Grosupeljski ^H odmevr 100 let gasilstva v Grosupljem i. 6. 2009 ob 17. uri Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXV - maj - 5 / 200g O kom/čem pišemo? Priloga: stran 35 - Dobitnik Zlatega ključa za NAJOBČANA je Franc Škerlj. ZLATI^ ;{jllč Zadrževalnik Bičje predan namenu 22. aprila, na dan Zemlje, sta »družno« in s simboličnim rezanjem traku župan Janez Lesjak in predsednik občinskega odbora za okolje in prostor Dušan Hočevar, več kot 700 milijonov € vredno investicijo predala svojemu namenu. To dejanje pa naj bi po našem mnenju bilo dober zgled, kako bi lahko marsikatero resnejšo nalogo v občini Grosuplje »spravili pod streho« tudi v prihodnje. Več si lahko preberete na strani 3. - Jože Miklič stran ^ Zupan in delavci občinske uprave M Občine Grosuplje vsem občankam (I w j) in občanom čestitamo ob dnevu \>r državnosti in občinskem prazniku. Sreda, 24. 6., ob 17.00, dvorana Družbenega doma, Občina Grosuplje in ZKD Grosuplje - OBČINSKI PRAZNIK s slavnostno sejo. - Vljudno vabljeni! Delovni čas za stranke od ponedeljka do petka od 7. do 9, ure in od 14. dffiB. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. ^J^fžlMM M rovmržgu figrate&WSB) m » M ém (M MODELI KOČE 2009 ¿i^^ffl g.« . Vasa zvesta znanka I ' VINSKA KLET TROST + na Obrtniški 2 v Grosupljem |L (NASPROTI TRŽMCE) VAS VABI HA ! MUKO PRODAJNO AKCIJO VINA CHARDONNAl M® ®R|I|D()\\\Y\ Na naraven način V Pekarni Grosuplje, Mercatorjevi domači pekarni, pripravljajo vse več vrst kruha brez aditivov in pri tem marsikdaj orjejo ledino. v Barbara Stiglic, vodja službe za kontrolo in razvoj, je prava sogovornica za pomenek o pripravi in izboru kruha brez tako imenovanih E-jev, pa tudi o številnih krušnih zanimivostih in novostih. Tudipriljubljene hlebce Krjavelj, SosedinMalnar pripravljajo brezaditivov. IzMercatorjeve Pekarne Grosupljeprihaja vse več vrst kruha brez aditivov. Zakaj in za katere vrste kruha pravzapravgre? Ko se odločamo za razvoj novih izdelkov, upoštevamo tako želje naših kupcev kot sodobne trende v pekarstvu in prehrani. Aditivi so med potrošniki vse manj zaželeni, zato imamo že celo paleto izdelkov, ki so povsem brez E-jev, kot jim tudi pravimo. Brez njih pripravljamo naše priljubljene hlebce: Krjavlja, Soseda, Malnarja, Dolenca, Korošca in Rženi hlebček Mercator, pa tudi Bobole, Italijansko pecivo, Ta boljše drob-tine, Moj zrnati kruhek in Moj pirin kruhek. Seznam je že kar dolg, kar pomeni, da želimo v Mercatorju zares prisluhniti kupcem, v Pekarni Grosuplje pa se tudi nismo nikoli branili zahtevnih izzivov. Katere soposebnostipostopka priprave kruha na ta način, brez aditivov? Pri zasnovi teh izdelkov se, ob pomoči sodobne tehnologije, z velikim veseljem vračamo k starim, preizkušenim dolgim postopkom priprave testa. Stremimo k uporabi zdravih „ sestavin, ki jih tudi sistema-| tsko preverjamo in nadzoru-I jemo. Kot prvi v Sloveniji 1 uporabljamo fermentorje za | pripravo naravnega kislega I testa. To starodavno sredstvo za vzhajanje omogoča izdelavo kruha najvišje kakovosti in brez aditivov. Kislo testo daje kruhu sočnost, aromo in daljšo obstojnost, doseženo na naraven način. Boste kupcemponudili še kak nov izdelek brez aditivov? Zagotovo. Odziv je dober in res smo zadovoljni, da po teh izdelkih kupci vse pogosteje povprašujejo. To je dokaz, da smo na pravi razvojni poti. Zdaj pripravljamo nov polnozrnati kruh, spet brez aditivov. Kaj trenutno ustvarjate v razvojnem oddelku?Kdo sode-lujepri testiranju izdelkov in kdajjihpošljete na trg? Letos se posvečamo predvsem razvoju novih vrst kruha, v katere želimo vnesti značilnosti štirih letnih časov. Pomladni kruh s pehtranom ste že lahko spoznali, zdaj pripravljamo poletni kruh, kiboz vonjem in okusom priklical poletje. Pri testiranju vsakega izdelka sodelujejo strokovnjaki Pekarne Grosuplje in Mercatorja. Opravimo organoleptično analizo, s katero preverimo izgled, lastnosti sredice in skorje, ter vonj in okus kruha, preverjanja pa opravimo tudi med kupci. Z uvedbo izdelka v proizvodnjo se razvoj zaključi, za kakovost pa skrbimo tudi potem, ko je novi kruh že na Mercatorjevih prodajnih policah. BarbaraŠtiglic, univ. dipl. ing. živilsketehnologije, vodjaslužbezakontroloin razvoj v sektorju Proizvodnja Poslovnega sistema Mercator. 60 let S Mercator & ^Pekarna smešne filmčke na temo »go green«, super smo sodelovali tudi z Društvom tabornikov rodu Louis Adamič (pokazali so cel kup taborniških veščin in navdušili vse zbrane s svojo zagnanostjo in spretnostjo), z vlakom smo jih peljali v Ljubljano, kjer smo jim pripravili pravi treasure hunt (lov na zaklad), tako da so sami na zanimiv in interaktiven način spoznavali našo prestolnico (posebna zahvala tudi Elektru Ljubljana, kjer so nam pripravili super prezentacijo o njihovem poslanstvu, delu in energiji ter nam dali okusno popotnico za nadaljnje potepanje po centru) in končno, v soboto, 16. Maja, smo tudi mi pripravili naš večer s podelitviijo Youth pass diplom za vse udeležence, z ogledom najbolj zabavnih filmčkov, ki smo jih sami posneli, z govorom župana Janeza Lesjaka in seveda z dobro jedačo in pijačo, nakar smo vse odpeljali v Študentski klub GROŠ, kjer smo še zadnjič skupaj zaplesali in se pozabavali. Organizirati mednarodno izmenjavo ni mačji kašelj. Vsi sodelujoči smo s tem projektom dobili tako dragocene izkušnje, ki ti jih ne more dati nobena šola. Naučili smo se biti potrpežljivi, tolerantni, pripravljeni pomagati 24 ur na dan, znati poslušati, biti dosledni, včasih tudi strogi in še glavno - s pozitivno energijoindobrovoljosprejemativsedogajanje in vse ljudi! Ko enkrat vidiš 24 ljudi iz tujine pri kosilu, kako vsi pomagajo pospraviti, kako se smejijo kakšnim jezikovnim preprekam, s kakšnim žarom v očeh pričakujejo naslednji dan, novo dogajanje, kako si želijo ostati, še sodelovati... se nasmehneš do ušes in takrat veš, kako dobro delo si naredil. V imenu organizatorja Študentskega kluba GROŠ se zahvaljujemo vsem sodelujočim: slovenski ekipi (Urošu, Darji, Lari, Luku, Sandiju, Mateju, Goranu...), vsem staršem za posojene kuhinjske pripomočke in domače dobrote, vsem na Boštanju (Tini Mikuš, Miši Pintarič, g. Kramplju, g. Bartolu, zaposlenim v Baru Boštanj in drugim), gostilni Vodičar za vsa slastna kosila in večerje, Pekarni Grosupljezadnevnosvežkruh,pivovarniAnton za popestritev našega piknika z domačim pivom, pa Mesarstvu Blatnik, Mlekarni Celeia in bio produktom iz mlekarne Kele-Kele, z zeliščnimi čaji nas je izdatno založila Kmetija Plavica, en velik HVALA še Društvu podeželjskih žena Sončnica Grosuplje, ki je poskrbelo za polne mize dobrot na zaključni prireditvi in nenazadnje hvala tudi Občini za podporo in vremenu za sonce. Bodimo vsi skupaj eko, »GO GREEN«, oziroma bodimo zeleni, skrbimo za našo ljubo zemljo, naj vsak spremeni le nekaj stvari pri sebi, pa bo mozaik skrbi za okolje polnejši in močnejši. SKRB ZA OKOLJE - SKRB ZA ŽIVLJENJE NE POZNATA MEJA! Tretji petek v aprilu smo se v prostorih študentskega kluba GROŠ na Industrijski cesti 1G v Grosupljem zbrali ustanovni člani kluba. To je bila za vse nas lepa priložnost, da se po vsaj petih letih ponovno srečamo in obudimo spomin na dogodke izpred desetih let ter spoznamo novo generacijo mladih Grosupeljčanov, ki sedaj vodi program kluba. Novi upravni odbor nas namreč še vedno obvešča o dogajanju v klubu tako na odlični internetni strani www.klub-gros.com kot v stilsko zanimivem in vsebinsko zelo bogatem Dogajalniku, klubskem mesečnem tiskanem informatorju. Prvotna trema in nemir (vsaj 5 let brez pravih stikov je kar dolga doba) sta kmalu minila in pogovor je hitro nanesel na začetne čase Groša: ustanovni sestanek lepega aprilskega večera 1999 v Pupi, sestanki ob pomfriju in sadnemu soku v Krpanu, nabiranje članov, statutarne in finančne težave, občni zbor v nekdanjem Družbenem domu, prvi kvalitetni projekti, ureditev prvih prostorov kluba Groš na Taborski cesti, časopis Š itd. Že kmalu po ustanovitvi (v letih 2000-2001) se je GROŠ izkazal kot izrazit novum v našem kraju in kot socialna sredina, v kateri lahko študentska populacija uporablja svoje izkušnje in uresničuje svoje ideje. Sam sem tako v klub prinesel znanje iz petletnega dela na domači mladinski sceni ter triletno ŠOU-ovsko parlamentarno in vladno izkušnjo, drugi ustanovni člani pa znanje in izkušnje s področij prava, ekonomije, podjetništva, računalniško-tehničnih in gostinskih vedenj, znanja s področja humanistike pa tudi biologije, farmacije itn. Posledica so bili odlični projekti s področij kulture, športa, naravovarstva, sociale, ki so združevali in bogatili veliko število ljudi in ki so še sedaj v spominu številnih Grosupeljčanov. Po nekaj letih trdega dela se je ustanovna generacija poslovila in delo prepustila mlajšim članom. Nova ekipa pod vodstvom Gregorja Steklačiča je imela pred seboj enkraten in zelo zahteven izziv, ki ga je odlično uresničila: dobesedno iz nič je postavila in opremila sedanji prostor na Industrijski cesti, ki je eden najboljših klubskih prostorov v Sloveniji in ponuja izjemne možnosti za organizacijo mnogovrstnih študentskih projektov. Le-teh v GROŠ-u ne manjka: v vsakomesečnem že omenjenem Dogajalniku je na voljo med deset in petnajst kvalitetnih organiziranih dogodkov, ki pestrijo življenje študentov v Grosupljem. Ustanoviteljismosestrinjali,dajeprojektGROŠ - klub grosupeljskih študentov do sedaj uspel nad pričakovanji, da je deset let uspešnega delovanja zaznamovalo Grosupeljčane, ki so klub kljub začetnemu nasprotovanju nekaterih znanih posameznikov sprejeli za svojega in da je tovrstna profilacija študentske populacije nujna za prepoznavnost in sploh identiteto našega mladega hitro razvijajočega se mesta. Prišli pa smo tudi do spoznanja, da ima današnja študentska generacija nekaj, česar naša generacija ustanoviteljev pred desetimi leti ni imela, namreč odprt evropski prostor oz. bivanje znotraj družine evropskih narodov, kar pomeni ne samo odprtost meja, ampak tudi pretok idej, podprt z boljšo tehnologijo in medijsko pokritostjo, ki omogoča nove kvalitetne projekte. V aprilu 2009 je bila to npr. GROŠ-eva solidarnostna akcija zbiranja rabljenih igrač za makedonske otroke, poletna akcija pa bo mednarodna izmenjava študentov iz cele Evrope, ki se bodo udeležili študijskih projektov v Grosupljem. Naj slednje še enkrat ponovim: v naš kraj (sedaj mesto) z zgodovino, v katerem se center imenuje Stranska vas, glavna naselja Mrzle njive, Pod gozdom in Brinje, stranski zaselki pa Spodnje Blato, Gatina in Brezje, bodo prišli študentje iz številnih držav Evrope na študijsko izmenjavo. Očitno je, da bo to nov mejnik v zgodovini našega mladega mesta ter lep izziv na poti iz nekdanje ruralnosti v mlado in živahno urbanost. Upam, da bomo o tem dogodku lahko brali. Petkovo druženje ustanovnih članov se je končalo z glasbenim koncertom mladih glasbenih ustvarjalcev. Veseli smo bili, da smo se srečali, pogrešali smo nekaj ustanovnih članov in članic, ki niso uspeli priti bodisi zaradi družinskih ali delovnih obveznosti tako doma kot v tujini. Srečanje smo sklenili z željo, da naj GROŠ še dolgo, dobro in prepoznavno deluje, da naj bo prostor za dobre ideje, ki nimajo omejitev ne pri zasnovi in danes tudi ne pri realizaciji, da naj misli tudi lokalno dovolj široko (je namreč klub študentov občin Grosuplje,Dobrepolje in Ivančna Gorica) in da naj bo še naprej prostor, v katerega bo vsak tako sedanji kot nekdanji član-študent rad zahajal. Sam se kljub številnim delovnim in drugim obveznostim rad vračam tja. Andrej Štrus 16 društva, klubi, zveze Grosupeljski odmevi maj -5 / 2009 Taborniška prisega v Županovi jami V sredini aprila je skupina tabornikov iz Rodu Beli Sokol iz Ljubljane obiskala Županovo jamo, tokrat s prav posebnim, slovesnim namenom. Vsako leto imamo taborniško prisego za vse nove člane in člane, ki prestopajo v novo starostno vejo, ter obnovo taborniške zaobljube za ostale člane, ki se te akcije udeležijo. Taborniška prisega je nekaj posebnega, saj s tem potrdiš, da boš pridobival nova znanja, spretnosti in izkušnje, da boš delal dobra in plemenita dela, skrbel zase, za svoj napredek in razvoj, za druge ljudi in naravo, torej, da boš izvajal taborniške zakone in se po njih ravnal. Da je lahko taka prisega oziroma zaobljuba še bolj svečana in slavnostna, jo je primerno organizirati na takem kraju, ki že sam po sebi nudi veličastne občutke. Zato smo ta pomemben dogodek že nekajkrat organizirali v raznih jamah, tokrat smo se zaradi možnosti videti in izvedeti kaj novega o naši deželi, odločili za Županovo jamo pri Grosupljem. Bilo je zelo lepo, vodiča sta bila nadvse prijetna, povedala sta veliko zanimivih podatkov in nam omogočila, da nam je bil ogled te izredno lepe jame res v pravi užitek. Jama nam je bila res zelo všeč, prisega (opravili smo jo v Permetovi dvorani) pa je bila zelo slavnostna in bo vsem ostala v lepem spominu. Potem smo si ogledali še tabor Cerovo, jezera in razstavo na Radenskem polju ter del arheološke poti na Magdalenski gori. Vodiča, ki ju smo ju imeli za te ostale oglede, sta se vživela v krog svojih poslušalcev, tako so bili nadvse zadovoljni naši mlajši taborniki s svojo vodičko, od katere so veliko izvedeli, kot tudi starejši, ki jim je vodič podal ogromno turističnih in zgodovinskih podatkov na tako zabaven in prijeten način, da ga je bilo prav veselje poslušati. Dva polna avtobusa tabornikov iz Ljubljane sta doživela precej aktivno, pestro in nadvse zanimivo soboto. Prisega je bila res nekaj posebnega, vodiči ter lepota jame in znamenitosti kraja pa so nam omogočili, da smo se vsi imeli zelo lepo, res veliko več kot le zelo dobro. Slovenija je lepa, taborniki pa smo zakon. Taborniki iz rodu Beli sokol Ljubljana Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje slavi 50 let delovanja Naše turistično društvo, ustanovljeno leta 1959. kot Zavod Taborska jama, praznuje letos 50 let delovanja. Ustanovila ga je občina, da bi zopet obudili turistični obisk v jami. Pravzaprav pa je naše društvo staro 72 let. Pravi začetki segajo v daljnje leto 1927, ko je bil prvi občni zbor Društva za ureditev podzemeljskih jam v Ponovi vasi. V jamo so vabili z reklamnimi lističi: »V času propagiranja prirodnih lepot naše Dolenjske se Vas dovoljujemo opozoriti na čudovito ŽUPANA PERMETA JAMO na Taboru pri Grosupljem ... Ogled jame je oblastveno dovoljen in društvo, ki jamo oskrbuje po svojim močeh, skrbi za čim boljšo urejenost jame in zadovoljnost gostov.« Tako se je začel v naših krajih tujski promet, kot so tedaj rekli. Prvo društvo je vodil sam odkritelj jame Josip Perme, po vojni pa, ko so obnovili delovanje turističnega društva, so se na tem mestu zvrstili kot predsedniki pokojni Janez Lesjak st., Julijana Eršte in Miro Vreg, zadnjega pa je nasledil Dajman Viršek, ki je ob otvoritvi razstave orisal delo društva danes. Društvo je skozi zgodovino zamenjalo več imen: Društvo za ureditev podzemeljskih jam v Ponovi vasi, Zavod Taborska jama, Turistično in olepševalno društvo Grosuplje, Turistično društvo Grosuplje, Turistično društvo Županova jama, leta 2001 pa smo dodali še okoljsko vsebino. Tedaj se je društvu pridružil naravovarstvenik Stane Peterlin. Po jami je skoraj 50 let vodil naš »jamski kralj« Franc Kanduč. Znan je bil tudi po klenkanju na kapnike. Nikoli ni imel treme in tudi nikoli se mu ni nič hudega zgodilo v jami in še vedno je trdna korenina. Povedati zna marsikakšno smešno prigodo, kot je tista o angleških županih, ki so prišli na vinski sejem v Ljubljano, pa so jih peljali še v takrat Taborsko jamo. Gledali so, kako je vodič zaklenil za njimi velika vrata ob vhodu in ko so se vrnili, jih je spet odklenil. Eden med njimi je pripomnil: »Zdaj bi morali zagroziti, da boste vse zaklenili v jamo, in potem pobrati vstopnino. Vsi bi vam plačali, kolikor bi rekli!« V društvu smo ustanovili TIC. Turistično informacijski center je bil ideja Marije Kralj. Ljudem, ki so jo spraševali, kje bo kakšna prireditev, kje je možno prenočiti, kje imeti piknik ipd., ni mogla kar naprej odgovarjati z 'ne vem'. Domačo številko je povezala z društveno telefonsko številko in sprejemala ter dajala informacije 24 ur na dan 365 dni v letu. Za društvo je to njeno delo prevzela Biserka Jakopin. Turistično društvo je organiziralo polharske veselice, pevske nastope v jami, obeležilo je večje obletnice društvenega dela, prireditve v Grosupljem in sosednjih krajih. Najdlje se drži Zlata jesen, ki bo letos že 16. po vrsti. Izdali smo tudi dve knjigi o jami in dve o delovanju društva. Ob letošnji obletnici pa smo se odločili za razstavo v domoznanski sobi Mestne knjižnice Grosuplje. Na mizah smo razstavili prve načrte jame, prve objave v časopisih, v vitrine smo dodali tudi prvo vpisno knjigo, v katero je leta 1927 narisal kapnike slikar Božidar Jakac ob svojem prvem obisku v jami. Društvo se že dlje časa povezuje z Jamarskim klubom Železničar iz Ljubljane. Kar pet jamarjev je počastilo naš jubilej, prinesli pa so tudi nekaj jamarske opreme, ki smo jo razstavili. Jamar Igor Perpar se je spomnil, kako so odkrili v pokončnem rovu na koncu zadnje dvorane novo votlino, ki so jo po njem poimenovali Igorjeva dvorana. Za obiskovalce še ni dostopna. Na otvoritveni slovesnosti je vse navzoče pozdravila direktorica knjižnice Roža Kek. Brez Županove jame si naših krajev ne moremo zamisliti. Skrivnostni svet podzemlja že dolgo privablja ljudi in prostovoljci v turističnem društvu skrbijo, da je jama urejena in pripravljena sprejeti goste, je povedala v svojem nagovoru. V kulturnem programu so sodelovali mladi pianist Timotej Gruden, ki je pod mentorstvom profesorice Eve Sotelšek zaigral ameriško skladbo ter otroci iz vrtca Kekec. Vzgojiteljici Nevenka Kocijančič in Jožica Koleša sta naučili otroke, oblečene v lepe noše, zaplesati na pesem Ob bistrem potoku je mlin in zapeli so Sijaj, sijaj sončece. Direktor Glasbene šole Grosuplje Dean Zavašnik pa je na klavirju spremljal sina Lana Zavašnika, ki je zaigral na trobento venček narodnih. Na nastop ga je pripravil mentor profesor Vladimir Škrlec. Vsi prisotni smo si ogledali še razstavo v domoznanski sobi in poklepetali z jamarji Jamrskega kluba Železničar. Razstava bo v Mestni knjižnici Grosuplje odprta do 15. junija. Marija Samec maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura 17 Ženski akti in Za prgišče ljubezni ali likovno-literarni večer v Mestni knjižnici Grosuplje Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, četrtek, 7. maja 2009, ob 18. uri. Likovna skupina Paleta Kulturnega društva Teater Grosuplje vsako leto z mentorico Sandi Zalar priredi tematsko razstavo v naši knjižnici. Letos so se malo izzivalno odločili za ženski akt. V uvodnem nagovoru je direktorica knjižnice Roža Kek poudarila, da je vesela lepih slik in razstav, ki jih knjižnica skupaj z Univerzo za tretje življenjsko obdobje organizira vsako leto ob zaključku šolskega leta. Na otvoritvi so se predstavile tri umetnosti: glasbena, pesniška in likovna. Lepota prihaja od znotraj, iz srca in je odraz vsakega posameznika, ki to gleda, posluša in ocenjuje. Mentorica, profesorica likovne vzgoje in tudi pesnica Sandi Zalar, je vsestranska umetnica. Pisala je knjige za otroke in odrasle, ilustrirala šolske učbenike in počela še marsikaj zanimivega, vedno nemirna v iskanju novega izraza. Najprej se nam je predstavila kot avtorica 16 pesmi z naslovom Za prgišče ljubezni, poetičnih premišljevanj o odnosu med moškim in žensko, knjigo pa je tudi sama ilustrirala s črno-belimi ilustracijami. Moški in ženska se zbližujeta in oddaljujeta, delujeta harmonično in razglašeno, včasih se slišita, včasih govorita drug mimo drugega, se iščeta in razhajata, kot da včasih ne bi zmogla ali ne znala najti skupne poti. Predstavila se nam je kot mentorica. S skupino Paleta se druži že pet let, nekateri so se pridružili pred tremi leti, letos pa tudi dva moška. Spraševali so se, kaj sme umetnik narediti in kaj ne. Kaj bodo pa ljudje rekli? Tako razmišljanje so presegli z ženskimi akti. Umetnost je igra. Cilj je, da se veseliš, iščeš, raziskuješ. To so trenutki, ki jih je lepo s kom deliti. Glasbeni gost tega večera je bil gospod Miloš Genorio, tenorist Ribniškega okteta, ki je ta večer nastopil skupaj s harmonikarjem Janezom Goršičem. Z zvonkim tenorjem, za katerega je bila včasih Koščakova soba kar premajhna, je zapel ljudski Vsi so prihajali in Bom pa zlezel na češnjo in italijansko Kako so lepi taki sončni dnevi. Slikarke, ki že pet let ustvarjajo v skupini Paleta, so naslikale akte (po abecedi): Dora Adamič, Marina Bertoncelj, Marija Biček, Marjana Kobe, Slavka Lisec, Minka Matjažič, Mirjam Mazaj, Alenka Rožac, Jožica Škufca in predsednica Zora Triler. Tiste, ki so se skupini pridružile dve leti kasneje, so izdelali ženske akte v linorezu (po abecedi): Jožica Čož, Rozi Fortuna, Cvetka Lavrič, Ida Mihelčič, Metoda Selišnik, Mikica Suhi Murvai, Branka Šinkovec, Štefka Zajec in Darinka Zaletelj. Moška člana skupine Paleta pa sta Andrej Grm in Vital Žitnik. Razstava je odprta v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje do konca maja. Marija Samec Dolina mlinov - Št. Jurij, Udje in Rogatec V vasi Št. Jurij pri šoli zapeljemo desno, pot nas vodi do zaselka Goričica in od tu se nam pogled razprostira v dolino mlinov, kjer jih je v preteklosti delovalo kar šest. To so: Galetov mlin (Št. Jurij), Jožetov mlin (Udje), Patašucev mlin (Udje), Andolškov - Bohov mlin (Sp. Rogatec), Jamnikov - Malnarjev mlin (Sp. Rogatec) in Trznarjev