ZA MIR IN ENOTNOST MED NAMI Ni naš namen, da bi zlorabljali transcendentno vsebino praznikov v politične svrbe in povezali verske in narodno-politične težnje, ker je to versko gledano profanacija, v ostalem pa gre za različne pojme, ki izvirajo iz popolnoma drugačnih o-snov. Ker pa si ob praznikih želimo mir in srečo, je morda trenutni čas le primeren in pripraven, da se poglobimo tudi v našo narodno problematiko in se vprašamo, kako je z mirom med nami in kako je z našo enotnostjo. Razni dogodki in namigi v zadnjem času namreč kažejo, da si v tem pogledu nismo dovolj na jasnem, kaj pomenita za narodno skupnost v njenem prizadevanju za pravice mir in enotnost. Pri tem nikakor ne mislimo na enotnost v smislu politične ne-diferenciranosti, ki v pluralistični družbi, v kateri živimo, ne more obstajati. To kaže zlasti tudi primer v Južnem Tirolu, kjer se v zadnjem času vsebolj močno krha dosedaj umetno in prisilno ohranjena enotna manjšinska stranka. Mislimo pa na akcijsko enotnost, ki je slej ko prej tudi ob naravni diferenciaciji za sleherno manjšino nujno potrebna in več ali manj edini garant za uspešno borbo za narodnostne pravice. To ni le splošno spoznanje vseh manjšin in manjšinskih teoretikov ampak nas v tem potrjujejo tudi naše dolgoletne lastne izkušnje. Zato pa je tembolj čudno, da v Zadnjem času nekateri očitno nočejo mirnega skupnega prizadevanja za narodne koristi. Ne mislimo pri tem toliko na mladino, ki svojih teoretskih razglabljanj še ni mogla kon-frontirati z življenjskimi izkušnjami, pač pa ne moremo razumeti drugih poskusov, ki stremijo za tem, da bi na vsak način izzvali novo sve-tovnonazorno polemiko v vrstah nase narodnostne skupnosti. Le-ta je bila morda nekoč potrebna, danes po dejanski diferenciaciji ob spoštovanju in upoštevanju tudi drugačnega mišljenja pa ne koristi ne zagovornikom take ožine samim niti ne resničnim narodnim interesom. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je že ob spoznavnih zarodkih take kampanje poudarila, da noče odgovarjati na razne puščine niti noče polemizirati, in se bo tega načela držala tudi še naprej, ker nikakor ne vidimo tako svetlih perspektiv za našo narodnostno skupnost, da bi si nekdo lahko privoščil ločeno samostojno pot in razbitje dosežene akcijske enotnosti. Tako ob skupnih naporih nekaj Klasov več pri kmečko-zborskih volitvah ali napolnitev Celovškega gledališča za predstavo poklicnega teatra vendar ne morejo biti vzrok dovolj *a neko samoljubje in domišljavost, ki sta očitno zameglili nekaterim razsodnost in jim odvzeli pravo mero Za pravilno ocenitev dejanskega narodnega stanja. Saj bi že en sam pogled na publiko v gledališki dvorani dne 8. decembra lahko dokazal, da so vsa Podtikavanja nekega organiziranega bojkota zlonamerna; prav tako bi Najmanjša poizvedba na terenu dokazala, da nihče ni na nikogar vplival, da bi se ne udeležil prireditve, ce je tako vplivanje sploh mogoče. Puč pa bi se nasprotno izkazalo, da so tudi po mreži Slovenske prosvetne Vojna med Indijo in Pakistanom končana Prejšnji leden so prenehali grmeti lopovi in drugo uničevalno orožje na indijsko-pakistanski fronti, Indijske čete so s pomočjo bengalskih odporniških enot Mukti Ba-hini zasedle ozemlje Vzhodnega Pakistana z glavnim mestom Dako. Zapadnopakistanske sile so se brezpogojno vdale. V teh bojih, ki so trajali štirinajst dni so Indijci imeli 11.000 mrtvih in pogrešanih vojakov. O izgubah na pakistanski strani še ni nobenih podatkov. Iz Delhija poročajo, da bodo vse zapadnopakistanske vojake, ki so se bojevali v Vzhodnem Pakistanu v lastnem interesu spravili na indijsko ozemlje, ker obstaja resna nevarnost, da bi se Bengalci maščevali nad njimi. V številnih primerih se ogorčeni Bengalci maščujejo nad pripadniki zapadnega Pakistana in osebami, ki so z njimi sodelovali. Indijska vojska ima polne roke dela in preprečuje izgrede, kjer le more. Vojaške enote Bangla deša so grozile, da bodo pognale v zrak hotel JntercontinentaP v katerem se skrivajo pripadniki zapadnega Pakistana in zasovraže-ni bivši guverner vzhodnega Pakistana Malik. S pomočjo indijskih vojakov so spraznili hotel in tako preprečili prelivanje krvi. V zapadnem Pakistanu pa se je vsa jeza in ogorčenje zaradi sprejetja premirja naperila proti predsedniku Jahja Kanu, ki je še en dan pred sprejetjem vdaje pozival ljudstvo, da nadaljuje vojno. Radijske postaje in tisk pa so do zadnjega poročali o „zmagah" pakistanskih enot. Jahja Kan je moral pod silo razmer odstopiti, njegovo mesto pa je prevzel dosedanji zunanji minister Bhuto, ki je hkrati tudi vodja najmočnejše politične skupine v deželi. Po zadnjih poročilih bo Jahja Kan moral zapustiti deželo. Domneva, da bo šel v Perzijo, še ni potrjena. Večina svetovne javnosti se strinja s prekinitvijo ognja med Indijo in Pakistanom in se zavzema za mirno in pravično rešitev vzhodno-pakistanskega vprašanja v skladu in interesu vzhodnopakistanskega ljudstva, ki je prišlo do izraza na zadnjih volitvah, katerih rezultate zapadnopakistanske oblasti niso hotele upoštevati, tako da je prišlo do množičnega preganjanja Bengalcev. Iz poluradnih krogov poročajo, da nova dežela Bangla deš na ozemlju bivšega Vzhodnega Pakistana ne bo postala del Indije in se tudi potom federacije ne bo zvezala z njo. Hkrati tudi poročajo, da bodo indijske čete kmalu zapustile deželo. Novi generalni tajnik OZN bo dr. Kurt Waldheim Dr. Kurt V/aldheim bo novi generalni tajnik Organizacije združenih narodov in naslednik U Tanta. Avstrijski zastopnik Organizacije združenih narodov je bil po tretji tajni seji varnostnega sveta z enajstimi glasovi predlagan za generalnega tajnika Organizacije združenih narodov. Na prejšnjih dveh sejah je Kitaj- ska s svojim vetom onemogočila izvolitev kandidata dr. Waldhei-ma, ker je le-ta bila mnenja, da naj bi bil novi generalni tajnik OZN pripadnik dežel v razvoju. Šele na tretji tajni seji, kjer se je kitajski zastopnik vzdržal glasovanja, je dr. Waldheim dosegel svoj cilj in bil potem izyoljen tudi od plenuma OZN. Za našo državo je to brez dvoma veliko priznanje. zveze prodajali karte in sta bili tako Zveza slovenskih organizacij kot Slovenska prosvetna zveza zastopani po svojih podpredsednikih na prireditvi sami, ker sta bila predsednika poklicno drugod angažirana in sta to tudi sporočila prirediteljem. Toda topot so blagovoljno priznali podpredsedniku Zveze slovenskih organizacij le svojstvo deželnega poslanca in podpredsedniku Slovenske prosvetne zveze le svojstvo selskega župana, ki ju pa sicer, kadar v tem svojstvu dejansko nastopata, nočejo priznati, ali kvečjemu v negativnem smislu, kakor se je to zgodilo v komentarju o proračunski debati v deželnem zboru, ki ni bil le nestvaren, marveč hkrati skrajno netaktičen, da ne rečemo naravnost škodljiv v pogledu na interese slovenske narodnostne skupnosti. To je potrebno poudariti v interesu nadaljnjega skupnega prizadevanja in nadaljnjega enotnega nastopa za skupne narodnostne koristi. Ne le zamudno reševanje vprašanj člena 7 državne pogodbe, marveč predvsem tudi spremembe občinske strukture in šolskih okolišev, ki stoje neposredno pred realizacijo, so za našo narodno skupnost tako usodepolne, da zaradi nekih dozdevnih uspehov ali zaradi zagrenjenosti ob neizpolnjenih pričakovanjih ne gre plavati na sanjavih višavah in razkrajati itak krhko enotnost; le-ti skupni interesi in skupne težnje marveč terjajo, da še bolj strnemo svoje vrste v obrambo narodnostnega položaja in za dosego pravic, ki nam grejo. Da bi vladali med nami potrebni mir, prava enotnost in iskreno sodelovanje, je naša želja ob praznikih. fTMMI ' ••t®8 Vrednost dolarja pada V soboto so se v Washingtonu finančni ministri in guvernerji bank iz desetih industrijsko najbolj razvitih držav sporazumeli o novih tečajih njihovih valut v zvezi z devalvacijo ameriškega dolarja za 7,9 odstotka. Sporazumno s tem ukrepom bodo še ta teden ukinili desetodstotno uvozno takso, ki so jo meseca avgusta Združene države enostransko uveljavile. Vzporedno z devalvacijo dolarja so sporazumno revalvirali nekatere druge valute, kar bodo prizadete države oz. vlade še uradno sporočile. Iz Tokija so že sporočili, da bodo japonski jen revalvirali za 16,88 odstotka, kar pomeni, da bo dolar veljal 308 jenov. Pravtako bo tečaj zapadnonemške marke v odnosu do dolarja zrasel za 12,6 odstotka, tako, da bo dolar vreden 3,22 marke. V klubu desetih so se tudi sporazumeli, da bodo tržne cene posameznih valut v bodoče smele nihati za 2,25 odstotka v sorazmerju z uradnimi tečaji. Doslej je uradno možni razpon bil le en odstotek, ki je lahko nihal nad ali pod uradno navedenimi valutnimi tečaji. Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni 21. Slovenski ples ki bo v soboto 8. januarja 1972 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu Sodelovali bodo- Vstopnice po 35 šilingov v predprodaji pri krajevnih pro- _ ‘ svetnih društvih in v pisarni SPZ ter pri večerni blagajni ■ Kvintet bratov Avsenik iz Ljubljane ■ Inštrumentalni trio »Kivado" z Bleda ■ Folklorna skupina SPD „Zarja" iz Železne Kaple Slovenska prosvetna zveza Die Neuordnung der Gemeindestruktur in Karnten Stellungnahme des Zentralverbandes slovvenischer Organisationen in Karnten im Schreiben an das Amt der Karntner Landesregierung Da die Gemeinde mit ihrem politischen, gesellschaftlichen und wirtschaftlichen Funk-tionskreis tief in das Leben des Elnzelnen und vor allem der Gemeinschaft eingreift, ist es versttindlich, dafj auch die slowenische Volksgruppe in Ktirnten nicht an der ge-planten Neuordnung der Gemeindestruktur achtlos vorubergehen kann. Der Zentralver-band slowenischer Organisationen in Kfirnten Hat sich daher mit dem Amtsvorschlag des Amtes der Kdrntner Landesregierung iiber die Neuordnung der Gemeindestruktur in Kfirnten, soweit diese das Gebiet mit slowenischer und gemischter Bevolkerung be-triftt, befafjt und erstattet hiezu nachstehende Stellungnahme Mag uns vielleicht verfassungsmafjig for-mell auch kein Recht zustehen, eine Stellungnahme abzugeben, weshalb uns offensicht-lich der Amtsvorschlag oftiziell auch nicht zur Auljerung ubermittelt wurde, als Vertre-ter eines Grofjteiles der slowenischen Volksgruppe in Karnten, die durch den Staatsver-trag 1955 international enerkannt und ge-schutzt ist, erachten wir uns jedoch nicht nur berechtigt, sondern sogar verpflichtet, zu die-ser so einschneidenden Neuordnung der Gemeindestruktur, soweit sie das Gebiet, in dem auch die slovvenische Volksgruppe siedelt, betritft, eine Stellungnahme zu erstatten und ersuchen das Amt der Karntner Landesregierung, diese bei der endgultigen Neuordnung der Gemeindestruktur im erwdhnten Gebiet zu berucksichtigen. In diesem Zusammen-hang betonen wir, dalj wir keinesvvegs zu den konkreten Planen iiber einzelne Ge-meindezusammenlegungen Stellung nehmen wollen, sondern zur geplanten Neuordnung grundsatzlich und zwar aus rechtlichen, ge-schichtlichen, gesellschaftlich- und vvirt-schattlich-strukturbedingten und padago-gisch-psychologischen Gesichtspunkten. Es erhebt sich zunbchst rechtlich die Fra-ge, ob gemtifj Art. 7 des Staatsvertrages 1955 gebietsmafjige Anderungen der Ver-waltungs-r Gerichts-, Schul- und anderen territorialen Einheiten auf dem Gebiet mit slovvenischer oder gemischter Bevolkerung (iberhaupt zulassig sind, vvenn die Getahr besteht, dafj der ethnische Charakter und die ethnische Zusammensetzung dieser Einheiten oder die Minderheitenrechte der Be-vdlkerung dadurch gefahrdet werden. Wenn auch der deutsche Wortlaut des Staatsvertrages ausdrucklich von Vervvaitungs- und Gerichtsbezirken spricht, so ist doch nicht zu ubersehen, dalj der franzosische Text ganz allgemein von Verwaltungs- und Gerichts-einheiten spricht und somit darunter keinesvvegs dezidiert nur die tatsachlich gegebene Vervvaltungseinheit zu verstehen ist. Aber abgesehen davon darf die Neuordnung der Gemeindestruktur slcherlich nicht gebietsmbfjige Anderungen in der Richtung vornehmen, dafj blsher zum zvveisprachigen Gebiet ztihlende Gemeinden mit Gemein-den aufjerhalb dieses Gebietes verelnigt vverden, wie dies im Falle der Gemeinde Egg bei Hermagor und nach der zvveiten Variante auch mit Maria Gail und Viktring vorgesehen ist, oder umgekehrt wie im Falle der Gemeinde Pustritz, die gebietsvveise zum Teil zum zvveisprachigen Gebiet kommen soli. Solche Anderungen sind jedenfalls be-denklich. Der Umfang des Gebietes mit slovvenischer und gemischter Bevblkerung, welche Bezeichnung im Staatsvertrag 1955 vor-kommt, grundet sich ndmlich auf die Ergeb-nlsse der Volkszdhlung aus dem Jahre 1910 und umfafjt das geschlossene Gebiet aller Jener Gemeinden, in denen nach dieser Zdh-lung vvenigstens 15% der gemeldeten Be-vdlkerung die slovvenische Umgangssprache angaben (Viktring und St. Thomas), im Obri-gen vvaren aber in funt Grenzgemeinden ungefahr 40 % (zvvischen 39 und 49,4 %) der Bevdlkerung mit slovvenischer Umgangssprache, in allen iibrigen Gemeinden dieses Gebietes aber vvar eine solche Bevolkerung mehrheitlich. Die Ergebnisse der Volkszdh-lung 1910 sind ndmlich insoferne von Bedeu-tung, vveil es sich um die letzte Volkszdh-lung handelte, in der lediglich die sprachli-chen Kriterien mafjgebend vvaren. Bei allen spdteren Volkszdhlungen vvurde ndmlich die sprachliche Zugehorigkeit in der Propaganda mit anderen Kriterien politischer Natur verbunden, so dafj sie kein wlrkliches Bild der sprachlichen Starke der slowenischen Volksgruppe mehr zeigen konnten. Neben den Volkszdhlungsergebnissen aus dem Jahre 1910, die vor allem von jugoslawischer Selte vorgebracht vvurden, vvar bel der Fest-legung des Gebietes mit slovvenischer und gemischter Bevolkerung andererseifs die Verordnung iiber das zweisprachige Schul-wesen vom Oktober 1945 mafjgebend, auf die sich die osterreichischen Vertreter bel den Slaatsvertragsverhandlungen immer wie-der beriefen und betonten, dafj diese den Kdrntner Slovvenen die sprachlichen Rechte in der Volksschule sichert. Auf diese Weise vvaren vor dem Abschlufj des Osterreichischen Staatsvertrages und bei diesem die Vorstellungen iiber den Umfang des Gebietes mit slowenischer und gemischter Bevolkerung in Karnten, vveiche Bezeichnung im Staatsvertrag gebraucht vvird, deutlich und einheitlich und urar und ist im Sinne der Versteinerungstheorie dieses Gebiet somit auch heute in den damaligen Grenzen zu verstehen. Der Zentralverband slovvenischer Organisationen in Karnten erachtet es auch desvve-gen fur notvvendig, zur geplanten Neuordnung der Gemeindestruktur Stellung zu nehmen, vveil nach den geschichflichen Erfah-rungen bisher Jede Anderung der Gemeindestruktur zum Schaden des Anteiles der slo-vvenischen Bevolkerung in den betreffenden Gemeinden erfolgte, soweit dies nicht iiber-haupt der Hauptzvveck der einstigen Anderungen urar. Hier einige Beispiele: Der He-rausnahme der Kat.