42920 v „Zdim mnogo uspeha pri ,J\[ašem domu", ki naj bi se obilo razširil po slovenski domovini" (Iz pisma našega nadpasfirja in pokrovitelja, prevzvišenega vladike in škofa msgr. dr. Andreja Karlina — uredniku.) BOŽIČNI OBIČAJI v ptujski okolici. (Dr. Fr. Kotnik.) Božični čas se prične z adventom; zato se vrsti v njem več praznikov in običajev, ki so vsi v zvezi z Božičem, oziroma novim letom, bodisi da so običaji krščanski, bodisi, da so še ostanki poganskih praznikov. V opisu sledim beležkam Antona Vogrinca, pelošolca ptujske gimnazije, ki je doma pod Halozami. Lansko leto je imel o božičnih običajih svojega domačega kraja govorno vajo. Nato mi jih je spisal v zvezek. Nekaj gradiva je iz drugih virov. Haložani se starih božičnih običajev tako drže, da se jim zdi, da brez njih ni veselih božičnih praznikov. Podajam samo gradivo ter si razlago pridržujem za poznejši čas in za kak znanstven časopis. Sv, Barbara, Na Barbarino odrežejo ptujska mestna dekleta slivovih, višnjevih ali črešnjevih vejic ter jih postavijo v sobo v posodo, napolnjeno z vodo. Ker kmetice že poznajo ta običaj, prinašajo vejice tudi že na trg. Če se vejice do svetega posta razcvete, potem je prihodnje leto go­ tovo poroka. Vejice se baje vse razcvetijo; zato se v Ptuju skoraj vsa de­ kleta pomožijo. Statistika v mestnem proštijsko-nadžupnijskem uradu bi to trditev gotovo dokazala. V okolici pa hodijo šolarski fantje zjutraj ob treh, štirih, »Barbare voščit«. Pred okni vpijejo: Bog Vam daj dosti sreče, pa naj mokro dol teče, da bi imele kobile piščeta, koklje teleta, krave žrebeta itd. Po voščilu dobijo od gospodarja ali gospodinje darilo v denarju, ne­ kateri si ga precej naberejo. (Budina). Na dan sv. Barbare ne sme nobena ženska v mlin, ne sme prinesti in nič odnesti; sploh blizu ne sme, ker ima mlinar drugače vse leto nesrečo in se vse polomi. (Budina). 1 Lucijino. Na Lucijino (12. decembra) vstane gospodinja že ob dveh zjutraj ter gre z veliko posodo za zrnje v žitnico. To posodo napolni z najrazličnejšim zrnjem — kolikor vrst ga je pač v žitnici. Od vsakega zrnja vzame merico, kakor se ji zdi. Zrnje nato zmeša in zmelje na domačih žrmljah tako, da jih narobe goni. Ko je zrnje zmleto, speče presen kruh, ki ga mora družina že pred solnčnim vzhodom pojesti. Ta kruh velja za dobro zdravilo zoper steklino. Na Lucijino pričnejo nekateri Haložani delati čarovniški sto­ l c e . Ta s t o l e c d e l a j o od Luc i j i ne ga do B ož i č a — 12 d n i . P r e d s o l n č n i m vzhodom mora pridejati stolcu les, ki pa mora biti vedno iz druge tva­ rine in tudi tisto jutro vrezan. Kolikor dni (12), iz toliko vrst lesa mora biti stolec narejen. Med vsem delom se ne sme umiti, nič moliti in nič v cerkev hoditi. Ko je na božični večer stolec gotov, ga mora nesti k polnočnicam. Med službo božjo mora stati pred cerkvenimi vrati. Pri povzdigovanju po­ klekne mož ali fant, ki je napravil stolec, na eno nogo in pogleda čez sto­ lec. Tedaj vidi vse coprnice z latvicami na glavi in z lučjo v roki; ponekod pravijo, da gledajo coprnice nazaj in jih tako mož s stolca lahko spozna. Ko jih zagleda, mora hitro zbežati v kako hišo ali čez tri potoke, kajti dru­ gače ga coprnice razdrobe v solnčni prah. Izdati pa jih nikoli ne sme; če bi jih izdal, ne bi nikdar več smel iti po solnčnem zahodu iz domačega dvo­ rišča. Če bi coprnice izdajalca dobile po solnčnem zahodu izven domačega dvorišča, tedaj njemu tisočkrat