mlin (Udje). Čudovito naravo na tem območju polepšajo tudi številni ribniki. Andolškov - Bohov mlin Najbolj je ostal do današnjih dni ohranjen Andolškov - Bohov mlin. Mlinsko kolo je tu neutrudno poganjalo več kot 60 let, pridne roke so sprejemale žito iz rok domačinov ter tudi od ljudi iz bolj oddaljenih krajev. Voda je poganjala dva mlinska kolesa, ki sta mlela žito. Bel kamen je mlel pšenico, ajdo in koruzo, črn kamen pa je mlel ječmen, oves, koruzo, rž - skratka krmo za živali. Mlin je deloval vse do leta 1995 in bi morebiti deloval še dalj, če bi se našel mojster, ki bi ga znal popraviti. Notranjost mlina je še v celoti lepo ohranjena, zunanjost pa krasi eno mlinsko kolo in korito. Mlin privablja številne obiskovalce, ki se odpravijo na sprehod v našo dolino mlinov. Tanja Kadunc, foto - Tone Podržaj Otroci iz vrtca Kekec so postali iKlustratorji Otroci iz skupine Soviče iz vrtca Kekec so obiskali pesnico gospo Karolino Zakrajšek na njenem domu, ki je v bližini vrtca Kekec. Pesnica nas je lepo sprejela in nam pokazala knjige s svojimi pesmimi. Povedala nam je, da je zopet napisala nekaj pesmi za otroke. Izrazila je željo, da v vrtcu prebiramo njene pesmi in jih ilustriramo. V kratkem namreč želi naša grosupeljska pesnica izdati novo knjigo s pesmimi za otroke. Obljubili smo ji, da bomo izpolnili njeno željo. Povezali smo se s starejšimi otroki -s skupino Muce iz vrtca Kekec. Vzgojiteljice smo otrokom pesmice večkrat prebrale, otroci pa so risali po doživetju. Nekatere pesmi so otroci želeli poslušati vedno znova in znova, saj so jim bile zelo všeč. V marcu smo vsi skupaj zopet obiskali gospo Zakrajšek. Prinesli smo ji risbice, ki so nastale po prebiranju njenih pesmi. Srečanje s pesnico je bilo za vse zelo prijetno doživetje, saj iz nje veje toplina in ljubezen do otrok in poezije. Pesnico smo nato povabili tudi medse, v naš vrtec Kekec. Njen obisk pričakujemo v toplih pomladnih dneh. Ob tej priliki se otroci in vzgojiteljice »naši« pesnici najlepše zahvaljujemo, da nam je dovolila vstopiti v svoj dom in svet njene duhovne ustvarjalnosti. Želimo ji še veliko zdravja in ustvarjalnega zanosa. Za skupini Sovice in Muce vzgojiteljici Vida Kastelic in Jožica Omahen med ljudmi Grosupeljski odmevi maj -5 / 2009 90 let Šormove mame in blagoslov kapelice V nedeljo, 3. maja 2009, se je zbrala množica več kot 150 sorodnikov in prijateljev v Studencih pri Dobjem, da bi proslavila 90. rojstni dan Šormove mame, Jožefe Škrjanc, in blagoslovila novo in posebno Marijino kapelico. Le-ta je narejena v vrhu hrasta - orjaka, ki so mu, da bi dlje trajal, dodali streho. Kip Marije, ki so ga prinesli z Medžugorja, pa je postavljen v manjšo vitrino v tem orjaku. Jože Miklič Obred blagoslova kapelice je v prisotnosti grosupeljskega župnika in dekana Janeza Šketa opravil Jože Kastelic, ki je na koncu povedal, da sta s sinom Šormove mame, Jožetom Škrjancem, služila skupaj nekdanjo jugoslovansko vojsko in od takrat postala nerazdružna in dobra prijatelja. Lepa kapelica govori, da živi med nami božji svet - troedini Bog, Marija, sv. Jožef ter drugi svetniki in angeli. Govori tudi o tem, da ima vsak med nami razum, vest, svobodno voljo. Vsega tega ne moremo pokazati, a vemo, da imamo. Z vsem tem se skozi življenje pripravljamo za večno življenje. Sporočilo kapelice zunanjemu svetu pa govori tudi o tem, da tukaj še vedno živijo verni ljudje, ki imajo Boga radi in zaupajo vanj. Vsak, ki bo prišel na ta kraj, ga bo kapelica spominjala na kraj milosti in zaupanja, saj je vedno Bog z nami. Ko bomo sklenili naše zemeljsko romanje, se bomo pridružili svojim najbližjim, za katere bomo večkrat v življenju molili. Tam je tudi že Šormov ata, ki je sklenil pot pred leti. Njegova vera je bila močna. Rad je povedal, da je tudi med drugo svetovno vojno nosil podobico v denarnici, ki ga je najmanj dvakrat zagotovo rešila gotove smrti. Dejal je: »Denarnico sem nekajkrat v življenju menjal, podobica pa ostaja vedno ista.« G. Kastelic je nato voščil tudi Šormovi mami, da bi še vrsto let uživala srečo med svojimi sinovi, vnuki, snahami in ostalim sorodstvom in ji ob tej priložnosti podaril molitvenik »z velikimi puštabi« za starejše. Željam za lepo življenje še naprej se je pridružil tudi župnik Janez Šket in mami zaželel, da bi dočakala še deseti križ. »Potem bo zelo enostavno naprej,« je dejal. Zbrani so se nato posedli na bližnjem športnem igrišču, kjer so domači vse pogostili pod velikim šotorom, fantje iz ansambla Gamsi pa so poskrbeli za dobro domačo glasbo in ples. Življenje Šormove mame pa ni bilo lahko. Začelo se je v majhnem mlinu ob Krki v vasi Veliko Globoko, katerega sliko so ji ob tej priložnosti podarili. Pisala se je Travnik. Pri hiši se je reklo pri Kramparju. V njeni družini se je rodilo sedem deklet in en fant. Zdaj je živa samo še ona. V šolo je hodila na Krko, potem v Zagradec, prav tako tudi v cerkev. Ko je bila stara dve leti, ji je umrla mama. Zato sta skupaj s sestro še kot otroka odšli za dekli, najprej na Šumberk. Nato sta prišli k Šormovim v Malo Staro vas. Tu se je pozneje Pepca spoznala z očetom. Rodili so se jim štirje sinovi, Janez, Jože, Mirko in Srečo. (S Srečom sva bila sošolca v grosupeljski osnovni šoli.) Prve tri poznamo kot profesionalne voznike različnih prevoznih sredstev, najmlajši Srečo pa je ostal doma na kmetiji skupaj s svojo družino in mamo. Ko mamo vprašam po receptu za dolgo življenje, pravi, da je med vsemi v družini najbolj delala, zato je tudi najdlje na svetu. V Mali Stari vasi imajo okoli 8 ha obdelovalne zemlje in precej več gozda, ki ga je v glavnem kupil oče potem, ko sta že bila poročena. Na Studencih je bil nekoč mlin, v katerem so v glavnem mleli bolj zase. Večkrat je bila tudi sama doma. Moža so na primer poklicali na šestmesečne orožne vaje, ko se je šlo za Trst, sin Jože pa je ravno takrat šel k prvemu svetemu obhajilu. Pozneje je bil oče prav tako precej z doma, ker je fural s konji drva, božične smrekce in drug les proti Ljubljani in v druge kraje. Zato se je doma lotila vseh del, pomagali pa so ji tudi že odraščajoči otroci. Jedli so domačo hrano, vodo pili iz vodnjaka, hladilnikov ni bilo, proti prehladu pa so spili kakšno domače žganje ... Bilo je tudi kar precej lepih in srečnih trenutkov. Med njimi našteje, ko je spoznala svojega moža, pa tudi ko so se rodili vnuki, pravnuki ... O drugih se samo nasmehne in ostane previdno skrivnostna. Zdaj jo noge ne ubogajo, pa tudi pozabila je že marsikaj. Želimo ji, da ji čez deset let (če ne prej) pridemo spet voščit! iNa blagoslovu kapelice in praznovanju 90. rojstnega dne se je zbrala velika množica. maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi klubi, društva, zveze, gasilci Blagoslov svetega Florjana Po osamosvojitvi in vzpostavitvi demokratičnih razmerij v družbi so se postopoma spet uveljavili stari običaji, med drugim tudi Florjanov blagoslov gasilcev. Tri gasilska društva z našega območja, Šentjurje, Ponova vas in Škocjan, so za to leto slovesnost opravili v Škocjanu, 3. maja 2009; to je dan prej, preden je krščanski dobrotnik uradno godoval. Osrednji del svečanosti je bila maša z ustreznim nagovorom in drugimi sestavinami obredja. Hkrati je bila Florjanova maša namenjena tudi spominu na pokojnega Antona Ponikvarja in na druge gasilce, ki jih ni več med nami. Na koncu so se »modri« možje in žene pred cerkvijo postavili v vrsto in prejeli božji blagoslov. Tega so bili deležni tudi gasilski pripomočki, postavljeni na ogled na prizorišču. Okoli sto varuhov in varuhinj našega imetja je na koncu poleg božjega prejelo še zemeljski blagoslov v obliki okrepčila. Tako bodo pripravljeni vsak hip prihiteti na -Si» pomoč, saj so vsi nepomirljivi preganjalci ognja in žeje. Svečanosti so se udeležili tudi gostje iz občinskega zamejstva: iz Radohove vasi, s Turjaka in iz Ponikev. Enako kot z gasilci iz domače občine gojijo škocjanski gasilci tudi z njimi prijateljske odnose. LS Zelene patrulje Konjeniškega kluba Grosuplje, tudi letos, kot že veliko let, nadaljujejo s tradicijo skrbi za čisto okolje. Konjeniški klub Grosuplje je na pobudo predsednika, gospoda Alojza Potočnika, leta 2004 ustanovil Zelene patrulje. Od takrat z vsakoletnimi akcijami, ki se jih bolj ali manj številno udeležijo člani kluba in naša mladina, očistijo delček naše lepe narave in odstranijo številne med letom odvržene predmete. Zbrali smo se 9. maja v prekrasnem sončnem jutru pri Ponovi vasi, da bi očistili del poti proti Grosupljemu. Prijetna makadamska pot, umaknjena od mestnega prometa, kot nalašč za sprehode ali kolesarjenje, obdana z zelenjem, nas je vodila proti Grosupljemu. Kaj pa predmeti, odvrženi v naravo? Mokra pomlad je pomagala, da je zelenje že bujno pognalo, visoka trava pa je že dobro skrila odvržene plastenke, pločevinke, avtomobilske plašče in še in še. Začeli smo z optimizmom, po prvih korakih se nam je zdelo, da je odpadkov letos mogoče manj kot pretekla leta: torej zgledi, vzgoja, vsakoletne akcije, skrb za ohranjanje čistega okolja le delujejo. Pogled v potoček ob cesti in veliko odvrženih avtomobilskih plaščev v potočku pa kaže, da je poslanstvo Zelenih patrulj še kako potrebno in koristno. Še bo potrebno delati, izobraževati, pripovedovati. Pa saj tudi smo, naši malčki, ki so pridno pobirali odpadke, se že učijo z nami. Zgledi vlečejo, pogled na čisto naravo v bleščečem majskem jutru in v veselem vzdušju je prav gotovo dogodek, ki si ga bomo vsi udeleženci letošnje akcije zapomnili. Za Konjeniški Klub Grosuplje Alenka Košak 20 za zgodovino Grosupeljski odmevi maj -5 / 2009 Slivniški gasilci z novim vozilom V soboto, 23. maja 2009, se je zbrala večina gasilskih društev z Gasilske zveze Grosuplje s prapori, da bi prisostvovala prevzemu novega gasilskega vozila Citroen Jumper. Med gosti pa so bili župan Janez Lesjak, grosupeljski župnik in dekan Janez Šket, poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc in predsednik Krajevne skupnosti Spodnja Slivnica Alojz Bavdek. Jože Miklič Na začetku povorke - pred novim vozilom konjeniki z zastavami, takoj za njimi pa federvoziček s staro brizgalno. Mladi predsednik društva Marko Mehle pri slavnostnem govoru. Slovesnost se je začela s povorko iz srede vasi na prireditveni prostor za gasilskim domom. Po predaji raporta so nato krenili s povorko. Na začetku so konjeniki nosili zastave, sledilo je vozilo federvoziček z narodnima nošama in staro gasilsko brizgalno, nato narodne noše iz folklorne skupine Račna, nato Godba Dobrepolje, potem gasilski znak, ki sta ga nosila dva mlada gasilca, sledilo je 17 praporov, nato gasilke, gasilci, za njimi pa gasilska vozila. »Za Slivničane je to velika prireditev« je uvodoma ob pozdravu povedal mladi predsednik Marko Mehle. Lani, ko so oglaševali svojo veselico po okolici, jih je staro vozilo kar dvakrat pustilo na cedilu. Novo vozilo je opremljeno po predpisih, ki jih določajo pravila Gasilske zveze Slovenije. Namenjeno je prevozu moštva in opreme, hkrati pa vleče tudi lahki priklopnik, ki je opremljen z opremo za trodelni napad, večjim številom hidrantnih nastavkov in še nekaj druge opreme. Župan je nato ob simbolni predaji ključa najprej društvu čestital in spregovoril tudi nekaj besed. Gasilstvo danes ni več samo druženje zagretih fantov, temveč vsak dan zahteva nova znanja, kajti napredek terja vedno več od gasilcev. Tu ne gre samo za gašenje klasičnih požarov, temveč tudi obvladovanje raznih drugih nesreč z nevarnimi snovmi, prometne nesreče in reševanja ob neurjih in poplavah. Napake ob intervencijah pa so lahko prav za gasilce, če niso dobro usposobljeni, usodne. Zato napak ne sme biti. Gasilcem je zaželel še, da bi bilo vozilo vedno dobro vzdrževano, voženj na intervencije z njim pa čim manj. Nato je ključ izročil poveljniku društva Pavlu Bavdku, le-ta pa ga je predal voznikoma. Sledil je blagoslov vozila, ki ga je ob kratkem nagovoru opravil župnik Janez Šket. Poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc je poudaril pomen prevzemanja takega vozila za društvo, saj se tak dogodek pojavlja običajno na več kot deset let. Je pa ob takih priložnostih treba najprej imeti veliko poguma, pa tudi denarja. Da je pri tem treba odpreti številna vrata tako med krajani kot med obrtniki in drugimi dobrotniki, je samo po sebi umevno. Ni pa samo po sebi umevno, da država samo predpisuje tipologije dragih vozil in opreme, določi celo roke za nabavo, pri finančnih konstrukcijah pa se umakne in prepusti, da to izvedejo prostovoljni gasilci, ker se zaveda, da bodo gasilci tudi za to poskrbeli. »Škoda je, da se moramo prostovoljni gasilci ukvarjati toliko časa s 'fehtanjem' denarja, namesto da bi ga porabili za strokovna izobraževanja, vaje in preventivne dejavnosti. Donatorjem in sponzorjem ter udeležencem so Slivničani nato podelili priložnostne in zahvalne plakete ter diplome. V kulturnem programu je z gorenjskimi plesi nastopila Folklorna skupina iz Račne, v drugem delu pa Mlada Zarja, prav tako iz Račne, z vokalnimi in instrumentalnimi skladbami. Godba pa je poleg sodelovanja v kulturnem delu zaigrala nekaj skladb tudi po uradni proslavi, nato je z veselico nadaljeval ansambel Svetlin. Program je povezovala Urška Puš. Župan Janez Lesjak je predal ključe poveljniku društva Pavlu Bavdku, nato je župnik Janez Šket vozilo tudi blagoslovil. Okrašeno novo vozilo, ob njem pa voznika, ki sta prevzela ključe od poveljnika. maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi gasilci 21 Florjanova nedelja na Magdalenski gori Franc Kobal iz Cerknega je daljnjega leta 1910 takole zapisal Slavospev gasilcu: Obstane mladi deček samosrajčnik, ko glas zvona, sirene sliši, gasilce skupaj kliče, bliže pride, fante v uniformi vidi - obstane, se zamisli - tudi jaz bi rad postal nekoč gasilec. Poraste fantič, v njem pa tudi vera v pomoč potrebnim, ki plamen jim nesrečo je prinesel. Vestno vadi, že v polni moči je, vseh veščin gasilskih je mladinec. Spopade se gasilec z nesrečo hiše, ognjenim zubljem v ponjavi gozda, valov vodovja, grozot potresov - tudi življenja reši - nič pomislil nase ni gasilec. Ne vprašuj gasilca, zakaj postal human je človek, v duši mu ležalo je in se prebudilo, ljudstvu v pomoč se je naklonilo. Ostari gasilec, postal je veteran, al' to le na zunaj, svit gasilstva mu pričujoč ostane. Sirena mu (nekoč)zapoje, zastave zavihrajo, zadnjo čast četverka mu izkaže, v grob položi, svet' Florjan mu dušo vzame, mladen ču vdihne: »Tud' Florjan je bil gasilec.« Nekaj preprostih verzov prikaže dejavnost in humano delo gasilcev. To so besede, ki so zapisane v srcu slehernega gasilca. V nedeljo, 3. maja 2009, ob 15.00, smo skupaj z gasilci iz Šmarja - Sapa drugič častili sv. Florjana na Magdalenski gori. Priprave na slovesnost so se okrog cerkve na Magdalenski gori začele že v poznem dopoldnevu. Takrat so člani Turističnega društva Magdalenska gora. skupaj z nekaj člani PGD Šmarje - Sap. začeli s postavljanjem gostinskega »jurčka« pred cerkvijo. Medtem je gospa Lučka iz vasi Paradišče uredila cerkev za popoldansko slovesnost. Nekaj minut pred začetkom maše so prišli pritrkovalci s svojim vodjem Mehletovim Jožetom ml., in s svojim pritrkavanjem naznanili začetek slovesnosti. Najprej so se gasilci v paradnih uniformah in z zastavo zbrali pred Janežičevo hišo na Magdalenski gori, nato pa v procesiji priromali do cerkve sv. Magdalene na Magdalenski gori. Tam jih je pod obzidjem sprejel župnik dr. Bojan Korošak in jih z lepim pozdravnim nagovorom povabil v cerkev k sv. maši. Obred je bil obarvan s spominom na sv. Florjana, s pomenom svetega Florjana, zavetnika gasilcev in varuha proti ognju in z izraženim pomenom prostovoljnega dela in pomoči v zdajšnjem času, v času naglice in drugih vsiljevanih vrednot. Gasilci se namreč tolikokrat, brez misli nase, prostovoljno odpravijo pomagat ljudem in jih reševat iz ognja in drugih nesreč. Ves čas med mašnim obredom je gasilce z dežjem pridno polival sv. Florjan, po njem pa jim poslal lepo sončno vreme, da so se zunaj pred cerkvijo lahko poveselili. Najprej so se posladkali s pecivom izpod rok gospodinj gasilk. potem pa jim je Turistično društvo Magdalenska gora speklo čevapčiče, skuhalo bograč in poskrbelo, da se je vse skupaj primerno zalilo. Dodaten čar praznovanju sta dali še lepota narave in lepo obnovljena cerkev na Magdalenski gori. Hvala gasilcem za vse delo, ki so ga in ga bodo še opravili. Za TD Magdalenska gora Anja Janežič GEODETSKE MERITVE Skubic s.p. ■ Grosuplje, Adamičeva cesta 2 Tel.: 01 786 3760 Fax: 01 786 31 09 E-posta: info@geodetskemeritve-skubic.si www.geodetskemeritve-skubic.si if Hitro in ugodno Vam opravimo vse geodetske storitve, kot so parcelacije, ureditve mej, vris objektov v kataster, izdelava etažnih načrtov, geodetski posnetki, zakoličbe, itd. 22 za zgodovino Grosupeljski odmevi maj -5 / 2009 Grosupeljski gasilci vabijo na praznovanje visokega jubileja Ob tej priložnosti, kako nameravajo praznovati 13. junija 2009 100 let delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje, smo se pogovarjali s predsednikom Iztokom Vrhovcem. Predsednik PGD Grosuplje Iztok Vrhovec. Kdo vse naj bi se udeležil vaše slovesnosti? Našo slovesnost bodo poleg gasilcev iz okoliških društev v Gasilski zvezi Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje ki jih vabimo to pot še posebej iskreno, počastili visoki gostje. Na prvem mestu naj povem, da se bodo slovesnosti udeležili predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, nadškof in metropolit msgr. mag. Alojz Uran in župan Občine Grosuplje Janez Lesjak. Na slovesnost bodo prišli tudi predsedniki gasilskih zvez v regiji Ljubljana II, predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren in poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj. Program pa bo napovedovala Saša Einsiedler. Kakšen bo kulturni program? Vseh podrobnosti ne bi izdajal. V njem pa bodo nastopali: Folklorna skupina mestne četrti Slavko Šlander iz Celja, otroci iz Vrtca Kekec - enote Tinkara, Ženski pevski zbor Jože Miklič Magdalena, učenci Glasbene šole Grosuplje, Godba Dobrepolje, nekaj naših najmlajših gasilk in gasilcev in Cerkveni mešani pevski zbor iz župnije Grosuplje. Kdaj boste začeli s povorko? Povorka se bo začela pred zgradbo Občine Grosuplje ob 17. uri, kjer bomo sprejeli nadškofa Urana. Od tu bomo šli po Adamičevi, Partizanski, prečkali Cesto na Krko in zavili na Gasilsko cesto do Gasilskega centra Grosuplje. Predsednika Republike bomo nato sprejeli pred gasilskim centrom pred častno tribuno, kjer bo šel mimohod gasilskih enot, nadškof pa se bo peljal v povorki s kočijo. Kdo bodo govorniki? Govornikov bo več. Častni govornik bo predsednik Republike dr. Danilo Türk, slavnostni nagovor pa bom imel sam kot predsednik društva. Nagovore pa bosta imela tudi župan Janez Lesjak, predsednik Gasilske zveze Andrej Bahovec in predsednik gasilske zveze Slovenije Anton Koren. Ob blagoslovu obnovljene okolice gasilskega centra in novega moštvenega vozila GVM 1 bo spregovoril tudi nadškof Alojz Uran. Kakšno vozilo je to? To je VW Transporter 4 motion. Voznik vozila bo član društva Peter Zorc. V reklamnem sporočilu je rečeno, da boste razvili tudi spominsko listino? Kdo bo podpisal to listino? Spominsko listino običajno podpišejo vsi prisotni gostje na prireditvi. Vsi bodo ob tej priložnosti posamično povabljeni na oder, kjer bodo listino podpisali. Listina pa bo potem uokvirjena in izobešena na častnem mestu v prostoru gasilskega centra. Ob tej priložnosti izdajamo tudi zbornik 100 let prostovoljstva, zaupanja, pomoči in sodelovanja, ki ste ga vi urejali zadnjega pol leta. Kot je običaj gasilci podeljujemo na takih prireditvah tudi priznanja. Kdo jih bo podelil? Gasilska priznanja bo podelil predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren. Srebrni znak Civilne zaščite Republike Slovenije pa nam bo podelil njen poveljnik Miran Bogataj. Koliko časa načrtujete, da bo vse to trajalo? Prireditev smo načrtovali v optimalnem obsegu in računamo, da se bo s povorko vred končala prej kot v dveh urah in pol. Kaj sledi po proslavi? Po proslavi pa bo velika zabava z ansamblom Malibu, ki znajo običajno narediti dobro »štimungo« na takih prireditvah. Prireditev bo pod velikim šotorom. Verjetno pa že danes načrtujete tudi delo v bodoče, saj ste mandat začeli šele lani? Že kmalu po tej prireditvi se bomo dogovorili, kako sanirati streho z novo kritino. Obnoviti bo treba tudi fasado in spodnji betonski cokel. Poleg rednega dela pa je v tako velikem društvu in na tako velikem objektu vedno kaj postoriti. Za to imamo narejen plan investicij do leta 2013, tako na področju nabave za operativo kot tudi vlaganja v objekt. V jeseni nameravamo temeljito obnoviti glavni vhod v gasilski center. Računamo, da bomo naslednje leto za 30-letnico preselitve v gasilski center vse načrtovano tudi izpeljali. Hvala za pogovor. maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi gasilci 23 Florjanova maša ob 100-letnici PGD Grosuplje Oltar z gasilskim orodjem in simboli na Florjanovo nedeljo 2009 v grosupeljski cerkvi. Povorka je krenila izpred gasilskega centra, mimo Pekarne, prečkala Cesto na Krko in nato po Partizanski desno na Cerkveni hrib v cerkev sv. Mihaela. Od leta 1993 gasilci v Grosupljem spet (kot nekoč pred 2. svetovno vojno) praznujejo svojega priljubljenega zavetnika sv. Florjana. Njemu se priporočajo za pomoč tako ob delu kot v intervencijah, pa pri krotenju ognja, ki rad izbruhne tudi v odnosih med ljudmi. Ob tej priložnosti se spomnijo še svojih pokojnih gasilcev in molijo za njihov mir in blagor duše. Mašo je daroval župnik in dekan Janez Šket. Grosupeljskim gasilcem pa se vsako leto pridružijo tudi obe društvi, ki sta še organizirani v grosupeljski župniji - to sta PGD Gatina in PGD Spodnja Slivnica. V povorki je tudi letos sodelovala Godba Dobrepolje, ki je po maši na stopnicah pred cerkvijo zaigrala še nekaj skladb za veselo razpoloženje, dekleta pa so poskrbele za sladke dobrote in tudi za nekaj mokrote. Gasilci so se nato odpeljali v Gasilski center Grosuplje, kjer so imeli priložnostno kosilo, še dolgo v popoldne pa so se zadržali na klepetu. Jože Miklič Po grbu iz žiga Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana iz leta 1921 je letos umetnostni kovač in vesoljni Sloveniji znani gasilec Avgust Burger skoval znak v baker. •Ai> t t ' \J 7 jiSfj kmm \ Na Florjanovo nedeljo gasilci zasedejo kar precej klopi v cerkvi. 