič je prebledel in prsti na kolenih so mu zadrhteli. " Jejte! Kava je draga in se vam še shladi! — V naši branži niste še delali." "Bes. nisem ... A hitro se jo lavadim . "Ej, naša brauža je težka!" je ugovarjal trgovec užaljeno. — "Praksa je vse . .. teorija nič... Ali ste potovali po Italiji?" "Nisem." 4' Skoda! Poznate Češkoslova-ko?" "Tudi ne." "Pa vsaj dunajski trg pozna- e?" "Žal, le iz korespondence." "Škoda! Jaz delam mnogo s temi državami," je dejal Žmuc. — "Pa koliko zahtevate plače?" Milan Brglez je lezel ves čas skupaj; zdaj je bil le se kupček nesreče. Njegova prvotno močna nad« se mu je scvrknila do niŠno- etL . ^ rl ~ T* (Konec prihodnjič.) k svetemu obhajilu v takih oblekah. Bojimo se, da se bo treba KOJAKI, ITAKO CA JTS SE NA j ravnati po dekretu rimskega kar-*G"LAS NARODA', NAJVEČJI dinala. ki prepoveduje duhovšči-SLOVENSKI DNEVNIK V ni. v takem primeru podeljevati DRŽAVAH sveto obhajilo". SLO VENSKO-AMERIKANSKI za leto 1924 V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO IZTISOV. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroČi, da ne bo prepozno. Cena 40 centov. Za Jugoslavijo i® ista can*. SLOYENIC PUBLISHING COMPANT 82 Cortlandt Street New York Potrebna knjiga za praviLpo pri-(učenje angleškega jezika, z na* *vet| kako postati ameriški dr-ifljan, Slov.-Anglešta Slovnica Obseg« iled©6#; PiTi del: GLASOSLOVJE. _ . Drugi del: OBUKOSLOym Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SL0VEN.-AN3LEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI kater« mora znati vsfckdo pri nabavi držav* ljanfikega papirja. » Vse angleške besede bo Navedene, kako se pil»'. jo in kako se pravilno angleško izgovora. Ii ti fcajige je mogoče vsakemu prraSiti se angleiSise bres učitelja. i le trdo vezana, v»b«je 260 itn^tl 50 oana a poitnin^ w M . - ,v j t ■-■ i . Slovenk Publishing Comp^fiy j . .. itf SSi^li -v- - ■-■ .. -r Veliki izlet v JUGOSLAVIJO aa svetovno znanem paroiku' AQ UIT AN I A' 45, 647 Ton ODPLUJE IZ NEW YORKA 7. MAJA < PUCKO CiiKKiJOLTRGA) Preživite 6 zabavnih ilni na morjit ;ill manj U«>t f» dni od New Yorka dtidonift. Izletnike- l>o onebrso vodil G. t=t. M. VultovU*. uradnik Cunartl i-rte v New Yorkn, l;i je bil prej uradnik Jiifroslovaiiskfga Konzulata v New Yorku. c:. V IT KOV I C" bo zai-no r. izletniki potoval ot-n;ka ln gledal, (ia bo v*ak kolikor mogoče ugodno iwitovaL C UN ARU ČUTA ji- znana l>o vsem svetu vsled s>voj- nenadkrHjivc r»strežb<-in izvrstne kuhinje. Ne zamudite te dragocene i»ri-like ter poHttite tb-moviuo. V.\\ nadaljna navodil:«, vprašktiie najbližjegn Cunardovetra agenta v vaSein inestu ali pa r;araviiost pri CUNARD LINE 25 BROADWAY NEW YOBK New York. Plymouth. Havre. Pari« PARIS ...................... 2. aprila New York. Havre. Paris CHICAGO .................. 16. aprila ROCHAMBEAU ........... 19- aprila LA SAVO!E ................ 3. maja New York. Vi*o [Spain]. Bordeaux LA BOURDONNAIS......*.. 15. aprila Piute xa aavodila loluloca ifw'.i ali aa fiavai mi: 19 STATE STREET. NEW YOR« Rrpaislwi napud v Dalmaciji. Prcl '.liif-vi s i odpotovali iz Ivo-t'yi u. v Eitegnovi fc-ti-rji* trgovci vo-■/.'•'■ s.o a Hvtf>iiii»b:L.ui. Mtni krajema Muriu.U iu Rišata pa ie avto-moU I ustavilo sed<.-ui razbojnikov, ki s<> trgovce oropali 'lo golega. Orožniki roparje zasledujejo. Opozorita trgovca U o-brtzuke, pri katerfh kupujete ali ziaročate in ita s njih postrežbo xadovoljkS, da oglašujejo v listu "Glu Naroda". 8 tem boste ustregli wm Uprava "Olas Harodaw Potovanje v Jugoslavijo. Kdor namerava potovati to sporo-!ad v stari kraj ca obisk ali za stalno, priporočamo, da sc odloči za j»arnik TAR1S", največji in nuj novejši pariiik francoske parobrtKl- ne družbe, ki odpluje iz New Yorka 14. MAJA 1924. Železniška zveza preko Francije §vi< e in Avstrije je za Jugoslovan? najbolj pripravna po francoski pro-zlasti pn še s parnikoin 'PARIS' in se pride v devetih dneh v Ljuli-Ijano; oni pa, ki potujejo v zase-dno ozemlje, se peljejo iz Pariza naravnost v Trst. S tem parnikom potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, in bo pazil tudi na prtljago, da bo šla naprej vedno z istim vlakom, kot potnikL Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem parniku v kabinah po 2-4r6 v eni kabini; kdor želi potovati takrat na tem parniku, naj nam doi»o51je čim prej $10.00 are za III. razred in $50 za drugi razred da mu preskrbimo dobro kabino že sedaj, ua ne bodo boljSi prostori vsi oddanL Frank Sakser State Bank New York, N. Y. ktJuCIITlM iN "QLAI Kako se potuje v starikraj in nazajj ▼ Ameriko. K DOB J« uuneojea potovati st&rl kraj, ie potrebno, dm ! j« natančno poučen o potnik Uitth, prtljagi in drugih itvareh. Pojasnila, ki rap jih aamorem dati valed nafe dolgoletne lakninje. Tam bodo gotoro t korist; tudi prlporoCamo vedno le prvovrstne parnike, ki |majo kabine tudi t HL maiedo. Tudi m! U ii nSeo wwVW dr-eiT^Ual, morejo • potovati t stari IpaJ na obisk, toda potxebno je, da ■e povrnejo tekom Mestih mesecev in ap pfitrnWewl brc« vsake neprUlkS t (o