-Gem. Velden vor 1890 aus dem damaligen grofjeren Gemeindege- vor der wir nun stehen, darf die Tradition oder Tendenz solcher Art nicht beinhalten, vveil dies eine unmittelbare Verlefzung der Bestimmungen des Art. 7 des Staatsvertrages von Wien darsfellen vviirde. Sicherlich hafte die geplante Eingemeindung des ubervvie-genden Teiles der Gemeinde Egg in die Stadtgemeinde Hermagor solche Folgen, vvobei es sich in diesem Falle nicht nur um die Vereinigung einer Gemeinde innerhalb des Gebietes mit slovvenischer und gemischter Bevolkerung mit einer Gemeinde aufjerhalb dieses Gebietes handeln vviirde, sondern um die Vereinigung von zwei Gemeinden, die trotz ihrer Nahe in kirchlicher und vervvaltungsmafjiger Hinsicht schon seit dem Mittelalter immer getrennt waren. Wir tiihren hier nur ein solches Beispiel an und vvollen keinesvvegs behaupten, dafj derlei Absichten bei der geplanten Neuordnung der Gemeindestruktur iiberhaupt eine Rolle gespielt haben. Wir vvollen hier in un-serer Stellungnahme auch keinesvvegs eine genaue Analyse aller solcher und ahnlicher Beispiele anfuhren. Uns geht es grundsbtz-lich nur um den Hinvveis, dafj selbst unge-vvollfe derarlige Veranderungen durch die Neuordnung erfolgen konnten, da die bis-herigen Anderungen der Gemeindestruktur in der Geschichte uberaus klar diese Tendenz aufvveisen, gegen die sich die slowe-nische Volksgruppe bei der geplanten Neuordnung der Gemeindestruktur schiitzen und absichern urili und mufj. Wir verschliefjen uns keinesvvegs der Not-vvendigkeit einer Neuordnung, die ja die ge-vvaltige gesellschaftspolitische Veranderung der Karntner Landschaft geradezu fordert. Wir sind uns bevvufjt, dafj die alte klassisch-stafische Agrarstruktur in Auflosung und eine neue, moderne mobile und industrielle Kon-sumgesellschatt in Bildung begriffen ist. Die teil seines Lebens aufjerhalb seines stfindi-gen Wohnsilzes verbringt, mufj auch in der Neuordnung der Gemeindestruktur und der Schulstandorfe die volle Gleichberechtigung der Slowenen sovvohl am Orte ihres stdndi-gen Wohnsitzes als auch in den Orten, in denen sie beschdftigt sind, vvo sie sich schu-ien, uro sie ihre Einkaufe besorgen und ihre Produkte verkaufen und uro sie schliefj-lich einen Teil ihrer Freizeit verbringen, also vor allem in den neuen Gemeindezentren, geurahrleistet sein. Weil die Kdrntner Slo-vvenen zudem den Grofjteii dieser Lebens-funktionen auf dem gesamten Gebiete mit slourenischer und gemischter Bevolkerung er-fiillen, sind vvir der Meinung, dafj — sollen die Slovvenen vveiterhin als positiver Be-standteil der Gesellschaft in deren ureiteren Entvvicklung Beriicksichtlgung finden — ihnen auch in der neuen Struktur, also auch in den neuen zentralen Orten die volle sprachliche und sonstige Gleichberechtigung geurahrleistet sein mufj. Es darf also die Neuordnung keinesvvegs dazu tiihren, daff die Slovvenen wiederum in die Peripherie gedriickt und aus dem gesellschaftlichen Leben ausgeschlossen vverden. Wesentliche Vorbedingungen dazu jedoch sind, dati ^er slourenischen Volksgruppe nach der Durch-fuhrung der Neuordnung der Gemeindestruktur und nach der vollzogenen Anderung der Schulstandorfe auch in den neuen Zen* tren ihre Eigenart und ihre Rechte als Min-derheit anerkannf vverden. Dies erscheinf jedoch nur dann geurahrleistet, vvenn schon vor der Neuordnung der Gemeindestruktur der Artikel 7 des Staatsvertrages 1955 im gesamten Gebiete mit slovvenischer und gemischter Bevolkerung zur Gdnze durchge-fiJhrt vvird. Nicht zuletzt sind alle diese Gesichtspunk-te besonders bei der Anderung der Schul* standorte, aber auch bei der Schaffung der neuen politischen Zentren mit ihren vvirt* schaftlichen und kulturellen Funktionen im Hinblick auf die heute so sehr betonte bil' dungsmafjige Chancengleich* h e i t zu berucksichtigen. Wir vervveisen in diesem Zusammenhang auf die neuesten Forschungsergebnisse des bekannten Sprachtheoretikers Universitafsprofessor Dr-VVolfgang Pollak vom Romanistischen Institut der Universitdt Wien von „der Sprache als Bildungsbarriere". Dieser anerkannnte Fachmann hat vvissenschaftlich nachgeurie-sen, dafj Kinder der sozialen Unterschiede nicht nur aus finanziellen Grunden auf ihrem Bildungsvveg benachteiligt sind, sondern vielleicht noch viel mehr wegen ihres nied* rigen Sprachniveaus und der dadurch be-dingten mangelnden Ausdrucksfahigkeit. Um urieviel mehr gilt dies bei Kindern einef sprachlichen Minderheltl Wir konnen dahe' nicht umhin, im Zusammenhang mit der ge' planfen Anderung der Schulstandorfe und der Auflassung einzelner klelnerer Schulen auch auf diese vvissenschaftlichen Erkennt-nisse besonders aufmerksam zu machen und zu fordern, dafj dieser sprachlichen und olJ* gemeinen pddagogisch-psychologischen Sel* te bei den organisationen und standortmdfj' gen Anderungen der Minderheitenschul-sprengel eingehend Rechnung getragen wlrd. Jede ureifere Hintansetzung und Elnschrdn-kung der Gleichberechtigung der Ktirnfnef Slovvenen und der slourenischen Sprache in diesem Gebiet vviirde ndmlich die weiter* gesellschaftliche und vvirtschaffliche Enturlck' lung dieser Volksgruppe gefdhrden, ohn® dafj diese dafiir verantvvortlich gemacm werden konnte. Dies Ist eine Folgeerschel* nun der sozialdemographischen Struktur be den Kdrntner Slovvenen, die den Charakter einer mobilen Industriegesellschaft ®n' nimmt, d. i. einer solchen Gesellschaft, ®ie im Interesse ihrer eigenen Entvvicklung dno Hintansetzung und Benachteiligung nicn mehr ruhig zulassen bzvv. dulden kann. j?'* Nichtbeachtung dieser Grundsdtze bei de geplanten Neuordnung w0rde dah®^ zvvangslaufig zu einer unerfreulichen und un-erwirnschten Verscharfung der Lage was dem friedlichen Zusammenleben Im Lande und der weiteren demokratlscbe Entvvicklung keinesvvegs zvveckdienlich *e' vviirde. Wir ervvarten daher eine positive BedacM' nahme auf diese unsere Ausfuhrungen. Antwort des Landesamtsdirektors von Karnten vom 6. Dezember 1971, Zl. LAD-85/2/18/71 Ihre mit 9. 11. 1971 datierte »Stellungnahme zum Amtsvorschlag des Amtes der Karntner Landesregierung iiber die Neuordnung der Gemeindestruktur in Karnten" ist beim ho. Amte eingelangt. Ohne auf die hierin zum Ausdruck gebrachten rechtlichen Theorien und politischen Oberlegungen, die ubrigens vom ho. Amte in wesentlichen nicht geteilt werden konnen, niiher einzugehen, darf im iibrigen grundsatzlich folgen des festgestellt vverden: Zu der geaulSerten Besorgnis, dafi durch die Gemeindestrukturreform allenfalls Rechte der Minderheit in Karnten beschrankt vverden konnten, ist festzustellen, dafi das Aufgabengebiet „Minderheitenwesen“ nach den Kompetenzbestimmungen unserer Bundesverfassung (gestiitzt auf ein diesbezugliches Erkenntnis des Verfassungsgerichts-hofes) in die ausschliefiliche Zustandigkeit des Bundes fallt und dal? daher Minder-heitenangelegenheiten — soweit die gesetzlich zu regeln sind — nur mit Bundesgesetzen geregelt sverden konnen. Die ausschliefilich aus Griinden struktur- und wirtschafts-politischer Natur erfolgende Gemeindestrukturreform fallt jedoch in die Kompetenz des Landes und es ist festzuhalten, dafi der Landesgesetzgeber weder die verfassungs-mafiige Moglichkeit und noch weniger die Absicht hat, in diesem Zusammenhang die Rechte der slowenischen Minderheit in Karnten irgendwie zu beeintrachtigen. bief folgfen ein Aufschvvung des Anteiles der Bevolkerung mit deutscher Umgangssprache von 15,1 % auf 65,8% und ein Ruckgang des Anteiles der Bevolkerung mit slovvenischer Umgangssprache von 84,9 % auf 34,2 Prozent; bei der Errichtung der selbstdndi-gen Gemeinde Maria Worth gab es zvvischen 1899 und 1900 eine ahnliche Entvvicklung, das heifjt eine Verminderung der Bevolkerung mit slovvenischer Umgangssprache und ein Anvvachsen der Bevolkerung mit deutscher Umgangssprache um ungefahr 50 Prozent der gesamten Bevolkerung; mit ahn-lichen, vvenn auch vveniger pragnanten Anderungen zum Vorteil der deutschsprachigen Bevolkerung vvaren auch die Verselbstandi-gung der Gemeinde Rosegg, die Trennung von Unterloibl und Windisch-Bleiberg und die Trennung der Gemeinde Haimburg und St. Peter am Wallersberg verbunden. Bei allen diesen Anderungen zeigen sich die Folgen im verstarktem Anteil der Bevolkerung mit deutscher Umgangssprache bei der nachsten Volkszdhlung in einer von diesen Gemeinden. Die Neuordnung der Gemeindestruktur, auf den Grund und Boden gebundene und raummafjig-statische Agrarbevolkerung mif der in sich verschlossenen autarkischen Wirf-schaft vvird immer geringer. An die Stelle dieser Art der Bevolkerung bekommt auch in Sudkarnten die moderne sozial- und raum-mafjig mobile Gesellschaft ein immer stdr-keres Ubergevvicht. Wahrend ndhmlich in der Agrargesell-schaft der Mensch den Grofjteii seines tag-lichen Lebens im Orte seines stdndigen VVohnsitzes verbrachte, ist der Mensch in der heutigen Industriegesellschaft in standi-ger Bevvegung. Seine Anspruche nach ei-nem besseren Arbeitsplatz, nach besseren Konsumgutern, nach einer besseren Bildungs-moglichkeit und auch einer fruchtbareren Ausnutzung der Freizeit vvachsam parallel mit der gesellschaftlichen und vvirtschaftlichen Entvvicklung. Alles dies bevvirkt, dafj der Mensch den grofjeren oder kleineren Teil seiner Lebensbedurfnisse durch standige tagliche oder vvochentliche Bevvegung im Raum fern von seinem Heim decken bzvv. befriedigen mufj. Well aber unser Mensch heute den Grofj- Lepa kulturna prireditev »Bisernice” v Celovcu 3. KOROŠKI KULTURNI DNEVI OD 27. DO 29. DECEMBRA 1971 V DELAVSKI ZBORNICI V CELOVCU, PREDAVALNICA I SPORED: PONEDELJEK, 27. decembra: 8.30: OTVORITEV BOGO GRAFENAUER: Mitologija koroške zgodovine pri Slovencih in Nemcih 11.30: Otvoritev razstave periodičnega tiska koroških Slovencev 14.00: NACE ŠUMI: O regionalnem in nacionalnem v likovni umetnosti BREDA POGORELEC: Različne plasti slovenskega jezika na Koroškem TOREK, 28. decembra: 8.30: ANDREJ MORITSCH: Socialnogeografski razvoj katastrske občine Št. Pavel na Zilji v preteklih 150 letih RAZISKOVALNI KOLEKTIV: (August Brumnik, Teodor Domej, Janko Malle, Jože Messner, Mirko Messner, Vida Obid, Štefan Pinter, Valentin Sima, Kristijan Schellander, Marjan Sturm, Lojze Wie-ser, Vinko Wieser): Socioekonomska in prostorska analiza južne Koroške na primeru štirih vasi 14.00 VLADIMIR KLEMENČIČ-PAVEL APOVNIK: Združenje občin na dvojezičnem ozemlju Koroške 20.00: Literarni večer v Modri dvorani Doma glasbe SREDA, 29. decembra: 8.30: JOŽE KORUZA: Bukovniki in bukovništvo. Poizkus nove opredelitve JANEZ HOFLER: K umetnostnozgodovinski interpretaciji be-beljaškega slikarskega kroga v 15. stoletju MIRKO JUTERŠEK: Sodobni likovni umetniki na Koroškem 14.00: Delo v strokovnih krožkih: 1. Zgodovinsko-sociološki krožek 2. Jezikovno-literarni krožek 3. Umetnostni krožek Koroški Slovenci ponovno v ljubljanski TV Da slovensko prosvetno društvo lahko z uspehom deluje tudi v Celovcu, je dokazalo SPD »Bisernica", ki je v kratkem času priredilo že drugo kulturno prireditev v Celovcu. Se dobro nam je v spominu literarni večer na katerem smo imeli priložnost slišati in spoznati koroške literarne ustvarjalce. Prejšnji četrtek pa je SPD »Biser-nica” v Celovcu ponovno vabilo v dijaški dom Slovenskega šolskega Slovensko prosvetno društvo »Zarja” v Železni Kapli Vabilo na PRIREDITEV LJUDSKIH PLESOV ki bo v nedeljo 26. decembra 1971, na Štefanovo ob 14. uri v farni dvorani v Železni Kapli. To prireditev bomo ponovili na željo vseh, ki zadnjič niso imeli možnosti, da bi videli naše mlade folkloriste in vseh tistih, ki jih bodo radi prišli ponovno gledat. Vaše udeležbe se v naprej veseli odbor Slovensko prosvetno društvo „Kočna” v Svečah VABILO na pevski koncert, ki bo na Štefanovo, dne 26. decembra 1971, ob 3. uri popoldne pri Adamu v Svečah. Poje komorni zbor »ANTON TOMAŽ LINHART” iz Radovljice. Pevsko srečanje naj utrjuje dobrososedske odnose med prebivalci tustran in onstran meje. Na koncert prisrčno vabi odbor Delegacija ZKP pri novem generalnem konzulu v Celovcu Prejšnji četrtek je petčlanska delegacija Zveze koroških partizanov pod vodstvom njenega predsednika tovariša Karla Prušnika - Gašperja obiskala novega jugoslovanskega generalnega konzula tovariša Bojana Lubeja v prostorih generalnega konzulata SFRJ v Celovcu. Predsednik Zveze koroških partizanov je v imenu delegacije želel generalnemu konzulu in njegovi ženi prijetno bivanje med koroškim ljudstvom ter izrazil željo, da bi novi generalni konzul pozorno spremljal delo in prizadevanje Zveze koroških partizanov, ki je tradicionalna nositeljica boja proti nacistični ideologiji na Koroškem in hkrati dosledna borka za socialne pravice koroških Slovencev. Nadalje je predsednik izrazil željo, da bi generalni konzul kot predstavnik nove Jugoslavije podprl prizadevanja koroških Slovencev za njihove pravice. Razgovor je potekal v prisrčnem in tovariškem razpoloženju. OBJAVA Srečanje absolventov Slovenske gimnazije letnika '65 bo letos v ponedeljek, dne 27. decembra 1971, ob 20. url v Volkskeller-Stuberl v Celovcu. društva v Celovcu, kjer je priredilo zanimivo predavanje primarija dr. Jurija Zalokarja, ki je govoril o psihologiji raznarodovanja. Predsednik »Bisernice" dr. Jožko Buch je na tem večeru lahko pozdravil številne obiskovalce, med njimi tudi precej mladine, ki so prišli da bi slišali izvajanja referenta. Že iz naslova predavanja, je bilo razvidno, da bomo slišali nekaj, kar se neposredno tiče našega človeka, naše narodne skupnosti. Tu se ne bomo spuščali v podrobnosti predavanja, ker tega tudi ne moremo, saj je referat bil zelo obširen. Lahko pa trdimo, da je sleherni poslušalec predavanja spoznal, s katerimi težavami se kot pripadnik manjšine srečuje v vsakdanjem življenju. Te besede zvenijo sicer nekam čudno, saj bo marsikdo mislil-da mu tega ni treba posebej pripovedovati. Lahko pa trdimo nasprotno, da je potrebno, da smo iz ust strokovnjaka slišali kakšnih metod in načinov se večina poslužuje, da bi čimprej potujčila našo deželo. In s tem smo tudi že pri jedru MED NOVIMI KNJIGAMI: Valentin Polanšek je pred leti pri domači založba Drava izdal svojo prvo pesniško zbirko »Grape in sonce" in se tako z zaokroženim pesniškim snovanjem predstavil javnosti. Njegova zbirka je na Koroškem bila toplo sprejeta, saj je bil za Milko Hartmanovo prvi mlajši koroški pesnik, ki je v literarni dejavnosti med koroškimi Slovenci dal novo pobudo. Čeprav je medtem minulo skoraj že deset let, Valentin Polanšek s svojim literarnim ustvarjanjem ni miroval, nasprotno. V teh letih je intenzivno pisal in eden izmed njegovih literarnih dosežkov minulega obdobja je njegova nova pesniška zbirka »Karantanske", ki jo je pred kratkim izdal pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Takole je založba pesnika Valentina Polanška med drugim predstavila: Polanšek pomeni več kot samo dejanje rodoljubne poezije. To ni le tisto, kar meni kritik Mitja Me- našega plašnega obnašanja, ki razkriva naš narodni položaj, povzročen s sfrani raznarodovalnih elementov, ki so pri nas na delu. S tem pa ne moremo povedati, da je iz ust predavatelja vodila misel na brezup, marveč ugotovitev, da prav zdaj ni vzroka misliti na resignacijo, ampak, da je napočil čas našega narodnega osveščanja. Da je to v