24 gasilci Grosupeljski odmevi maj -5 / 2009 Originalna grosupeljska gasilska trobenta (brez ventilov) še izpred 1. svetovne vojne, ki so jo uporabljali za sklicevanje gasilcev ob požarih. Poleg nje sta še dve čeladi in gasilski sekirici, ki so jih gasilci naredili za priložnost slovesnega praznovanja 100-letnice delovanja. Naslovnica z dokumentom, ki dokazuje, kdaj so grosupeljski gasilci dali svoja prva pravila o delovanju društva v registracijo. Razpust društva. Razpust društva srno skleniti Je občni zbor, to pa le na odborov predlog in le tedaj, te ata prisotni in a tem soglašata dve tretjini v s'-t; članov društva. »a društvo uradno razpusti prej nego občni zbor sklepa komu pripade društvena imovina, se izroči imovina občini v oskrbo s tem pogojem, da jo izroči prvemu gasilnemu društvu, ki se ustanovi v občini, dotlej pa jo porablja v gasilske namene v svoji ob&ni. Odbor , Prosto voljnega gasilnega društva" dne 192/ Tajnik: 100 let prostovoljstva, pomoči, zaupanja in sodelovanja O zborniku PGD Grosuplje 1909 - 2009 Lani, koncem leta, me je predsednik PGD Grosuplje Iztok Vrhovec nagovoril, da bodo ob 100-letnici izdali zbornik in me prosil, če bi jim lahko pomagal s svojimi izkušnjami na uredniškem in založniškem področju. Odgovor ni bil težak, čeprav sem se zavedal, da je izziv velik, saj sem poleg zasedenosti imel veliko pomislekov, kako pristopiti k delu, ker sem vedel, da društvo nima svojega arhiva od ustanovitve pa do konca druge svetovne vojne. Pozneje se je izkazalo, da manjka nekaj arhiva tudi v poznejših letih. Ko smo se kmalu po novem letu letos prvič sešli z odborom za zgodovino, ki smo ga poimenovali kar uredniški odbor, so se dogodki tedensko začeli odvijati pospešeno: na eni strani je bilo vedno več idej, kako se lotiti zbornika, na drugi pa množica podatkov, ki jih je bilo treba zadovoljivo obvladovati. Vse skupaj smo kronološko zložili v delovna gradiva in nato poizkušali izpopolnjevati z iskanjem tudi po različnih zunanjih virih. Zares je polna zanimivosti zgodovina grosupeljskega gasilstva in jo je nemogoče zapisati v enem priložnostnem zborniku. Naj pa v tem prispevku vsaj na kratko nanizam nekatera poglavja in prispevke v zborniku! Gledano v celoti je zbornik razdeljen na predgovore pomembnejših institucij, ki so se odločile, da bodo počastile praznovanje tega visokega jubileja. Bralce nagovarjajo predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, nadškof in metropolit msgr. mag. Alojz Uran, župan Občine Grosuplje Janez Lesjak, predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje Iztok Vrhovec. Nato sledi 10 različno obsežnih in tudi po vsebini različnih poglavij: 1. Za uvodno poglavje sem kot urednik in ljubiteljski zbiralec gradiva o (lokalni) zgodovini in kulturni dediščini napisal nekaj besed Zborniku na pot, razmišljanje ob gasilskih obletnicah, saj poleg PGD Grosuplje gasilci v Sloveniji praznujemo tudi 140 let gasilstva. Tretji prispevek smo posvetili zavetniku gasilcev sv. Florjanu. 2. Naslednje poglavje je namenjeno kratki predstavitvi mesta Grosuplje z bližnjo okolico. Pri tem smo se bolj osredotočili na prometne, požarne in poplavne ogroženosti. K temu dodajamo sliko današnje organiziranosti grosupeljske gasilske operative, ki ima poleg izobraženih in izkušenih gasilcev na voljo tudi precej gasilske in tehnične opreme. Seveda pa tako veliko društvo brez dobro organiziranega vodstva ne bi delovalo, zato v tem sklopu predstavljamo upravni in nadzorni odbor kot tudi vse odbore in posameznike, ki skrbijo za zaupane naloge. V ta sklop sodi tudi predstavitev zadolžitev PG D Grosuplje v okviru nalog javne gasilske službe v občini Grosuplje in načrt alarmiranja. 3. Krajše poglavje smo nato namenili nekaterim pomembnejšim dogodkom Grosupljega in bližnje okolice od prazgodovine do 20. stoletja. 4. Ob 140-letnici gasilstva na Slovenskem smo predstavili na kratko razvoj gasilstva v svetu in pri nas. 5. V arhivu društva iz začetkov gasilstva v Grosupljem do konca 1. svetovne vojne in tudi do konca 2. svetovne vojne ni skoraj nič „t; Zadnja stran 2. pravil z do zdaj najstarejše najdenim žigom PGD Grosuplje z dne 17. 4. 1921. Podpisali so ga tajnik Bergant, načelnik Jakob Štrubelj, podpis poveljnika pa je nečitljiv. Gasilci na prireditvi leta 1937 nesejo motorno brizgalno: (spredaj z leve) Frtičarjev Martin (Perovo), Jože Kadunc st., (zadaj z leve) Lojze Predalič (Kozlekar) in Tone Zrnec (Kovač). Prvi gasilski avto TAM Pionir v Grosupljem - zanimivost ne samo za gasilce, temveč tudi za druge občane. maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi gasilci 25 > ohranjenega. Zato smo si pomagali z različnimi zapisi in pričevanji, ki smo jih pridobili iz strokovnih gasilskih in drugih institucij. 6. Podobna »je zgodba« v poglavju »Med obema vojnama«. Drobcem iz grosupeljske izgubljene gasilske zgodovine smo dodali »zgodovinske okvirje« v posameznih obdobjih na širšem in lokalnem območju ter z nekaj utrinki iz bližnjih gasilskih društev poskušali prikazati utrip tedanjega dela v društvu. Pri tem smo si pomagali tudi z nekaterimi starejšimi fotografijami in razglednicami. 7.Po 2. svetovnivojni doosamosvojitveSlovenije imajo v društvu precej več ohranjenega arhiva. Zato smo delo v društvu, poleg predhodno naštetih »zgodovinskih okvirjev«, razdelili na organizacijsko, materialno in administrativno delo v društvu ter na praznovanje različnih jubilejev. V preglednicah z dodanimi fotografijami raznih dokumentov, predmetov in dogodkov pa kronološko nizamo vaje in izobraževanja, nesreče in intervencije, tekmovanja ter podeljena priznanja in odlikovanja posameznikom in društvu v tem obdobju. 8. S podobno shemo smo se sprehodili tudi skozi zadnjih 18 let zgodovine društva od osamosvojitve Slovenije naprej. V tem delu je zaradi napredka digitalne fotografije tudi nekaj več fotografij, s katerimi smo želeli še posebej poudariti prizadevnost članstva v raznih delavnih akcijah, tekmovanjih in ob intervencijah, saj imajo te fotografije še posebno dokumentarno vrednost. 9. Predzadnje poglavje je namenjeno različnim seznamom. Najprej predstavljamo poimensko vodstvo društva skozi zgodovino (za nekaj let pred 2. svetovno vojno je pomanjkljivo!). Nadalje naštevamo člane PGD Grosuplje, ki so delovali v organih Gasilske zveze Grosuplje in Gasilske zveze Slovenije. Objavljamo tudi nekaj najdenih seznamov članstva v letih 1952, 1982 in 1992, kar nekoliko podrobneje osvetljuje vključenost posameznih ljudi tudi iz bližnjih vasi, ki spadajo v ožji požarni rajon PGD Grosuplje. V tem poglavju najdete tudi imena častnih članov. V seznamu vseh članov od ustanovitve do 1. 5. 2009 pa je našteto 723 imen. Prav zaradi izgubljenega arhiva je tudi ta seznam pomanjkljiv. Na 22 pomembnejših »korakov« je razdeljena preglednica o materialnem PtnDe fIan pGD Grosupljt od i945. Ker se jc dobro izkazal v društvu, so ga na ustanovni skupičini Okrajne gasilske zveze Grosuplje izvolili za predsednika. Vsak st jc rad zatekel k njemu, ker je vedno dobil dober nasvet. Tako je imel grosupeljski okraj pred združitvijo z OGZ Ljubljana-okolica že 43 gasilskih društev. Na sestankih se je zlasti zavzemal za vključevanje lena in mladine v gasilske vrste, pokazal pa je tudi mnogo razumevanja za strokovno vzgojo gasilcev ter aktivno sodeloval pri tefajih za izprašane gasilce. Ker jc v sedmih letih mnogo napravil za razvoj in utrditev prostovoljnega gasilstva, ga je Prezidij Ljudske skupiiine FLRJ odlikoval z medaljo zasluge za narod. razvoju društva, ob katerih se lahko bralec na hitro sprehodi in najde tudi kazalo strani, kjer so nato sami dogodki nekoliko podrobneje opisani v zborniku. 10. Zadnje, a zelo pomembno, poglavje je namenjeno donatorjem, ki so s svojimi prispevki poleg finančne (nekateri pa tudi materialne) pomoči pripomogli, da se bo tudi grosupeljskega zgodovina gasilstva ohranila poznejšim rodovom. Posebej naj poudarim, da so v posamezna obdobja vneseni tudi nekateri prispevki (ali samo deli le-teh), ki so jih napisali novinarji, člani društva in občani v različnih publikacijah in časopisih. Še posebej dobrodošli so bili osebni zapisi in izpovedi članov uredniškega odbora ter predsednika, poveljnika in tajnice, ki so pisali ali povedali različne tematske sklope: 1. Janez Brodnik st. - o praporih in vodenju odbora za zgodovino PGD Grosuplje, poskrbel pa je tudi za nekaj anekdot, ki so se zgodile med člani v preteklih desetletjih; 2. Avgust Burger - o intervencijah, izobraževanjih in tekmovanjih; 3. Božo Knez - kot funkcionar društva in gasilskih zvez ter večkratni tekmovalec, vodja intervencij ob požarih in drugih nesrečah ter nenazadnje kot »korektor« predvsem organizacijskih in strokovnih zadev v zborniku; 4. Zdravko Perme - poleg prispevkov o motornih brizgalnah v društvu je opisal delo društva kot večletni predsednik društva in član tekmovalnih ekip ter nanizal uspehe tekmovalne desetine starejših gasilcev in jim dodal nekaj hudomušnih, da bo v zborniku tudi nekaj humorja, ki ga je med gasilci kar precej; 5. Marjan Šircelj - kot nekdanji sektorski poveljnik v Občinski gasilski zvezi Grosuplje in poveljnik v društvu ter tekmovalec v ekipi starejših gasilcev in kot spremljevalec gasilcev s fotoaparatom je prispeval nekaj svojih fotografij, pa tudi nekaj zapisov v različnih publikacijah; 6. Marjan Urbančič - kot voznik in vodja avtoparka za več kot dvajset let ter »skrbnik« vitrin, sten in albumov v zadnjem času, kjer Ivan Perme je prejel medaljo zaslug za narod, ki mu jo je podelil Prezidij Ljudske skupščine FLRJ leta 1952. - Gasilski vestnik 1952, str. 192. ima društvo predstavljene ali spravljene prejete pokale, plakete, diplome in druga priznanja; 7. Iztok Vrhovec - kot predsednik društva v zadnjem mandatu, aktivni član poveljstva v zadnjem desetletju in vodja za organizacijo jubilejne slovesnosti; 8. Matija Brodnik - kot sedanji poveljnik društva in 9. Zala Kadunc - kot sedanja tajnica društva. Vsak po svoje so se tudi trudili, da smo razvozljali, kaj predstavljajo nekatere starejše fotografije, ki niso imele nobenih oznak ali napisov. Zbornik obsega 272 strani A4 formata, ki so pretežno natisnjene v barvah, na katerih je tudi okoli 400 fotografij in dokumentov. Vezan je v trdo vezavo. Lektorirala ga je sodelavka Grosupeljskih odmevov Marija Samec, tiska pa ga grosupeljska tiskarna Partner graf d.o.o. Vsem članom uredniškega odbora in vodstvu društva se zahvaljujem za intenzivno sodelovanje, saj je bilo tako obsežno delo opravljeno v manj kot petih mesecih. Brez vas bi bil moj trud zaman. Če pa bo kdorkoli našel kakšno napako v njem ali nerodno postavljeno besedo, ga vljudno prosim, naj »vzame svinčnik in papir v roke« ter jih popravi z očmi srca do gasilstva in organizacije nasploh, ki v sebi nosi bit slovenstva. Samo to smo imeli urednik in člani uredniškega odbora ves časa svojega dela -pri iskanju podatkov in sestavljanju zbornika - pred očmi. Jože Miklič, urednik zbornika i/ Jiooltnoijai* r; u*Jii-~ 1 Trti • «flkMt i- 1 . iifl Wi- je ■ a T5-- 1 ij tU rs'T■ V : = rr ' ~-t V>> • . : T&I oiehiiplj* J, aafjME r< ■I.VU • T -^f1.;* 7/ DUTBJ Si «T*1"- ^ Ilir- - i*®^ jfcViil Dovoljenje za prireditev 19. 8. 1947 s točno določenim programom. 26 zlati ključ Grosupeljski odmevi maj -5 / 2009 ZLATI KLJUČ me|f "Zlati ključ prii Dobitnik Zlatega ključa za NAJOBČANA je Franc Škerlj. Letos so v Športni dvorani Brinje v organizaciji Radia Zeleni val podelili že tretje Zlate ključe mesta Grosuplje za leto 2008 v kategorijah najšportnik, najkulturnik, najdruštvo in najobčan. Ob tej priložnosti pa Rotary klub Grosuplje spelje tudi svojo promocijsko in dobrodelno akcijo. Kot posebnost letošnje prireditve naj povemo, da je bila, za razliko od preteklih dveh, glasbena kulisa zelo folklorno obarvana, saj je v goste iz občine Črenšovci iz Prekmurja prišlo kar celo društvo, ki ima več pevskih, instrumentalnih in plesnih folklornih skupin in posameznikov. Z njimi pa sta prišla tudi mama Borisa Peterke, ki prepeva v eni od teh skupin in župan občine Črenšovci Anton Torner, ki je podelil priznanje najšportniku. Jože Miklič Najšportnik NK Brinje -mlajši dečki Za najšportnika so bili nominirani Rokometni klub Grosuplje, ki je prejel 40 glasov, Ženska odbojkarska ekipa MZG Grosuplje, ki je prejela 46 glasov, največ pa jih je prejel Nogometni klub Brinje - mlajši dečki 374 glasov. Priznanje je podelil (kot že omenjeno) župan občine Črenšovci Anton Torner, prevzel pa g. Rozina. Za povrh so prejeli tudi ček za 500 €. Najkulturnik Stane Zabukovec Med nominiranci sta bila poleg Staneta Zabukovca (Gledališče pod mostom - PGD Velika Loka), ki je prejel 456 glasov, še Larisa Daugul, najboljša amaterska igralka, ki je prejela 114 glasov in Igor Lunder, umetniški vodja in dirigent Big Banda Grosuplje. Zlati ključ je podelila članica Rotarya Grosuplje Zdenka Cerar. Najpodjetnik Anita Sever Kot 3. uvrščeni med nominiranimi v tej kategoriji je bil Marko Škerl s 77 glasovi. Na drugem mestu je pristal direktor Pekarne Grosuplje Miran Hribar s 104 glasovi. Največ (600 glasov) pa je prejela Anita Sever. Priznanje ji je podelil predsednik Rotary kluba Grosuplje Blaž Miklavčič. Najdruštvo Strelsko društvo Grosuplje V tej kategoriji sta bila nominirana še Kinološko društvo Grosuplje (57 glasov) in PGD Grosuplje (790) glasov. Strelsko društvo pa je prejelo 910 glasov, poleg tega pa še ček za 500 €in 20.000 nabojev. Zlati ključ je podelil Boris Peterka, prav tako član Rotary kluba. Najobčan Franc Škerlj Franc Štibernik, predsednik Planinskega društva Grosuplje je prejel 88 glasov, Andrej Medvešek, komandir Policijske postaje Grosuplje 93 glasov, Franc Škerlj pa 465 glasov. Zlati ključ je podelil župan Janez Lesjak. Na prireditvi so podelili še najvišje Rotary priznanje Stanetu Vehovcu. Prireditve se je udeležil častni član Rotary Grosuplje dr. Otmar Zorn. Ob odru pa je Rotary zložil več kot 100 prehranskih paketov, ki jih namerava razdeliti med pomoči potrebne. V glasbenih točkah so poleg omenjenih folkloristov nastopili še Elda Viler, Marko Vo-zelj in Gianni Rijavec. Prireditev sta povezovala Špela Grošelj in Tomaž Simetinger. Prireditev je začel »mali rijtar« (pri nas bi mu včasih rekli »pomašni ustni časopis«), ki se je pripeljal (in odpeljal) z biciklom. maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi gasilci 27 Rezultati tekmovanja: 10. meddruštveno gasilsko tekmovanje Orientacijski tek 2009 Mlajše pionirke 1. Zagradec, 2. Velika Loka, 3. Račna 1 V tej kategoriji so tekmovalo še 3 ekipe -Čušperk 1, Čušperk in Račna 2. Tekmovale so v zbijanju tarče, prenosu vode, prvi pomoči - teorija in vezanju vozlov. Mlajši pionirji 1. Čušperk 1, 2. Čušperk 2, 3. Polica 2 Med mladšimi pionirji je tekmovalo še 15 ekip: Žalna 1, Račna 2, Žalna 3, Grosuplje 3, Ponova vas 1, Račna 1, Grosuplje 2, Zagradec 1, Žalna 2, Ponova vas 3, Velika Loka 1, Polica 1, Velika Loka 2 Ponova vas 2 in Grosuplje 1. Tekmovali so v zbijanju tarče, prenosu vode, prvi pomoči - teorija in vezanju vozlov. Starejše pionirke 1. Račna 2, 2. Čušperk, 3 Ponova vas Tekmovale so še ekipe Račna 1, Velika Loka, Št. Jurij in Račna 3. Tekmovale so v zbijanju tarče, prenosu vode, prvi pomoči - teorija, vezanju vozlov, štafetnemu spajanju cevi na trojak in hitroem zvijanju cevi. Starejši pionirji 1. Čušperk, 2. Račna, 3. Št. Jurij Tekmovali so še Zagradec 2, Račna 3, Račna 2, Zagradec 1, Ponova vas, Šmarje - Sap 1, Polica 1, Polica 2, Grosuplje Račna 4, Šmarje - Sap 2, Št. Jurij 2, Velika Loka in Žalna. Tekmovali so v istih kategorijah kot starejše pionirke. Mladinke 1. Čušperk, 2. Zagradec in 3. Račna Tekmovale so v teoriji požara v naravi, prvi pomoči - teorija, vezanju vozlov in navezavi ročnika, štafetnem spajanju cevi na trojak in hitrem zvijanju cevi. Mladinci 1. Čušperk 2, 2 Polica 2, 3. Račna Tekmovali so še Žalna 2, Polica 1, Čušperk 1 i n Žalna 1 v enakih kategorijah kot mladinke. V soboto, g. maja je v Zagradcu pri Grosupljem potekalo 10. meddruštveno gasilsko tekmovanje v orientaciji. Tekmovanja se je udeležilo 58 ekip iz 10 prostovoljnih gasilskih društev v Gasilski zvezi Grosuplje, ali povedano tudi drugače - na tekmovanju je sodelovalo 25 mentorjev mladine in okoli 250 tekmovalcev. Če k temu prištejemo še tiste, ki so sodelovali v pripravi tega tekmovanja, se je vas Zagradec za nekaj ur povečala skoraj za trikrat. Jože Miklič Tik pred razglasitvijo rezultatov in podelitvijo pokalov, ki so ju opravili Monika Kastelic kot vodja mladinske komisije pri Gasilski zvezi Grosuplje in vodja tekmovanja ter predsednik PGD Zagradec Matic Miklič in poveljnik Gregor Novljan. Ekipe, ki so prejele pokale od 1. do 3. mesta. lV Večina udeležencev (s svojimi mentorji v prvi vrsti), ki se je udeležila orientacijskega teka v Zagradcu pri Grosupljem. 28 za zgodovino Grosupeljski odmevi maj -5 / 2009 Skriti spomini Jelke Šparovec 2. del Angleška izdaja Angleži so našim »glavnim«, posebno oficirjem, rekli, da nas bodo preselili v Italijo, kjer bomo lahko živeli v barakah. Od tam pa bomo lahko odšli v Ameriko. Te novice smo bili vsi veseli. Neko jutro smo opazili velikanske tovornjake, ki so se ustavili pred ustaškim taboriščem. Začeli so jih seliti. Trajalo je par dni, da so jih vse prepeljali. Nato je prišlo povelje, da bodo selili četnike. Takrat še nihče ni slutil, kam jih vozijo. Potem so začeli seliti domobrance. Dva polka so že odpeljali, pa še nihče ni nič dvomil. Rekli so, da lahko vsak domobranec vzame s seboj vse svoje domače. Ljudem je bilo to po volji in so bili veseli, da bodo lahko skupaj s svojci. Pater Jakob pa je postal zelo zaskrbljen. Tudi v našem taboru so se začeli pripravljati za odhod. Določeno je bilo, da bodo 30. maja odpeljali ves Rupnikov bataljon s svojci. Jože nas je vprašal, če gremo z njim. Seveda smo bile vesele, da bomo lahko skupaj z njim. S tem bataljonom so šli večinoma vsi iz dobrunjskega tabora. Na predvečer odhoda je zopet prišel pater Jakob in nam strahovito branil, naj nikar ne gremo, češ da še ni prišlo nobeno sporočilo iz Italije, da so tja koga pripeljali. Rekel je: »Prosim vas, ne hodite! Jaz imam hude slutnje.« Toda večina ga ni ubogala - tudi me ne. Kako smo to obžalovale! Zjutraj, 30. maja, so se zopet pripeljali gromozanski tovornjaki. Veliko jih je bilo. Začeli so nas nalagati, kar mešano, civiliste in domobrance, vendar naš Jože ni bil z nami, pač pa na drugem tovornjaku. Ko smo se začeli oddaljevati od Vetrinja proti Celovcu, bi morali zaviti v notranjost, toda tovornjaki so šli čez most, čez reko proti severovzhodu. Na vsakem tovornjaku sta bila tudi po dva Angleža z brzostrelkami. Držala sta se mrko. Govorila nista, saj bi ju tudi nihče ne razumel. Dolgo smo se vozili. Prispeli smo v Pliberk, kjer smo videli, da je meja, pa ne italijanska, ampak avstrijsko-jugoslovanska. Na eni strani meje so bili Angleži, na drugi pa partizani z rdečimi zvezdami. Groza Strahotno smo bili razočarani. Objela nas je nepopisna groza. Začeli so nas izganjati iz tovornjakov, toda nič več lepo. Grabiti so nas začeli partizani in nas pehali proti velikanskemu transportu živinskih vagonov, ki je stal na železniški postaji. Takoj so nam začeli pobirati vso prtljago in nas pretepali. Režali so se, pljuvali in obljubljali, da nas bodo žive rezali in cvrli. Strahotno so nas natlačili v vagone, da nismo mogli stati niti na eni nogi. Še preden so se vrata zaprla, smo opazili, da so pripeljali Vuka Rupnika, sina Leona Rupnika. Dva Angleža sta ga držala pod pazduho, on pa je gledal v transport in jokal. Videli smo, da so njegovo ženo in dva otroka, ki sta bila že na vlaku, Angleži odpeljali z vlaka neznano kam. Sami partizani so pravili, da jih je rešil neki angleški vojak - pilot, ki mu je Rupnik rešil življenje. Nato so začeli zaklepati vagone. V teh vagonih so bile le majhne line, zato je primanjkovalo zraka. Ljudje so se začeli dušiti, nastal je jok in hudo tarnanje. Vozili smo se še dolgo, ko je vlak končno ustavil. Vrata so se odprla. V vagon je prišlo več partizanov s svetilkami. Strašno so preklinjali in govorili srbohrvaško. Začeli so obsvetljevati obraze, iskali so mlada dekleta. Že tako je bil strašen drenj, pa so nas še bolj stlačili, da so na tleh naredili prostor za posilstvo. Mama je vedela kaj bodo storili, zato je nama rekla, naj se sključiva na tla, sama pa se je naslonila na naju. K sreči smo bile v kotu, kjer je bila tudi lina, da smo lažje prenašale in da je bilo vsaj malo zraka. Začelo se je posiljevanje. V vagonu je bilo nekaj lepih mladih deklet. Nastalo je strašno vpitje in jok ter pretepanje in kletve. Dolgo je trajalo, da so nasitili svojo pohoto. Nato so odšli iz vagona, zaklenili, vlak pa je odpeljal v noč. Vozili smo se vso noč. Še vedno smo upali, da nas skozi Slovenijo peljejo v Italijo. Toda zjutraj smo se pripeljali v Celje. Procesija - na Teharje Zagledali smo strojnico ob strojnici ter ogromno partizanov. Vse je bilo uperjeno proti vlaku. Kmalu so se odprla vrata. Cikcak so stali partizani. Vsak je imel pendrek. Stali so tako, da je lahko vsak udaril mimoidočega. Domobrance so postrojili, civile pa nasproti njim. Tudi me smo prvič v življenju občutile pendreke. Začeli so vpiti: »Oficirji in podoficirji naj se javijo. Pa farji tudi.