gorje. Tudi v Vogrinčevi domači vasi pod Halozami je neki moški delal sto­ lec. Na sveti post, ko je bil stolec gotov, se je spozabil in umil. Bilo mu je jako žal, ker bi bil zelo rad spoznal coprnice. — Do 14. stoletja je Lucijin dan veljal za najkrajši dan. Vsled tega raz­ umemo, da se ga opleta še danes neka posebna očarljiva romantika. Tudi sosednji Hrvati delajo čarovniški stolec s tremi nogami. Vsak dan ga to­ liko napravijo, da je na sveti post gotov. Tedaj ga vzamejo k polnočnicam s seboj ter se med povzdigovanjem postavijo nanj, in glej, sedaj spoznajo vse coprnice, ki imajo lice obrnjeno od oltarja. Mož, ki to dela, mora takoj zapustiti cerkev, ker ga sicer po maši raztrgajo coprnice. Pri Sv. Martinu v Medjimurju pa začno izdelovati coprniški stolec že na dan sv. Barbare in ga izvrše na sveti post. Slično je še v drugih krajih. Tomaževo. Na Tomaževo (21. decembra) gospodinja ne sme peči kruha. Neka gospodinja je pekla na Tomaževo kruh. Pod mizo je prišel velik črn pes, ki se ni dal prepoditi. Gospodinja ga je na vse načine izganjala izpod mize, toda vse zaman. Zato je šla h gospodu župniku, da ji nasvetuje, kaj ji je storiti. Župnik je nekoliko pomislil in rekel: »Idi domov in vzemi največji in najlepši pečeni kolač kruha ter ga zavij v bel prt! Ta zaviti kolač po­ stavi pred psa, ki bo takoj odšel s kolačem vred.« Žena je vse tako naredila in pes je takoj popadel kolač in zbežal. Od tega časa si gospodinje ne upajo več na Tomaževo kruha peči. 21. december je najkrajši dan v letu. Zato imajo posebno Hrvatje še mnogo običajev o Tomaževem. 2 Sveti post. Kdor je bral Meškove spise, bo vedel, kaj je sveti post — dan pred Božičem. Z njim je združene veliko poezije. Na sveti post spečejo po vseh Halozah po tri poprtnike, ki jih ime­ nujejo p o m i ž j e k e. Ponekod jih napolnijo s suhimi hruškovimi in ja­ bolčnimi krhlji. Na vrh tretjega pomižjeka prilepi gospodinja še manjši kolaček. Razen tega naredi z roko na vsakega križ, preden jih vsadi. Tega dne se vsi postijo do enajstih. Ob enajstih so še vsi tešči. Ob tej uri pa mo­ rajo biti vsi trije pomižjeki že pečeni. Preden zavžijejo kakšna jedila, po­ skusi vsak malo žganja in česna, češ, da mu ne bo postalo slabo. Ko so pomižjeki pečeni, imajo pojedino, obstoječo iz samih postnih jedi. Tedaj načnejo prvi poprtnik. Pojedina mora sestojati iz devetih različnih jedil: Na primer: gobja juha, hruškova juha, suhe kuhane slive in jabolka, repa. krompir, kostanje, fižol, slivova juha in pomižjek. Med jedjo gredo otroci v drvarnico po drva. Vsak hoče zopet biti prvi pri mizi. Tako se vrši včasih prava tekma. Otrok, ki je najprej prinesel drva in bil prvi zopet pri mizi, bo vse drugo leto najurnejši. Na božični večer vzame gospodar posodo z blagoslovljeno vodo ter poškropi vsa poslopja, da bi jih Bog varoval ognja in strele, poškropi polje­ delske sadeže, da bi jih Bog blagoslovil in ne bi trebalo kruha stradati, poškropi živino, da bi jo Bog varoval raznih bolezni. Z njim hodi žena, ki vse pokadi, kar je gospodar poškropil, za njima stopajo otroci — vsi molijo rožni venec. Na mizo postavijo božično drevesce, ki ga lepo okrasijo z različnimi papirnatim cvetlicami, z rdečimi jabolki, pozlačenimi orehi, s pecivom, s svečicami itd. Pod drevesce pa postavijo lepe jaslice, ki so ponos hiše. Nad jaslice obesijo velikega angelja, ki drži bel trak v rokah z napisom: Slava Bogu na višavah. Za podobe na stenah pa