prvi vrsti odvisno od nas samih, ni treba posebej naglašati. To je pokazala tudi sledeča diskusija, namreč, da je treba samo začeti in sicer z zgledom naših vodilnih osebnosti, ki imajo vpliv na slovenskega človeka in ki fudi v nemški javnosti sfojijo na merodajnih položajih, nenazadnje pa tudi od vsakega posameznika, kajti prav v tem je naša moč, ki je, kot je pokazala zgodovina, fašizem ni mogel zlomiti. Prepričani smo, da bo SPD »Bisernica" tudi v prihodnje prirejala še vrsto tako vabljivih prireditev. Zadnji dve sta pokazali, da se tudi v Celovcu živeče Slovence da pritegniti h uživanju naše prosvete. ko bi rekli, da najdemo v njih nekaj tistega prvinsko-ljudskega, ljudsko-bardskega: saj to so tiste strune, preprosto življenjsko optimistične, ki so danes kakor anahronistične, mogoče že etnografsko muzejske, toda: nekje so še kraji, ki porajajo take barde — jih ne samo porajajo, temveč jih tudi želijo, jih jemljejo za svoje, ker jih potrebujejo. In — saj to ni samo slovenska Koroška, to je kar cela naša preljuba domovina, ta folklorno zanimiva krpa zemlje, le tu in tam preveterna z »modernimi tokovi" sodobnega kulturnega sveta, ki pa gredo samo površno preko nas, mimo naše eksistencionalno pogojene samozaverovanosti, tudi ozkosti in omejenosti v nekem smislu. Da, v celi naši domovini, onstran in tokraj Karavank, je primeren vrt za gojitev takih cvetk, so (še vedno) sprejemljiva tla za to vrsto pesniško povedane življenjske modrosti, ki resda v literarnih znanostih našega časa ne Pred nedavnim smo poročali o oddajah ljubljanske televizije, ki jih je v zadnjem času posvetila koroškim Slovencem. Sinoči je tudi oddaja »Četrtkovi razgledi" bila posvečena našemu človeku in sicer v Podjuni. V tej oddaji so bili predstavljeni kmetje iz Podjune, točno štiri družine in sicer Kuežnikova v Dobu, Partlova v Bistrici pri Šmihelu ter Hudlova in Gregorčičeva iz Globasnice. V pogovorih, ki jih je z imenovanimi družinami imela Jovita Podgornikova, ki je oddajo tudi vodila, so • V prvih IS letih pe drugi svetovni vojni je v Jugoslaviji liilo skoraj 11.M0 prevedenih knjiinih enot s skoraj <00 ponatisi. Knjige so bile v jezike Jugosldvan-sklh narodov in narodnosti prevedene iz 29 tujih jezikov, medtem ko so bila dala jugoslovanskih avtorjev prevedena v 14 drugih jezikov. Itavilo prevedenih avtorjev je znaialo skoraj 4000, med katerimi je bilo <00 domažih, torej prevodi jugoslovanskih pisateljev v jezike Jugoslovanskih narodov in narodnosti. bili nakazani problemi slovenskega kmeta in kmetijstva v Podjuni sploh. V oddaji pa je bil tudi predstavljen pevski zbor v Globasnici in je s svojimi domačimi pesmimi prispeval kulturni del k oddaji. Strinjamo se z ugotovitvijo v napovedi te oddaje, da z dvema obiskoma ljubljanske televizije na Koroškem še daleč niso mogli povedati vsega, kar bi imeli povedati o koroških Slovencih. Zato smo prepričani, da nas bodo njeni uredniki še kdaj obiskali. • Pred nedavnim so v Celovcu predvajali vrsto priznanih inozemskih celove-žernih In kratkih filmov, ki so jih prej gledali na Dunaju v okviru tradicionalnega filmskega tedna »Viennale". Letos je bil spored ..Viannale" prvič predvajan tudi v Celovcu, ki je s tem imel edinstveno priložnost, da spozna vrhunske dosežke mednarodne filmske ustvarjalnosti. Celovikl filmski leden je priredil kulturni urad ce-lovike občine v sodelovanju z ustanova ..Dobri film". SLOVENSKA MLADINA prireja tudi letos za člane in prijatelje smučarski tečaj pri Lapšu v šentjanških Rutah, in sicer v dneh od 3. do 6. januarja 1972. Smučarski tečaj bo pod strok, vodstvom prof. Antona Malleja. Cena za prenočišče in polno oskrbo bo znašala 65 šil. na osebo in dan. Za plačilo žičnice na Rutah bodo na razpolago vozovnice po znatno znižani ceni. Za tečaj je potrebna ustrezna smučarska oprema. V večernih urah se bomo pomenili o aktualnih vprašanjih in tudi za družabnost bo v zadostni meri poskrbljeno. Ogledali sl bomo tudi film o smučanju. Udeleženci smučarskega tečaja se bomo zbrali v ponedeljek 3. januarja ob 9. uri dopoldan v gostilni Tišler v št. Janžu v Rožu. Prijave za smučarski tečaj bomo sprejeli najkasneje do 30. 12. 1971 pismeno ali telefonsko na naslov: Slovenska mladina, Gasometergasse 10/1, 9020 Celovec tel. (0-42-22) 85-6-24 Odbor jak v spremni besedi na zavihu ovitka: Kjer se poraja slovenska pesem, tam živi tudi duh narodne trdoživosti. Vsekakor je to res in moramo biti samo veseli, da so se končno znova odprli izviri duhovne biti slovenskega koroškega človeka, da smo spet začutili utrip tega dela naše domovine, čeprav je ta utrip po večini tako bridek, da ostanemo spričo njega samo nemi in presunjeni... Ne ti verzi, ki jih tu srečujemo, so nekaj več. Lah- pomenijo novosti, so pa le pristni življenjski sok, so izraz resnice, ki jo živimo, ki je naša potreba, ki nam (še vedno — zakaj danes ne?) lahko pomeni vsakdanji kruh in tudi pogled skozi vso to džunglo našega »tako zapletenega življenja" — kot imamo navado reči. Valentinu Polanšku k izidu te njegove druge pesniške zbirke čestitamo in bomo knjigo, čim jo bomo dobili v recenzijo, posebej ocenili. Valentin Polanšek-KARANTANSKE KULTURNE DROBTINE Misli ob praznikih Pred nami so božični prazniki, čas notranjega miru, ki ga v teh dneh posebno občutimo. Na 'te praznike se ne veselijo samo otroci, temveč tudi odrasli in starejši ljudje. Zlasti slednji se veselijo na obisk svojih dragih, ki živijo v tujini in po navadi vsaj za božične praznike pridejo domov. Mnogo pa je tudi ljudi, ki iz različnih vzrokov ne bodo mogli biti v krogu svojih družin. Nekatere vežejo službene dolžnosti, nekateri so spet tako oddaljeni od doma, da jim ni mogoče iti na pot. V takih primerih pa je človek še posebno prizadet, če ne more biti v krogu svojih. Ko tako razmišljamo o prihodnjih praznikih nas naš list „Slovenski vestnik“ nehote spominja na veliko družino bralcev, naročnikov in so-trudnikov, ki imajo vsi eden in isti cilj, namreč da bi bil naš list tisti dejavnik, ki bo tudi v bodoče koristno služil slovenskemu ljudstvu na Koroškem. Želeli pa bi tudi, da bi naše ljudstvo bolj ljubilo svoj tisk, ga širilo in mu ostalo zvesto. Na žalost se velika večina naših bralcev ne zaveda koliko dela in truda je potrebno predno izide list. Nekateri samo kritizirajo vsebino, ne čutijo pa potrebe, da bi ga tudi sami sooblikovali. Veliko zanimivih dogodkov, ki so se dogajali v naši domovini, ni bilo zabeleženih, ker uredništvo o tem ni bilo obveščeno. Vendar pa moramo priznati, da naš list, kljub temu, da je po obsegu skromen, saj ima po navadi samo osem strani, pogostokrat stori za o-brambo zapostavljenih več, kot časopisi, ki so bolj obširni in polni slik, ki pa služijo namenu raznarodovanja. Ko tako razmišljamo o naši družini okoli Slovenskega vestnika izrekamo našo zahvalo vsem tistim, ki so kot naročniki, bralci in sodelavci izpričali svojo zvestobo našemu listu, hkrati pa se obračamo do vas s prošnjo in željo, da bi v bodoče z besedo in dejanji pomagali bogatiti naša skupna prizadevanja. iiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiminiiiiiiiiiiiimi Katoliški delovni odbor prosi za naslednjo OBJAVO Duhovno srečanje slovenskih izobražencev bo od nedelje, 2. 1. 1972 18. ure do torka 4. 1. 1972, 13. ure v Tinjah. Znameniti psiholog, prof. dr. Anton Trstenjak iz Ljubljane bo razlagal človeka v njegovem naravnem in nadnaravnem bistvu. Skušal bo iz-obraženstvu in dijaštvu nakazati življenjsko pot v naši nemirni dobi. Vabljeni vsi, katerim se hoče tečne duhovne hrane! Koroška gorska straža dobila pravico javnosti Prejšnji teden je bil v deželnem zboru na predlog deželnega svetnika Schoberja sprejet zakonski osnutek, ki bo dal ,Koroški gorski straži' pravico javnosti. V kratkih obrisih je deželni svetnik Schober orisal zgodovino »Koroške gorske straže" (Karntner Bergwacht) in med drugim izjavil, da so od leta 1945 naprej »gorske stražarje" imenovala okrajna glavarstva. Ker le-ti niso bili organizacijsko povezani, tudi niso mogli doseči svojega namena, da bi prevzeli vlogo uradnih pomožnih organov. Leta 1965 so se »gorski stražarji" organizirali in ustanovili društvo »Koroška gorska straža", ki je v tej obliki imela boljše možnosti razvoja. Tudi strokovna izobrazba gorskih stražarjev se je občutno zboljšala. V času, ko se varstvu okolja pripisuje vedno večji pomen, igra tudi delo »Gorske straže” prav posebno vlogo, ki se odraža v skrbi za čistost narave in v skrbi za pravilen odnos do gorskih cvetlic in živali. Vsa ta dejavnost društva je bila do sedaj več ali manj privatnega značaja in zato brez stvarnega učinka. S sprejetjem zakonskega osnutka, ki ga je predložil deželni svetnik Schober, bo »Koroška gorska straža" dobila pravico javnosti. S tem se je dolgoletna želja te organizacije končno uresničila. Z vedno bolj množičnim obiskom naših planin, pa se na žalost veča nevarnost onesnaženja okolja, nevarnost iztrebljenja gorskih cvetlic in živali. Na tem področju bodo naši gorski stražarji imeli v bodoče mnogo opravka. Pri tem plemenitem delu pa jim želimo kar največ uspeha. V Železni Kapli bodo zgradili novo zdravilišče Osem kilometrov južno od Železne Kaple leži ob glavni cesti, ki se vije skozi romantično dolino Bele, vas Bela. Skozi le-to pelje tudi gorska cesta preko Jezerskega vrha v sosednjo Slovenijo. V bližnji prihodnosti pa se bo v Borovlje Prejšnji teden 15. decembra je nadzorni svet Avstrijskih dravskih elektrarn dokončno sklenil, da bodo v bližini Borovelj zgradili novo elektrarno, ki bo predzadnji člen v verigi načrtovanih elektrarn na Dravi. Zmogljivost elektrarne bo znašala 76 MW in bo letno proizvajala 336,000.000 kWh. Nova elektrarna bo začela obratovati 1. aprila 1975. Zastopnik deželnega glavarja Erich Suchanek, je na zgoraj o-menjenem zasedanju nadzornega odbora izjavil, da se hoče tudi KELAG z petdesetimi odstotki udeležiti na projektu nove elektrarne. Gradbeni stroški bodo znašali približno eno milijardo šilingov. Od te vsote bo leta 1972 že 200 milijonov investiranih. s % J b fDzljatna filainike. In uspasno nooo lato | I VSEM ČLANICAM IN ČLANOM. SODELAVCEM. Š § PRIJATELJEM IN SOMIŠLJENIKOM § Beli mnogo spremenilo. V načrtu je izgradnja modernega zdravilišča »Carinthia", ki ga hoče uresničiti občina Železna Kapla-Bela. Gradnja tega zdravilišča bo stala predvidoma 9 milijonov šilingov. Za začetna dela je občina bila prisiljena najeti 3,5 milijona šilingov posojila pri deželnem hipotečnem zavodu. Z dograditvijo tega zdravilišča se bo tujski promet v Železni Kapli znatno povečal. Tudi deželni glavar Sima se je o namenu gradnje tega zdravilišča pohvalno izrazil in je prepričan, da bo ta projekt znatno izboljšal gospodarski razvoj v dolini Bele. Novo Zdravilišče ne bo samo finančno krepilo občino, temveč tudi utrdilo tujsko prometno gospodarstvo na tem delu južne Koroške. ČESTITAMO Peter Travnik iz Borovelj je 22. decembra tega leta na Karl-Fran-zens-univerzi v Gradcu promoviral za doktorja medicine. K uspešno zaključenemu študiju mlademu doktorju iskreno čestitamo. Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenskih žena * § Zveza koroških partizanov Slovenska kmečka zveza § Slovensko šolsko društvo Zveza slovenskih izseljencev 1 Slovenska mladina Slovenska fizkulturna zveza 5 I Slovensko planinsko društvo I Zveza slovenskih organizacij na Koroškem I ■ti rt Dobitniki literarnih nagrad SPZ določeni Kot znano je Slovenska prosvetna zveza pred letom dni razpisala literarni natečaj v skupnem znesku 14.000 šilingov. Pri natečaju je sodelovalo lepo število avtorjev, kar je zgovorno potrdilo, da je Slovenska prosvetna zveza s tem dosegla svoj namen, namreč, da pospešuje literarno dejavnost med koroškimi Slovenci. V petčlanski žiriji so sodelovali literarni kritik Mitja Mejak iz Ljubljane, dr. Janez Rotar iz Maribora, prof. Schnabl iz Celovca, učiteljica Pepca Weiss iz Pliberka in pesnik Andrej Kokot iz Celovca. Člani razsodišča so se v ta namen dvakrat sestali v Celovcu. Na prvem sestanku so si razdelili poslana dela, izvolili predsednika žirije ter določili termin za prihodnjo .....................................iiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii.............itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii sejo. Medtem pa je vsak član razsodišča imel polne roke dela, saj ni le moral prebrati vsa poslana dela, ampak je moral priti tudi do svoje ocene o posameznem delu. V pefek 17. decembra so se člani razsodišča ponovno sesfali in p° temeljitem razgovoru in skupni presoji posameznih del prišli do sklepa, da se za prozo podeli samo prva nagrada, medtem ko se za poezijo poleg prve podelita še dve drugi nagradi. Po glasovanju o posameznih poslanih delih je predsednik žirije prof. Schnabl odpd kuverte s šiframi pod katerimi s° posamezna dela bila poslana 'n ostalim članom razsodišča razglasil prava imena nagrajenih avtorjev. 1. Nagrado za prozo v znesku šil-5.000.— prejme Florijan Lipusch za roman »Zmote dijaka Tjaža • Prejinji teden je obhajal proletor slovenske glm-nazije ter pisatelj in prevajalec Janko Messner svojo petdesetletnico. Za to priložnost nam je dr. Pavel Zdovc poslal spis, ki ga v naslednjem v celoti objavljamo. Uredništvo Od Prežihovih dni pač ni nihče spregovoril Koroški in Slovencem tostran in onstran versajskih plotov tako kakor avtor Skurnih štorij in Koroških razglednic. Vsakim posamič in vsem skupaj. In gledam jih, kako po prvem presenečenju prihajajo do sape in hitijo eni na škofijsko sinodo, drugi v deželni parlament — mazilit manjšino s ta slednjim oljem svete tolerance, tretji kašljajo po društvenih in redakcijskih sobah, ker se jim je zataknil južnokoroški grižljaj, četrti tam spodaj lovijo prijeme za oceno teh literarno nenavadnih in raznorodnih tekstov, katerih žolč in muko koroško nekateri razumejo kot še kar posrečen literarni „gag“, da se človek lahko celo pozabava, na poti od Figovca v Šestico. Zgrešil bi zgornji naslov, če bi se hotel spustiti v literarna in jezikovna razglabljanja ali razpravljati o Messnerjevi na obe strani posredovalni vlogi v danih koordinatah (Prežihov Vo-ranc, Samorastniki-Wildwiichslinge, Edvard Kardelj, Razvoj slovenskega nacionalnega vprašanja — Vierteilung, sodobna slovenska lirika, Helmut Scharf idr.), suverenemu prevajalcu je dala slovenska literarna zgodovina visoko oceno. Tu tudi ni mesto za prikaz njegove izredne kulturne in narodnopolitične odzivnosti, ki se odraža v številnih ocenah knjig, gledaliških predstav in umetnostnih razstav. Prav tako tu ni mogoče niti orisati posebne sinteze razvitega intelcktualizma in ljudskosti njegove osebnosti, ki se ji ne zdi za-malo, da bi pomagal dijakom pri uprizoritvi igre ali da bi sodeloval pri domačem prosvetnem društvu Edinost v Pliberku. Zanima nas tu predvsem nonkonformistični narodnopolitični bojevnik Janko Messner, njegov odnos do koroškega vprašanja, nauk, ki nam ra- ste iz njegovih umetniško oblikovanih štorij in pričevanj kakor tudi iz številnih njegovih duhovitih polemik. Zanima nas tu njegovo sporočilo ljudstvu pod mostom dobrososedskih odnosov, klošarskemu delu slovenskega naroda! Skjac v Skurni štoriji — predsednik hranilnice in posojilnice, poverjenik Družbe sv. Mohorja, čehmo-šter in sploh zgled fari — je gogoljevsko karikirana podoba tipičnega predstavnika konservativnega koroškega slovenstva, oblastem brezpogojno vdanega, politično neosveščenega, le v božjo pomoč upajočega in propadajočega. Še bolj po- Zapisek spod mosta Janko Messner - Petrov petdesetletnik razno se v resničnih razsežnostih, v verskonarod-no-kulturni manifestaciji („Filzhammer & Co.