« Oficirji pa so že na vlaku čine metali proč. Toda spoznali so jih po opasačih in jih veliko dobili. Mimo je prišel partizan, ki je skrbno pregledoval vse domobrance in zagledal svojega brata. Zavpil je: »Sem te našel, pes izdajalski!« Skočil je vanj, ga odvlekel malo vstran in ga ustrelil v glavo. Nato se je začelo. Po štirje v eno vrsto so šli - najprej domobranci, takoj za njimi smo šle me štiri. Gonili so nas po celjskih ulicah. Strahovito so nas pretepali. Na vsaki strani so bili partizani na konjih s pendreki. Morali smo teči naprej, nato vzvratno nazaj, tako da smo padali po tleh eden na drugega. Potem je bilo povelje »lezi«. Poljubljati smo morali tla in govoriti: »Ljubim slovensko zemljo.« Ko smo bili spet pokonci smo morali vpiti: »Mi smo belci, mi smo izdajalci slovenskega naroda«. To je trajalo več ur, saj so nas gonili po vseh celjskih ulicah. Na pločniku smo videli v belo oblečene deklice s košaricami, ki so šle k maši, saj je bilo 31. maja 1945, dan sv. Rešnjega telesa. Toda naša procesija je bila strašna. Ves čas našega križevega pota po Celju nas niti eden od civilistov - domačinov, ni zmerjal ali psoval, pa nas je videlo veliko ljudi. Stali so nemi, pa tudi solze v očeh sem videla. Popoldan smo zavili ven iz Celja proti vasi Teharje. Vas smo pustili za seboj na levi ter hodili med njivami in travniki. Videli smo nemške ujetnike, ki so zakopavali velike jarke, ki so jih dali skopati še Nemci. V tistih zasutih jarkih počiva veliko ljudi. Tako so nam pravili sami partizani. Naenkrat smo se začeli strmo vzpenjati. Videla sem, da tista pot ni hudo stara, saj je bila ob straneh ilovica in še prav nič zaraščena. Cesta pa ne dosti zglajena. Prišlismov gozd. Zagledali smo medsmrekami velikansko taborišče s tri metre visoko žično ograjo in stražne stolpe z elektriko. Na sredi je bilo velikansko dvorišče, okoli pa dolge barake. Civile so nagnali skupaj. maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi odmevi Odprto pismo uredniku Grosupeljskih odmevov Odmev na prispevek Jožeta Mikliča K spominom Jelke Šparovec V zadnji, aprilski številki Grosupeljskih odmevov, ki smo ga občani prejeli tik pred praznikom 27. aprila - dnevom upora proti okupatorju, smo zaman iskali kak uvodnik urednika k tem prazničnim dnevom. Na 80 straneh časopisa ni sestavka, namenjenega praznovanjem, lahko pa preberemo spomine Jelke Šparovec in urednikov dodatek k njenim spominom. Ne vem, ali je gospa Jelka pooblastila odgovornega urednika za objavo in tolmačenje njenega pisanja, sem pa prepričan, da si je urednik samovoljno vzel pravico, da njene iskreno zapisane spomine izrabi za svoje obtoževanje partizanov in komunistov, ki so takrat vodili upor proti okupatorju. V svojem prispevku pa tudi ne more mimo kritike tistih, ki ohranjajo tradicije NOB in celo povezujejo to borbo z našo osamosvojitvijo. Spoštovani Jože Miklič, na ta vaš umotvor se moram kot predsednik Združenja borcev za vrednote NOB in kot svetnik sedanje sestave občinskega sveta, vseeno odzvati. Velikokrat me ljudje sprašujejo, kako je možno, da se v časopisu, ki ga financira občinski proračun, lahko poliva toliko gnojnice na vse, kar je za slovenski narod storila NOB in kar je bilo storjenega po vojni. Kako si Jožek Zagraški lahko na svojih straneh privošči toliko neokusnega »humorja« na račun vseh, ki niso bili domobranci? Odgovarjam jim, da smo pač v demokraciji, ko je vsak odgovoren za svoja dejanja, da pa je narod danes toliko ozaveščen, da ni potrebno odgovarjati na vsako provokacijo. Verjamem, da je marsikoga zaradi komentarjev in člankov odgovornega urednika že odvrnilo od branja tega časopisa. S takšnim komentarjem, kot si ga je odgovorni urednik privoščil v zadnji predpraznični številki, prav gotovo ne prispeva k temu, da se ne bi spet prebudili demoni v človeku. Ko sem prebiral skrite spomine Jelke Šparovec, sem se spraševal, zakaj je ob koncu toliko naših nedolžnih ljudi, družin z otroki, moralo bežati skupaj z okupatorsko vojsko in domobranci? Kdo jih je na to nagovoril, saj jim najbrž ni bil neznan rek, da, če si nedolžen, se ti ni treba ničesar bati. Razumem, da so se domobranci čutili krive zaradi sodelovanja z okupatorjem, toda zakaj s seboj odpeljati tudi nedolžne sorodnike, prijatelje? Spominjam se očetovega pripovedovanja o tistih časih, ko so ga domači domobranci hodili spraševat, kaj storiti v tistih dneh ob koncu vojne? Bežati, se predati? Tudi sam sem potem kot odrasel lahko večkrat poslušal hvaležne zahvale teh mož za očetov nasvet, da morajo počakati, se pritajiti, da minejo dnevi zmagoslavja in se pomirijo strasti maščevanja. Ti fantje so se potem normalno vključili v obnovo domovine, si ustvarili svoje družine, ne da bi čutili tisto silno poniževanje in maltretiranje, o katerem tako rad pisari Jože Miklič. Sam imam kar nekaj sošolcev, prijateljev, otrok staršev, ki so bili med vojno na nasprotni strani, pa ne pomnim, da kdo zaradi tega ne bi mogel končati šole, doseči najvišje izobrazbe, se zaposliti. Veliko je bilo nesrečnih usod med vojno, preveč nedoumljivega maščevanja na obeh straneh. Toda čas je počasi celil rane in nas povezoval, da smo se znali v devetdesetih letih enotno odločiti, da je prišel čas, ko moramo zaživeti svobodno v samostojni državi. Takrat smo pričeli postavljati spominska obeležja tudi tistim Slovencem in Slovenkam, za katere smo vsi slutili, kje se je končala njihova življenjska pot. Vsak ima pravico do groba, čeprav pretreseni ugotavljamo, da je na mnogih partizanskih grobovih ta pravica ostala brez imena - poklanjamo se neznanim partizanskim borcem, tako kot se danes poklanjamo tistim, ki so našli svoj zadnji počitek na mestih, ki jih sedaj odkrivamo. Spominska obeležja nam omogočajo, da se vsak po svoje spominja svojih sorodnikov, da premišljuje o napakah, storjenih v preteklosti, in vsak zase išče spravo, ki nas mora spet povezati, ne pa razdvajati. Ali ste se, g. Miklič, kdaj vprašali, kakšno vlogo pri tem igrajo vaši prispevki? Grosuplje, 26. 4. 2009 Franc Štibernik Pod gozdom c. IV/17, Grosuplje 23. avgust: Dan spomina na žrtve totalitarizmov Evropski poslanci so 2. aprila 2009 letos sprejeli skupno resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, kjer izražajo spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi. Med drugim tudi poudarjajo, da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentiranje in pričevanja o nemirni evropski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave. Poslanci se v resoluciji zavzemajo, da bi 23. avgust postal vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bi lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin. Prepričani so, da je končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove. Jože Miklič 30 za zgodovino Grosupeljski odmevi maj -5 / 2009 nZIOTERAPIDA Fizioterapija po poškodbah in operacijah: poškodbe kolena, gležnja, rame, vratne hrbtenice... Fizioterapija pri ortopedskih obolenjih: bolečina v križu, bolečina v vratu, obraba sklepov, trn petnice, teniški komolec, priprava na operacije... MBST: obraba kolena, kolka, hrbtenice... Urinska inkontinenca, nevrofizioterapija, fizioterapija obraza... Terapevtski fitnes: po poškodbah in obolenjih, pred in po operacijah, fitnes za ženske, zrela leta, prekomerna teža... Skupinske vadbe: pilates, joga, vadba za nosečnice... Power plate: vadba z osebnim trenerjem Terapevtske masaže: klasična masaža, ročna limfna drenaža, terapevtska masaža hrbta, terapevtska masaža nog, refleksna masaža stopal... Darilni boni www.fizioterapij'a-grosuplj'e.si ¡nfo@fizioterapija-grosuplje.si Fizioterapija Grosuplje d.0.0. Brezje pri Grosupljem 70 (Sončni dvori) 1290 Grosuplje Telefon: 01 7863-135 Domače živali V naši skupini smo spoznavali domače živali. Šli smo peš do Hrastja in si tam ogledali kokoši, peteline, kužka, muco, ovco in ovna. Nato pa je Sara v skupino povabila še dedka in babico, ki sta nam prinesla še zajčka in piščančke. Lahko smo si jih dobro ogledali in jih celo prijeli. Sprva smo se nekateri bali, a kmalu smo strah premagali in jih božali, dvigovali in imeli v naročju. Hvala, Sarina babi in dedi, da sta nam to omogočila. Naše znanje o domačih živalih se je z vajino pomočjo še nadgradilo. Sarini prijateljčki iz vrtca Kekec, skupina Muce z Jožico in Judito Potrebujete dobrega fotografa? Izberite pravega! Zaupajte profesionalnemu fotografu Olivierju Grandovcu {GSM: 031 869 215, o.grandovec@lfrance.com). Poroke, krsti, portreti, reportaže vseh vrst. notranja de to racij a... 13 let izkušenj, vrsta nagrad za kvalitetno delo tako v Sloveniji kot v tujini. maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi oglasi 31 Razpis za voditelje in pedagoškega vodjo na zdravstvenem letovanju otrok na Debelem rtiču Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira desetdnevno zdravstveno letovanje otrok na Debelem Rtiču v času od 12. 8. do 22. 8. 2009. Za vodenje skupin otrok v starosti od 7 do 15 let vabimo k sodelovanju prosto-voljce/ke. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - starost najmanj 18 let, - študentje pedagoške, zdravstvene ali druge smeri, - izkušnje pri delu z otroki, - znanje osnovnih plavalnih veščin. Pisne prijave zbiramo do 10. 6. 2009 na naslov Območno združenje Rdečega križa Grosuplje, Taborska 6, št. 781 16 30 ali GSM 051 380 351. Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira vrtno veselico z ansamblom Modrijani, v soboto F a 6. 6. 2009, ob 20.00 uri.j11 vljudno vabljeni pGD Luče ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA 32 krajinski park t polje Četrtošolci obiskali učno pot na Radenskem polju Kot absolventka pedagoške fakultete, smeri razredni pouk, sem v sklopu svojega diplomskega dela, pod mentorstveom doc. dr. Darja Skribe Dimec, naredila učno pot po Blagajevi poti. V petek, 8. 5., pa sem delo na učni poti tudi izvedla, s pomočjo učencev četrtega razreda podružnične osnovne šole Žalna. Al f I iT 1 !t jp 'i'.^? J»v j ritjjl ~ l| Učna pot je bila razdeljena na osem postaj, katera so nosila zanimiva imena, kot so: Skrivnostana voda, Talni horizont, Kjer se cedi med ... itd. Vsaka postaja je vsebovala informacijsko tablo, katere so poleg kratkih informacij o danem območju, vsebovale tudi kratke "Ali veš ..." sestavke, ki so bili učencem v pomoč pri reševanju učnih listov. Vseskozi jih je vodil tudi žabec Štefan, maskota Radenskega polja. Pripravljeni za delo Za izobraževanje otrok so zavarovana območja, kot so narodni parki, regijski in krajinski parki, med njimi je tudi Krajinski park Radensko polje (v ustanavljanju), še posebej primerna. Reševanje nalog ¡wjjiäBli' V/ k lafeta, -i? HMS^^ li i >•—' 1 j-J^ ^^SjfiHlT^tffl^r^' ■•■ž: "* m /j ■ m 1 MIJM' JÜ jlmaHBO Stopinje žabca Štefana Pri pouku naravoslovja se učitelji vedno bolj posvečajo poučevanju, ki temelji na dejavnostih, katere vključujejo produktivna oziroma akcijska vprašanja, in se mnogokrat izvajajo v naravi. Ta vprašanja so bila prisotna tudi na učnih listih, na dani učni poti. Vsebina učnih listov je bila zasnovana z namenom širjenja zavesti o naravnih vrednotah, kulturni dediščini, predvsem pa lahko učenci razvijajo pozitiven odnos do okolja ter spoznavajo pomen zavarovanja območja Radenskega polja. Učna pot je medpredmetna. Učenci so se med drugim preizkusili tudi v orientaciji, s pomočjo preprostih zemljevidov ali sledi stopinj žabca Štefana na tleh in drevesih. Učna pot je bila učencem zanimiva in na podlagi izkustvenega učenja, tudi poučna. Vesna Erjavec Če imate kakršnokoli vprašanje nas lahko kontaktirate na spodnji naslov: CENTER Grajski vrt Boštanj d.o.o., Veliko Mlačevo 59, 1290 Grosuplje Uradne ure so vsak delavnik od 9:00 - 15:00, Telefon: 040 655 795 (Miša Pintarič), 040 655 796 (Leon Kebe), 040 655 797 (Tina Mikuš) Faks: 01 786 50 32 ali 01 786 36 68 e-pošta: info@radenskopolje.si, info@grajski-vrt.si, prenocisca.bostanj@radenskopolje.si spletni naslov: www.radenskopolje.si in www.grajski-vrt.si 33 krajinski park :< polje ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA KOLEDAR DOGODKOV NA RADENSKEM POLJU • 29.5.2009 in 5.6.2009 TEČAJ ZDRAVILNA ZELIŠČA V VSAKDANJI UPORABI Vabimo vse, da se nam pridružite na tečaju, ki bo potekal dva petka, 8.5.2009 in 15.5.2009 med 17:00 in 20:00 uro, v galeriji Grad Boštanj. PRIJAVE SO OBVEZNE. Sprejemamo jih do vključno srede, 6.5.2009 na telefon: 040 655 795 ali elektronski naslov: misa.pintaric@ radenskopolje.si • 23.5.2009 8. TRADICIONALNI SPOMLADANSKI POHOD PO RADENSKEM POLJU V počastitev Evropskega dneva parkov. vabimo vse pohodnike, da se nam pridružijo na pohodu po Radenskem polju. Štart bo ob 10. uri pred info tablami za Radensko polje, na Grajskem vrtu Boštanj. Štartnina je 13 eurov in vključuje majico, vodo, bon za malico ter vodiča. Na voljo sta dve poti, krajša (2,5 ure) in daljša (5 ur). Informacije: telefon 040 655 796 ali info@grajski-vrt.si in www.radenskopolje.si •10.06.2009 TEMATSKO PREDAVANJE BOTANIKA RADENSKEGA POLJA Gospod Stane Peterlin nas bo ob 17. uri peljal na botanični ogled Radenskega polja, nato pa nam ob 19. uri še predaval o bogati flori tega območja. Predavanje bo potekalo v Galeriji Grad Boštanj. Vsi lepo vabljeni.Vse informacije lahko dobite na telefonu 040 655 796 ali info@ radenskopolje.si • 13.06.2009 IZLET IZLET V KOZJANSKI PARK Ker se bliža ustanovitev Krajinskega parka Radensko polje, vabimo vse zainteresirane domačine iz KS Račna, Mlačevo, Ilova Gora in Sp. Slivnica, še posebej lastnike zemljišč, da se udeležijo izleta v Kozjanski park, kjer se bodo lahko pogovorili z ljudmi iz parka in pridobili marsikateri odgovor na odprto vprašanje glede življenja v parku. Odhod bo ob 8. uri izpred informacijskih tabel na Boštanju. Prijave in informacije na telefonu 040 655 796 ali na e-pošti: info@radenskopolje.si. JAVNA RAZGRNITEV PREDLOGA ODLOKA/ UREDBE O ZAVAROVANJU RADENSKEGA POLJA Predvidoma konec junija, začetek julija začne teči 60 dnevi rok, ko bo potekala javna razgrnitev predloga akta o zavarovanju Krajinskega parka Radensko polje. Ena javna razprava bo potekala v KS Mlačevo in ena v KS Račna. Na javno razpravo ste vabljeni vsi zainteresirani. Natančen datum javnih razprav bo javljen v naslednjih Grosupeljskih odmevih. Nove klopi na Radenskem polju vabijo sprehajalce in obiskovalce V sklopu Skupine za Radensko polje sodelujejo predstavniki KS Račna, Mlačevo, Ilova Gora in Sp. Slivnica, predstavniki občine in Center Grajski vrt Boštanj. Skupina, poleg vsebine povezane z ustanovitvijo krajinskega parka, na svojih sestankih obravnava tudi vsebine povezane z načrtovanjem turistične infrastrukture na območju Radenskega polja. Tako so se v prejšnjih letih postavile informacijske table po celem Radenskem polju, izgradile so se nekatere poti na obrobju polja, v lanskem letu pa smo postavili tudi prvih 10 klopi na območju Boštanja in na območju Kopanja. Poleg že omenjenih lokacij smo letošnje leto postavili klopi še na Lobčku in v Zagradcu. Do konca leta pa bodo postavljene še na Ilovi Gori in Spodnji Slivnici. Klopi so dobro prepoznavne, saj vse nosijo vžgan logotip bodočega Krajinskega parka Radensko polje. Po pogosti obiskanosti pa lahko sklepamo, da so bile dobra naložba in da smo naredili veselje, tako domačim kot tudi tujim sprehajalcem in obiskovalcem Radenskega polja. Tina Mikuš Zdravilna zelišča v vsakdanji uporabi V dveh zaporednih petkih, 8.5. in 15.5.2009, se je, na Grajskem vrtu Boštanj, odvijal tečaj z naslovom »Zdravilna zelišča v vsakdanji uporabi«, ki ga je vodila zeliščarka z dolgoletnimi izkušnjami, ga. Marija Jamnik. V bodočem Krajinskem parku Radensko polje, smo se odločili za tovrsten tečaj z namenom, da spodbudimo ljudi k sonaravnemu bivanju. Opozoriti jih na to, da nam narava lahko marsikaj da in da nam pomaga pri marsikateri tegobi, pri tem pa je pomembno tudi to, kakšen odnos imamo sami do narave in kako z njo ravnamo. Tečajniki so na tečaju lahko izvedeli kakšna je uporabnost zdravilnih zelišč, kako si sami izdelajo pripravke, kot so čaji, kapljice, mazila, itd., proti visokem pritisku, sladkorni bolezni ter drugim tegobam. Povedala je še kako zdraviti prehladna obolenja, katere rastline so rakotvorne, zakaj določenih rastlih ne smemo uporabljati za zdravilne namene ter še marsikaj. Zaradi izjemnega zanimanja bomo tečaj ponovili. Potekal bo dva zaporedna petka med 17.00 in 20.00 uro in sicer 29.5. in 5.6.2009. Prijave so obvezne. Sprejemamo jih na elektronski naslov misa.pintaric@radenskopolje.si ali na telefon 040 655 795. Miša Pintarič 34 PRAZNOVANJE 100-LETNICE SOBOTA, 13. JUNIJ 2009 ob 17. URI SLAVNOSTNA POVORKA, PREVZEM IN BLAGOSLOV NOVEGA VOZILA GVM-1, V UPORABO BOMO IZROČILI PREUREJENO OKOLICO IN RAZVILI SPOMINSKO LISTINO z nami bodo: častni pokrovitelj 100-letnice predsednik države dr. DANILO TÜRK ljubljanski nadškof in metropol it msgr. mag. ALOJZ URAN in drugi gosti PROGRAM POVEZUJE SAŠA EINSIEDLER, ob 20. uri pa sledi d VELIKA ZABAVA Z ANSAMBLOM MALIBU GASILSKI CENTER GROSUPLJE - POD VELIKIM ŠOTOROM Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament 36 Kandidati in kandidatke: .s, 1. Jelko Kacin 2. Mirjam Muženič 3. dr. Slavko Ziherl 4. mag. Sonja Kralj Bervar 5. Borut Cink 6. mag. Darja Mohorič 7. Aleš Gulič rt O n o (0 a> O ni £ I Sobota, 2. 5., KD Big band Grosuplje, Ameriška ambasada v Ljubljani in ZKD Grosuplje JAZZ KONCERT z Johnom Thomasom, trobenta (ZDA), HGM big band Zagreb z dirigentom Sigijem Feiglom in Big band Grosuplje z dirigentom Igorjem Lundrom Big Band Grosuplje navdušuje Big Band Grosuplje letos obeležuje deseto obletnico svojega delovanja. V vseh teh letih se je pod vodstvom dirigentov Braca J. Doblekarja in Igorja Lundra izkazal kot eden najdejavnejših orkestrov pri nas. Seznam koncertov in nastopov je impresiven, prav tako seznam gostov, s katerimi so sodelovali (več o njihovem delu najdete na spletni strani: www.bigband-grosuplje.com). Tudi letos big band ne počiva, o čemer pričajo izjemni dogodki, s katerimi so nam postregli v okviru obletnice. O prvih dveh koncertih smo že poročali -prvi koncert v tem sklopu so lani pripravili z bivšimi člani big banda, na drugem koncertu (v mesecu januarju) so se jim na koncertu v Studiu 14 RA Slovenija pridružili vibrafonisti Boško Petrovič (HR), Vid Jamnik (SLO) in Arthur Lipner (ZDA). Zelo navdihujoč je bil koncert 27. aprila, s katerim so člani big banda slovesno odprli prenovljeno dvorano kulturnega doma na Spodnji Slivnici, ki bo v prihodnjih letih njihov novi dom. Občinstvo v nabito polni dvorani je z navdušenjem pozdravilo nastop big banda in s tem poplačalo vse napore vaj in ur prostovoljnega dela, ki so jih člani big banda vložili v prenovo. Vdihnili so dušo prostoru in še enkratveč dokazali, da ssvojim delom pomembno sodelujejo pri oživljanju kulturnega utripa okolja. Glasbeniki so se za pomoč posebej zahvalili: KS Spodnja Slivnica, PGD Spodnja Slivnica, KD Spodnja Slivnica, Občini Grosuplje, Glasbeni šoli Grosuplje, ZKD Grosuplje, podjetju Promis d.o.o. in Radiu Zeleni Val. V istem tednu, 2. maja 2009 je v dvorani Kulturnega doma Grosuplje zadonela glasba iz korpusa dveh orkestrov. Koncertni večer je z nekaj skladbami začel slavljenec - Big Band Grosuplje, ki je za četrti koncert v okviru obletnice povabil v goste verjetno najboljši evropski mladinski jazzovski orkester - HGM Jazz Orchestra. Gostujoči glasbeniki so nastopili pod vodstvom dr. Sigia Feigla, priznanega avstrijskega dirigenta in pedagoga ter prijatelja Big Banda Grosuplje. Atraktiven program glasbe The Tonight Show benda je HGM Jazz Orchestra odigral brezhibno. Poln orkestrski zvok, ritmična brezkompromisnost, izenačenost sekcij, superiorna tehnična izvedba, izjemni solisti - vsemu temu smo bili priča obiskovalci neponovljivega in resnično vrhunskega jazz glasbenega dogodka. Piko na i izvedbi orkestra je dodal briljantni ameriški trobentač John Thomas, ki je svoje superiorne solistične prispevke dodatno začinil z zvrhano mero humorja. Večer je ob očitnem navdušenju obiskovalcev kar prehitro minil. Med obiskovalci koncerta je bil tudi odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva v Ljubljani g. Bradley Freden. Vsi smo čutili izjemnost koncerta. Hvaležni smo lahko za takšno pestrost in kvaliteto kulturnih dogodkov in, na kar je ob čestitkah Big Bandu Grosuplje izpostavil gostujoči dirigent, ponosni, da ima mestece Grosuplje tako dejaven jazzovski orkester. Dogodek je bil vključen v program projekta »Ameriški dnevi«, ki ga podpira Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani. Pri izvedbi pa so big bandu pomagali še Občina Grosuplje, ZKD Grosuplje in Radio Zeleni Val. Info ZKD Grosuplje dogaja, Čestitke našim najmlajšim igralcem! Naši mladi gledališki ustvarjalci v VVZ Kekec Grosuplje in Gledališče Hiška KD Teater ter ZKD Grosuplje imamo spet razlog za veselje. Predstavi Vikin čarobni kaktus in Zvezdica