zataknejo bršljanovih in smrekovih vejic. Okoli kipov narede lepe papirnate vence. Na smrekove in bršljanove vejice obesijo rdeča jabolka in pozlačene orehe. Ko je vse lepo okrašeno, zapojo božično pesem: »Sveta noč, blažena noč«. — So­ sednji fantje in dekleta pridejo gledat, ker so radovedni, kdo ima lepše okrašeno božično drevesce in lepše jaslice. Ob enajstih gredo vsi k pol­ nočnicam razen gospodinje, ki ostane doma za varuhinjo. Na potu v cerkev svetijo z bakljami ali pa s suhimi smrekovimi treskami. Nekateri mečejo tudi rakete v zrak. Med tem pa gospodinja speče raznih gibanic in včasih tudi purana in pripravi pražena jetra. S temi jedili pogosti one, ki pridejo od polnočnic. Hlapci, ki ostanejo doma, imajo pa med polnočnico največjo silo. Ho­ dijo namreč od skednja do skednja krast seno. Ako konj je to noč več vrst sena, bo drugo leto rejen in mu nobeno seno ne bo škodovalo. Tisti pa, ki so mu na sveti večer krme ukradli, bo imel vse drugo leto mršave konje. Zato zabijejo to noč vrata na skednjih, parnah in hlevih, da jim ne bi kdo ukradel sena ali slame. Tudi vsa vrata na svinjakih zabijejo, da jim co­ prnice ne bi svinj poškodovale. Coprnice imajo namreč na božični večer največjo moč. Na sveti post vse lepo pomijejo in pometejo, da Božič ne naj­ de nič grdega in umazanega v hiši. K polnočnicam nesejo kos kruha in nekaj bučnih koščic. Ko pridejo domov, dobi živina košček kruha, da ostane zdrava. Živino zbude in ji nasujejo po kruhu krme. Koščice shranijo 3 ter jih zmladletka sadijo, da obilno obrode in da imajo na njivah debele tikve. (Budina.) Na sveti post denejo pod mizo verigo, srp, telege in drugo poljsko orodje. K poprtniku pa položijo nož, s katerim ga na dan Sv. Treh kraljev razrežejo, ter ključ, ki ga zatikajo poleti v vrata, kadar grmi, da ne trešči v hišo. Tudi lonec pšeničnih otrobov postavijo k pomižjeku. S tem srpom sekajo po letu megle, ko se približuje nevihta s točo. — (Ha­ loze.) Preden gredo k polnočnicam, odluščijo toliko liikovih lupin, kolikor je ljudi pri hiši ter jih nalože po vrsti na mizo. Za vsakega je zaznamovana ena lupina. V lupine potrosijo soli. Ko se vrnejo od polnočnic, pogledajo lupine. Kjer se je sol raztopila, tisti prihodnje leto umre. — Dekline gredo pred polnočnico v drvjak, si naložijo en naročaj drv ter jih nesejo v ku­ hinjo »pod kumen«. Ko se vrnejo od polnočnic, preštejejo drva. Če so spa- rana, potem se deklina prihodnje leto omoži. (Budina pri Ptuju.) — Med polnočnico od 12.—1. ure je v studencih mesto vode vino. (Budina.) Pa­ stir vreže pred solnčnim vzhodom tri leskove šibe, ki še ne smejo biti leto stare. Z njimi žene živino k potoku napajat. Če to stori, ga živina vse drugo leto ne jezi. Božič, Po polnočnicah gredo vsi domov in se gostijo z jedili, ki jih je gospo­ dinja pripravila. Spat ne gre nihče. Vsi se vsedejo okoli peči in poslušajo starčeve zgodbe o božičnih nočeh. Zjutraj gredo vsi k svitnicam, razen va­ ruha. Po zornicah je doma pripravljenega zopet obilo jela. Sedaj načnejo drugi pomižjek. Tretjega zavijejo v prt in postavijo na mizo, kjer leži do Sv. treh kraljev. Po jedi gredo nekateri k večernicam. Zvečer pa pri vsaki hiši molijo rožni venec. Štefanovo. Na Štefanovo ima vsak fant k službi božji šopek, ki mu ga je dalo dekle. Z blagoslovljeno soljo posolijo meso, ko zakoljejo svinjo. Pravijo, da vsled tega meso ne črvavi. Z njo posolijo tudi tele, ko pride na svet, da ostane zdravo. Blagoslovljeno