“) razkrivajo poteze tega neživljenjskega mračnjaštva. Sklicevanje na značajnost in pozivanje k zvestobi narodu itd., ki ne upošteva socialnoekonomske osnove celotnega vprašanja, je zelo podobno coprniškemu zaklinjanju. Na vseh takšnih prireditvah zmirom znova oznanjana modrost „Kakor dolgo bo naš rod prepeval, bo živel" je enakovredna prebrisani logiki ljudskega stavka „Do smrti bomo že živeli". Avtentično, dejavno, odgovorno, pristno krščanstvo ne zamegljuje pogleda v socialne in ekonomske razmere, ne preprečuje političnega osveščanja. To dela tista cerkvena ideologija, ki se skozi stoletja udinja oblastnikom, vladajočim sistemom in razredom. Ta ideologija potencira koroškemu Slovencu vcepljen fatalizem in družbeni pasivizem, ga drži v brezpogojni pokorščini in vdanem prenašanju socialnih in nacionalnih krivic. ..Bolezen sama pride in sama gre", pravi koroški ljudski rek. Izkoriščanje, zapostavljanje in vsake vrste zlo ne pride samo in še manj, da bi samo šlo. Gotovo ni naključje, da je prav pesem „Rož, Podjuna, Žila ... narod moj trpin" takoj »ponarodela" in postala himna koroškemu Slovencu, saj ustreza njegovemu češčenju Trpljenja bolj kakor druge. Messnerjev odnos do vsakršnih ideologij je kritičen, kritičen tudi do konkretnih pojavnosti »socializma". O tem priča marsikatera špičasta na naslov etabliranih socialistov, nemških in slovenskih. »Brez socializma v narodnopolitičnih stvareh koroških Slovencev ne bo napredka. To velja za ljubljansko vlado in za celovško oz. za beograjsko in dunajsko." Kdo bi znal deliti družbeno kritične klofute bolj spretno? Da se koroška socialdemokracija ni že docela osmradila, se ima zahvaliti tudi pisanju ljudi kakor Janko Messner. Zanj so politično in družbeno osveščenje, razkrivanje zatiralnega sistema in birokratizma, aktiven odpor in borba proti vsem oblikam zapostavljanja in z vsemi oblikami sodobnega političnega boja nepogrešljiva sredstva pri uveljavljanju počlovečene družbe in pri prizadevanju za narodno samouresničitev. Razvoj mu daje prav. Petnajst let zalagata ZSO in NSKS deželne in državne arhive s prošnjami in peticijami. Vse pa kaže, da so bile potrebne napisne akcije, ker se je šele zdaj začelo svitati odgovornim dejavnikom, da bo le treba nekaj napraviti glede dvojezičnih napisov. Tistim, ki so se ob ljudskem štetju uprli nacionalni diskriminaciji, so oblasti obljubljale 30.000.— šil. kazni in več mesecev ječe. Potekel je rok treh mesecev, zgodilo pa se ni nič. Politična šola koroških Slovencev se nadaljuje in napreduje. V tem procesu političnega, socialnega, narodno kulturnega prebujanja koroškega Slovenca ima Messnerjeva družbeno kritična, nonkonformistič-na polemika kakor tudi umetniška beseda brez dvoma svojo zgodovinsko pomembno vlogo. Tudi v tem pogledu, če smem variirati stavek iz neke polemike z ljubljanskimi nihilisti-absurdisti, Janko Messner ne prihaja iz NIČA in ne gre v NIČ. Pisatelju želimo zdravja in še mnogo uspehov. Pavel Zdovc Druga nagrada za prozo ni bilo podeljena. 1. Nagrado za poezijo v znesku šil- 5.000. — prejme Valenfin Polan-šek za pesniško zbirko »Odmev radosfi". 2. Nagrado za poezijo v znesku šil- 2.000. — prejme Milka Hartman za pesniško zbirko »Lef spomini • 2. Nagrado za poezijo v znesku šil- 2.000.— prejme Gustav Janusch za pesmi. Na predlog razsodišča bo podelitev nagrad na proslavi slovenskega kulturnega praznika Slovenske prosvetne zveze v februarju 1972. Takraf bo objavljena tudi utemelji' tev o podelitvi posameznih nagrad. Nagrajencem literarne nagrade Slovenske prosvetne zveze iskreno čestitamo. Pravtako pa velja naš® priznanje SPZ, ki je v svoj letošnji kulturno-prosvetni načrt vključila tudi literarni natečaj. Prepričani smo, da bo SPZ tudi v bodoče skrbela za pospeševanje slovenske literarne ustvarjalnosti na Koroškem. Katoliško prosvetno društvo Šmihel nad Pliberkom vabi vse prijatelje lepega petja na KONCERT Gostuje mešani zbor SPD »Danica Iz št. Vida v Podjuni. Koncert bo na Štefanovo, 26. decembra 1971 ob 14.30 uri v farni dvorani v Šmihelu. v-exvc/nx^ D R. TONE FERENC: Predzgodovina neke »znanstvene" ustanove (3. Nadaljevanje) 3. Naloga geografa: Nujen primerjalni prikaz sodobnih naselitvenih razmer in naselitvenih oblik, prikaz prometnih in gospodarskih razmer Mezele s posebnim upoštevanjem zgodovinskega poteka; raziskava in prikaz rasne sestave prebivalstva in zgodovinsko pojasnilo k temu. Dela z drugih področij geografije, geologije, morfologije in klimatologije. ,. 4- Naloga etnografa: Raziskava oblik naselbin in hiš, predmetne judske umetnosti, rodovnih življenjskih in letnih šeg in navad, oblik ljudskega izročila. 5 .Naloga germanista: Raziskava nemških narečij v Sorici in Kočevju, “onemčevalno delo v zvezi s slavisti. Raziskava nemškega vpliva na južnoslovansko literaturo. 6. Naloga slavista: Raziskava nemškega vpliva na slovenska narečja. ^ Pregled južnoslovanskih literatur. — Spremljanje vseh novih izdaj. — ibliografija najpomembnejših del. — Prevodi. — Ponemčevanje v zvezi 2 germanistom in zgodovinarjem." Svojo vlogo je Kutschera zaključil s sledečim stavkom: »Zagotav-)am Vam, gospod minister, da uresničevanje firerjevega naročila: »Napravite mi to deželo nemško!" zahteva, da se znanost kakor povsod tudi tokaj postavi zraven meča." Priložil ji je že omenjeno spomenico dr. Star-kacherja z dne 22. maja 1941. Verjetno je Kutschera svojo vlogo osebno izročil ministru dr. Rustu, Jto )e ta 17. junija 1941 prispel na obisk na Gorenjsko. Ko se je 22. junija °dpeljal z Gorenjskega, je časnik »Karntner Grenzruf" povedal nekaj več todi o namenu ministrovega obiska: j »P°sebej so se dogovorili o ustanovitvi učiteljišča v Kranju. Poleg nadaljnjih ukrepov, ki so jih sprejeli za vzgojo in znanstveno prodiranje na ®<>vo območje, je tudi ustanovitev nacionalnopolitičnega vzgojnega zavo-®«4 in raziskovalne ustanove za kolonizacijsko zgodovino in narodnostni r snagi vasi in mest, po vsem načinu življenja sploh kaže Gorenjska vse-k°zi nemške poteze, kulturne meje — če se izvzame jezik — ni na Ka-tovankah. Nato je Maier-Kaibitsch orisal ukrepe nemške civilne uprave, ki so ... en ‘ ' tonih deportacij Slovencev enaki kakor na Spodnjem Štajerskem, in se ustavil pri načrtu mno-ih deportacij Slovencev in ustanovitev Koroške ljudske zveze ter ^udaril: i.. »Te ukrepe so sprejeli brez zveze z Maier-Kaibitschem in narodnopo-toicnim delovnim krogom v Celovcu. Pri izvajanju teh ukrepov, za katere e je zavzel gauleiter, so se tudi takoj pojavile občutne težave, ki so pribijale do močnega zvnemirjenja vsega območja." Zlasti kritično stališče je Maier-Kaibitsch zavzel do množičnih de-brtacij Slovencev, v katerih so — tako je govoril — organi varnostne “zbc nastopali mehanično in izgnali v glavnem rasno dragocene ljudi. Iz Claljnjega izvajanja izvemo za neko nadrobnost, ki je doslej ob pomanjkanju ustreznih virov (npr. fonda šefa civilne uprave za Gorenjsko) lsrno poznali: (Se nadaljuje) “ takšno ..nacionalnopolltične vzgojno zavode" (Nationalpolltische Erziehungsan-‘•alt, skrajšano: NAPOLA), ki jih je vodil esesovski polkovnik Heissmeior, so pokljali mlade Nemce, da bi jih na polvojaški način izšolali In Izurili za mlade bojevnike za nemštvo. V Sloveniji so takšna zavoda uredili v Škotovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani in na gradu Mokrice pri Brežicah. Zanimivo je, da so °ba zavoda uredili v bližini nove meje nemškega rajha, prvega ob novi meji z 'talijo, drugega pa ob novi meji s Hrvaško Kuntner Grenzruf 21./22. 6. 1941. '■&as Ahnenerbe" je bila esesovska ..znanstvena" družba, ki je imela nalogo raz-'»kovatl germansko predzgodovino, v vojnem času pa se je ukvarjala tudi z ''ajaškimi raziskavami. Vodil Jo je esesovski major dr. VVolfram Sievers. Spadala to med tiste esesovske ustanove, ki so še posebej pritegovale Hlmmlerjevo o-•ebno zanimanje. (Hans Buchheim: Dle SS — Das Herrschaftslnstrument. Befehl “hd Gehorsam. Olten u. Frelburg i. B. 1965. Str. 243. RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 — 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah .in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5,43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika— 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11,25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležile si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 2S. 12.: 6.10 Igra na orgle — 7.30 Ljudska glasba — 8.15 Glasbena oddaja — 10.00 Ivan Rebrotf poje ruske božične pesmi — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Zabavne glasbene zgodbe — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 15.30 Otroška glasbena igra — 16.35 Dunajska glasba — 17.05 čajanka v čarobni zimski deželi — 18.00 Prominentni igrajo svoje najljubše melodije — 19.00 šport — 1930 Deželni razgledi — 20.10 Haleluja, danes je božič — 21.30 Ljubljenci občinstva nekdaj in danes: Viktor de Kowa — 22.20 Plesna glasba. Nedelja, 26. 12.: 6.00 Poročila — 6.10 Igra na orgle — 6.35 Ljudska glasba — 7.40 Pestro pomešano — 8.05 Svečana baročna glasba — 8.15 Kaj je novega — 9-45 Božični zabavni koncert — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine ro leto — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 31. 12.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Misli in glasba za konec leta — 9.30 Klavirska glasba — 10.00 Spomini na popevke iz divjih dvajsetih let — 11.00 Ljudska glasba — 15.30 Koledarske zgodbe in njihove figure — 16.00 Mrtvi leta 1971 — 16.45 Mladina poje — 18.00 Bilo bi smešno, če se ob tem ne bi smejali — 19.05 Za konec leta govori deželni glavar Sima — 19.15 Silvestrski čar v koči — 20.05 Kalen-darij hudobnih paglavcev — 22.10 Za zrelejše semestre — 23.05 Glasba z Dunaja. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 25. 12.: 7.00 Božični nagovor krškega škofa — Božič, praznik vseh. Nedelja, 25. 12.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo iti glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 27. 12.: 13.45 Informacije — Nova slovenska literatura — Skladbe slovenskih skladateljev. Torek, 28. 12.: 13.45 Informacije — Od popevke do popevke. Sreda, 27. 12.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. četrtek, 30. 12.: 13.45 Informacije — Pesem je tiha moč (pevski koncert SPD v Pliberku). Petek, 31. 12.: 13.45 Informacije — Veseli val. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes »popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnost nist Karel žužek — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.10 Koncert Jahke glasbe — 22.15 Iz albumov; Karola Szymanovskego — 23.05 Iz stare ruske književnosti — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Sreda, 29. 12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori— 9.25 Vedno lepe melodije — 9.40 Iz glasbenih šol — 12.10 Odlomki iz slovenskih oper -—-12.40 Od vasi do vasi z domačimi ansambli — 14.10 Poje akademski pevski zbor „Tone Tomšič" — 14.35 Voščila — 15.40 Plesni ritmi z opernih odrov — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Popevke s slovenskih festivalov — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljano — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 S pevci zabavne glasbe. četrtek, 30. 12.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Operna matineja — 9.05 Delavsko gibanje v jugoslovanskih narodih do prve svetovne vojne — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 12.10 Iz Mozartove opere „ldomeneo" — 12.40 Pihalne godbe — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 14.45 Enajsta šola — 15.40 Tenorist Anton Dermota poje slovenske narodne — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Godala v ritmu — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Iz opusa Dmitrija Šostakoviča — 23.05 Slovenske narodne — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke na tekočem traku. Petek. 31. 12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.55 Od melodije do melodije — 12.10 Male virtuozne skladbe — 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 14.10 Otroci pojo pesmice o Dedku Mrazu — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Igrajo domači ansambli — 17.10 Veselo silvestr- — 14.30 Voščila — 16.30 Dunaj, melodija mesta — 17.05 Plesna glasba — 18.15 Božične pesmi iz šlezije in Sudetov — 19.00 šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Zveneča Avstrija — 21.00 Pompeji, komedija. Ponedeljek, 27. 12.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Vedno radi poslušamo — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 Zabavna glasba — 11.00 Narava je šla k počitku — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Iz deželnega prosvetnega programa — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Za ženo: Poklici bodočnosti — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Zabavna oddaja — 18.45 Note in beležke — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Pozor zakon ali Kako je prišel King Henry do vseh svojih žena, radijska igra — 21.30 Robert Stolz dirigira. Torek, 28. 12.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Veselo in zabavno — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 Z veseljem spet poslušamo — 11.00 Pesmi .in viže iz štajerske — 14.30 Predstavljamo vam — 14.45 Koroški visokošolski tedni — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 16.15 Za ženo: Poklici bodočnosti, kmetijstvo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Igramo skladbe Rudolfa Kattnigga — 18.45 Note in beležke — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Orkestrski koncert. Sreda, 29. 12.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Ljudska glasba iz Alp — 9.30 Vesele note mojstrov -- 10.00 Zabavni koncert — 11.00 Mednarodne koračnice — 14.45 Koroška pesem — 15.00 Štajerske orgle — 16.15 Za ženo: Poklici bodočnosti, industrija — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.45 Note in beležke — 19.15 Jezik domovine — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Domovina Avstrija: Dežela brez prestolnice — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Neznano in redko v avstrijski ljudski glasbi. četrtek, 30. 12.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Ljudske viže za smučarje — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 Pisan venček melodij — 11.00 Ljudska glasba — 14.40 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Iz štajerskega glasbenega ustvarjanja — 16.15 Za ženo: Poklici bodočnosti — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Operetni koncert — 17.50 Odškodninsko pravo — 18.45 Note in beležke — 19.15 Dom in šola — 19.35 Melodija In ritem — 20.10 Torej zbogom, sta- doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 25. 