zaspanka bodo odigrali 27. in 28. maja 2009 v dvorani Šentjakobskega gledališča na državnem srečanju, saj so se uvrstili med dvanajst najboljših predstav v produkciji otroških gledališč 2009 v selekciji JSKD R Slovenije. Seveda moramo ob tej priložnosti posebej izpostaviti naše mentorje: Judito Rajner in Jožico Omahen iz vrtca in Ireno Žerdin in Sabino Gruden iz OŠ »Louisa Adamiča« in KD Teater Grosuplje. Nekoliko krivi se počutimo tudi mi iz ZKD Grosuplje, saj pomagamo obema skupinama pri tehničnem delu - omogočamo jim vaje na odru, tako da se prav redko zgodi, da se drugje - na večjem ali manjšem odru - igralci ne znajdejo. S to tradicijo bomo še nadaljevali, potrudili se bomo, da si bodo z našo podporo (finančno) ogledali kakšno predstavo v Ljubljani. Tudi to je del izobrazbe in rasti na gledališkem področju. Vsi otroci tudi najstniki, ki si želite resnega igralskega ustvarjanja, pa lepo povabljeni, da se jim priključite pri delu novih predstav v naslednjem letu. Konec maja pa maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura 59 držimo pesti, da bodo naši enako prepričljivi pri igri, kot ostalih deset gledališč iz cele Slovenije. Maj je dodobra napolnil dvorano kulturnega doma. Še sami ne vemo, ali je »kriv« dober program ali pa ste se že navadili, da se kar naprej nekaj dogaja. V prvi polovici maja, natančneje do 14. maja, je bilo obiskovalcev 734, kar je pravi rekord. Dvorana je vsaj dvakrat pokala po šivih: na koncertu Na juriš! Carmine Slovenice in na komediji Kdo vam je pa to delu? v izvedbi Borisa Kobala. V programu smo imeli tako domače kot tuje izvajalce. Zagotovo pa lahko rečemo, da smo imeli dva vrhunska koncertna dogodka, ki nam gotovo višata pomen v mreži kulturnih domov. To so bila dekleta pod vodstvom Karmine Šilec iz Maribora in pa poleg domačega big banda še HGM big band iz Zagreba pod vodstvom Sigija Fiegla. Na obeh koncertih je bila dobro izvedena glasba pravi izvir izjemnega vzdušja v dvorani. Vsak organizator - in mi nismo izjema - si želi samo več takih dogodkov. Obnova dvorane. Občina Grosuplje nam je dala zeleno luč za obnovo dvorane. Projekt bo vodila za to zadolžena služba občine. Žal so nam odobrili samo polovico vsote, ki smo jo predvideli za obnovitev dvorane. Tako bomo dvorano obnavljali v dveh delih, kar prenovo podraži za ceno vsaj za 8 kulturnih dogodkov. Načrte smo posredovali nekaj birojem in pričakujemo odgovor v drugi polovici maja. Verjetno boste že jeseni sedeli v dvorani z novim stropom, stenami in prezračevanjem. Druga polovica obnove - tla in stoli - bo predvidoma na vrsti prihodnje leto v času kislih kumaric (junij, avgust 2010). Predstavitev na kulturnem bazarju v Cankarjevem domu! ZKD Grosuplje se bo s svojo ponudbo, ki jo je oblikovala za najmlajše in najstnike, predstavila v okviru Kulturnega bazarja v Cankarjevem domu, 22. maja 2009. Zgibanka, ki jo bo ob koncu šolskega leta dobil vsak otrok, bo dobrodošla, saj boste lahko že vnaprej načrtovali, kakšen urnik bo imel otrok v naslednjem letu. Od redne dejavnosti preko društva KD Teater Grosuplje razpisujemo baletno dejavnost in gledališče. Kot običajno bomo imeli otroški abonma - v sezoni 2009/ 2010 bomo posebno pozorno brskali po slovenskih pravljicah in poeziji za otroke -novost pa je abonma za najstnike, kjer se bodo prepletali kulturni dogodki z delavnicami in predavanji. Poseben program, ki ga ponudimo šolam pa smo oblikovali za dan odprtih vrat - Ta veseli dan kulture 2009 (3. december) ter za Teden otroka, ki je v prvem polnem tednu v oktobru; tu ponujamo na pokušino delavnice in tudi dogodke, ki predstavljajo vse umetniške zvrsti. Upamo, da bo tudi zaradi predčasne ponudbe dovolj odziva s strani otrok, pa tudi šol in vrtca. To, da smo se posebej potrudili in izbrali dobre mentorje in dogodke, pa je vse v službi dodatne kulturne vzgoje in predvsem želje po boljšem poznavanju in doživljanju vseh umetniških zvrsti. ZKD Grosuplje je kandidirala na razpise JSKD R Slovenije. Po tridesetih letih smo obnovili garderobe za pevce in gledališčnike, tako da je zdaj prostor bolj svetel, predvsem pa bolj svež in sodoben. Ker imamo vse več baletk, pa postaja vse bolj nujen tudi plesni pod in nastavljivi drogovi po višini za osnovne baletne vaje ob drogu. V okviru sodelovanja z JSKD OI Ivančna Gorica imamo vse več prireditev, ki so regionalnega značaja in zahtevajo še boljšo in tekočo organizacijo ter tehnično ustrezne dvorane. Za leto 2010 je predvideno regijsko plesno srečanje pri nas. Zato smo se javili na razpise JSKD za novo opremo. Takole nujnost novega plesnega poda komentira Špela Repar, mentorica plesno baletne dejavnosti: »Pri plesni, baletni dejavnosti bi potrebovali plesni (baletni) pod. Ta nam omogoča, da nam pri plesanju ne drsi, baletni pod ima zelo velik pomen tudi pri sami postavitvi telesa, saj pri baletu krepimo notranje mišice (ki nam omogočajo en dehors pozicije - odprtost v kolkih) in z ustreznimi baletnimi tlemi je korak do dobro razvitega plesnega telesa lažje dostopen. Poleg tega se izognemo nepričakovanim poškodbam, ki se lahko zgodijo pri zdrsu, padcu, in drugim nevšečnostim ki sodijo poleg ... Prav tako je baletni pod bistvenega pomena, ko nastopi delo na špicah (na konicah prstov), tu je pa še toliko bolj pomembno, da tla ne drsijo. Plesna tla so lahko tudi prenosljiva, kar je še toliko bolje, saj niso vezana na točno določeno lokacijo in tudi pri raznih gostovanjih so zelo učinkovita. Poleg navedenih razlogov, so baletno-plesna tla primerna tudi za gledališko dejavnost in so navadno dobrodošla pri raznihgostujočihskupinah.«Predvidevamo, da bomo vsaj na razpisih Oprema/Prostor JSKD 2009 bolj uspešni, kot smo bili pri programskem razpisu. Sredstva je pri programskih projektih dobil le KD Šentjurski oktet, oz. Šentjurski fantje za izvedbo 8. srečanja oktetov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja. Neuspešni za programska sredstva JSKD pa so bili: KD Big band Grosuplje, KD Vokal, KD Teater in GD Stentbaj. w 2260 za zdravje Grosupeljski odmevi maj - 5 / 2009 Sodelovanje s *SEVIQC BREŽICE 2009. Datumi in termini koncertov in izvajalci so že določeni. Naj jih naštejem: sreda, 8. julij 2009, ob 20.30, bomo na Taboru Cerovo lahko poslušali angleške in italijanske pesmi 17. stoletja v zasedbi nizozemskih glasbenikov: Sytse Buwalda (altus) in David van Ooijem (lutnja). V ponedeljek, 20. julija 2009, spet ob 20.30, bomo v cerkvi v Škocjanu prisluhnili petčlanski slovenski zasedbi Musica Cubicularis z gostom iz Danske Frithjofom Smithom, ki bo igral kornet. Izvajali bodo dela Trubarja, Gallusa in Poscha. Ker so naše lokacije kulturne dediščine manjše in ponujajo le gostovanja manjših komornih zasedb, pa vas skupaj s Seviqc Brežice vabimo na koncert v Slovensko filharmonijo. V petek, 31. julija 2009 bo tam nastopal 25-članski European Union Baroque Orchestra pod vodstvom Larsa Ulrika Mortensena (čembalo). Z njimi bo Bacha in Handla izvajala tudi izvrstna sopranistka Maria Keohane (SE). Redni obiskovalci ZKD Grosuplje bodo imeli v predprodaji poseben popust. Že zdaj lepo povabljeni! Info ZKD Grosuplje napovedujemo Nedelja, 7. 6., ob 15.00, pred društvenim domom v Škocjanu, KD Škocjan STATI INU OBSTATI - XIII. tradicionalna prireditev z otvoritvijo foto razstave Kapelice v župniji Škocjan avtorja dr. Borisa Kuharja. Že trinajstič zapored člani KD Škocjan pod vodstvom Jožefa Marolta pripravljajo dogodek, ki je za njihovo društvo osrednji in največji letni dogodek. V letu 2008 so imeli za tako majhno sredino veliko število dogodkov, s katerimi so poklonili spominu na Škocjanskega krščenca - velikega Primoža Trubarja. Letos pa se vračajo na stare tire. To pa ne pomeni, da letošnja prireditev ne bo zanimiva. Na njen se bodo prvič predstavili mali pevci iz Škocjana, ki so si nadeli ime OPZ Škocajnčki in prepevajo pod vodstvom Katarine Bambič. Redni gost te prireditve je MoPZ Grosuplje, KD Vokal, ki mu boste pod vodstvom Primoža Cedilnika prisluhnili tudi letos. Nastopili bodo tudi domačini: Štefan Zrnec s Trubarjevo besedo, recitatorska skupina KD Škocjan, ki je pripravila odlomek iz Linhartovega Matička in kvartet Sever in prijatelji; za dobro razpoloženje bo ob koncu programa poskrbela inštrumentalna zasedba Jan, GŠ Grosuplje. Za vse, ki boste prišli na prireditev, bo v galerijski sobi Društvenega doma možen ogled fotografske razstave pod naslovom Kapelice v Škocjanski fari avtorja dr. Borisa Kuharja. Možen bo tudi ogled njihove etno zbirke. Lepo povabljeni v Škocjan! Četrtek, 18. 6., od 9.30 do 23.30, mestni drevored na Kolodvorski, ZKD Grosuplje GROSUPELJSKI DNEVI Vrtiljak zabave MESTO NA ULICI. Letos bomo vrtiljak zabave na kolodvorski zavrteli tretjič zapored. To pomeni, da se je prijel in da vas vse toplo vabimo, da bodite z nami. Program bo bogat, z mnogimi in izjemnimi sodelujočimi in vas kar pozivamo, da si rezervirate cel četrtek za nas. Z vami bodo: VVZ Kekec, učenci OŠ Brinje, učenci OŠ »Louisa Adamiča« z učitelji in mentorji, Lutkovno gledališče Ljubljana, festival Klovn Buf, Gledališče Koper, plesna skupina TeGIBlo, KD Teater, čarovnik Sam Sebastian, Gledališče Ciciškrati, Glasbena šola Grosuplje, Gledališče Ane Monro, Vlado Kreslin in Mali bogovi. Svetlana Makarovič: SAPRAMIŠKA, lutkovno gledališče Ljubljana. Vsebina pravljice: Mala siva miška se je nekega dne znašla iz oči v oči z mačko, ki je bila tako presenečena, da ji je ušla kletvica »sapramiš nazaj«. In tako je dobila Sapramiška svoje ime. In potem je imela rojstni dan in ji je teta Grizelda podarila tri prekrasne lešnike in potem se ji je zlomil tisti nesrečni »vob« in je morala kljub prijazni »pomoči« veverice in žabe Regice obiskati zobozdravnika doktorja Detla. Tako je prišla v zgodovino kot prva miška, ki je zbrala toliko poguma, da je sedla na zobozdravniški stol. Ekipa ustvarjalcev: režija: Nace Simončič, postavitev z novo zasedbo: Peter Dougan, likovna zasnova: Jaka Jundic, glasba: Svetlana Makarovič. Rekorderka Sapramiška je lani praznovala tisočo ponovitev svoje predstave! Festival KOVN BUF, Veliko za šalo, malo zares. Pravi klovnski direndaj! Ustanovitelja in člana cirkusa Bufeto, Natalija in Ravil Sultanov, oba diplomirana klovna slovite Akademije za cirkuške umetnosti v Moskvi, skupaj uspešno nastopata že več kot desetletje. V svoji karieri sta sodelovala tudi z znamenitim ruskim državnim cirkusom, s samostojnimi klovnskimi predstavami sta nastopala v številnih evropskih državah, že vrsto let pa razveseljujeta tudi slovensko občinstvo. V okviru Zavoda Bufeto, kjer so poleg njiju tudi slovenski cirkuški mojstri -večinoma sta vse izurila prav Ravil in Nataša - že drugo leto zapored organizirajo cirkuški festival. V Slovenijo povabijo najboljše evropske cirkuške predstave. Letos se bo festival deloma zgodil poleg Ljubljane in Lenta tudi v okviru Mesta na ulici, v Grosupljem. Nastopajoči cirkusanti bodo prišli iz Nemčije. Po motivih Leopolda Suhodolčana: NAOČNIK IN OČALNIK NA POČITNICAH, Gledališče Koper. Zgodba: Suhodolčanova literarna junaka, detektiva Naočnik in Očalnik, sta številnim generacijam otrok znana iz zbirke zgodb, ki jih je avtor objavil v letih od 1973 do 1981 v treh knjigah - Naočnik in Očalnik, Na večerji s krokodilom in Stopinje po zraku; še pred izdajo prve knjige sta mojstra med detektivi zaživela tudi na odrskih deskah in televizijskih ekranih (na televiziji kot nadaljevanka v desetih delih pod skupnim naslovom Naočnik in Očalnik leta 1971, v gledališču kot mladinska komedija Norčije v gledališču) in si s poznejšimi knjižnimi izdajami utrla pot med najširše bralstvo. V uprizoritvi koprskega gledališča, ki je posvečena 80. obletnici pisateljevega rojstva, se detektiva s pravim tovornjakom odpeljeta na zaslužene počitnice, a že prvi počitniški dan ju preseneti časopisna novica o tatovih, ki otrokom kradejo šolske počitnice. Mojstra detektivskega poklica s svojimi nekoliko nenavadnimi detektivskimi pripomočki izsledita roparja Stanka Kradimirja in njegovo hčer Pšeničko, ki se, naveličana nenehnih počitnic, ki jih je ukradel njen oče, želi predati in vrniti v šolo. Naočnik in Očalnik roparja ujameta, skesani Stanko pa detektivoma preda kovček, v katerem so ukradene počitnice. Ko kovček skupaj odprejo, za vse otroke v šoli nastopijo težko pričakovane počitnice. Potujoča predstava, ki jo bomo uprizarjali na šolskih dvoriščih, bo v dogajanje vključila tudi otroke in pedagoško osebje, pozornost najmlajših gledalcev pa bo zagotovo pritegnila s številnimi izumi - biciklminihopterjem (BMH), kameronaraketnipogonznotranjimizg orevanjem, skozigledom2010, ušesosluhom in drugimi novotarijami iz detektivske delavnice Naočnika in Očalnika. Ekipa ustvarjalcev: režiser in scenograf: Jaka Ivanc, kostumografinja:VanjaStojanovič, avtor glasbe: Davor Herceg, avtor likovne podobe: Natan, igrajo: Naočnik - Gorazd Žilavec, Očalnik - Gregor Zorc, Stanko - Žiga Saksida, Pšenička - Ajda Toman Čarovnik Sam Sebastian s čarobnim gledališčem SALTIMBANKO. Čarobno gledališče ponuja širok repertoar magičnih, žonglerskih in artističnih predstav, animacij in spektaklov, primernih za obogatitev vseh vrst prireditev - v programu, ki ga bo čarovnik izvedel za Mesto na ulici, se bo prilagodil starostni skupini za tretjo triado OŠ. Sicer pa ima v svoji ponudbi predstave za odrasle in otroke. Deluje že od leta 1999; leta izkušenj gostovanj doma in v tujini ter številna povabila in priznanja so odraz ustvarjalnosti maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura 61 ter profesionalnosti, kar gledališče Saltimbanko nedvomno uvršča v sam vrh tovrstne umetnosti v Sloveniji. Tudi nas bo Sam Sebastian prepričal da je njegov program zelo zanimiv, zabaven in osupljiv. Efekti v predstavi dobo 'mentalistične' narave, preplet sugestije, branja misli, napoved odločitev, ki jih bo naredil gledalec, LOTO - igra na srečo ter podobno. V nastop bodo gledalci torej zelo aktivno vpleteni in Sam Sebastian zagotavlja, da jih ne bo pustil ravnodušnih. Gledališče Ane Monro, ulična predstava ZLATI OSEL. Predstava Zlati osel je nastala po literarni predlogi - antičnem romanu Metamorfoze ali Zlati osel rimskega pisatelja Lucija Apuleja. Zgodba, bogata prigod, je Gledališče Ane Monro priredilo v scenarij in ga predala v režijo belgijskemu režiserju Craigu Westonu, v svetu znanemu predvsem po sodelovanju s skupino The Primitives. Ulična predstava Zlati osel, ki bo grosupeljsko uprizoritev oživela 18. junija 2009 na stopnišču stavbe bivše Upravne enote Grosuplje, bo tako sad kreativnega srečanja poetike, izkušenj in humorja avtorske skupine GAM in režijskega postopka Craiga Westona, ki temelji predvsem na preciznem menjavanju ritma, petja in skupinskih podob. Rezultat bo legenda o Luciju, junaku, ki mu nasproti stoji, kot v pravih grških tragedijah, šest članov moškega zbora, ki odigra vse ostale vloge, tudi ženske. Ekipa ustvarjalcev: scenarij: avtorska skupina GAM, po literarni predlogi Lucija Apuleja Metamorfoza ali Zlati osel, režija: Craig Weston, kostumi: Meta Sever, songi: Avtorska skupina GAM in Craig, igrajo: Lucij / Osel : Drago Milinovic, zborist / Pripovedovalec / Marylin Monroe: Primož Ekart, zborist / Pripovedovalec / Vrhovna čarovnica: Borut Cajnko, zborist / Pripovedovalec / oče: Gorazd Žilavec, zborist / Zapeljivo drevo / boginja: Matjaž Ocvirk, zborist / Sin / Glasbenik: Žiga Saksida, zborist / Pripovedovalec / oče: Goro Osojnik. Zaključek prvega dneva festivala MESTO NA ULICI 2009 - VLADO KRESLIN in MALI BOGOVI, koncert že večnih hitov. 19. 6., od 16.00 ure do 24.00, mestni drevored na Kolodvorski, ZKD Grosuplje in Občina Grosuplje GROSUPELJSKI DNEVI - Vrtiljak zabave MESTO NA ULICI. Teater Cizamo je ulično gledališče z desetletno tradicijo. S svojimi predstavami nastopa praktično na vseh festivalih v Sloveniji, gostovali pa so tudi po Evropi in na Kitajskem. Njihove atraktivne cirkuško, klovnske predstave še posebej priporočamo za FESTIVALE!!!!, ko lahko otroke in odrasle s svojimi pisanim in atraktivnim programom, s hoduljami, žongliranjem, ognjem in klovnskim humorjem presenetijo, navdušijo in jih zapeljejo v veselo razpoloženje. SKORAJ NAJBOLJŠI CIRKUS: Cirkuška, klovnska predstava, s številnimi komičnimi zapleti in stalnim sodelovanjem otrok. Primerno za otroke od 4. leta starosti naprej. Čas trajanja 45 min. Nastopata dva artista. Plesno - akrobatska skupina FLIP Piran, SHOW PROGRAM Plesno akrobatska skupina FLIP deluje pod okriljem ŠPORTNEGA KLUBA FLIP PIRAN in v svoje vrste vključuje okrog 300 članov od četrtega do enaindvajsetega leta starosti ter skupino senior. Otroci prihajajo iz vseh obalnih mest in vseh obalnih osnovnih in srednjih šol ter višjih šol in vrtcev od Kozine do Sečovelj, skupino pa imajo tudi na Postojnskem. Flip obstaja že vrsto let, najprej pod nazivom TVD Partizan Piran. Ukvarja se s plesom in akrobatiko, kar v tujini, kjer je ta zvrst izredno razvita, imenujejo General gymnastic. Flip zastopa Gimnastično zvezo Slovenije in Slovenijo na gimnastičnih festivalih, Eurogym festivalih in Svetovnih gymnaestradah. Poleg tega se skupina ukvarja tudi z gimnastiko, akrobatiko in s skoki z male prožne ponjave ter Cheerleaderstvom in na vseh teh področjih na tekmovanjih tudi posega po najvišjih rezultatih. Imajo tudi gledališko skupino z mentorico Stasjo Mehora, tako se ukvarjajo tudi z gledališko igro, saj želijo, da bi se otrok kompleksno razvijal, tako gibalno, kot tudi izrazno. Vsako leto imajo tudi dve novi predstavi, s katerimi se predstavljajo po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu. Prav tako so med njihovimi člani odkrili veliko glasbenih talentov, zato so izdali tudi že sedem avdio kaset in zgoščenk, na katerih je po 12 njihovih pesmi. Avtorica besedil je trenerka, prof. športne vzgoje Mojka Mehora Lavrič, avtor glasbe pa Aleš Lavrič, pevci in pevke pa seveda člani Flipa ob pomoči Primorskih fantov in nekaterih drugih. Sodelovali so na več otroških pevskih festivalih, kot npr. Melodije Morja in sonca, Kristalčki, Črtica....ter zmagali na Bontončkih (1. mesto), Otroškem Fens festivalu 2003 (1. mesto) in 2005 (3. mesto) in leta 2001 na televizijski februarski oddaji za mlade talente Orion s pesmijo Do vsakega srca. Komikaze: VEČER STAND-UP COMEDIJE. Januarja 07 se je nekaj grdih, neumnih, naveličanih, denarja in slave želnih mladcev odločilo združiti se v skupino KOMIKAZE. Nastali so v želji, da slovenski stand-up že enkrat preraste »porodno« obdobje in postane splošno znana scena v Sloveniji, zvrst nastopanja, ki bo jasno predstavljena in je ljudje ne bodo več mešali z drugimi sorodnimi, večinoma gledališkimi zvrstmi. Stand up comedy je oblika solo komedije, ki je zelo popularna v svetu, kjer množice drvijo na šove bolj ali manj priznanih komikov (Williams, Seignfield, Murphy, Rollins ...), pri nas pa se šele dobro prijemlje. Nova oblika pri nas ne pozna pravega prostora za stoječe pripovedovanje šal, zato najde občasne priložnosti v klubih ali na festivalih, kjer so se nekateri humoristi že uveljavili. KOMIKAZE sestavlja skupina (zaenkrat) šestih komikov, ki se s stand-up nastopanjem ukvarja že nekaj let. Vsak od njih ima svojo zgodbo, vsak od njih je pravi ... Še posebej pa bo med njimi dobrodošla članica Komikaz iz Grosupljega - Vanči Žorž! ! ! Zaključek drugega dneva festivala MESTO NA ULICI 2009 NUŠA DERENDA in BIG BAND GROSUPLJE pod vodstvom Igorja Lundra. S festivalom, vrtiljakom zabave MESTO NA ULICI, ki že postaja tradicionalen, želimo pokazati, kaj vse se je v letošnji sezoni dogajalo na kulturnem in družabnem področju v občini Grosuplje; kdo smo tisti, ki ▼ 62 za zdravje Grosupeljski odmevi maj - 5 / 2009 >nam ni vseeno, kako preživite mladi in starejši meščani svoj prosti čas. Združili se bomo v festivalskem dnevu, da pričaramo mestni vrvež na ulice in da vas končno prepričamo, da se da v Grosupljem početi še kaj več, ne samo spati. Seveda pa povabljeni tudi na nastope naših Grosupeljčanov: najmlajših iz vrtca, šolarjev, učencev glasbene šole ter malih članov društev. Tudi njihovi nastopi bodo del festivala. Torej spoštovani! Vstopite na vrtiljak zabave na mestnem drevoredu oz. na Kolodvorsko cesto! Dva dni boste lahko uživali vsi, ta mali in ta veliki Grosupeljčani! O natančnih terminih nastopa pa boste obveščeni preko plakatov in letakov. Nedelja, 21.6. ob 15.00, cerkev Marijinega vnebovzetja na Kopanju GROSUPELJSKI DNEVI, vokalni koncert, program oblikujejo: vokalna skupina BRINKE, zborovodkinja Tina Vahčič in moški vokalni kvintet TIVOLI, umet. vodja Tomaž Tozon. Kvintet Tivoli iz Lesc deluje drugo sezono. Sestavljajo ga pevci z dolgim pevskim stažem v manjših zasedbah in pevskih zborih. Kvintet deluje pod strokovnim vodstvom umetniškega vodje g. Tomaža Tozona. Sponzor kvinteta je družba P&P Marketing d.o.o. CASINO - TIVOLI Lesce, po katerem se tudi kvintet imenuje. Kvintet goji slovensko narodno in umetno pesem. V svojem repertoarju ima tudi pesmi drugih narodov. Cilj kvinteta je poustvarjanje lepe slovenske narodne in umetne pesmi, po kateri zbori v današnjem času redko segajo, poslušalci pa ji še vedno radi prisluhnejo. Kvintet je imel v dveh letih delovanja več nastopov doma in v tujini. V kvintetu prepevajo: prvi tenor - Franc Mihelič, drugi tenor - Brane Rupar, bariton - Janez Erčulj ter basa - Franc Primc in Leon Mohorič. O pevkah in njihovi zborovodkinji si lahko prebereta v opisu prvega dogodka, ki ga napovedujemo. Prireditev bo potekala v sklopu Grosupeljskih dni; prve skupine pohodnikov bodo tako poleg brezplačnega vodenja deležne tudi lepe vokalne glasbe v akustični cerkvi na Kopanju. Po impresiji Radenskega polja v živo bo pesem na kopanju kot mehka božajoča koprena. |RRA a* Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije RKA LU*. TfWMU j»* 19.1«. tjeittu* [I D irir/Dn: j jo£ faki +jS6t y>6 fpoj ^ T pftId,- !, iMjtni y. - .V " T." 1 wwv.nvtwji Naložba v vašo prihodnost OltRiOK) nt IM) FlfJAWORA EVROTSW WMi* tvropgb VX-i r iMad ŠTIPENDIJA JE NAJBOLJŠA INVESTICIJA! JAVNI POZIV K ODDAJI VLOG ZA IZBOR DELODAJALCEV V REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO LJUBLJANSKE URBANE REGIJE ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2009/2010 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila javni poziv delodajalcem za vključitev v program posrednih kadrovskih štipendij v okviru Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije. Štipendija iz Regijske štipendijske sheme je sestavljena iz: ■ dela, ki ga Iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov In štipendije zagotavlja subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni oz. Štipenditor (RRA LUR) v višini 50 % dodeljene kadrovske Štipendije, vendar največ v višjni 30 % minimalne pla£e skladno s 37. Členom Zakona o ■ preostalo polovico pa zagotavljajo delodajalci, pri katerih se bodo Štipendisti zaposlili za čas trajanja izobraževalnega programa oz. za čas sklenitve pogodbe o Štipendiranju. Štipenditor lahko zagotovi sofinanciranje obveznosti delodajalca v višini do 40 % višine štipendije tudi s strani občin. Sredstva občin so sredstva iz proračunov občin In drugih virov. Rok za oddajo vlog je 19. junij 2009. Vsebino poziva in prijavni obrazec ter vse ostale informacije najdete na spletni strani Sreda, 24.6., ob 17.00, dvorana Družbenega doma, Občina Grosuplje in ZKD Grosuplje OBČINSKI PRAZNIK s slavnostno sejo, program oblikujejo: člani ZKD Grosuplje in Glasbena šola Grosuplje Prireditev bo programsko popolnoma klasično zastavljena tudi zaradi novega prostora, ki ga bomo prvič testirali in izpostavili. Za tekočo izvedbo bomo poskrbeli tudi zaradi izbranih najboljših sodelujočih iz društev ZKD Grosuplje in Glasbene šole Grosuplje. Vedno ob občinskem prazniku pa je najpomembnejši del prireditve tudi podelitev nagrad in priznanj Občine Grosuplje s predstavitvijo prejemnikov priznanj. Torej vsi lepo povabljeni na novo lokacijo in med nagrajence, ki so mogoče tudi vam polepšali kakšen dan v letu 2009! Sreda, 24. 