sol uporabljajo tudi za zdravilo. Janževo. Na Janževo nesejo vino v cerkev blagoslavljat. Z blagoslovljenim vi­ nom zalijejo vse sode, da se vino ne skvari. Vsak ga tudi malo pokusi, da je drugo leto čvrst in močan. Če zboli živina, dobi blagoslovljenega vina na kruh. (Budina pri Ptuju.) Pametva. Na pametvo vstanejo otroci že ob treh zjutraj, vzamejo veliko leskovo ali brezovo šibo ter hodijo od hiše do hiše tepežkat. Za dar dobivljajo de­ narja, jabolk in hrušk. Ker se jih nabere cela tropa, jim ponekod nočejo odpreti, zato pa dolgo razbijajo po vratih, kajti pametva je njihova staro­ davna pravica. Po Halozah hodijo odrasli pozneje na pametvo. Odrasli dobe nekaj vina in kruha, nato pa odidejo drugam. Če so otroci že odrasli, pa vkljub temu hodijo tepežkat, pravijo deklini: »Ti bomo kolovrat dali, da boš predla, pa ne po pametvi hodila.« Deklina si mora namreč do možitve 12 rjuh napresti. Šoli odraslemu fantu, ki še hodi po pametvi, pravijo: »Ti bomo dali sekiro pa macelj.« — 4 Staro leto. Na staro leto napolni gospodinja žrelo v žrmljah, da ne bi novo leto našlo praznih žrmelj. Hišo pometajo trikrat, da bi bila v novem letu čista. Tedaj odpro tudi vse kašte za zrnje, da novo leto prinese božjega blago­ slova v nje. Zvečer hodijo koledniki koledovat. Starih kolednic je malo; imajo že nove. L. 1918 so zložili fantje novo pesem. Ko izpojejo pesem, reče eden izmed fantov: »Ta pesem vam naj bo priporočena k novemu letu in veselo novo leto vam želimo.« Nato gospodar ali gospodinja obdaruje ko­ lednike z denarjem. V vsaki pesmi želijo materi in očetu v dar Jezusa, fantom in dekletom pa čistost in za vzgled Devico Marijo. Zvečer hodi družina zopet kropit in kadit po vseh hramih in na polje ter moli. Novo leto. Na novega leta zjutraj vstane gospodinja na vsezgodaj ter gre na pod­ strešje po jerbas orehov, jabolk in suhih hrušk. To vse izsuje na sredo hiše, tako da povzroči veliko ropota in se skotali po vseh kotih. Otroci se hitro prebude, planejo na tla in pobirajo orehe. To delajo starši zato, ker pravijo: Ako so to jutro otroci nagli, potem bodo vse leto nagli in pridni. Včasih pride kaka deklica iz soseščine, zleze pod mizo ter vošči zdravo in veselo novo leto, da bi imeli v novem letu tristo mecljev pšenice in tudi toliko žita (= rži), sto mecljev koruze, sto pintov olja, koš klobas itd. Za voščilo dobi darilo v denarju. Opoldne jedo pri kosilu še pomižjek, ki jim ga je en del ostalo še od Božiča. Od maše se ljudje podvizajo domu, da bodo potem vse leto nagli. Na novo leto gospodar obračuna z viničarji, delavci in na­ jemniki. Ob tej priliki je poseben običaj v navadi. Sv. trije kralji. Tudi na predvečer Sv. treh kraljev pokadijo in poškropijo vsa po­ slopja, poljedelske pridelke in živino, da bi jih Bog blagoslovil. Na vrata pripnejo tri križe in napišejo letnico ter črke G. M. B. Tudi ta večer hodijo belo oblečeni koledniki pet razne trikraljevske pesmi. Na glavi imajo s pa­ pirjem ovite klobuke (krone). Eden izmed njih pa drži v roki in suče veliko trioglato zvezdo, na kateri je polno lepih slik o božjem Detetu. V zvezdi gori sveča. Če se otroci smejijo, pevce zmotijo, ki morajo vsled tega brez daril osramočeni oditi drugam. Ponekod pa pravijo, da bodo imeli nesrečo v hiši, če se pevci zmotijo. Voščilo kolednikov materi, očetu, fantičem in dekličem, se glasi: Preljubi oče, mati Vi, Fantiči in dekliči vi, Zdaj gremo proč, vam lahko noč, kaj bi Vam darovali? nekaj bi vam mi dali, da mirno bi zaspali Marijo ino Jezusa prelepo rožo čistosti in k Jezusu Zveličarji Tam v betlehemski štali. To so najboljši dari. Veselo gori vstali. Ko pesem izpojejo, reče eden izmed fantov: »To vam pa naj bo pri­ poročeno k Svetim trem kralom.