12.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Piholni orkester pod vodstvom Franclja Puharja — 12.10 Leo Delibes: Coppelia, baletna suita — 12.40 Po domače z domačimi vižami — 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet J- 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.40 Dunajski simfoniki — 16.45 S knjižnega trga — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 18.15 Iz operetnega sveta — 18.50 Pogovor s poslušalci — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Prijetne melodije za sobotni večer — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 26. 12.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki z velikimi orkestri — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 V svetu opernih melodij — 17.30 Radijska igra — 19.50 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Simon Jenko: Ljubezenske — 23.15 Angleški jazz. Ponedeljek, 27. 12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Minute za mladino — 9.40 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.10 Iz zborovske zakladnice španskih skladateljev — 14.35 Voščila — 15.40 Lepe melodije — 16.40 Z orkestrom RTV Ljubljano 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Ob lahki glasbi — 20.00 Bed-rich Smetana: Prodana nevesta, radijska priredba opere — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Davorin Kette: Pesmi — 23.15 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. Torek, 28. 12.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Operna matineja — 9.05 Izbor lirike — 9.35 Slovenske narodne — 12.10 Slovenski ljudski napevi v Izvedbah na instrumente — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Silva Štingla — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Violi- sko otroško popoldne — 20.00 Silvester 1971 — 24.00 Srečno 1972 — 00.01 Prvi ples v Novem letu — 02.05 Spomini in želje — 04.05 Z vedrimi melodijami v novoletno jutro. ■ Avstrija 1 1 Sobota, 25. 12.: 11.00 Božična maša — 12.00 Urbi et orbi — 14.35 ORF-koncert — 15.25 Za otroke — 16.30 Dogodivščine v džungli — 17.55 Za družino — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Gore in zgodbe — 18.55 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.25 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 19.55 šport — 20.15 Prokurator ali Ljubezen lepe Biance — 21.25 čas v sliki — 21.40 Brezmejno obzorje. Nedelja, 26. 12.: 15.50 Za otroke: Sneženi mož — 16.55 Serjoža in čarobni kamen — 17.50 Otrokom za lahko noč — 17.55 Morski volk — 19.25 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 19.45 šport — 20.15 Liliom, predmestna legenda — 22.20 Čas v sliki — 22.35 Alibi, kriminalni film. Ponodeljek, 27. 12.: 18.00 Letni športni pregled — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije in Južne Tirolske — 18.50 Iz zgodovine filma: Lilian Harwey — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Bonanza — 21.00 Postaje nekega življenja — 21.45 Civilizacija — 22.35 čas v sliki. Sreda, 29. 12.: 10.30 Ti si moj svet — 12.25 Mednarodni smučorski skoki — 16.30 Za otroke: čarobna krogla — 17.05 Slon — 17.20 Zapiski ledolomilca — 17.50 V deželi Laponcev — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Letni pregled aktualnih dogodkov — 21.15 Kraj zločina — 22.15 Čas v sliki. četrtek, 30. 12.: 18.00 Portret avstrijskega mesta: Innsbruck — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Stan Laurel in Oliver Hardy — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Sveta Ivana — 22.15 čas v sliki. Petek, 31. 12.: 16.00 Za otroke: Pragozdna železnica — 17.15 Spotlight — 18.10 Otrokom za lahko noč — 18.15 To bi morali videti — 19.10 Pregled sporeda — 19.15 Ironimus 1971 — 19.45 Čas v sliki — 20.05 Silvestrski nagovor — 20.15 Konec dober, vse dobro — 21.00 Ljubljena pošast, veseloigra — 22.30 Bilanca leta — 00.00 Ob prestopu leta — 00.05 Ples 72. Penzionist, vdovec, 70 let, zdrav, ima premoženje, Išče ženo primerne starosti. Ponudbe na upravo lista pod »zanesljivo”. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt • Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. VSEM ODJEMALCEM IN NAROČNIKOM PRIJETNE PRAZNIKE \ IN OBILO SREČE V NOVEM LETU KNJIGARNA »Naša knjiga" CELOVEC TISKARNA „Drava“ BOROVLJE Reiner geht es nicht STROM AUS VVASSERKRAFT Wir bauen Die 5. Kraftwerksstufe an der Drau Rosegg-St. Jakob Leistung . . . 80.000 kW Arbeit . . . 370 Mili. kWh in Betrieb . . . . 1973/74 Die 6. Kraftwerksstufe an der Drau Ferlach Leistung . . . 76.000 kW Arbeit . . . 336 Mili. kWh in Betrieb...1975 Das Speicherkraftwerk Malta Leistung . . 840.000 kW Arbeit . . . 806 Mili. kWh Teilbetrieb 1. Dezember 1978 Vollbetrieb ab 1. Okt. 1979 In Planung Annabrucke . . . 82.000 kW, 400 Mili. kWh OSTERREICHISCHE DRAU K R A FT W E R KE AKTIENGESELLSCHAFTKLAGENFURT ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI Mihael Antonič TRGOVINA, GOSTILNA, STISKALNICA ZA SADJE REKA pri Št. Jakobu v Rožu Vesele božične praznike in srečno novo leto 1972 z željo za dobro sodelovanje tudi v bodoče Erwin Munch trgovina z drvmi In premogom CELOVEC - KLAGENFURT Villacher Strafje 187 Druckerei Klischeeamstalt man T^ittai Papierhandlung KLAGENFURT, Burggasse 8 Telefon 82-1 -08 Zadovoljne božične praznike in uspešno novo leto! Krojaitvo JANEZ WEISS St. Janž v Rožu Podružnica tol. (0-42-28) 224 Celovec Spittalgasse 12 tol. (0-42-22) 72-4-35 Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modernih stikalnih naprav — molzne naprave Atfa-Oahlia Ing. T. Schiapper STROKOVNA ELEKTROTRGOVINA ŠT. JAKOB V ROŽU tel. (0-42-53) 216 2ELI VSEM ODJEMALCEM IN NAROČNIKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSI, Ki POTREBUJETE PROIZVODE NAFTNIH DERIVATOV, OBRAČAJTE SE NA NASE PODJETJE POSTREŽENI BOSTE HITRO, SOLIDNO IN PRAVOČASNO Vsem delavcem in prijateljem prijetne praznike in obilo uspeha v novem letu želi VSEM PEVKAM IN PEVCEM TER PRIJATELJEM NASE PESMI PRIJETNE PRAZNIKE IN ZADOVOLJNO NOVO LETO ŽELIJO POVOVODJE SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE IN VČLANJENIH DRUŠTEV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1972 ŽELI VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM Jernej Čebul z družino UPOKOJENEC V KAMNIKU Klub VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM LOVA PRIJETNE PRAZNIKE IN BOGAT LOVSKI BLAGOR V NOVEM LETU 1972 ŽELI Drijateljev ova PRIJETNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO GOSTILNA PRI ,, CriMazju" DRUŽINA GABRIEL ŠT. JANŽ v R. p. Svetna vas tel. (0-42-28) 248 Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi vesele praznike in srečno novo leto Gašper Ogris-Martič TRGOVINA V BILČOVSU tel. (0-42-28) 24-18 Lesno podjetje žaga in trgovina z lesom ŠTEFAN TRAMPUŠ NONČA VAS - PLIBERK želi vsem poslovnim prijateljem vesele božične praznike in uspehov polno novo leto 1972! Stodtgarage Franz Liegl ■ Wasch- und Schmierstatiof ■ Autoreparaturen KLAGENFURT Volkermarkter Ring 14 Telefon 85-1-0® Karl Prinčič CELOVEC - ŠTERN ALLtE želi vsem svojim odjemalcem vesel božič in uspešno novo leto 1972 Vsem odjemalcem v našem podjetju vesele božične praznike in uspešno novo leto! KONDITORIJA Gottfried Stiickl Tudi v bodoče vam bomo postregli v vaše popolno zadovoljstvo Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem prijateljem tukaj in v domovini družina inž. Čistimir Bauer - Zeltweg A&O samopostrežna trgovina gostilna s tujskimi sobami Janko Ogris V BILČOVSU tel. (0-42-28) 24-14 •*¥ Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem ter bivšim sotrpinom izseljencem želi vesele praznike in srečno novo leto umi eiiL gjmmdn ueim (J-aiut wiinscht allen Mitgliedern und Kunden die KONSUM Genossenschaft Klagenfurt Haderlap MODNI SALON želi cenjenim odjemalcem in prijateljem prijetne praznike in uspešno novo leto CELOVEC - KLAGENFURT Torviser Strafje 100, tel. 21-4-41 Vsem gostom in odjemalcem zadovoljne © gostilna božične praznike © avtomat, kegljišče in obilo uspehov v novem letu! © kopališče © camping © bencinska črpalka © mizarstvo ŠTEFAN MLEČNIK K O 2 E N T A V R A Prijetne božične praznike in mnogo uspehov v novem letu želi vsem občanom, prijateljem in znancem HERMAN VELIK ŽUPAN V SELAH GOSTILNA — CAMPING ■v Stefan Breznik PLIBERK - ZABLATNIŠKO JEZERO Vsem gostom od blizu in daleč želimo vesele božične praznike in srečno novo leto Tudi v bodoče boste pri nas zadovoljni z dobro in solidno postrežbo GOSTILNA Marija in Lekš Kos Borovje - Boroujach Pliberk - Bleiburg Zvestim gostom najlepše praznike in srečno novo leto! Ostanite nam zvesti tudi v bodoče — zadovoljni boste kot doslej TRGOVINA Krischke &Co. CELOVEC • KLAGENFURT Neuer Platz 12 Vam želi prav vesel božič in mnogo sreče v novem letu NAKUPNI CENTER Franz Kraut PLIBERK - BLEIBURG Vesel božič in srečno novo leto vsem našim kupcem! • Kdor kupuje pri Krautu - varčuje • Zmerne cene, bogata izbira vseh potrebščin za dom in gospodinjstvo, konfekcija in špecerija Karl Ferra PLIBERK - BLEIBURG želi svojim odjemalcem zadovoljne božične praznike in obilo uspehov v novem letu ter se priporoča tudi za naprej CARIMPEX IZVOZ — UVOZ — TRANZIT KLAGENFURT Gabelsbergerstrafje 24 CELOVEC telefon 82-4-98 (UimLl b&žiZm, pj^LuuJkt - Mejtfr in, ujuftaM- bd& 197Z id,ija LcubuJd, in, zjydeJiwd ■^44 fc? Podjunske trgovske družbe bratje Rutar & co. Dobrla vas j EMILIJAN IN MARA RUTAR disponent DOBRLA VAS A 9141 telefon (0 42 36) 292 VLADIMIR IN MARIJA RUTAR trgovina in gostilna ŽITARA VAS A 9133 telefon (0 42 37) 237 ŠTEFAN IN LJUDMILA SIENČNIK trgovsko lin transportno podjetje DOBRLA VAS A 9141 telefon (0 42 36) 219 Podjunski trgovski center DOBRLA VAS A 9141 telefon (0 42 36) 281 ANTON IN AGNES RUTAR supermarket in penzion ob Klopinjskem jezeru A 9122 telefon (0 42 39) 272 Trgovina — Hotel — Kopališče FRANC RUTAR DOBRLA VAS A 9141 telefon (0 42 36) 220 Vesele božične praznike in srečno novo leto, polno delovnih uspehov Hranilnice in posojilnice BILČOVS BOROVLJE CELOVEC DOBRLA VAS GALICIJA GLINJE GLOBASNICA HODIŠE ŠT. JAKOB v Rožu ŠT. JANŽ v Rožu KOSTANJE KOTMARA VAS LED1NCE LOČILO MARIJA NA ŽILI PLIBERK PODLJUBELJ PODRAVLJE SELE SOVENSKI ŠMIHEL ŠKOFIČE ŠMARJETA v Rožu ŠMIHEL pri Pliberku ŠTEBEN pri Beljaku ŠT. TOMAŽ VELIKOVEC VOVBRE ZILJSKA BISTRICA ŽELINJE ŽELEZNA KAPLA ŽVABEK Kmečke BOROVLJE gospodarske BRRACTAENeTlovalnko ŠMIHEL PLIBERK s poslovalnico zadruge DOBRLA VAS GLOBASNICA ŠT. JAKOB v Rožu ŠT. JANŽ v Rožu PODRAVLJE ŠKOFIČE BELA-ŽELEZNA KAPLA Južno-koroška gospodarska zadruga Sinča vas Južno- koroška semenarska zadruga Živinorejske GLOBASNICA zadruge LIBUCE ŠT. PRIMOŽ ŽITARA VAS Podporno društvo proti požarnim škodam v Selah Zveza slovenskih zadrug v Celovcu n I E Na novoletni praznik KRIŽANKA ZA OTROKE Tisto zimsko jutro je mati kokoška rekla svojim otrokom, že doraslim piščetom: »Danes je novoletni praznik. Pojdem sosedovim kokošim voščit srečno novo leto. Tacaš bodite lepo doma v kurniku in nič ne glejte skozi lino! Zdaj hodi v snegu lisica k hišam. Če izve, da me ni doma, lahko pride in vas zvabi k lini. Če bo tam zagledala kakšno Vašo glavico, bo hlastnila po njej in — gorje!" Otroci so obljubili poslušnost materi kokoški. Ta se je odpravila z doma. To pa je od daleč videla lisica. Takoj se je splazila na dvorišče. Tam je pred kurnikom zapela: »V novem letu mnogo zrnja vaša tetka vam želi. Le poglejte skozi lino, ljubi otročički vi!" V kurniku je skočil na lino mlad, pogumen Petelinček in dejal: Če je res naša tetka, potem nam ne bo ničesar hudega storila. Pogledati hočem skozi lino." , »Ne, nikar!" so mu branile sestrice. On pa Je glavo pomolili venkaj. Lisica ga je zagrabila *a. glavo in potegnila iz kurnika. Piščeta so kriknila v strahu za svojega bratca. Lisica je petelinčka držala za perut v gobcu in z njim hitela čez dvorišče. Tedaj jo je Nagledal pes čuvaj in planil za njo. Hitro se ji Je bližal. Zato je lisica izpustila petelinčka, da bi laže tekla. . Čuvaj je skočil k petelinčku, ki je bil še živ ‘n cel. Tedaj se je vrnila tudi kokoška. Zagledala je čuvaja s petelinčkom in zastokala: »O, ti moj ubogi sinček!" »Zdaj ni več tvoj!" ji je odvrnil čuvaj. »Rešil sem ga lisici iz gobca in zdaj je moj." »Vrni mi ga, prosim te, ljubi čuvaj!" »Kaj mi daš zanj?" »Lisico dobiš. Poslušaj! Napotila se bom sPet z doma. Lisica bo to videla in se bo vrnila h kurniku. Ti pa lezi na streho kurnika 'n skoči nanjo! Ne bo ti mogla uiti." Čuvaju je bil ta načrt všeč. Petelinčka so doma veselo sprejeli. Čuvaj je legel na streho kurnika. Kokoška se je spet od- pravila z doma voščit novo leto še sosedovim zajčkom. Lisica je opazila, da kokoška odhaja, pa se je spet priplazila na dvorišče. Pred kurnikom je zapela z milim glasom: „V novem letu mnogo zrnja stara mama vam želi. Le poglejte skozi lino, ljubi otročički vi!" „Nočem pogledati skozi lino," je rekel petelinček. Toda lisica je spet zapela: „Tu rozinovo potico sem prinesla vam sladko. Kje so vasi lačni kljunčki, da pozobljejo jo vso?" Tiho, neslišno Tiho, neslišno vanje oviti padajo z neba mračni gozdovi. beli cvetovi. z njimi postlane Ze so jih polni trudni vrtovi. daljne poljane ... »Oh, rozinova potica, to mora biti nekaj nebeško dobrega! Samo pogledal bom, če je zunaj res naša stara mama," je dejal petelinček. V strahu zanj so zavpile njegove sestrice, on pa je že skočil na lino in vtaknil glavico skoznjo. Hop! S strehe kurnika je pes čuvaj planil kakor blisk. Z vso silo se je pognal na lisico, ki je ravno hotela zgrabiti petelinčka. Čuvaj je z močnimi, ostrimi zobmi prijel lisico za vrat in ji ga pregriznil. Njena kri je oškropila sneg pred kurnikom. Lisica je obležala mrtva. Tedaj se je vrnila mati kokoška. Vesela se je zahvalila čuvaju, petelinčka pa je okregala. Potem je dejala vsej svoji družini: „Ne bo se nam treba bati lisice. Tako bomo lahko srečno stopili v novo leto!" Za praznike smo vam, dragi mladi prijatelji, spet pripravili križanko, da boste lahko pokazali svoje znanje. V počitnicah bo gotovo toliko časa, da boste strli ta „trdi oreh". Da pa vaš trud ne bo zastonj, bomo med tiste, ki nam bodo poslali pravilno rešitev križanke, razdelili pet lepih slovenskih knjig. Toda ne pozabite: rešitve nam morate poslati do 8. januarja 1972 na naslov: Slovenski vestnik, Gasometergasse 10, 9020 Klagenfurt - Celovec. Mi pa bomo držali pest, ko bo žreb izbiral srečne nagrajence. Vodoravno: 1. v denarju izražena vrednost; 4. bližnji praznik; 8. znamka avtomobilov; 11. število; 13. velik ptič z lepim perjem; 14. število z dvema ničlama; 15. osebni zaimek; 17. vodna rastlina; 18. motorno vozilo; 19. okrajšava za atmosfero; 20. paradiž; 22. žuželka s pekočim pikom, množina; 23. trije enaki samoglasniki; 25. lepilo; 27. ženski pevski glas; 28. neresnica; 30. klica, poganjek; 32. pevski zbor, tudi poseben prostor v cerkvi; 34. osebni zaimek; 36. pripadnik starega slovanskega rodu; 38. kazalni zaimek; 39. klic, poziv; 41. letni čas, v katerem nas zebe; 43. samo; 44. kaže nam točen čas; 45. časovno obdobje; 47. ločilni veznik, tudi tuje moško ime; 49. ovinek; 50. žensko ime; 51. drugo ime za Kitajsko. Navpično: 1. staro glasbilo s strunami; 2. nikalnica; 3. žensko ime; 5. drug izraz za starega očeta; 6. zadnja in prva črka v abecedi; 7. vrba, tudi žensko ime; 8. moško ime; 9. velika reka v Italiji; 10. merska enota za tekočine; 12. veliko pogorje v Evropi; 14. na njem sedimo; 16. oslovski glas; 19. igralna karta; 21. drevo, ki ga okrasimo za praznike; 22. v njej spravljamo obleko; 24. grška črka; 26. ilovica; 29. poganja stroje in avtomobile; 31. povečevalno steklo; 32. živinska hrana; 33. zid; 35. predlog; 37. okrajšava za novo leto; 39. tropski ptič; tudi na-plačilo; 40. zmrznjena voda; 41. lep; 42. ptič severnih morij; 44. član, tudi del telesa; 46. kvartaški izraz; 48. dve v rimskih številkah. ( ------------------------ ZIMSKA RESTAVRACIJA Na vogalu nase hiše že od davi tole piše: „Do pomladi sredi vrta restavracija odprta SELC PRECEJ DALEČ SE JE MALt MUK USTAVIL. BILJE BOLJ REVEN KOT KDAJKOLI PREJ. bo za vrabce in sinice, kose in vse druge ptice, ki jim v dneh, ko veter tuli po želodčkih lačnih kruli. Vsem na voljo je jedača — slastna iz semen pogača, a v veljavi je vabilo za današnje že kosilo." Ni podpisa pod pisavo, vendar brž uganem pravo: sestavljalec teh vrstic Peter je, ljubitelj ptic. TONE SVETINA 102 ■r .:::• K sik M i! 11 Nil ...ji: If ni s i: •.J DRUGA KNJIGA Razočaran, žalosten in jezen je zakolovratil na polo-, !