6., ob 19.30, Adamičev trg pod lipo, Vokalna skupina Viva Vox, KD Teater PREDPRAZNIČNI VEČER program oblikujejo: člani vokalnih in zborovskih zasedb ZKD Grosuplje Letosbomoimelipevskivečeržetretjičzapored in bomo s pevci praznovali prepraznični večer. Pobuda je nastala na enem izmed pevskih taborov v Šentvidu in zagrabile so jo pevke KD Lotos, Biserke, ki so bile organizatorke prvega takega druženja. Potem so jim sledile še Lastovke, letos pa bodo težo organizacije prevzele članice vokalne zasedbe Viva Vox, ki jih vodi Polona Kopač. Pridite in zapojte z našimi zbori tudi vi! Info ZKD Grosuplje maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura Športna dvorana Brinje, 25. maja 2009, ob 18. uri VOKALNO-INSTRUMENTALNI KONCERT Moški pevski zbor Corona je praznoval 20 let ustvarjanja. Na koncert so nas povabili v tako veliko dvorano, kot je Športna dvorana Brinje, in ker so poznani po zanimivih projektih, znanih gostih in včasih nenavadnih povezavah, je bila tudi tako velika dvorana polna. Pred dvajsetimi leti so začeli kot oktet Mladika, ki sta ga vodila dirigenta Mojca Intihar in Tomaž Fortuna. Ob desetletnici so se zavedli, da je osem pevcev premalo za zahtevnejše pesmi in za večglasno petje. Z novimi pevci so se oblikovali v Moški pevski zbor, si nadeli ime Corona in vstopili v društvo Pesem v okviru Zveze kulturnih organizacij Grosuplje. Njihov zborovodja je postal Jernej Kralj. Eden njihovih prvih zanimivih projektov so bile poletne podoknice, ki so jih peli po Grosupljem in okolici. Vsako leto so se povezali z drugim ženskih zborom, izbrali primerno poezijo ali scenarij, določili nekaj prizorišč in nastopali pod milim nebom v vsakem vremenu. V spominu nam je še ostal lep koncert ob izidu zgoščenke leta 2005, Jugonostalgija in božično-novoletni koncert na Kopanju z Mladinskim pevskim zborom iz Račne. Slavnostni koncert ob 20-letnici zbora sta vodila Jure Sešek in Jana Božič. Začeli so z narodnimi pesmimi, nadaljevali pa s priredbami znanih popevk, ki jih je napisal Jernej Kralj. Zbor so okrepili pevci iz okteta Stična: Miha Genorio, Gašper Genorio, Matej Pušlar in Domen Omejec. Koncert so jim pomagali izpeljati trije gostujoči zbori: Ženski pevski zbor Biser iz Grosupljega, Ženski pevski zbor Šmarnice iz Šmarja - Sapa in Mladinski pevski zbor Račna. Posebna atrakcija koncerta je bil nastop Zlatana Stipišica - Gibonnija, ki se jim je pridružil pri priredbi svoje pesmi Oprosti 20 let MPZ Corona in potem zapel še tri pesmi ob klavirski spremljavi. Zanimiv in privlačen je bil tudi nastop harmonikarja Janeza Dovča in klarinetista Boštjana Gombača, ki igra na več nenavadnih inštrumentov, (različne piščali, žago, okarino), ne samo z usti, ampak tudi s pihanjem skozi nos. Drugi del koncerta je bil posvečen pesmim v angleškem jeziku. Zbore je spremljal priložnostni orkester. Klaviature sta igrala Marko Petrušič in Manca Zaviršek, bas kitaro Andrej Štrus, kitaro David Veber, bobne Tomaž Viler, violini Klara Gruden in Veronika Berdajs, violončelo Natalija Bahovec, flavti Mojca Ahlin in Urška Strnad, harmoniko Luka Adamič, klarinet Matija Strniša, trobento Rok Godec. Dogajanje ob odru so popestrile še trebanjske mažoretke pod mentorstvom Darje Korelec in v koreografiji Vanje Šeničar, ki so si z osvojenim prvim mestom na državnem prvenstvu prislužile odhod na evropsko prvenstvo. Organizatorju večera MPZ Coroni so se pridruženi trije zbori zahvalili in čestitali s prirejeno pesmijo in šopkom sladkih 'bacijev'. Tehnično plat predstave so oskrbeli: ozvočenje Glasbeno društvo Škofljica, osvetlitev Elektronika Krejan Grosuplje, domiselno sceno pa studio Arhitekturne storitve Primož Strgar in otroci OŠ Louisa Adamiča, zamisel in scenarij pa sta bila delo neutrudnega in vedno idej polnega Boruta Usenika. Približno stotim nastopajočim je prisluhnilo skoraj petsto gledalcev, ki so zadovoljni zapuščali dvorano. Celo za mlade, ki sicer ne marajo vokalne glasbe, je bil koncert zanimiv. Morda je ravno v pravi meri ljudskih, umetnih in priredb znanih popevk ključ, ki bo polnil dvorane. Seveda pa ne smemo zanemariti kvalitete petja, ki je bilo ta večer na zavidljivi Marija Samec ravni. »l/'f fi n * t /> i M | | >1 T I v T' ♦ * fi m ■ 1 7 _ —i * luž vj . ,"i 64 za zdravje Grosupeljski odmevi maj - 5 / 2009 Fotografska razstava in predstavitev knjige o zavarovalništvu Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, četrtek, 21. maja 2009, ob 18. uri. Za uvod so se prvič pred domačim občinstvom predstavile pevke nove ženske grosupeljske skupine Brinke, ki jih vodi zborovodkinja Tina Vahčič. Narodna pesem in zanimive priredbe popevk so izzvenele ubrano in doživeto. Njihov krstni nastop je bil prepričljiv in pevke so vesele zapuščale oder, prav tako pa smo bili zadovoljni poslušalci. Direktorica knjižnice Roža Kek je pozdravila vse navzoče in predstavila magistra Franca Škufco, ki je napisal knjigo Zavarovalništvo na Slovenskem od začetkov do danes. Avtor se je rodil na Velikih Vrheh nad Muljavo, maturiral na stiški gimnaziji in diplomiral ter magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Zasedal je vodila mesta v državnih in zavarovalniških ustanovah, predaval na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, pisal članke o zavarovalništvu za Enciklopedijo Slovenije. Tudi na področju zavarovalništva imamo Slovenci bogato zgodovino, je povedal, saj so bila že leta 1291. v notarski knjigi v Piranu zapisana pomorska posojila. Tudi cehi in bratovščine so se ukvarjali z zavarovalništvom. Prve prave zavarovalniške ustanove so se na Slovenskem pojavile v drugi polovici 18. stoletja, nato pa je šel razvoj hitro naprej, pravi razcvet pa je to področje doživelo po osamosvojitvi Slovenije. Zanimivo predstavitev je avtor pospremil s slikami starih dokumentov in hišnih tablic z logotipi zavarovalnic. Vsako leto v okviru fotografskega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje nastane ob koncu šolskega leta zanimiva razstava. Fotografija je najbolj razširjen jezik današnjega sveta. Je dokument časa, je povedala direktorica knjižnice Roža Kek, za nas pa je pomembno, da so fotografije nastale v naši okolici. Mentor skupine, gospod Marjan Trobec je povedal, da se že štiri leta srečujejo. Na začetku je bil skeptičen, kako bo krožek deloval, zdaj pa že obvladajo nastavitve na fotoaparatih in oblikovanje slik z računalnikom. Zahvalil se je knjižnici, da jih prijazno gosti v računalniški učilnici. Slikarji na platno slikajo kar nekaj časa, fotograf pa mora ujeti trenutek, ki se mu ponuja. Ima pet stotink časa, da posname fotografijo, če zamudi, ponovitve ni. Vsak član skupine, ki jo sestavljajo: Gabrijela Fleischman, Miro Gavez, Breda Goričar, Minka Grablovic, Ivanka Jakšič, Franc Javornik, Janez Lavrič, Tone Lisec, Silverij Melink, Tone Muha, Marija Podržaj, Jožef Potokar, Ivo Puhar, Vera Puhar, Rudi Rojec, Maruška Trobec, Mimi Žagar in Marjan Trobec, je na razstavo prispeval po fotografiji. Vsem, »študentom«, mentorjem in knjižnici se je zahvalila tudi predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Andreja Smolič in vse povabila na zaključek šolskega leta, 30. maja 2009, ob 15. uri, na Kopanju, kjer jim bo svoj koncert podaril pevski zbor Glasbene matice, v programu pa bodo sodelovali tudi Ljudski pevci Zarja, Mlada Zarja in Ženska vokalna skupina Brinke. Marija Samec Vreme v Grosupljem: april 2009 Deževje se je iz zadnjih marčevskih dni nadaljevalo še prva dva dneva aprila, tako da smo kmalu dosegli polovico običajnih mesečnih padavin. Zaradi oblačnosti in dežja so bile dnevne temperature le okoli +10. Četrtega aprila se je po meglenem jutru naredil sončen dan in živo srebro je prvič v tem letu doseglo +20 °C. Še več sončnih in zelo toplih dni je sledilo vse do velike noči, 12. aprila! Jutra so bila sveža, pri tleh je bilo pogosto blizu ledišča, popoldne pa se je večkrat segrelo preko +23 °C. Vegetacija je hitro napredovala in sredi meseca je že cvetelo marsikatero sadno drevo. Z velikonočnim ponedeljkom, 13. aprila, se je stabilno in nadpovprečno toplo vreme postopno končalo. Vreme je postalo bolj »aprilsko« s pogostimi popoldanskimi plohami in 14. aprila tudi s prvo letošnjo nevihto. Nestanovitno in nekoliko hladnejše vreme se je nato nadaljevalo vse do konca meseca. Ob spremenljivi oblačnosti in skoraj vsakodnevnem dežju je najvišja dnevna temperatura je le redko dosegla +20 °C. Srednja mesečna temperatura je bila +12 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2008 2,2 °C topleje. Glede na aprilsko povprečje iz obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju - Sapu, je bil letošnji april toplejši za 3,4 °C. Jutra s povprečno temperaturo +6,4 °C so bila glede na povprečje obdobje 1995-2008 toplejša za 2,4 °C, popoldnevi s povprečno temperaturo + 18,6 °C pa so bili toplejši za 2,6 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila +3,5 °C (10. 4.), najvišja pa +24,3 °C (9. 4.). Za razliko od preteklih let, tokrat v aprilu nismo imeli slane. Megla je bila opažena v treh dneh. V devetnajstih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 141 litrov padavin, kar glede na obdobje po letu 1995 predstavlja 141 % običajne količine padavin. V omenjenem obdobju je bil najbolj suh april leta 2007, ko je padlo vsega 1,4 mm padavin, najbolj namočen pa s 191 mm leta 2004. Več podrobnosti o vremenu v Grosupljem se nahaja na spletni strani www.grosuplje.slometeo.net. Iztok Sinjur maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi kinološki kotiček Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol - ampak pes! Kinološko društvo Grosuplje v kandidaturi za Zlati ključ mesta Grosuplje O delu grosupeljskih kinologov, njegovi zgodovini, načrtih in željah smo se pogovarjali z Damijanom Kravanjo, predsednikom društva Nominacija vašega društva med kandidate za dobitnika Zlatega ključa mesta Grosuplje zagotovo pomeni laskavo priznanje za vse, ki delujete in gradite grosupeljsko kinologijo. Kakšno je pravzaprav poslanstvo društva? Prednostno se ukvarjamo s šolanjem psov vseh pasem po vseh programih, za katere podeljuje licenco Kinološka zveza Slovenije (KZS). Člani se ukvarjajo tudi z razstavljanjem in vzrejo psov. Doma in tujini pa smo poznani kot dobri organizatorji tekmovanj in razstav. Razmeroma nova dejavnost in popestritev kinologije pa so tečaji »rally obedience« (RO). To je športna, a nezahtevna kinološka disciplina, primerna za vse pasme in vse velikosti psov. Je zelo dinamična, zanimiva in zabavna. V oktobru si bo mogoče na našem vadišču ogledati državno tekmovanje v tej disciplini. Kinološko društvo je v tem prostoru prisotno že precej časa. Naštejva nekaj statističnih podatkov. Društvo deluje od leta 1984, najprej kot sekcija KD Krim, od decembra 1985 pa samostojno. Članstvo se je gibalo od 20 do 400, zadnja leta pa šteje med 80 in 100 oseb. Od ustanovitve do danes je bilo udeleženih v različnih programih društva približno 3000 psov. Trenutno je v v procesu šolanja 26 vodnikov v začetnem tečaju, 17 v mali šoli, štirje v nadaljevalnem tečaju, štirje tekmovalci v sledenju in dva v »rally obedience-u«. Člani prihajajo iz Grosupljega in bližnje okolice, nekaj pa tudi iz drugih krajev od Ljubljane do Kočevja. Temeljna dejavnost večine regionalnih kinoloških društev je seveda šolanje. Kaj lahko ponudite svojim članom, v čem ste boljši od zasebnih šol? Naša prednost so strokovno usposobljeni inštruktorji z licencami KZS, o njihovi usposobljenosti pa priča tudi odstotek tečajnikov, ki jih pripeljemo do uspešnega zaključka šolanja: gre za 75- 80 odstotkov vseh vpisanih tečajnikov, kar je za približno 20 odstotkov več od slovenskega poprečja. Pomembno je izobraževanje strokovnega kadra doma in v tujini ter sledenje najnovejšim kinološkim smernicam. Na področju Grosupljega je naše KD edino, ki lahko šola in preverja usposobljenost po mednarodnih programih in izdaja mednarodno priznana spričevala ter delovne knjižice. Šolanje po mednarodnih programih je podlaga za verificirane izpite, ki omogočajo nadgradnjo v katerem koli drugem društvu ali klubu; za nekatere pasme pa so uradno priznani izpiti pogoj za vzrejo. V naših vrstah so tudi sodniki za ocenjevanje zunanjosti in dela šolanih psov, ki lahko članom v vsakem trenutku priskočijo na pomoč z nasvetom s področja razstav ali tekmovanj. Ko se končaobdobje šolanja, ljudje največkrat prenehajo s članstvom v društvih. Kakšne so prednosti članstva ne glede na to, ali psa šolamo ali je le naš družinski ljubljenec in družabnik? Člani društva med drugim lahko uveljavljajo društvene ugodnosti v Veterinarski ambulanti Buba, s katero že precej let dobro sodelujemo. Dvakrat letno ob vpisu v tečaje organiziramo strokovna predavanja. Pomembna prednost je tudi stalna prisotnost strokovnega kadra, možnosti za nasvete, pomoč pri vzgoji, negi, vzreji, razstavah, izbiri športnih kinoloških panog. Naši člani imajo 50%-ni popust pri vseh storitvah KZS. Nenazadnje velja poudariti, da nasvete v našem društvu lahko kadarkoli poiščejo tudi bodoči skrbniki psov. Vsak ponedeljek med 19. in 20. uro smo dosegljivi na našem vadišču ob gasilskemu domu. Obvezno vprašanje so seveda načrti za v prihodnje. Velik problem v društvu predstavlja prostor oziroma potreba po primernem vadišču. Zanj že nekaj časa poizkušamo najti primerno lokacijo, pa se je do sedaj vedno zataknilo po finančni ali po logistični plati. Zdajšnja lokacija je z nekdanjega obrobja mesta postala že mestni del in za naše delo ni več tako primerna. Pogrešamo ograjo, saj si želimo, da imajo na vadišče vstop samo naši člani. Zdaj žal veliko skrbnikov svoje pse spušča na naš travnik, ki je zato poln iztrebkov. Le-ti skupaj s smetmi in vonjem drugih psov otežujejo delo in motijo proces šolanja. Naš cilj je torej pridobitev novega vadišča. V naše načrte je močno vpeta tudi vzgoja psa v urbanem okolju, pa tudi vzgoja njegovega skrbnika. V svojih vrstah si želimo ne le vodnikov tekmovalnih psov, ampak tudi in predvsem skrbnike psov, ki so družinski ljubljenci. Želimo, da bi se ljudje čim bolj množično udeleževali tečajev in brezplačnih strokovnih predavanj. Tako bi lahko uspešneje opozarjali na odgovoren odnos skrbnikov do živali, do okolja in nenazadnje do soljudi, ki psov nimajo. To pa je seveda pogoj za dobro sožitje enih in drugih prebivalcev urbanega okolja. Tudi vnaprej si želimo čim boljšega sodelovanja z lokalno skupnostjo, gospodarstvom, šolami in Občino Grosuplje, ki vedno najde razumevanje za naše projekte. Kot že rečeno, slovimo kot dobri organizatorji in zato je bila našim članom zaupana organizacija nekaj pomembnih prireditev: v jeseni bomo organizirali prvo državno preizkušnjo psov v sledenju in finalno tekmo v »rally obedience-u«, ki bo 18. 10. 2009. Kot soorganizatorji se pripravljamo tudi na organizacijo svetovnega prvenstva psov v sledenju, ki bo aprila 2010. Vašemu kinološkemu društvu želimo še veliko uspešnih let, dobro izvedenih projektov in množico izpolnjenih ciljev v korist psov in njihovih skrbnikov! Za Grosupeljske odmeve je spraševala Mojca Sajovic Vprašanja o štirinožnih prijateljih lahko posredujete na elektronski naslov: astra1O0siol.net. 66 za zdravje Grosupeljski odmevi maj - 5 / 2009 Homeopatija na pohodu Na klepet smo povabili Živana Krevla, dr. med., zdravnika homeopata, ki že nekaj let živi v grosupeljski okolici. Prijazno je pristal na pogovor. ZDRAV ČLOVEK IMA STO ŽELJA, BOLAN LE ENO. (A. P. Čehov) Prispevek Mojca Sajovic Današnji sogovornik Živan Krevel je zdravnik homeopat in je po izobrazbi doktor medicine ter univerzitetni diplomirani biolog. Po končanem študiju biologije (biokemijska smer) na biotehniški fakulteti v Ljubljani je dve leti študiral kitajsko tradicionalno medicino na Kitajskem. Po vrnitvi se je vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani in se že med študijem na njej začel izpopolnjevati tudi iz homeopatije. Ho meopatija je po diplomi iz medicine postala področje njegovega poklicnega dela. Dela v svoji zasebni ordinaciji v Ljubljani. Prosim, na kratko opišite princip home-opatskega zdravljenja. Homeopatija je empirični in celostni sistem zdravljenja, ki ga je pred 200 leti odkril nemški zdravnik dr. Samuel Hahnemann. Pri homeopatskem zdravljenju se uporabljajo t. i. potenciranazdravilarastlinskega,živalskega in mineralnega izvora. Preizkušena so na zdravih prostovoljcih. Predpisujejo se posamično v skladu z načelom podobnosti (Similia similibus curentur, kar pomeni: podobno se lahko pozdravi s podobnim). Moč homeopatskih zdravil se skriva v postopku priprave zdravil - gre za serijsko redčenje, ob tem pa posebej izobraženi farmacevti, ki zdravila izdelujejo, raztopino na vsaki stopnji razredčitve močno pretresajo. Zdravila z razredčevanjem ne izgubijo terapevtske moči, temveč se ta zaradi pretresanja celo poveča. Zato temu postopku pravimo potenciranje, zdravila pa so potencirana in imajo moč ali potenco; ob tem pa je zdravilo zaradi velike razredčitve izgubilo toksičnost, kar je idealna kombinacija za zdravilo. Kot najboljšega slovenskega poznavalca zgodovine homeopatije vas prosim, da poveste nekaj o razvoju homeopatije pri nas. Na Slovenskem so se v 19. stoletju s homeopatijo ukvarjali predvsem duhovniki in plemiči, v Ljubljani pa tudi zdravniki (Anton Pober, Karol Bernard Kogel, Franc Šuklič iz Sevnice, ki naj bi si dopisoval celo z dr. Hahnemannom). Plemstvo je imelo stike z Nemčijo in Avstrijo in znalo je nemško. Homeopatske knjige so bile namreč napisane v nemščini. S homeopatijo naj bi se ukvarjali grofi Auersperg, Lichtenberg, Hohenwart, Barbo, baroni Moškon, Rechbach in Schweiger, Franz Wambolt von Umstadt in njegova žena baronica Maria Wambolt z gradu Hmeljnik na Dolenjskem, kjer je bila homeopatija še posebej razširjena. Na podeželju se je homeopatija zelo razvila konec 19. stoletja. Zlasti na Dolenjskem je bilo tudi precej samoukov. Homeopatija je bila v 19. stoletju zelo razširjena tudi med duhovniki. Posebej znana sta bila pridigar Blaž Potočnik, ki mu je puščico o tem namenil prijatelj pesnik Prešeren, in prior usmiljenih bratov ter zdravnik homeopat Matej Faust Gradišek (1776— 1837). Ta je med epidemijo kolere leta 1836 zdravil 220 bolnikov in imel le pet smrtnih primerov (2,27 %) (J. Šilc. Doktor Faustus, Prior usmiljenih bratov v Ljubljani in zdravnik na Kranjskem, Kulturno umetniško društvo Tacen, 2000). Med omenjeno pandemijo gripe je bila med alopatsko zdravljenimi smrtnost 30-odstotna, če pa se je razvila pljučnica, je bila do 60-odstotna. Zakaj in kdaj je homeopatija prava izbira zdravljenja? Na kratko: ker v praksi dejansko blesti! Zdravila so sposobna zdraviti tako akutne bolezni (tudi infekcijske, ko je leta 1918 več ljudi umrlo zaradi pandemije španske gripe kot zaradi vojskovanja med I. svetovno vojno, t.j. okoli 20 milijonov), kot tudi kronične, ki jih je v naših ordinacijah največ. Smrtnost je bila v takratnih homeopatskih bolnišnicah le okoli enoodstotna. Homeopatska zdravila lahko zdravijo predvsem vse bolezni, ki so na funkcionalni ravni in torej še niso