« Ponekod jih povabijo tudi v hišo in jim Ponudijo vina in kruha, drugi jim pa nesejo denarja pred hišo. Na dan Sv. treh kraljev ženske ne smejo šivati, ker bi inače kure dru­ go leto ne nesle jajc. Bršljan in zelenje, ki'so ga na sveti post zataknili za podobe v sobi, morajo pobrati. — 5 Na dan Sv. treh kraljev odtrga gospodar s pomižjeka oni manjši ko­ laček, ki se je na večjem pekel in ga nese v žepu k sv. maši. Ko se vrne domov, ga razreže in razdeli živini, mačku, psu, kuram itd. Ta kruh je do­ bro zdravilo zoper različne živalske bolezni. Opoldne načno tretji po- mižjek. S tem obredom končajo božične praznike. mučeniSki rod. (Pismo iz Italije.) Ob Adriji in Soči živi naša kri. Okrog pol milijona jih je, ki so jim vkovali prostost v suženjske spone. Že dete, ki je komaj stopilo iz ma­ terinega naročja, sprejme verige in jih nosi, dokler ne zdrkne v grob. Za grehe našega svobodnega rodu trpe naši bratje težke vice v suženstvu. Temnozelena Soča poje turobno pesem in motna Vipavščica nosi s seboj grenke solze trpinov, ki prebivajo pod Nanosom. Rod mučenikov trpi in se v trpljenju očiščuje. Siromašen in osirotel je, vse so mu vzeli: šolo, društva in cerkev — le dom mu puščajo, ker je obubožan in zadolžen. Ta bo padel valpetom sam, kot osušeni sad v grabežljivo naročje. Gorje podjarmljenim! . . Prva težka pot. Otroka pošljejo v šolo. Včasih je bila šola za marsikoga prva postaja njegovega križanega pota v življenje. Vendar je našel v šoli drugi dom, ki je bil sicer večkrat uraden, a vendar domač. Šolarčka je pozdravila v znanem materinem jeziku učiteljica — druga mati, duhovnik ga je sprejel z ono ljubeznijo, kot je prvi Duhovnik sprejemal male. Polagoma se je šola otroku prikupila. Tudi na Goriškem gredo otroci v šolo. Njih pot pa je neprestana strma steza muk in bridkosti. V šolski sobi ga sprejme v tujem jeziku učiteljica, ki je privandrala iz vročih krajev kot potujčevalka in težka šiba božja. Otročiči zro preplašeni v njen obraz. Nič je ne razumejo, vse jim je tuje. Ponavljajo tuje besede, pojejo tuje pesmi in dvigajo ročice v pozdrav tujcu, ki jih je vkoval v verige. Celo pri nauku božje ljubavi čujejo tuje izraze, ki ne sežejo v dušo, čeprav so mehki in sladki. Sedem let obiskuje deca šolo in po sedmih letih ne zna ne laščine, ne slovenščine. Italijani hočejo neukih ljudi, ker je najlažje vladati nad zaostalim ljudstvom. Najbolj ne­ strpno čakajo učenci onega dne, ko jim izročijo zadnjo »pagello« (izpriče­ valo). Jezno vržejo od sebe črne čepice in črne srajce, ki so jih morali nositi v »Ballili« in kolnejo dneve, ki so jim zastrupili mladost. So pa ne­ kateri, ki jih opojnost besed in priliznjenost omamita, da postanejo jani­ čarji in se vdinjajo onim, ki jih izrabljajo, dokler jih rabijo. Kar ni skvarila na njih šola, skvari še kasarna. Ni jih veliko, nekaj jih je pa le! Prazni domovi. Veliko mladine v Primorju so rešila prosvetna društva. V preprostih sobah so si uredili svoj vaški dom, kjer je odmevala pesem, molče govorila slovenska knjiga in oživljal na odru naš mali svet. Takoj po vojni so si naši bratje osnovali prosvetno centralo z imenom »Prosvetna zveza«. Po vsej 6