• Mrak, ki se je zgrinjal na gorovje in se zgostil v ve-jQh, ga je brezupno peklil. Kaj naj počne? Njegova hiša j? žrtvovala dovolj. Dva sta v hosti, eden v taborišču. Iz leva je šlo že deset glav živine, partizani se najedo, ka-Qr jih prinese mimo hiše, njega pa tako zafrkavajo. Ta Politika najbrž ne bo prava. Ce bi fakole prijemali kakš-^ga drugega omahljivca, bi se pri priči poslovil in jo ^brisal k belogardisfom. Sicer pa — kaj pa jim je hude-Spe po postojankah, če pa bodo izgubili vojno, se odo odmuzali k Angležom. Toda on k njim ne more. Pre-^ jih je postrelil. Morda vedo celo to, da je bil v skupini, je z mitraljezi pokosila v neki grapi vse tiste s Turjaka, jih je bilo sodišče obsodilo na smrt? Poveljeval je mitra-io*cem, potem pa jih je še lastnoročno dotolkel s pištolo, 5 strelom v tilnik. Vzpenjal se je po ozki stezi v strmo pobočje, proti Usedam, in se pogrezal vase. » Pravijo mu, da je surov... Saj ga niso učili božanja. Jifinajst dni je bil v partizanih, ko so mu ukazali, naj hije borca, ki je ukradel zavojček cigaret in zoprval ®lnemu vodstvu. Peljal ga je patruljirat. Ni ga bilo lahko ^htisniti, posebno ne v hrbet. Slabo ga je zadel, da je kar hstal in se ozrl nazaj. Njegovih oči še do danes ni po- zabil. Šele po drugem strelu je telebnil na obraz in z razkrečenimi prsti kopal po mahu. Zgrabil ga je za noge in ga zavlekel v grmovje, kjer ga je pustil. Še zdaj bi našel tisto mesto. Še večkrat potem so ga porabili za stvari, ki jih drugi niso radi počenjali. Pravzaprav skraja tudi njemu niso prijale. Toda rad bi se bil izkazal in prišel kam naprej, zato je napravil vse, česar drugi niso marali. Mlatil je ujetnike, izdajalce in esesovce — kot so želeli zasliševalci. Vojska je — tako pravi celo Pajk — zdaj pa se demokratizirajo ... V kratkem bo še kaznovan, če bo mahnil ujetega Švaba ali belogardista. Ker je brcnil tega zanikrnega študenta — ki sicer res ni spal, drznil pa si je ugovarjati — in zato, ker si je upal povedati Drenu, kar mu gre, so ga degradirali. Zdaj si bo šele Dren lahko vihal svoje trapaste brke. In v štabu bodo delali, kar se jim bo ljubilo ... „Cakaj, maščeval se jim bom, vsem skupaj! Tudi Gorazd, ta rdeči kaplan, me bo spoznal. Videli bodo, kdo je Fazan. Svinje so vsi od kraja!" Fazan je pljunil nekajkrat v fravo, se povzpel na greben in se zagledal proti goram — tam je bila njegova domačija. Hladen vetrič je priplaval odondod in mu ohladil razgreta lica. „Vedno me tlačijo in potiskajo navzdol," je mrmral. Bil je najmlajši, materin ljubljenec. Oče in bratje so ga zapostavljali. Večkrat je bil tepen po nedolžnem. Nič ni pomagalo, če ga je ščitila mati. Zdaj pa se je pokazalo, kdo je kaj vreden. Starejši je samo kurir, srednji pa strada v taborišču. Še ta dva bi mu privoščila. Tega veselja pa jima ne bo privoščil. Še se bo dvignil, v borbi se bo izkazal. V bataljonu, kjer ga ne poznajo, bo ubral demokratske strune. Grehi se kmalu pozabijo, ni hudiči Po grebenu je šel do sedla, kjer so čepeli zasedniki z mitraljezom. »Fantje, kako?" jih je nagovoril. »Zebe, tovariš namestnik. Drugače pa gre. Da le vidimo gorenjske gore." »Nate! Prižgimo vsak eno," je ponudil fantom cigarete. Našel jih je bil pri Nemcu, ubitem na progi, in jih skrbno čuval zase. Začudeni so se mu fantje zahvaljevali, se stisnili v jarek in kadili, čeprav na tem izpostavljenem položaju ne bi bili smeli. Iz teme je trkljajoče se kamenje najavilo kolono. »Kdo je?" se je oglasil Fazan. »Minerci," mu je odgovoril glas iz teme. »Eden naprej, drugi stojte!" je revsnil. »Vsi naprej in nobeden ne stoj," se je iz ozadja oglasil Marko in dodal: »Nikar ga ne lomi, Fazan. Jaz sem, Marko. Čudno, da me ne poznaš." V sedlo se je vzpelo nekaj borcev, globoko sklonjenih pod bremeni. Iz nahrbtnikov je skominavo dišalo po eksplozivu. »Kam pa, Marko?" je vprašal Fazan, ko se je mož privlekel do njega, snel klobuk in si obrisal potno čelo. »Za nosom." »Potem me pa vzemi s seboj. Tam, kjer ti udariš, nekaj zaleže." Marko se je zahehetal: »Všeč mi je, da priznaš. Lahko greš, zdaj, ko si prost. Dali ti bomo poln nahrbtnik. Pri nas se lahko takoj proslaviš ali pa utopiš." »Nate, prižgite, fantje," je ponudil Fazan tudi minerjem. Marko je imel še nekaj cigaret v nahrbtniku, pa je vseeno stegnil roko. »Prav, prav Fazan. Zdaj si blizu doma. Pa pokadimo. Dobil boš nove." Pokadili so, potem pa so se minerci z Markom vred izgubili v temi. ALOJZ RAVBAR Na Silvestrovo Drugi bataljon Irunovega odreda se je po daljšem premiku ustavil v odmaknjeni vasi Dragi. Ker je bilo ravno na dan starega leta 1944, so mladinke in druge vaščanke sklenile, da bodo borcem pripravile dostojno večerjo. V ta namen so napekle in nacvrle vse najboljše, kar so premogle njihove shrambe. Zvečer so povabile bataljon v Prosvetni dom. Pred večerjo je komandant bataljona Silni slovesno izročil kolajne za hrabrost nekaj borcem. Sledila je večerja. Borci so sedeli okrog miz, razpostavljenih v obliki podkve, ter se potnih obrazov prebijali skozi vrsto jedi. Bilo je kakor na svatbenem slavju. „Duš, kaj takega se mi danes še sanjalo ni!" je rekel mitraljezec Lisjak, obiraje svinjsko rebrce, in pogledal svoje sosede na desni. To so bili bataljonski kuharji: Gad, Sulc in Tinč. Gad, nekak šef kuhinje, je bil vedno resen, sicer pa dokaj zgovoren dedec, ujedljiv pa tako, da mu zlepa nisi našel para. Ker je često tega ali onega usekal prav po gadje, so mu tovariši prilepili vzdevek Gad. Zdaj se je pridno zalagal z jedačo in se ni zmenil za Lisjakovo pripombo. Zraven njega je sedel njegov pomočnik Sulc, štiridesetletnik nizke in zavaljene postave, človek, ki se nikoli ni razburil. Na njegovi desni je sedel Tinč, vedno vesel in smejav fant, ki je znal oponašati vse glasove razen svojega, kakor je sam rekel. »Ti, Gad, kaj ko bi opolnoči fudi ti katero zinil, a?" je znenada rekel Sulc in pri tem zakrilil s svojimi kratkimi rokami tako, da je nehote krenil po nosu Gada. „E, hudiča, nikar tolikanj ne o-pletaj s svojimi plavutmi!" je dejal Gad nejevoljno ter se prijel za prizadeto pritiklino. „Pa bi res bilo lepo od tebe, če bi rekel katero!" je pritegnil Tinč, ki si je od Gadovega govora obetal smeha. „Pa ne bom!" je pribil Gad s prizvokom nepreklicnosti. Po večerji je mulovodec Polde začel igrati na svojo harmoniko. Borci so plesali z domačinkami, soborkami in sami med seboj. Četrt ure pred polnočjo je stopil na oder komisar bataljona Gorki. Borcem in domačinom je govoril o bojih Irunovega odreda v minulem letu ter še posebej poudaril razne zmage drugega bataljona. Svoj govor je končal točno opolnoči. Tedaj je vsem navzočim želel srečno novo leto. Nato so si borci in domačini vsevprek stiskali roke ter drug drugemu želeli to in ono, predvsem pa to, da bodo dočakali svobodo. Vtem je Gad posadil svojo dol-ginasto postavo na eno izmed miz. Ob boku mu je visel starinski revolver na boben, ki je bil tako velik, da je že sam pogled nanj povzročal kurjo polt. To je bila vsa nje- gova oborožitev, odkar je ne po lastni krivdi zahajkal svojo puško. Ko se je vzravnal na majavi mizi, je nekajkrat zavejal z rokami v znak, da hoče tišino. Tedaj so se jeli razlegati glasovi: »Miiir! Pssst! Tihooo!" Ko je nastala tišina, je Gad pomaknil svojo okajeno in zamaščeno titovko proti vzhodu, se ohrkal in začel: »Tovariši, tovarišice! Pod pritiskom nekaterih sitnežev sem se povzpel na to vzvišeno mesto, da vam od tu tudi jaz rečem dve, tri besede v zvezi z nocojšnjo slavnostjo ... Ti, Jaka, nikar mi ne po-mežikuj! .. . Razume se, da ne bom ponavljal tega, kako smo minulo leto mikastili Švabe in njihovo žlah-to; o tem je že govoril tovariš komisar. Toda on je med drugim povedal, kako je naš bataljon kot celota opravil ta posel, ni vam pa povedal, kako je ta ali oni od nas kot posameznik prispeval k doseženim uspehom. No, in prav o tem bi želel spregovoriti. Pri tem pa ne mislim govoriti o tistih tovariših, ki so za svoje zasluge že prejeli cele rajde medalj, temveč o tistih, ki kake medalje še povohali niso. Tu mislim v prvi vrsti na pripadnike naše junaške komore ... Tinč, nikar me ne moti s svojim rezgetanjem! ... Vsi tovariši komoraši, pra-težniki ali kakor jih hočete imeno- vati, lahko pri tej priči potrde, da njihove herojske prsi doslej še niso okusile presladke teže take meda-Ijice, čeprav so nekatere izmed teh prsi to že zdavnaj zaslužile. Predaleč bi zašel, če bi hotel našteti vse te vrle tovariše in njihove zasluge. Omenil bom le nekaj primerov. Predvsem naj se dotaknem našega Šimna. On je preteklo leto skrbel za to, da so nas kar najbolj žulili škarpeti zato, da smo bili med napadi na nas prisiljeni ostati na položajih, in tako smo izbojevali to in ono zmago, ki bi je sicer ne izbojevali, če nas ne bi ovirali žulji. Pa vendar, vidite, tovarišu Simnu doslej še nihče ni ponudil kake me-daljice ne kot nagrado za njegove čevljarske usluge, ki jih je dotlej storil našemu bataljonu, ne kot priznanje za njegov prispevek k tej ali oni naši zmagi. Nihče ga do danes ni še pohvalno potrepljal po tem ali onem ramenu ali ga požgečkal pod brado. Hvaležnost pa taka! Po moji sodbi je tudi naš soborec Pajk že zaslužil medaljo, če že ne za hrabrost, pa tisto za brivske usluge. Toda doslej ni dobil ne take ne drugačne, in po vseh dosedanjih videzih sodeč, mu ne grozi nevarnost, da bi kdaj dobil kakšno kolajnico. Tudi med mularji in konjarji so taki, ki bi jim pristojal kak bleščeč se obesek na srčni strani njihove vojaške bluze, a ga do danes še nobeden ni prejel, in upajo, da ga tudi v prihodnje ne bo. Ko že govorim o zaslužnih in nepriznanih pripadnikih vaše komore, pri najboljši volji ne morem mimo sebe in mojih dveh pomočnikov. Ko zdaj, ob izbruhu novega leta, vržem pogled nazaj, skoraj ne morem verjeti, da smo mi, kar nas je kuharjev, v minulem letu toliko postorili za našo skupno stvar. Vsi trije smo garali od vida do vida kakor zamorci iz romana Koča strica Toma. Često pa smo vam kuhali tudi ponoči, medtem ko ste vi spali. Skratka: ne podnevi ne ponoči nismo imeli miru. Poleg tega pa ti malone vsak dan kdo zleze na vrat. Od nekod primiga modrijan in ti pravi: Jako pa tako kuhaj ričet, pa boš videl, da bo okusnejši.' Ima me, da bi mu položil kuhalnico čez pleča, pa se brzdam kot se spodobi razsodnemu človeku, in rečem: ,Pojdi si jetra ribat s svojim tako pa tako! S tistim svojim receptom se po hrbtu popraskaj, reva, ki misliš, da boš učil bolho skakati' Moja sreča, da se ne oziram na take globokoum-neže, in vsakega pošljem tja, kamor spada. Vam vsem pa še dalje kuham po svojih receptih in potrpežljivo čakam, kdaj bo tudi na moje kurje prsi kanila kaka meda-Ijica. Enako tiho željo gojita tudi moja dva pribočnika, ki sta v preteklem letu prav tako storila vse, kar je bilo v njuni moči, da bi čim više dvignila vedno nizkokalorično moralo vaših želodcev. Nekateri izmed vas, tovariši, nam zavidate naše bojne položaje. Toda vedite, da tudi naš kuharski kruh je vse prej kot mehak. Ne ene — sedem skorij ima. S tem, tovariši, sem vam hotel prikazati le drobec tistega, kar je vaš malocenjeni pratež doprinesel k dosedanjim zmagam našega bataljona. Še posebej pa sem hotel podčrtati dejstvo, da je tudi naša kuharska trojica nekaj prispevala k našim skupnim prizadevanjim, da bi se čimprej dokopali do svobode. Pri tem pa sem hotel še posebej opozoriti tovariše iz našega štaba, da tudi kuharji imajo ramena za to, da kdo lahko pohvalno potraplja po njih, in prsi, ki so dovolj krepke, da lahko prenesejo težo kake medalje. Kljub temu, da se mi, kar nas je kuharjev, čutimo užaljene in ponižane, vam zagotavljamo, da ne bomo vrgli kotlov v koruzo, dokler ne bo osvobojena naša mila rodna gruda." * Burja v t'mo nebo ovija, \ snežne mefeže vrti: (i včasih kakor volk zavija, i> včasih kot otrok ihti. Zdaj po stari strehi švrka, J, tuli divje mimo koč, zdaj na okence potrka l* kot popotnik pozno v noč. j, Hiša naša je že stara, mračen, tožen dom je moj. <> Tetka stara, spiš nemara, da ne govoriš z menoj) Draga moja, te s hrumenjem je utrudil burje piš) (l Mar kolovrat je z brnenjem I* te zazibal — in zdaj spiš! Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA_________________________________Ton« »Ta hudič stari že vse ve," je na tihem bentil Fazan. »V kratkem bo vedela vsa brigada." Nevoljno je zavil nazaj, od koder je bil prišel. V kotlini so gorele luči, nekaj ognjev je utripalo, pas je lajal in konji so hrzali. Namenil se je spat brez večerje. Tako zoprni so mu postali vsi, da jih še videti ni maral. TRETJI DEL PASTI NA SLEDEH Najbolj gotovo si prevaran, kadar veruješ, da si najbolj zvit med vsemi. Lahko si bolj zvit od drugih, toda nikoli bolj pretkan kot vsi ostali. La Rochefoucauld 1 Nekaj dni potem, ko se je divizija namestila na svojem osvobojenem ozemlju v cerkljanskih hribih, so klicali Bliska na poveljstvo pokrajinskega VOS, ki je deloval kot kon-traobveščevalna in varnostna služba korpusa. Blisk je takoj pomislil, da ga kličejo zaradi Ane. Kako je z njo, mu je povedal Perne. Nehote je sumil, da je kaj narobe tudi z Melito. Nekaj dni in noči je o tem tuhtal; bil je zamišljen, potrt in od tega bolan. Ni si mogel kaj, da se mu ne bi porajali dvomi o Meliti: je morda povezana z gestapom? Zakaj bi jo sicer tako kmalu izpustili iz zapora? Takoj ko so se vrnili iz akcije v Postojnski jami, jo je poiskal v divizijski zaščitni četi, kamor so jo bili dodelili in jo odpeljal po stezi v gozd za vasjo, da bi bila sama in bi se lahko v miru pogovorila. Sprejela ga je otroško razigrana, srečna. Ko je čutil njeno roko v svoji, je vedel, da mu je do nje mnogo več, kot si je bil dopovedoval v tre- nutkih bojne tišine. Poiskala sta senik in sedla pred njim na sonce. Ni vedel, kako bi ji povedal, kar ga je mučilo. Nekaj časa mu je nemirno zrla v ožgani obraz, ki je v osmih mesecih, odkar sta se razšla, dobil nekaj odločnih, moških potez; tudi v očeh je odkrila nekaj bolj trdega; strahoma je zazrla tudi nekaj povsem tujega. Nekako hladno jo je sprejel, čeprav ni mogel skriti veselja in presenečenja. Zakaj? »Blisk, ali ti ni prav, da sem prišla za teboj? Saj sva se bila zmenila. Drugače bi me aretirali." Blisk se je skušal nasmehniti, da bi prikril zadrego, ker ji še ni povedal, kako je z Ano. »Neprijetno novico imam zate, Melita.” »Ali si izbral drugo?" je dahnila. »Ne bodi otročja!" Potem ji je kar naravnost povedal vse o Ani. Hudo mu je bilo, ko se je njen veseli obraz spremenil. »Ne, nemogoče . ..” Zajokala je in se ga obupno oklenila z obema rokama. »Slutila sem, da je z njo nekaj narobe. Po tistem, kar je storila zate, sem ji spet zaupala; zdaj šele razumem, zakaj so me Nemci tako hitro izvlekli iz belogardističnih rok. Čudila sem se, da se je tako nenadoma preokrenila." »Preokrenila se je, toda pozno." Pazljivo ga je poslušala in ga gledala z velikimi, žalostnimi očmi, ko ji je pripovedoval o gestapovski agenturi v diviziji. »Ali je še živa, Blisk?" »Ne vem. V ofenzivi se je izgubila za njo sled. Odkar so jo aretirali, je nisem videl." Potem je dejala z razklanim, grenkim glasom in solznimi očmi: »Sedaj pa razmišljaš, kajne, če niso fudi mene poslali Nemci ..." V temnih očeh mu je brala nezaupanje. »Jaz te ne sumim, Melita. Toda drugim, ki te ne p®' znajo, bo mimogrede vzniknila ta misel. Zaprta si bila izpustili so te v nenavadnih okoliščinah. To je sumljivo Bridko se je zjokala. »In tako sem se veselila srečanja s teboj, s takšni*TI veseljem sem prišla sem!" Padla je predenj na kolena in mu jih objela: »Tudi ti mi ne verjameš, Blisk... V tvojih očeh j® dvom in tudi v tvojem glasu. Kaj naj storim, da mi verjel?! Kaj? V boga ne verujeva, da bi ti lahko prisegi®' Naj se ti zakolnem v svojo ljubezen ali na kaj? Skojevk® sem. Rotim te, da me ne sodiš po moji sestri." . Blisk je oklepal z rokami njen drobni život, ki je h*®, v joku, in gledal mimo nje proti goram, ki so jih zagrinj®11 oblaki. Zdelo se mu je, da ga bo napetost raztrg°lf' Dvom, ki ga je razjedal in težil ko svinčeno breme, se j® razblinjal. Začutil je, da so njene besede resnične. Lahko I zaupa. Dvignil jo je in se ji zazrl v oči. »Verjamem ti. Zaupam ti kot takrat, ko sem prit>sn i! na kljuko vašega doma in si me rešila jokati. Zdaj pa nehoi V njegovem odločnem glasu je bilo toliko trdnosti, d® mu je verjela in solze so usahnile. v . Vstala sta in se napotila v gozd. Spotoma jo je pr'1® k sebi, rekoč: »Zaupaj vame. Skušal bom urediti vse tako, d® bo težav. Toda bodi pripravljena: ne bodi razočarana, c. te bodo zasliševali. Sovražnik se bori proti nam z vse®1 sredstvi. In ničesar ni, kar ne bi bilo mogoče." Ko jo je odvedel v enoto, je bila potolažena. ., Če ga bodo zasliševali, kako je z Melito, bo zasfav^ svojo glavo, da ni vohunka. Ali mu ne bodo potem u9° varjali, da se je potegoval tudi za Ano? Bilo mu je jas®0' Pričakovanje Novega leta v živalskem vrtu Na sestanku uredništva so mi dali nalogo, naj napišem reportažo s pričakovanja Novega leta. Že dolgo sem oženjen in ni mi težko delati Prav na Novo leto. Problem je bil drugje. Drugi reporterji so morali pisati z navadnih silvestrovanj po hotelih, večjih podjetjih in podobnem, toeni pa so posebej naročili naj napišem nenavadno reportažo! Po nekaj dneh razmišljanja sem se odločil, da počakam Novo leto v — živalskem vrtu! Enaintridesetega decembra zvečer sem oborožen z magnetofonom, fotoaparatom, beležko in nalivnim peresom odšel v živalski Vrt. Reportažo sem si zamislil v obliki pogovorov z živalmi tik pred Prihodom Novega leta. Tako kot se spodobi, sem razgovor začel z levom: — Oprostite, veličanstvo, ker vas Vznemirjam, ali bi hoteli dati za nase bralce kakšno izjavo ob nastopu novega leta? Lev dostojanstveno zagodrnja in ndkima z grivo: — Novo leto prihaja, pravite, toda kaj bi z njim, ko pa nisem v puščavi, ampak tu v človeški džungli. Jutri bodo spet zijali vame, kot da oacati \ i> \ i» <» Pijva, dobra ti družica mojih bednih mladih dni, prepodiva žalost z lica, taj srce se nasmeji! Daj, zapoj mi o sinici Za deveto tam goro, daj, zapoj o krasotici, fci gre z vrčem po vodo. Durja v t'mo nebo ovija, snežne meteže vrti; yčasih kakor volk zavija, včasih kot otrok ihti. Pijva, dobra ti družica mojih bednih mladih dni. Prepodiva žalost z lica, naj srce se nasmeji! Aleksander S. Puškin 5 \ c \ se je v kletki pripetila prometna nesreča. — Ali imate za novo leto kakšno željo? — Željo? Povejte svojim dvonož-cem, naj ne kričijo kot živali! Ne moremo spati! Mi bomo jutri delali! Zdelo se mi je, da se cinično smeje. Tako, slišali smo leva, sedaj pa pojdimo v sosednjo kletko, kjer je šef z glavo in s progami — tiger! Ko sem stopil v kletko, sem nekoliko zajecljal: — Gospod ali tovariš tiger . .. — Nagovarjajte me, kakor hočete, nisem človek, da bi bil pozoren na takšne neumnosti. Recite mi preprosto tiger! me je prekinil tiger. — Dobro, gospod, se pravi tovariš, pravzaprav dobro tiger, hotel sem vas vprašati za novo leto ... Tiger me spet prekine: — Hahaha, ali mislite tisto lepo mlado deklico v belem! Ne zanima me. Odkar sem v kletki, jem samo živalsko meso! Hahaha! Čeprav sva se pogovarjala v čisto dostojni oddaljenosti, me je zazeblo, ko sem ga slišal govoriti. Čeprav so te živali civilizirane, ni ravno najbolj prijetno prihajati v njihove domove. Zato sem za spremembo obiskal papagaja. Preden sem ga uspel karkoli vprašati, je že nadaljeval: — ... in tako smo, tovarišice in tovariši, v zadnjem koledarskem in papagajskem letu uresničili veliko večje uspehe kot leto, dve leti, tri leta, štiri leta, pet let... — In tako naprej in nazaj! sem ga prekinil. — ... in tako naprej in nazaj! Vzemite za primer samo mene, jaz sem do sedmega meseca uspel napraviti načrt letnega govora po svojem osebnem načrtu, vi pa veste, da ni ravno majhen, razen tega ... Zapustil sem papagaja, ker nimam neskončno ogromno časa. Smrad je več kot neznosen, upam, dragi bralci, da ste že sami spoznali da smo po papagaju obiskali hijeno. Nagovorili smo jo z običajnim: besedo, dve za naše bralce o novem letu! Ni nam jasno, kaj ji je zbujalo smeh, toda hijena se je kar naprej hahljala: — Hihihi, pravite novo leto! To me sploh ne zanima! Hihihi, staro, to je že veliko bolj perspektivno! Niti vi niti vaši bralci niste zanimivi za mojo malenkost. Mene veliko bolj zanimajo bivši reporterji in bivši bral- ci. Me hijene smo kot slava: najbolj nas zanimajo mrtvi ljudje! Hihihi! Tiščimo si nos, ko zapuščamo hijeno. Po levu, tigru, papagaju in hijeni smo se odločili obiskati kako rogato žival. — Prosimo vas, tovariš nosorog, nekaj besed za naše bralce! Prvo vprašanje... — Ali moram odgovoriti prav jaz! se je uprl nosorog. — Narobe ste razumeli, vprašanja bodo čisto navadna in zaradi njih ne bo, kot tudi ne zaradi vaših odgovorov nihče odgovarjal! smo poskušali nosoroga pomiriti. — Torej, kaj mislite o poplavah, o gradnji nasipov, o naših vodnih inženirjih in o standardu poplavljenih in o tistih, ki so za poplave odgovorni? — Jaz sem najbrž edini, ki mi je to čisto vseeno! Veste, za to se moram zahvaliti svoji koži. Zraven mene je krokodil, vprašajte njega! — Raje ne! se je vmešal krokodil. — Kakor hitro slišim to, že točim krokodilske solze. Od teh solz bi lahko nastala še ena poplava! razloži krokodil in začne točiti aligatorske solze. K vragu še krokodil! Samo reportažo bo pokvaril! Pa prav za Novo leto! Treba bo poiskati kaj bolj veselega! Najbolje bo, če poiščem opice, sem pomislil. Znane so po tem, da oponašajo ljudi. Kakor hitro smo se približali kletki z opicami, se je začelo strašno kričanje, pijani glasovi pa so se menjavali z besedami vinskih in nesramnih pesmi. Pri opicah je vladalo zares novoletno razpoloženje. Vseeno so o-pice najbližje ljudem! — Pridi sem, pijanec trapasti, spusti že ta mikrofon! nas je poklicala neka opica, ki so se ji oči svetile prav tako kot zadnjica. — Srkni ga malo! Si slišal, srkni ga! mi je potiskala v roke steklenico z vinom. — Slišite vi, kako si upate, jaz sem reporter, vse to se snema ... — Zakaj pa nisi tega takoj povedal! Daj mi mikrofon in povedala ti bom nekaj pametnega! je bila nasilna rdečenosa rdečeritnica. — Vidim, da se lepo zabavate, prav po človeško! Pa tudi dobre volje ste! sem rekel z najboljšimi nameni, toda ona je vrisnila, kot da bi sedla na ježa: — Kdo je pijan, pazi kaj govoriš, hk, ste ga slišale punce, pravi, da smo pijane! Pazi... — Ne, ne, to sem rekel le tako, kot da ste dobre volje in tako sem jo skušal pomiriti. — Ampak hotel sem vas vprašati, od kod imate alkohol? me je zanimalo. — Ti frajer, saj nismo me zaman, pravzaprav, hk, niste vi zaman nastali iz nas! Vino smo ukradle hk čuvajem! mi je ponosno pojasnila opica. — Krasti, to ni lepo! sem se zagovoril. — A to pa je lepo, da nam čuvaji vse leto kradejo banane! se je hitro znašla opica. — Ampak poslušaj, stari, pustimo to, popij ga z nami kak kozarec! — Oprostite, v službi sem, delam in ne smem piti! sem se začel braniti, opica pa je spustila name rafal: — Ali ste ga slišali, opica neumna, hk, ne sme piti v službi, haha! Kje pa živiš, hk, poznamo te, nočeš piti z nami hk! Marš stran! Hitro! Pazi ti. Kakor hitro je opica začela rohneti, sem spremljan s psovkami in pijanimi opičjimi glasovi zapustil kletko s hitrico, ki mi jo je dopuščala moja novinarska oborožitev. Tako sem se sam ne vem kdaj znašel pred divjim prašičem. V hitrici sem mu zastavil zmešano vprašanje o novem letu, na katero je povsem zbrano odgovoril: — Veste, da vam odkritosrčno priznam, prav nič mi nista všeč ne to vaše novo leto niti cela zima! Zemlja je zmrznjena in nimam kaj gristi. Lahko je vam ljudem, ki se grizete med seboj vse leto! Prašič me je s svojim odgovorom tako razburil in osramotil, da sem celo zardel, ko sem se spomnil, da me doma čaka prašičje meso. Da ne bi še od kake živali dobil podobnega odgovora, sem se odločil prekiniti pogovore z njimi. Že tako sem imel dovolj zanimivih srečanj z živalmi. Sedaj na koncu pa sem začel drhteti od strahu. Brezskrbno sem obiskoval kletke divjih in krvoločnih živali in nisem dobil niti najmanjše praske! Naredil sem ekskluzivno reportažo in to na tako lahek način! Prav med tem svojim razmišljanjem zaslišim pijane glasove čuvajev živalskega vrta in se odločim, da končam reportažo s pogovorom z njimi. — Dober večer! pravim. — Dovolite, da vas vprašam ... Toda čuvaji me prekinejo. — Kakšen frajer pa je zašel semkaj? so začeli govoriti med seboj. — Aha, to je tisti novinar. — Kakšen novinar! Tu sem jaz šef, bog in batina, fantje, dajmo ga! in vsi čuvaji se obrnejo k meni. Če mi ne bi bile priskočile na pomoč nekatere živali, ne vem, kako bi se bilo končalo. Vse to se je zgodilo lansko leto, reportaže pa vse do sedaj iz tehničnih razlogov nisem mogel napisati. Dragi bralci, srečno novo leto! Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone bo izgubil precej zaupanja, ki si ga je s iežavo pridobil. Dobro je vedel, da posebno pri obveščevalcih, ki so moč občutljivi celo drug do drugega in se radi sumničijo, zaupanje hitro izgubiš, pridobiš pa zelo težko. Naj bo, kar hoče. Če jim ni kaj prav, naj ga dajo v bojno ®noto, kjer je mnogo več tovarištva in medsebojnega zaupanja. Ni se sam štulil med vosovce in obveščevalce. Po dveh urah hoda je vosovski kurir zavil z gozdne Poti na stezo, podobno stečini divjadi, ki se je vila po težko prehodnem svetu v grapo, kjer se je po skalah cedil Potoček. Ob njem je izginila v gostem grmovju. Spustila 'ta se do vode, potem pa sta zavila po potoku navzgor. Dobro, da sta imela škornje, ker jima je voda segala do 9ležnjev. Ta umik v vodo je bil potreben, zavoljo policijah psov, ki so jih Nemci imeli s seboj, kadar so vdirali la osvobojeno ozemlje. Sla sta nekaj časa navzgor, dokler ni prikukala izpod skalnate gredine koliba, zakamuflirana z mahom, h kateri '6 je po zložnem svetu stekala steza. Tičala je med skala-in visokim drevjem. Odtod je bilo videti samo košček bodrega neba med krošnjami. „Ali ste brez straž?" je vprašal Blisk kurirja. »Ne boj sel šla sva mimo dveh, Poznajo me, zato me ustavljajo." Kmalu potem je Blisk vstopil v precej prostorno sobo, kamor ga je pripeljal dežurni. Bila je prazna, v kotu je 'tala miza z nekaj papirji, na steni iz brun pa je visela 'lika maršala Tita. Ni se še dobro razgledal, ko je vstopil v^oški srednjih let, v unitormi iz angleškega blaga, obut v škornje, razoglav in nasmejan. »Jaz sem Maks," se mu je predstavil in mu krepko stisnil roko. »Ti si torej Blisk. Me veseli, da sem te končno 'poznal, ko sem že toliko slišal o tebi." Blisk je kimal na vse, kar mu je našteval Maks. Videl je, da ga temeljito pozna, po njegovem obnašanju pa je sklepal, da mu trenutno ne grozi od njega nič hudega. Že v Ljubljani je bil precej slišal o novem voditelju VOS, pa tudi Perne mu je pravil o njem. Takoj se mu je prikupil. Živo je govoril, oči je imel svetle in smele, temno podplute, iz česar je sklepal, da mnogo dela ponoči. Bil je ostrega obraza in gladkih las; ni bil preveč močan, vzbujal pa je vtis vitalnosti in bistrine. »Ali veš, zakaj sem te klical?" »Ne vem, povedal mi ni nihče, lahko pa si mislim." »Poklical sem te na priporočilo Pemca. Zdaj reorganiziramo našo obveščevalno službo. Spričo tvojih izkušenj v diviziji te nameravamo postaviti za varnostnega oficirja v diviziji. Delal bi tisto ko doslej, le da bi bil povezan z menoj in terenskimi vosovskimi organi. Imamo velik načrt, kako onemogčiti gestapo." »Prav, če mislite, da bom zmogel. In če mislite, da sem sposoben ... in če nimate koga drugega. Načelnik se je nasmehnil. Bil je zadovoljen, da sta se zmenila brez ceremonij in predsodkov. Potem ga je zanimalo, kako presoja položaj v diviziji in kako si zamišlja boj proti gestapu. Blisk je malo pomislil, potem pa mu razložil svoje poglede na položaj v diviziji in na območju, kjer se je bojevala. Menil je, da je premalo, če sekajo po tipalkah; udariti bi morali po glavah. Maksu so bila Bliskova stališča všeč. Vedel je, da je teže prodreti v vrh gestapa kakor v vrhove štabov italijanskega okupatorja in med vršičke bele garde. Kot vosovec je deloval že od vsega začetka v Ljubljani, v tesnih stikih z vodstvom gibanja, in si pridobil dovolj izkušenj, da se je zdaj zavedal težav. Kljub temu pa je bil prepričan, da morajo prodreti tudi v gestapovski vrh. Odprl je mizo in vzel iz nje sveženj papirjev. Dal jih je Blisku. »Vse tole prouči! Ta ženska nam je odkrila marsikaj novega. To je dekle, ki ti je rešila glavo. Že nekaj dni jo imamo tu. Piše od jutra do noči in ve precej več, kot bi smela." »Ana," je dejal Blisk. »Kaj nameravate z njo?" »Nismo se še odločili. Odvisno je od tega, kaj bomo izvlekli iz nje. Prav bi bilo, da bi ji še ti posvetil nekaj dni. Porodil se mi je poseben načrt. No, bomo videli..." Maks si je prižgal cigareto in ponudil tudi Blisku. Kadila sta in razvila nekaj domnev, kako je Wolf reagiral na izginitev Hrasta in kaj bo ukrenil v zvezi z Ano. Ves popoldan je Blisk proučeval, kar je napisala Ana. Osupila ga je njena izjava o agentu Alfi, ki ga je omenil že Maks, in nekaj javkah v dolini, ki so bile prav nenavadne. Sence so že tonile v grapo in sveže listje je podrhtevalo v vetru, ko je Blisk zagledal na stezi novega gosta. Oblečen v lično uniformo nemškega oficirja, visok, krepak in oborožen z nemškim avtomatom in z dvojnim pasom šaržerjev, je lagodno stopal čez potok in zavil k baraki. Blisk ga je spoznal. Bil je Jelovčan, načelnik VOS za Gorenjsko in Koroško, pri katerem sta se bila že nekajkrat oglasila s Pemcem. Pri njem sta dobila podatke o Hrastu, Grabarju in nekaterih drugih nevarnih vrinjencih v diviziji. Maks in Blisk sta ga sprejela pred vrati. »Prekleto sem žejen," je dejal Jelovčan, pokazal vrsto belih zob in se pogladil po kratkih laseh. Prišel je naravnost z Jelovice in je imel za seboj deset ur hoda. „Te bomo že odžejali," se je zasmejal Maks in ukazal kurirju, naj jim prinese lonec črne kave. Jelovčan je brž polokal nekaj zajemalk, potem pa so sedli na klop pred kočo in čakali Pemca. Pod večer je « L« 'JI L’4 L> fl S 'J U v~exvc/ruc*? Deset zlatih pravil za dolgotrajno mladost in visoko starost Kdo med nami ne bi rad še v pozni starosti ohranil mladosten in svež videz, poleg tega — in predvsem — pa zdravje? Zato pa je treba že vsa leta upoštevati nekaj pravil pri prehrani in načinu življenja. Prav nič zapletena niso, a če jih upoštevamo, se nam bodo res obrestovala. 1. Ne jejte preveč! Ohranite tudi v poznejših letih težo, ki ste jo imeli v tridesetem življenjskem letu. Če ste že pretežki, se nikar ne zatekajte k shujševalnim kuram, pač pa bodite odslej raje zmerni v jedi in pijači. Ni pa nujno, da se odrekate jedem, ki so vam najljubše, seveda pod pogojem, da jih ne uživate, če redijo, v prevelikih množinah. 2. Če ste presegli petdeseto življenjsko leto, se izogibajte slehernega pretiravanja. Če ste ga že kak dan srknili malce čez mero, omogočite jetrom, da si opomorejo. Najslabše je, če popijete vsak dan enako količino vina, piva ali žganja. Jetra terjajo čas za počitek. Otrok in pravljice Otroci kaj radi prisluhnejo pravljicam in so včasih kar preveč zahtevni. Morda se kakšna mati sprašuje, kaj u-tegne zanimati sinčka ali hčerko. Res, prav gotovo se otrok ne bo navduševal nad zgodbami, kakršne so morda všeč nam, pač pa ga bodo privlačevale pravljice, kjer bo v glavnih junakih našel sebe. Torej naj bodo predvsem otroci nosilci glavnih vlog. Spet ne smemo biti z našo zgodbico preveč poučni, zakaj kaj hitro bomo opazili, da se je otrok pričel dolgočasiti. V veliko veselje bo otroku, če on sam lahko nadaljuje s pravljico in jo dopolnjuje. Pravljico, četudi smo si jo sami izmislili, si moramo zapomniti, zakaj otrok bo preveč razočaran, če je drugič ali tretjič, ko bi jo rad zopet slišal, ne bomo znali obnoviti ali jo bomo pripovedovali drugače kot prvič. 3. Pri jedi vsekakor pazite na kalorije. Jesti smete vse, toda na dan ne užijte več kot 30 do 60 gramov maščob, ne glede na to, ali ste telesno še tako razviti. Zjutraj je dovoljen košček kruha z maslom. Razmerje med rastlinskimi in živalskimi maščobami naj bo 2:1. 4. Enkrat tedensko imejte sadni dan! Poskrbite, da boste vedno redno uživali veliko vitaminov. Raje se odrecitte slaščicam in tolčeni smetani, jejte pa sadje in prepečenec. Sicer pa se posvetujte s svojim zdravnikom. 5. Vsak dan se morate precej gibati. Sprehajajte se eno uro, in sicer hitro; če imate možnost, plavajte, petnajst minut pa se u-kvarjajte s kakšnim drugim športom. Nikakor ne zadostuje, če hodite zgolj od avtomobila do sedeža v pisarni ali od naslanjača pred televizijskim sprejemnikom do avtomobila! 6. Če ste starejši od petdeset let, bi si morali dvakrat letno privoščiti po tri tedne dopusta. Podaljšani vikend ni nobeno okrevanje! Dopust vam bo koristil le takrat, ko boste strnjeno počivali tri tedne. Osem ali štirinajst dni dopusta ni dopust; če ga delite na še krajša obdobja, pa je sploh škoda, da so vam dali proste dni. 7. Neprekinjeno napeto delo brez opoldanskega odmora je pravo uničevanje vašega zdravja. Opoldne se uležite vsaj za četrt ure! Sprostite se, ne da bi kaj videli ali slišali! Če ne gre drugače, denite vsaj noge na stol in globoko vdihavajte svež zrak. 8. Enkrat letno obiščite zdravnika, ki naj vas temeljito pregleda. Danes odkrivajo zdravniki številne bolezni že v zgodnjih stadijih. 9. Ne razburjajte se! Hladnokrvnost, duševno ravnotežje in dobro razpoloženje so pogoji za dolgotrajno mladost in visoko starost! 10. Poiščite si pravilno zabavo: sprostite svojo duševno energijo in jo speljite v drugo smer. V prostem času se ukvarjajte s kakšnim konjičkom, ki vas bo razvedril in spočil. 2V©volčine pijače BOVLA IZ ANANASA Viemile približno kilogram svežega ananasa, liter rizlinga, 21 jabolčnega ali grozdnega, lahko tudi pomarančnega soka, Vi I mlačne vode, v kateri raztopimo 2S dkg sladkorja (po okusu), 2 steklenici vode (sifon). Ananas zrežemo na kocke (1 cm), stresemo v stekleno posodo in nalijemo nanje vino, sladko vodo in sadni sok. Tik preden bovlo serviramo, dodamo po okusu ledeno mrzlo sodo. Okrasimo z vloženimi čeinjami. ZIBU KOKTAJL (tudi TEENAGER KOKTAJL) Potrebujemo 2 del limoninega (tudi oranžnega) sirupa in 1 žest-najstinko I mleka ali smetane. Oboje dobro zmežamo in razredčimo po okusu s kokto. MARTINI l/» gina. Vi vermuta meiamo in garniramo v kozarcu s pol lupine olive. MANHATTAN KOKTAJL V» I whiskyja in V« I vermuta (grenkega) meiamo in serviramo z vloženo češnjo. KOKTAJL IZ PENEČEGA VINA V kozarec za šampanjec damo kocko sladkorja, ki smo jo prej prepojili z nekaj kapljicami kakega močno dišečega likerja (kava, mentol, encijan), nanjo nalijetno peneče vino in malo oranžnega soka. Vse dobro premešamo in garniramo z limono. DRY MARTINI Mešajte V* gina z V« vermuta (po možnosti grenkega). Potem stisnite v kozarec limonino lupinico in dodajte olivo. Preden servirate, nalahno stresite. NAGRADNA KRIŽANKA Če že ne večkrat, enkrat v letu se prav gotovo spomnimo tudi tistih naših bralcev, ki radi rešujejo križanke. Tudi tokrat smo pripravili ugankarjem malo veselja ter jim želimo poleg zabave zlasti še sreče, če nam bodo poslali pravilne rešitve. Kajti po stari navadi smo spet izbrali lepe nagrade, ki jih bo potem razdelil žreb. Torej: pogumno na delo, križanka ni težka in vam gotovo ne bo delala prevelike težave. Ko jo boste imeli rešeno, pa nam pošljite rešitev ali na izrezku iz časopisa ali pa prepisano na posebnem listu. Važno je le, da bo rešitev pravilna in da nam jo boste poslali najkasneje do 8. januarja 1972 na naslov: Slovenski vestnik, Gasometergasse 10, 9020 Klagenfurt - Celovec. 1 z 3 * J 6 r d 8 9 16 d 11 12 O 14 15 16 ir d d 18 d 19 26 21 22 23 2* d 25 2« it 28 2» 36 31 d 32 35 M 3V 35 36 d 31 38 Zadovoljne praznike 39 d 39* 46 M prijateljem trdih orehov 42 M 43 44 U5 d 46 47 48 v 50 M 51 52 53 54 ss 56 St ^Š. 56 S9 d d 66 d 61 d 62 d 63 64 d 65 72 66 73 6? 51 66 d 69 d 76 d 11 d IS 76 tt 78 d ?9 80 d 81 82 83 "M. 89 85 Vodoravno: 1. divja žival; 4. zid; 8. zapovedi; 11. malik; 14. vodna žival; 16. glasbena drama; 18. vrednostni papir; 19. samo; 21. bolj redko žensko ime; 24. ime filmske igralke Gardner; 25. zrakoplov; 27. kravji glas; 28. letoviški kraj pri Opatiji; 29. del roke; 31-vokalna skladba; 32. otok v Jadranu, kjer je bilo med vojno fašistično taborišče; 33. okrajšava za utežno mero; 34. mesto, kjer izhaja naš list; 35. drugo ime za našo deželo; 37. tega leta, okrajšano; 38. tla; 39. orodje za rezanje; 39a. okrajšava za najvažnejšo ustanovo Združenih narodov; 41. glasbena nota; 42. veznik;43. egipčanski bog sonca; 44. grška črka; 46. znano belo vino; 51. mesto na Koroškem, tudi del jajca; 55. reka v Sovjetski zvezi; 56_. kal, poganjek; 58. naša domovina; 60. del gledališča, tudi skrivna organizacija; 61. angleški velikaš; 62. zdravilna pijača; 63. število; 65. domača žival; 67. kvartaški izraz; 68. glasi 69. dolina na južnem Koroškem; 70. časovno obdobje; 71. znak za galij; 73. oranje; 75-tuja okrajšava za številko; 77. neresnica; 79. osebni zaimek, množ.; 80. pritrdilnica; 81. latinski veznik; 82. premožnež; 83. igralna karta; 84. pesnitev; 85. zgodba, izmišljena povest. Navpično: 1. mesto na južnem Koroškem; 2. okrajšava za lastnoročno; 3. velika posoda; 5. tesno se prilegajoča pletena obleka; 6. medmet; 7. avstrijska tiskovna agencija; 8. časovna enota; 9. ime črke; 10. draga kovina; 11. naelektren delec; 12. različna soglasnika; 13. slovenska metropola; 15. razpored leta; 17. prva žena; 18. rastlinoslovec; 20. okrajšava za elektrokardiogram; 22. zorana zemlja; 23. sij, tudi setev; 25. iglavec; 26. letenje; 27. uspešen zaključek šahovske igre; 30. kazalni zaimek; 31. znak za molibden; 34. dolžinska. mera; 36. italijanska nikalnica; 40. slog; 43. cvetlica; 45. rimski bog ljubezni; 47. okrajšava za eventualno; 48. roman Toneta Svetine, ki ga objavljamo v našem listu; 49. vrsta maščobe; 50. površinska mera; 51. različna soglasnika; 52. pivski vzklik; 53. predrimska železna doba; 54. znak za lahko kovino; 55. škatlica, tudi določena mera ali količina; 57. prizorišče v cirkusu; 59. kraj ob Vrbskem jezeru, tudi z vodo obdan kos zemlje; 60. gozdni čuvaj; 62. preprosta ladja; 64. opis, očrt; 66. drugo ime za hrast, tudi pogosto krajevno ime; 72. vrtna hišica; 74. grška črka; 76. v morje segajoči konec kopnega; 78. zadnja in prva črka v abecedi; 79. okrajšava za opus; 80. prislov, tudi glasbena nota; 81. medmet. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone prišel tudi on — v štabu divizije so ga bili zadržali z raznimi vestmi. „No, kako je?' je lopnil po plečih Bliska in dal roko Jelovčanu, s katerim sta dolgo skupaj partizanila v Gorenjskem odredu. Po večerji so sedli, da bi proučili položaj. Jelovčan je poročal, kako se na Gorenjskem pozna, da ni v bližini divizije. Nemcem je zrastel greben: z majhnimi patruljami vohljajo po pobočjih Jelovice in Pokljuke, preganjajo te-rence in kurirje, razbijajo vaške organizacije Osvobodilne fronte. Nemško nasilje se je stopnjevalo. Opomogli so si od presenečenj po italijanski kapitulaciji. Jelovčan je odprl torbo, izvlekel blok in jim nadrobil nekaj zaskrbljujočih podatkov, ki so se nanašali tudi na divizijo. Proti koncu decembra 1943 so Nemci ustrelili petindvajset, v januarju 1944 pa stopetinštirideset talcev — to je bil povračilni ukrep za napade v Selški dolini in za uničenje gestapovske mreže. V februarju so jih ustrelili kar enainpetdeset, v marcu in aprilu, ko je bila divizija na Idrijskem, pa le dvanajst. V nekaj mesecih so jih postrelili dvesto triintrideset. Začeli so zapirati na debelo. Po grobih ocenah so letos zaprli več kot tisoč petsto ljudi, od katerih so jih polovico poslali v taborišča; med izpuščenimi pa je precej agentov, ki so sprejeli ta posel zavoljo mučenja in groženj, da jim bodo uničili družine. Maksa je še posebno vznemirilo Jelovčanovo poročilo, da prihajajo iz Ljubljane s privoljenjem gestapa klerikalni veljaki ustanavljat belo gardo in organizirat črno roko. Ta podtalna organizacija je v zadnjih mesecih pobila po Gorenjskem precej aktivistov, mož in žena, in pošilja pristašem Osvobodilne fronte pisma z grožnjo, da jih čaka smrt, če ne bodo nehali podpirati partizane. Blisk je poslušal in gledal, kako temni drevje in se v grapo zgrinja noč. Brljivka na steni je motno obsevala zaskrbljene obraze. Pozno v noč so se pogovarjali o stvareh, ki so bile večini ljudi neznane. Na Gorenjskem sta začela nekatere kraje zajemati malodušje in strah, ker ni tam večjih enot. Perne je povedal, da štab korpusa pripravlja načrt za vdor divizije na Gorenjsko. »To bo nekako tako, kot bi spustili Nemcem ježa za hlače," se je pošalil Perne. Tudi on je bil upadel v obraz in oči so mu obkrožali temni kolobarji. „Delali smo vse noči, kar poglejte, fantje, kako se mi trese roka," je stegnil prednje dlan z razkrečenimi prsti. Potem je položil na mizo škatlo italijanskih cigaret ki sta mu jih prinesla Rusa Mihajlo in Seidov iz Trsta. „Ko bi mogli usekati po njih na Gorenjskem tako, kot smo udarili v Trstu in Gorici! Naj le spoznajo, kaj je totalna vojna. Dobili smo poročila, da je sovražnikove oborožene sile na Primorskem zajel preplah zaradi sabotaž in napadov brigad.' Ko je Perne končal, je Jelovčan vprašal: „Kaj naj ukrenemo proti nasilju, ki se iz dneva v dan stopnjuje?" Maks je bobnal s koščenimi prsti po mizi. S stropa je padala mednje koničasta senca. »Nimamo dosti izbire. Ljudi moramo pripraviti na odpor, jim vzbuditi voljo in pregnati malodušje. Pripravimo jih na to, da bo še huje! Izrabiti moramo vsako vlakno odporne moči.” »Povsem soglašam s tvojim mnenjem, Perne," je dejal Maks in poudaril: »Popolnoma jasno je, da se bomo letos borili z njimi na življenje in smrt. Bliža se nam italijanska fronta in belogardisti se pripravljajo za prevzem oblasti. Radi bi izigrali ljudstvo ...' »Poskrbeti moramo, da nas ne bodo. Od Trsta do Tri- glava okrepimo tajno vojskovanje! Prepričal sem se, je te vrste boj ostrejši vsak dan. Česar ne opravimo s topom, lahko opravita bajonet in plastična bomba. KarnOf ne prodre brigada, gre lahko posameznik ali skupina. Mine napravijo več kot topovi. Kamor ne more vojak, lahko pride ženska, starec ali celo otrok. Zdaj, ko imamo dovolj eksploziva, prodrimo skozi vsako luknjo nemškega vojneg0 stroja in ga razbijmo, kjerkoli ga lahko dosežemo!" i® menil Perne. Vsi so bili za to. Maks pa se je povrnil na WoHa; agenta Alfo in Ano. Soglašali so, da se Wolf že dve I®'1 drži taktike vrivanja agentov v organizacije, da bi jih lož® razbil. Zato je tem bolj potrebno združiti vse ljudi, ki s° voljni delati v obveščevalni službi, in se upreti nemškii’* zvijačam z vsemi sredstvi. .. Jelovčan je poročal, da so pred kratkim obravnavo na pokrajinskem komiteju Wolfov predlog, da bi ustav' operacije vzdolž dveh najvažnejših prog. Maks se je razburil. Preden so ga poslali za načelnik0 na Primorsko, so mu na Bazi 20 veleli, naj se nihče ne pogaja z gestapom. Ker pa so Wolfa spregledali, mu b°° zdaj nastavili past. Sprejeli bodo njegov predlog, da bi *® pogajal z enim od članov pokrajinskega komiteja. Nol°90 je prevzel Jelovčan. Z velikim upanjem, da bo Wolf nasedel tej skrbno pripravljeni vabi, so legli k počitku. Blisk se je zavil v koc in se zavalil v kot na otep slame. Ni mogel zaspati. Misli so se mu zapletale. Sko* okence je vdirala rahla svetloba grozljive noči nad grap0’ Zbal se je odgovornosti in se jezil sam nase, zakaj je ko lahkomiselno privolil, da bo prevezi novo dolžno* ’ Kdo ve, kdo preživi in čaka prve priložnosti, da mu bo zC* hrbtom pognal kroglo v glavo? (Nadaljevanje v prihodnji številki}