povzročile prevelike okvare (ali celo odpovedi) tkiv in organov. Seveda pa to ne pomeni, da niso sposobna zdraviti tudi materialnih sprememb v telesu. Nimajo stranskih učinkov, zato so primerna za vse starostne skupine bolnikov, pa tudi za nosečnice in dojenčke. Lepota in moč homeopatije je v tem, da dejansko zdravi celostno. To pomeni, da deluje na vse ravni organizma: tako na duhovno-duševne, fiziološke in bolj fizične ravni. Prav zaradi tega je homeopatsko zdravljenje sposobno katalizirati (povečati moč kemične reakcije, op. pis.) globinsko zdravljenje, ki lahko celo kronične bolezni popolnoma pozdravi. In še nekaj. Tudi, če ima bolnik več diagnoz hkrati, ga bo zdravnik zdravil le z enim homeopatskim zdravilom, pri tem pa se prav lahko zgodi, da se bo sčasoma stanje v celotnem organizmu bistveno izboljšalo. Kako je videti homeopatski pregled v vaši ordinaciji? Homeopatski pristop je izrazito individualen. Medtem ko uradna medicina išče podobnosti in uvršča podobne bolnike pod enake diagnoze in na podlagi tega vsem predpiše podobno zdravljenje, pa skuša homeopatija odkriti razlike - posebnosti posameznikovega stanja, ki ga razlikujejo od bolnikov s podobno diagnozo. Prvi obisk, ki traja v primeru kroničnih težav uro in več, v primeru akutnih pa vsaj pol ure, poteka v obliki pogovora in po potrebi tudi fizikalnega pregleda. Med njim pridobim vrsto pomembnih anamneznih podatkov. Dobro opravljena anamneza je namreč zelo pomembna, je kot dober temelj za hišo. Brez njega hiša na more trdno stati, prav tako pa tudi brez dobre anamneze bolnika ne moremo uspešno zdraviti. Kontrolni obiski trajajo približno 20 minut. Pri akutnih stanjih so potrebni kmalu po začetku zdravljenja, pri kroničnih boleznih pa kontrolni obiski nekajkrat na leto zadostujejo. Koliko časa se že ukvarjate z zdravljenjem s homeopatijo in kje vas lahko najdemo? Shomeopatijo semse začel ukvarjati leta 1992. V Ljubljani na Lepodvorski 31 imam zasebno homeopatsko ordinacijo. Naše poslanstvo je čim bolje pomagati bolniku, da bo čim hitreje globinsko ozdravel in se zato izvrstno počutil na vseh ravneh svojega bitja - tako duhovno-duševnega, energetskega kot telesnega. Le takšno psihofizično stanje je lahko podlaga za prebuditev pretoka ustvarjalnih energij. In imeti možnost sodelovati pri tem je blagoslov za vsakega zdravnika. Imam to srečo, da mi je poklic tudi hobi in se veselim vsakega novega delovnega dneva. Zakaj se več zdravnikov ne odloča za poklic zdravnika homeopata? Na žalost je pot do tega poklica relativno trnova, saj ga uradna medicina v Sloveniji ne priznava. To je velika škoda, saj je v teh recesijskih časih, ko je tudi država bolj občutljiva za vse večje izdatke, ki jih daje za zdravstvo, homeopatija dobra in cenovno ugodna rešitev. Zaradi odličnega razmerja med učinkom in ceno bi jo morala država pograbiti po hitrem postopku. Pa je ne. Zakaj? Tu smo že na področju politike in interesov, ki na žalost niso vedno na strani davkoplačevalcev oz. bolnikov... Iskrena hvala za pogovor. maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi sociala 67 Prihodnji položaj starejših v slovenski družbi (1. del) 1. Uvod V slovenski družbi se vse pogosteje obravnava oziroma razpravlja o starajoči se družbi, ki za vsako družbo in vladajočo strukturo predstavlja velik izziv za ureditev omenjenega področja. Odgovor na izziv vseh odprtih vprašanj, ki jih starost prinaša, je pravzaprav ključ, da politična stranka uspe na volitvah. V nekaterih evropskih državah so ob volitvah to teme, ki pritegnejo veliko število volivcev. In kako je pri nas? Zavedanje izziva je prisotno in le počasi se krepi zavest o tem, da je povečanje starosti prebivalstva pravzaprav nekaj, kar doživi ob normalnem življenjskem ciklusu prav vsak od nas. Strokovna literatura definira staranje prebivalstva kot povečevanje deleža starejšega prebivalstva nad neko starostno mejo v celotnem prebivalstvu. Običajno gre za 60. ali 65. leto starosti (Malačič, 2008). Včasih so bili prebivalci, stari 60 let in več, označeni za take, ki potrebujejo veliko zdravstvene nege in so zanje značilne številne kronične bolezni in stanja. V zadnjem obdobju se definicija starejših spreminja. To ni več homogena skupina ljudi, ampak so to ljudje z razlikami v zdravstvenem stanju, funkcionalnih zmožnostih in osebnostnih lastnostih (Petek-Šter, Kersnik, 2004). Na eni strani so še vedno delovno aktivni starejši ljudje, ki se izobražujejo, na drugi pa nesamostojni starejši ljudje, ki za preživetje potrebujejo pomoč druge osebe. To so osebe, ki poleg temeljite zdravstvene oskrbe potrebujejo tudi storitve, ki se posredno nanašajo na zdravstvo - denimo prevozi na zdravstvene preglede, svetovanja, pomoč na domu. Vsekakor pa je nesporno dejstvo, da se lahko predvsem mlajše generacije ob medgeneracijskem sožitju že sedaj zanimajo za ureditev omenjenega področja predvsem z vidika spoštljivosti in razumevanja starejših. Prav spoštovanje starejših je ena od temeljnih vrednot človeštva, zato je potrebno to umestiti tudi v vzgojno izobraževalni proces. 2. Položaj starejših oseb v družbi in njihove pravice Pravice za starejše osebe se zagotavljajo na podlagi več zakonov. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju krije osebam, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje, v celoti stroške, ki se nanašajo na patronažne obiske, zdravljenje in nego na domu ter v socialnovarstvenih zavodih (ZZVZZ-UPB3, 2006). Izvajanje posameznih pravic je določeno tudi v drugih zakonih, pravilnikih, navodilih ter področnih dogovorih za zdravstvene dejavnosti. Zakon o socialnem varstvu med vsemi socialnovarstvenimi pravicami predvideva za starejše pomoč družini na domu, socialni servis (pomoč pri hišnih in drugih opravilih) ter institucionalno varstvo, ki obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki (ponavadi gre za bivanje, prehrano, varstvo ter zdravstveno varstvo), (ZSV-UPB2, 2007). Storitve socialnega varstva opravljajo socialnovarstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, pa tudi javni zdravstveni zavodi, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni. Javna služba obsega storitve socialne preventive, prve socialne pomoči, osebno pomoč, pomoč družini za dom in na domu, institucionalno varstvo ter vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji. Pri tem zagotavlja država mrežo javne službe za socialno preventivo, za prvo socialno pomoč, za osebno pomoč, za pomoč družini za dom, za institucionalno varstvo ter za vodenje in varstvo ter zaposlitev po posebnimi pogoji. Občina pa zagotavlja mrežo javne službe za pomoč družini na domu. 2.1 Nega starejših na domu - patronažno zdravstveno varstvo Izvajanje obveznega preventivnega zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje, ki ga opravlja patronažna služba, se opravlja v zdravstvenih zavodih in pri zasebnikih, ki so dobili pooblastilo ministra za zdravstvo (Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, 1998). Patronažna medicinska sestra opravlja naloge, kot so fizični pregled starostnika (teža, višina, zdravstveno in psihično stanje idr.), skrbi za prehrano in nego (kopanje, nega umirajočega, preprečevanje preležanin), opravlja zdravstveno-vzgojno delo z družino in starostnikom (varovanje starostnika, gospodinjska pomoč, napotitev na sistematične preglede idr.) in naloge patronažne medicinske sestre so tudi storitve iz zdravstvenega zavarovanja. 2.2 Nega starejših v zavodih V Sloveniji predstavlja zagotavljanje institucionalnega varstva v domovih za ostarele in v posebnih socialnovarstvenih zavodih velik problem. Leta 2002 je bilo v domovih za ostarele prostora za skupno 12.433 ljudi, konec leta 2006 pa za 16.448, kar pomeni, da je število oskrbovancev v povprečju naraščalo za 1.000 na leto. Oskrbovanci so bili leta 2006 nastanjenih v 70 domovih za ostarele in posebnih zavodih (Poslovno poročilo ZZZS za leto 2006). Po podatkih, ki jih je bilo mogoče dobiti, čaka na domove za ostarele 14.000 posameznikov (Uredništvo Mladina On-line, 2008). Po nekaterih podatkih pa bi v domove želelo priti še dvakrat toliko ljudi, kot jih je tam sedaj (Toth, 2004). To pomeni še približno 40.000 postelj. Domovi za ostarele opravljajo osnovne dejavnosti (bivanje, prehrana, zdravstvena nega in drugo) in dodatne (dnevno varstvo, zdravstvene storitve za upravičence v oskrbovanih stanovanjih). Možne so tudi nadstandardne storitve, na primer boljša soba, če zavod to omogoča (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2008). Zdravstvene storitve so v celoti zagotovljene iz obveznega zdravstvenega zava rova nja, storitve po zakonu o socialnem varstvu (primer oskrbnine) pa plačajo upravičenci sami. Na podlagi analiz Skupnosti socialnih zavodov plačuje več kot 40 odstotkov stanovalcev oskrbnino v celoti sama ali pa v celoti njihovi svojci, slaba tretjina jih plačuje s pomočjo svojcev, nekaj manj kot četrt pa stanovalcem prispeva občina. 2.3 Denarna pomoč starejšim Na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so z obveznim zavarovanjem za pokojninsko in invalidsko zavarovanje osebam zagotovljene pravice za primer starosti, invalidnosti, smrti, telesne okvareterpotrebepostalnipomočiinpostrežbi. Starostniki so v Sloveniji večinoma upravičeni do starostne pokojnine ter do različnih drugih dodatkov, in sicer do varstvenega dodatka ter dodatka za pomoč in postrežbo za prejemnike starostnih in drugih pokojnin, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega (ZPIZ-1-UPB4, 2006). Z denarnim prejemkom si oseba sama zagotovi pomoč in potrebno oskrbo (Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, 2006). 2.4 Oskrbovana stanovanja Storitev institucionalnega varstva je lahko zagotovljena tudi v oskrbovanih stanovanjih, ki so namenjena starejšim ljudem, ki se sami ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati, kljub temu pa lahko še vedno živijo razmeroma samostojno. Institucionalno varstvo v oskrbovanih stanovanjih obsega osnovno oskrbo (pomoč pri bivanju, prehrano, pomoč pri gospodinjskih opravilih), socialno oskrbo (pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, varstvo) ter zdravstveno varstvo in zdravstveno nego. 2.5 Bolnišnice Obstaja tudi možnost negovanja starejših ljudi v negovalnih oddelkih v bolnišnicah in posebnih bolnišnicah. Gre za podaljšano nego bolnika, ko je bolnišnično zdravljenje končano, bolnik pa se (še) ne more vrniti domov - bodisi zato, ker mu v domačem okolju ustrezna nega ni zagotovljena ali ni možna, ali pa mora počakati na prosto mesto v domu za starejše. Ti oddelki so nedvomno potrebni in smotrni, a naj ne bi preraščali v gerontološke bolnišnice. V Sloveniji je takih bolnišnic malo: dejavnost podaljšane splošne bolnišnične nege opravljajo Bolnišnica Sežana, Bolnišnica Golnik ter Splošna bolnišnica Murska Sobota. Matjaž Trontelj 68 v spomin Grosupeljski odmevi maj -5 / 2009 Petru Pungartniku v spomin Gospod Peter Pungartnik se je rodil v Planini pri Rakeku. Oče je imel gostilno in trgovino. Takoj za Planino, Rakekom in Cerknico je v stari Jugoslaviji potekala meja z Italijo. V Italiji je bil konj takrat vreden približno dvakrat več kot v Jugoslaviji, zato so mladi fantje, pa tudi zreli možje vodili konje čez mejo in dobro zaslužili. To je bilo seveda kaznivo in tvegano dejanje in mnogo fantov iz Planine, Cerknice in ostalih vasi v okolici je padlo pod kroglami orožnikov, ki so nadzorovali mejo. V očetovi gostilni so pogosto tekli pogovori o »kontrabantu« s konji in kot otroka ga je to zelo zanimalo, zato je pogosto skrivaj poslušal razburljive zgodbe. Tudi pri hiši so zaradi potreb obrti, trgovine in kmetije imeli konje, zato je že kot mlad fant vzljubil te živali. Po osnovni šoli je odšel na šolanje v Ljubljano in uspešno zaključil srednjo šolo in Trgovsko akademijo. Dolga leta je služboval v ljubljanski Metalki. Zadnja leta je vodil sektor zunanje trgovine. Poročil se je z Grosupeljčanko, hčerko znanega grosupeljskega zdravnika dr. Franceta Podkoritnika. Približno 20 let sta z družino živela v Ljubljani. V zrelih letih pa sta si na Grosupljem zgradila hišo in se preselila. Spoznal sem ga po letu 1970. Na Grosupljem smo pričeli tekmovati s kasači in na nove temelje postavili Konjeniški klub. Potrebovali smo dobrega predsednika in z Bojanom Habjanom, velikim konjeniškim zanesenjakom, sva ga obiskala v Čateških Toplicah, kjer je bil na zdravljenju. Pregovorila sva ga, da je sprejel mesto predsednika kluba. Vodil ga je od leta 1977 dva mandata. V času njegovega vodenja je klub doživel velik razcvet. Zgradili smo hipodrom v Prapročah, prirejali dirke in se s konji pojavljali na različnih prireditvah po Sloveniji in se veselili naših uspehov. Bil je miren, preudaren, za nikogar ni našel slabe besede. Prav takega človeka smo potrebovali, da je deloval povezovalno in miril strasti in naše pogosto preveč razgrete glave. Bolezen se je vse bolj zajedala v njegovo telo in gibanje je postajalo vedno bolj boleče. Zato smo mu podelili naziv »častni član« in ga razbremenili predsedniške funkcije, vendar smo ga sproti obveščali o našem delovanju, ki ga je pozorno spremljal. > Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo ostal. ZAHVALA Nenadoma in nepričakovano nas je zapustil Anton Dremelj (1946-2009) iz Male Loke 4 pri Višnji Gori. Iskrena zahvala vaščanom, sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, Gledališču pod mostom in znancem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Posebna zahvala vsem vaščanom za neizmerno pomoč in pogrebnikom za organizacijo pogrebne slovesnosti. Iskrena hvala g. župniku Boštjanu Modicu za lepo opravljen cerkveni obred in Cerkvenemu pevskemu zboru sv. Tilna za petje pri sveti maši. Posebna zahvala gasilcem PGD Velika Loka in okoliških društev, ki so mu izrazili poklon in se še zadnjič poslovili od njega, ter Stanetu Zabukovcu za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Brat Janez in ostalo sorodstvo Življenje kratko je, zato živi, kot veli srce. Te besede so tvoje bile, tako velike, kot tvoje srce. Mi pa pogrešamo te, želeli bi, da vrneš se. Več ne bomo videli te, a v srcu nosili vedno te. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Saša Kocmana (1. 9. 1977 - 12. 4. 2009) s Ponove vasi 51, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Mateja, sinova Rok in Tim, oče Jože in brat Blaž Volja je bila močna in želja velika. Vendar je bila bolezen močnejša. Odšla je na pragu pomladi. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustila naša sestra in teta Ana Hrovat iz Luč 26. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, darove za cerkev in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Andreju Šinku za lepo opravljeno mašo in pogrebni obred, pevskemu zboru Samorastnik za zapete žalostinke in Pogrebnemu servisu Perpar. Prisrčna hvala dr. Janezu Merviču, osebju Onkološkega inštituta, patronažni sestri Romani, negovalkam Vesni, Dragici in Bernardi za potrpežljivost in spodbudne besede v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni >Za konec naj povem, da sem vesel, da sem ga spoznal in sva del življenja prehodila skupaj. Pogosto sva se pogovarjala in povedal mi je veliko modrosti, ki jih je nevsiljivo prenašal na poslušalca. Klub težkim trenutkom v življenju je ohranil vero vanj, bil je večni optimist in imel je smisel za humor. Najbolj mi je ostal v spominu stavek, ki mu ga je izrekel oče, ki ga je z vozom pripeljal na postajo v Planini, ko je prvič odhajal od doma na šolanje v Ljubljano. Rekel mu je: »Peter, marsikaj boš v življenju lahko, le 'človek' boš težko.« Peter si je to zagotovo zapomnil in se potem ravnal, saj je bil priljubljen v vseh okoljih in bil resnično »človek z veliko začetnico«. Peter, ti ne moreš več do nas, mi pa zagotovo pridemo za teboj, saj je ostalo še toliko neizrečenih besed. za KK Grosuplje Alojz Potočnik maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi v spomin 69 Lep, topel spomladanski dan, z žalostjo zaznamovan, ko umolknil je tvoj glas si za vedno odšel od nas. Vse življenje boriti si se znal, tudi težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdal. Utrujen in izmučen za vedno si zaspal. ZAHVALA ob slovesu našega dragega Jožefa Kolariča 8. 3. 1931 - 7. 4. 2009. Ob boleči nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega in prastarega očeta, tasta, brata in strica Jožefa Kolariča, se zahvaljujemo vsem za izrečene besede sožalja, sočutja, darovano cvetje, nagrobne sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu zapeli v slovo in zanj molili. Hvala sosedom, prijateljem. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju, še posebej dr. Grabljevčevi. Hvala tudi gospodu župniku in kaplanu, ki sta ga ves čas bolezni obiskovala. Žalujoči vsi njegovi Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva! ZAHVAA Nenadoma smo ostali sami - zapustil nas je dragi mož, oče in dedi Ivan Koščak iz Grosupljega, Pod gozdom c. VI/10 Od njega smo se poslovili 25. 4. 2009. Ob tem se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino v težkih in žalostnih trenutkih, nam pisno ali ustno izrazili svoja sožalja. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje, sveče, cerkvene darove in sv. maše. Še posebej nas je ganila povezanost in sočutje celotne ulice Pod gozdom c. VI - zlasti ožje sosedske druščine, kot tudi bližnjih sosedov Pod gozdom c. V. Iskrena hvala za vso izkazano pomoč. Prav tako smo hvaležni osebju ZD Grosuplje za vso pomoč, g. kaplanu Boštjanu Prevcu za lepo opravljen cerkveni obred, g. Adamiču za vse pogrebne storitve, ge. Fani Kralj in pevcem za izbrane in lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste obdržali v lepem spominu. Žalujoči žena Maja, sinova Robert in Matjaž z družinama Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč je. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega sina Tomaža Šemeta 20. 4. 1970 - 18. 4. 2009 iz Grosupljega. Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem tistim, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, mi izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča mama Urška Zahvala ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica Tomaža Šemeta (1970-2009) iz Grosupljega. Iskrena hvala za vso dobroto vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom inznancem, ki stevtežkihtrenutkihslovesa sočustvovali z nami, darovali cvetje, svete maše, darove za cerkev, izrekali pisna in ustna sožalja in ste kakorkoli pomagali. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Šketu za lepo opravljeno mašo in obred, hvala pevcem zbora Corona in za zaigrano Tišino g. Mihu Kaduncu. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v prerani grob in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi. Spomin na mater pokopano komu ni drag, komu ni svet? Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto dožije let! (A.Medved) V SPOMIN Ivanki Antončič - roj. Maver (22. 5. 1929 - 3. 6. 1979), učiteljici v pokoju. Letos mineva 30 let, odkar je izgubila težko bitko z zahrbtno boleznijo in legla k zadnjemu počitku, kjer ni več bolečin in trpljenja. Pridružila se je svoji nekajmesečni hčerki, pred nekaj leti se ji je pridružil še mož in oče Alojz. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. V imenu vseh sorodnikov, prijateljev in znancev, Hčerki Irma in Marta HODIE MIHI, CRAS TIBI. (Latinski pregovor: Danes meni, jutri tebi.) v spomin Grosupeljski odmevi maj -5 / 2009 Ob spominski plošči Louisu Adamiču tudi plošča bratu prof. dr. Francetu Adamiču Četrtek, 23. april 2009. Graščina Praproče pri Grosupljem. V deževen spomladanski dan je odzvanjala pesem Polje, kdo bo tebe ljubil v izvedbi Biološkega okteta, s katero se je začela krajša kulturna prireditev ob otvoritvi spominske plošče prof. dr. Francetu Adamiču, ki so jo v znamenje zahvale ob 110-obletnici Kmetijskega inštituta Slovenije postavili Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Sadjarsko društvo Slovenije. Biološki oktet je nadaljeval s pesmijo Vse rožice rumene. Pesem se je prijetno razlegala nad travniki in iz spomina so prihajali tisti trenutki pred desetletjem in več, ko je, že rahlo sklonjen pod težo let, prof. dr. France Adamič rad prihajal v svoje Praproče in korak usmeril v stari sadovnjak, med drevesa, ki jih je zasajal v mladosti in z zanimanjem spremljal njihovo bujno rast, rodnost in potem tudi njih pozna leta. Njegova drevesa še vedno kljubujejo času in še dajejo sadove. Tudi sadovi njegovega strokovnega dela so ostali, zato so, kot je uvodoma povedal direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, doc. dr. Andrej Simončič, združili spomine na vzornika, raziskovalca, strokovnjaka in pedagoga, ki je bil vsakemu, s katerim je delal, pa tudi svojim študentom, zelo blizu - nestor slovenskega sadjarstva, markantni mož, prof. dr. France Adamič, ki je s svojim delom in toplim odnosom navdušil številne generacije študentov sadjarstva. Bil je sadjarski raziskovalec, strokovnjak, pedagog, pisec in organizator. Na agronomski fakulteti v Beogradu je diplomiral leta 1937 in poklicno pot začel kot stažist na Kmetijsko poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani (sedaj Kmetijski inštitut Slovenije) in jo nadaljeval kot suplent na Sadjarsko vrtnarski šoli v Mariboru, potem v letih 1938 - 1940 kot predavatelj biologije, sadjarstva in vinogradništva na Kmetijski šoli v Šentjurju pri Celju. Kar nekaj let je potem svoje znanje usmeril v gospodarstvo. Leta 1951 pa je bil imenovan za docenta za sadjarstvo na tedanji Agronomski in gozdarski fakulteti v Ljubljani (danes Biotehniška fakulteta), kjer je ustanovil Katedro za sadjarstvo, bil njen prvi predstojnik in jo vodil v letih od 1951 - 1976. V obdobju od 1952 - 1954 je bil direktor Inštituta za sadjarstvo, od 1958 do 1964 pa direktor Kmetijskega inštituta Slovenije. Z doktorsko disertacijo „Vpliv važnejših načinov oskrbovanja zemlje na mineralno prehrano in rast jablane v alpskem področju Slovenije'' je leta 1961 doktoriral v Beogradu in postal izredni profesor. V študijskem letu 1964/65 je bil prorektor Univerze v Ljubljani, leta 1965 je postal redni profesor sadjarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, v letih 1965 - 1967 je bil predstojnik Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete, v obdobju 1971 - 1973 pa dekan in v letih 1973 - 1975 prodekan Biotehniške fakultete. Tudi potem, ko se je leta 1981 upokojil, ga je ljubezen do stroke vodila v neutrudno delo. Leta 1982 pa je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Stiki s stroko in študenti so ga ohranjali vitalnega, ko je v svojem domačem kabinetu pisal, ustvarjal, študiral do svojega 90. leta. Prof. dr. France Adamič se je s svojim delom zapisal številnim področjem, saj je bil v času svojih najbolj aktivnih let tudi urednik, sourednik in član uredniških odborov številnih zbornikov in naravoslovnih revij, med drugim tudi Zbornika občine Grosuplje. Zelo bogata je tudi njegova bibliografija: monografije, strokovni in poljudni članki, ocene, recenzije, razprave in biografije, študijsko gradivo za študente. Posebno mesto pa ima tudi njegovo knjižno delo iz leta 1983 „Spomini in pričevanja o življenju in delu Louisa Adamiča", saj se je srečanj z bratom Louisom često spominjal in o njih globoko razmišljal. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja (več kot 60), med drugim tudi Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete leta 1982, leta 1997 pa srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. O bogatem strokovnem delu prof. dr. Franceta Adamiča, predvsem pa o njegovem toplem odnosu do sodelavcev na eni, in do študentov na drugi strani, je spregovorila predstavnica Biotehniške fakultete, prof. dr. Metka Hudina pa v imenu strokovnega Sadjarskega društva Slovenije. Svoje pričevanje je zaključila z verzi Mile Kačičeve: „Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas." Da odločitev za odkritje spominske plošče prof. dr. Francetu Adamiču na njegovi rojstni hiši ni naključna, podkrepijo tudi besede prof. dr. Julije Smole, zapisane v almanahu, izdanem ob tej spominski svečanosti: „Obsežno in uspešno delovanje prof. Adamiča je med sodelavci vedno znova vzbujalo veliko občudovanja. Zdelo se nam je, da ima profesor nenehno pred seboj Gregorčičeve besede: „Ne, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!" Ali besede, s katerimi ga je označil Slavko Gliha: „Pogovori z njim so bili kakor kozarec dobrega vina s prijatelji, pa naj mi je razlagal, od kod ime vasi Paradišče, kako je čakal pred ljubljanskim hotelom svojega brata Lojza, ki ga je takrat na obisku iz Amerike prvič videl, bodisi o razlikah med potniki v dolenjskem in kočevskem vlaku, o zaslužnih možeh iz slovenske kmetijske zgodovine ali pa o zbiranju in nakupovanju surovin, ki jih je njegov oče potreboval pri podjetniški dejavnosti. Iz vsega pripovedovanja so sevale značajske poteze domoljuba in narodnjaka. Njegov spoštljivi odnos do zgodovine ga ni v ničemer oviral pri jasnih pogledih in zazrtosti v prihodnost." Učenci Glasbene šole Grosuplje so ob zaključku zaigrali Zemlja pleše, prof. dr. Miha Adamič pa se je v imenu najožjih sorodnikov zahvalil Kmetijskemu inštitutu in Biotehniški fakulteti za to lepo gesto, s katero so izrazili spoštovanje in spomin na prof. dr. Franceta Adamiča, in vsem, ki so prispevali k temu trenutku. Z nekaj toplimi besedami je opisal svoja doživetja - spomine na očeta in stanovskega kolega ter vzornika. (Spominsko ploščo je izdelala akademska kiparka Alenka Vidergar). Alenka Adamič maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi šport Skupina za samopomoč v Grosupljem za ljudi s čustvenimi težavami Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Grosupljem organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega strokovnjaka. Terapije potekajo v Zdravstvenem domu dvakrat mesečno ob petkih, ob 18. uri. Udeležba je brezplačna. Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšno drugo tovrstno težavo, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341-081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti v skupini. DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajčanin 1360 VRHNIKA, Tržaška cesta 33 e-naslov dzm.zdravljenjeraqmail.com 031/643-782, 041/341-08 11. Maraton treh občin Kolesarke in kolesarji ter ostali simpatizerji kolesarstva, približuje se težko pričakovani start 11. maratona treh občin, ki se bo začel v nedeljo, 7. junija 2009, pred športno dvorano Brinje v Grosupljem, s starom ob 900. Maraton bo potekal skozi tri občine: Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Glede na udeležbo je to največji kolesarki praznik pri nas, saj se maratona udeleži preko 800 kolesarjev iz Slovenije. Zahtevnost prog je porazdeljena od tistih najdaljših 92 km do prijetnih 80 km ter razglednih 56 km, do prave MTB gorsko-kolesarke variante ter seveda najkrajše 25 km proge, ki je obarvana zgodovinsko. Vsakdo bo našel kakšno primerno progo zase, zato ste vsi vabljeni, da se udeležite 11. kolesarskega Maratona treh občin. Ker želimo, da se tudi ostali udeleženci oz. spremljevalci, ki ne bodo kolesarili, imajo v naši sredini prijetno, smo zanje organizirali poseben program. Naj vas z letošnjim kolesarskim sloganom »ZA OHRANJANJE ZDRAVJA IN NARAVE SKUPAJ POTISKAJMO PEDALE« povabimo, da se udeležite 11. kolesarskega Maratona treh občin. Dodatne informacije so vam na voljo na tel. 031 206 745 po 16. uri ali pa na internetni strani KD Grosuplje http://www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si. Letošnji maraton je organiziran v sklopu občinskih prireditev 'Grosupeljski dnevi'. Več o tem si lahko preberete na http://www.grosuplje.si. Kolesarsko društvo Grosuplje predsednik Bojan Lukavečki Strelci uspešni na državnih prvenstvih Končana so državna prvenstva v streljanju z zračnim orožjem v sezoni 2008/2009, na katerih je nastopilo kar 812 strelk in strelcev, ki so izpolnili predpisane norme za nastop na državnem prvenstvu. Tudi letos so bili zelo uspešni člani Strelskega društva Grosuplje, saj so osvojili štiri 1. mesta, tri 2. in eno 3. mesto ter postavili dva nova državna rekorda. Po starostnih kategorijah so se med najboljših deset uvrstili: Cicibanke(10 in 11 let): Posamezno: Laura KULIC s 158 krogi - 6. mesto Cicibani: Ekipa (Tim Murn, Dejan Radič Jerovšek) - 6. mesto s 434 krogi in Anže Posamezno: Zan TRONTELJ s 359 krogi - 4. mesto, Luka KOVAČ s 351 krogi - 7. mesto Kadeti puška: Posamezno: Urban GALE s 376 krogi - 7. mesto (le 5 krogov manj kot prvak) Članice (21 - 50 let) - puška: Posamezno: Renata Oražem VRŠIČ s 389 krogi ter 101,2 v finalu - 2. mesto Člani (21-50 let) - puška Ekipa (Zeljko Moičevič, Matic Barič in Andraž Poje: 1. mesto s 1758 krogi Posamezno: Zeljko MOIČEVIČ s 589 krogi in 104,6 v finalu - 1. mesto (za 0,4 kroga premagal Rajmonda DEBEVCA) Matic BARIČ s 586 krogi in 99,3 v finalu - 5. mesto, Andraž POJE s 583 krogi - 9. mesto, Člani - pištola: Ekipa (Franci Ivanc, Mario Hološ in Rok Ivanc): 2. mesto s 1680 krogi Posamezno: Mario HOLOŠ s 565 krogi in 95,5 v finalu - 5. mesto Veterani (nad 50 let) - puška: Ekipa (Jože Kolenc, Marko Skušek in Jože Kozlevčar): 3. mesto s 526 krogi Posamezno: Jože KOLENC s 183 krogi - 4. mesto Jože Kolenc Mlajše pionirke (12 in 13 let): Ekipa (Barbara Zatler, Sara Tomc in Eva Poljanec) - nov državni rekord s 480 krogi (žal ni bilo dovolj ekip za ekipno uvrstitev) Posamezno: Barbara ZATLER s 178 krogi - 1. mesto in nov osebni rekord, Sara TOMC s 163 krogi - 10. mesto. Mlajši pionirji: Ekipa (Jan Kolenc, Mark Kulič in Gašper Habjan): 4. mesto s 510 krogi Posamezno: Jan KOLENC s 180 krogi - 2. mesto Pionirji (14 in 15 let): Ekipa (Uroš Kovač, Adam Zupančič in Gregor Pavlič) s 508 krogi - 10. mesto Kadeti (do 17 let)- pištola: Ekipa (Zan Trontelj, Janez Červek in Luka Kovač): 1. mesto s 1052 krogi in nov državni rekord jCe zelite|svojone(Temičniiw I * £ "T " podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! 72 šport Grosupeljski odmevi maj -5 / 2009 Na fuzbal me pust! To pesmico si je okoli 14 dni pred napovedanim datumom prepevalo več kot 60 mladih zagnancev, ki so hodili v popoldnevih nekoliko trenirat na igrišče ob novi žalski šoli. Za 23.5.2009 je bilo napovedano, da se bo »prvič v zgodovini žalske fare« zgodil ta veliki spektakel. Še prej pa je treba povedati, da so v Žalni ustanovili svoje športno društvo, ki je včlanjeno tudi v Zvezo športnih organizacij Grosuplje in je v zadnjih mesecih poleg rekreativnih dejavnosti v novi športni dvorani organiziralo tudi pohod na Golico, organizirano pa so se udeležili tudi Jurčičevega pohoda. Jože Miklič Zmagovalne ekipe 1. »medvaškega« turnirja v malem nogometu: 1. mesto Žalna, 2. mesto Veliko Mlačevo in 3. mesto Plešivica. V soboto, 23. 5. 2009, (za »dan mladosti«, ko je nekoč KS Žalna praznovala svoj krajevni praznik) se je nova generacija Žalčanov in okoličanov iz posameznih vasi v KS Žalna in Mlačevo zbrala na novem asfaltnem igrišču, da bi se pomerili v nogometu. Iz 9 vasi se je oblikovalo 8 ekip: Lobček, Luče, Malo Mlačevo, Plešivica, Velika Loka, Veliko Mlačevo Zagradec in Žalna. Prva tekma se je začela že ob 9. uri, finalno med Velikim Mlačevem in Žalno pa so odigrali približno ob 17.30. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. mesto - Žalna, 2. mesto - Veliko Mlačevo, 3. mesto - Plešivica, 4. mesto - Malo Mlačevo, 5. mesto - Lobček, 6. mesto - Velika Loka, 7. mesto - Zagradec, 8. mesto - Luče. Najboljši strelec turnirja je bil Klemen Pahulje z Velikega Mlačevega s 7 doseženimi goli. Kot zanimivost naj povemo, da se je videlo, koliko so nekateri igralci vzeli igro zares, saj so bile akcije polne eksplozivnosti. Kakšnih velikih posebnosti pa ni bilo, razen nekaj padcev ali nerodnega udara žoge v glavo in zaradi tega tudi nekaj posledičnih bušk in poškodovanega kolena. Posebnih sodnikov niso imeli, a tudi večjih pritožb na odločitve domačih ljubiteljskih sodnikov ni bilo. Naj pa k temu dodamo tudi to, da so v društvu poskrbeli tudi za okrepčila in osvežila, saj je sonce tisto soboto neusmiljeno pripekalo. Prireditev je spremljalo kar precej navijačev in navijačic. Pohod na Golico V nedeljo, 10. 5. 2009, smo se člani Športnega društva Žalna odpravili na pohod na Golico. Zbralo se nas je 88 pohodnikov, od tega 28 članov našega društva in z dvema avtobusoma smo se ob 7.15 odpeljali proti Jesenicam in naprej do Planine pod Golico. Ker nas je vodil planinec Franc Štibernik, je za nas izbral 3-urno pot mimo Savskih jam. Pot nas je vodila najprej po gozdu, nato pa po grebenu Male Golice in naprej vse do Golice. Na poti so nas ovirala podrta drevesa in ostanki snežnih plazov, tako da je bila pot težka in na trenutke tudi nevarna. Vendar smo bili za trud poplačani s čudovitim razgledom z grebena. Z eno nogo smo lahko hodili po Avstriji, z drugo pa po Sloveniji. Nekateri celotne poti niso zmogli, zato so se na slemenu odločili za pot do Koče na Golici, kjer so se okrepčali. V dolino smo se vračali po drugi poti, ki je bila sicer krajša, a prav tako zahtevna. Tik pred prihodom v dolino smo prečkali travnike cvetočih narcis in se slikali za spomin, saj v višjih legah še niso cvetele. V Žalno smo se vrnili ob 17.30. Kljub utrujenosti smo že kovali načrte za nove pohode. Športno društvo Žalna maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi šport, sociala 73 Članska ekipa KK Grosuplje v 1.B SKL Članska ekipa KK Grosuplje bo v prihodnji sezoni ponovno zaigrala v 1.B SKL. V sezoni 2008/09 je ekipa tekmovala v 2. SKL. V začetku aprila pa so si igralci v skupini za preboj v višjo ligo priigrali vstopnico za tekmovanje med ekipami 1.B lige. Grosupeljčani imajo v tej ligi že izkušnje. Pred leti so tam že tekmovali, a jim je zmanjkalo moči in izkušenj, da bi se v njej obdržali več kot le eno sezono. Čeprav se je moštvo v tem času spremenilo, se zdi, da so igralci, trenerji in celoten klub na nov izziv dobro pripravljeni. Redni del sezone končali na drugem mestu Ekipa je v rednem delu sezone tekmovala v vzhodni skupini 2. SKL. Varovanci trenerja Igorja Thalerja in pomočnika Tea Hojča so na lestvici zasedli končno drugo mesto in si s tem zagotovili mesto v skupini za preboj v 1.B ligo. Skupaj so dosegli 40 točk, ali drugače, 18 zmag in 4 poraze. Premoč so morali dvakrat priznati Mariboru, po enkrat pa Dravogradu in ekipi Union Olimpija mladi. Zanesljivo v višjo ligo V ligi za preboj v 1. B SKL so se Grosupeljčani srečali s svojimi tekmeci iz prvega dela sezone, z ekipo Maribor MESSER ter najboljšima dvema ekipama zahodne skupine Splošno plovbo Portorož in Tinexom Medvode. Ekipe so se med seboj pomerile na šestih tekmah. Grosupeljčani so dvakrat uspešno premagali Splošno plovbo Portorož in enkrat Tinex Medvode, poraz pa so morali dvakrat priznati Mariboru in enkrat Medvodčanom. Odločitev o uvrstitvi Grosupeljčanov v višjo ligo je padla na zadnji tekmi v Medvodah. Račun za dosego cilja je bil nadvse preprost, varovanci trenerja Igorja Thalerja srečanja niso smeli izgubiti za več kot 18 točk. Prvo tekmo so namreč naši košarkarji dobili s 83:65. Odločilno zadnjo tekmo so sicer izgubili, a jih je rezultat srečanja 66:60 zanesljivo popeljal v 1.B SKL. Zasedli so drugo mesto razigravanja, z enakim številom točk kot Medvode, vendar boljšim medsebojnim rezultatom. Prvo mesto si je priigral Maribor MESSER, ki je izgubil le eno tekmo razigravanja. Zahvala tudi navijačem Če se še enkrat ozremo na pravkar končano sezono, v kateri so naši košarkarji na tekmah državnega prvenstva zabeležili skupaj 21 zmag in 7 porazov, lahko rečemo, da je bila zelo uspešna. Zastavljeni cilj je izpolnjen, pred ekipo pa je nova sezona in nova odgovornost. Igralcem in strokovnemu vodstvo za uspeh iskreno čestitamo. Zvestim navijačem, ki so ekipo v velikem številu spremljali na vseh domačih tekmah, pa se najlepše zahvaljujemo in se priporočamo za njihovo podporo tudi v prihodnje. Na svidenje v 1.B SKL. Alja Gabrijel Zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira zdravstveno letovanje šolskih otrok v starosti od 7 do 15 let na Debelem rtiču v času od 12. 8. do 22. 8. 2009. Število mest je omejeno na 78 otrok iz občine Grosuplje. Če se bo prijavilo več učencev, kot imamo prostih mest, bodo imeli prednost tisti, ki pogosteje obolevajo, o čemer odloča otrokov izbrani zdravnik. Prijavnice za letovanje lahko dobite v šolski svetovalni službi ali na sedežu Rdečega križa, Taborska 6, Grosuplje. V celoti izpolnjene in podpisane naj otroci vrnejo v šoli do 26. 5. 2008, ali do 1. 6. 2009 na sedež OZRK Grosuplje. Ekonomsko ceno letovanja bomo tudi letos poravnali iz sredstev, ki jih bomo v ta namen dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter iz proračuna občine Grosuplje. Starši bodo plačali razliko do polne cene. Ta znaša 98,00 €. Otroci, ki jim bo letovanje odobreno, bodo dobili na dom položnice v času od 15. 6. do 25. 6. 2009, prispevek staršev pa bo potrebno nakazati do 6. 7. 2009. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 7811 -630 ali 051/380 351. Območno združenje Rdečega križa Grosuplje Iščemo prostovoljce Območno združenje Rdečega križa Grosuplje išče prostovoljke in prostovoljce, ki bi bili pripravljeni nekaj ur mesečno nameniti za pomoč ljudem v stiski (deliti prehranske pakete, oblačila, pripravljati srečanja za starejše, invalidne in osamljene osebe, obveščati o krvodajalskih akcijah ...). Ko pomagamo drugim, naredimo tudi nekaj zase! Za prijave in nadaljnje informacije pokličite na tel. št. 01/7811 630 ali 051/380 351. Območno združenje Rdečega križa Grosuplje nekaj za veselje ... Grosupeljski odmevi maj - 5 / 2009 Piše/ ureja^ brska/ stika/ ^atde/ Sev&v, ker ga Kako je Hostnikova Kdo pravi, mlada začela vrtnariti da ne vem! Hostnikova mama je imela veliko gredic na vrtu. Nekaj za sajenje rožic, še več pa za pridelavo vrtnin za gospodinjstvo. Vrtnarila je bolj po starem, kakor so jo bili naučili mati in za materjo vsakoletne izkušnje. Kakor vse na svetu, se je tudi Hostnikova mama postarala in si zaželela pomoči pri opravilih. Zato se je kar prav napletlo, ko je sin pripeljal v hišo nevesto Francko. Ko je spomladi kazalo, da se bo začelo delo na vrtu, je ob ugodni priliki mlada prišla na dan z načrti: »Mati, če vam je prav, bom odslej gredice kar jaz rihtala; saj veste, svet gre naprej, treba se je modernizirat, vi pa delate vse preveč po starem.« Mami se je očitek o starokopitnosti nekoliko pokadil pod nos, drugače pa je z veseljem privolila: »Kar prevzemi, le gredico v vrtnem kotu mi pusti, da ne bom kar na enkrat obstala.« Mlada je potem stvar vzela v svoje roke in v mestu nakupila vse mogoče za sodobno vrtnarjenje: od semen do gnojil in Ljudska primerljivka Je rdeč ko pipec Ha, ha, ha, kajne, da je dobra. Kaj ne bo, saj je .... Besedilo pod sliko: Glejte pipce, kako so lepi. Če ima urednik kaj srca, bo košček te slike objavil na prvi strani, ki je v barvah. Ha, to bi bilo nekaj! kemičnih pripravkov. S slednjimi je temeljito posula pripravljeno zemljo, da bi v kali zatrla vse škodljivce, ki so se po njenem vse preveč zaredili v grudi. Toda glej! Sonce je že več tednov toplo ogrevalo posejano zemljo, a iz Franckinih površin ni pokukala nobena rastlina, medtem ko je na mamini gredici vse vrelo od življenja. »Bo, bo,« sodobni agrotehnični prijemi dajejo rezultate bolj na kocu, je dejala še vedno samozavestna »tamlada«. Toda čisto na koncu je bil končni rezultat tak, da je tisto leto Hostnikovo kuhinjo za silo reševala zelenjava z mamine gredice. Preko zime se je neizkušena Francka omehčala in se temeljito posvetovala z mamo. Da bi vi potem videli solato, peteršilj, korenček, čebulo, drobnjak ali kaj drugega s Hostnikovega vrta, vse prste bi si obliznili. Da, da, stare izkušnje niso za proč, pa pika. LS 1. Iz česa so tudi pri nas že v rimski dobi izdelovali vodovodne cevi? a) iz cementa b) iz železa c) iz gline 2. Koliko čevljev je nekdaj obsegal en seženj?.................... 3. V rabarbari je veliko: a) jabolčne kisline b) ocetne kisline c) oksalne kisline d) mlečne kisline 4. Kdo je klatež (poiščite napačen odgovor)? a) ptica, ki ni selivka, niti ptica stalnica b) človek, ki se pogosto seli c) otrok, ki klati orehe in druge plodove 5. Katera vas ima staroveški imenski izvor? a) Gradišče b) Slivnica c) Boštanj 6. Kaj je pelodno zrno v cvetnem prahu? a) kalček b) moška razmnoževalna celica c) ženska dedna zasnova d) surovina za med 7. Zapišite osebno ime, ki je skupno Medvedu, Slomšku in Pavčku!............ 8. Kdo nosi pri sebi oslo? a) mlinar b) plevica c) kosec d) dimnikar 9. Katera svetnica je zavetnica cvetličarjev? a) sveta Doroteja b) sveta Kunigunda c) sveta Agneza 1o. Kaj kaže podoba? . Odgovori za aprilsko številko: 1. b, 2. a, 3. c 4. a, 5. 144, 6. c, 7. b, 8. c, 9. a, 10. stopa. Odgovore na vprašanja iz pričujoče številke lahko najdete nekje v bližini. maj - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi ... nekaj za vedoželje 75 Lahka križanka s Stari časi -težkim vprašanjem stari špasi Kdor jo bo rešil, bo v osenčenem navpičnem stolpcu zvedel, kaj človeku lahko še zmeraj zraste, kljub končani rastni dobi. Komur bo odgovor vendarle pretrd oreh, si bo lahko pomagal s pesmico, zloženo nalašč v ta namen. Tri - štiri - zdaj. Gremo! Vodoravno: 1. manjša tekoča vodovja, 2. vrsta igre s kartami, 3. nadležna drevesna rastlina, 4. del šolskega inventarja, 5. naše nekdanje glavno mesto, 6. požrešnost. Poezija za »prste obliznit« Ko mladosti teče čas, ima vsakdo čeden stas. Vse brsti na pravem kraju, kot pri prvih dveh v raju. A ne mine dosti časa, ko zgubimo čare stasa. Bodi skromen, malo jej, volumen zraste slej ko prej. Tam kjer neha se kravata, zraste spaka trebušata. Bodi skromen, malo jej, sodec raste kar naprej Včasih so se z njim hvalili, danes bi se ga znebili. Ko prišel bo čas slovesa, ostal bo tu, mi pa v nebesa. »Ti že ne,« boste zavpili, »si grešnik tak, da bog se usmili!« Leopold Sever Podobnica Zadnjič smo v tem kotičku videli podobo tipičnega dolenjskega selišča - vasi. Poglejmo, kaj so o njej rekli naši stari: »Dober glas seže v deveto vas; Naše selo - zdravo in veselo; Za vsako vasico je bog dal vodico; Eno je hiša, več hiš je pa vas; Doli za našo vasjo; Fantje vasujejo ponoči; V dolinici tihi je vasica mala; Stari svet vasi se podira; Beračil je od vasi do vasi; Vsa vas se ti bo smejala; Po vasi se hodi počasi; Če to storiš, od hiše greš......«. Na kocu še ena napol iz tujega loga: »Nema više - okoli naše hiše«! O vasi je, kot vidimo, sorazmerno malo pravih pregovorov. Obče ime za selišče pogosteje zasledimo v drugih besednih združbah in v ljudskem pesništvu. Gledano z etimološke plati, je vas sorazmerno skrivnosten izraz. Najverjetneje je nastal iz besednega korena »sel« (selitve, naselbina, selišče... ) Morda gre za besedni premet, ki ni tako redek pojav v našem govoru. Vas naj bi bila potemtakem prekucnjena oblika sel. Nekaj podlage za tako razmišljanje daje koroška oblika tega pojma »ves« (sel > ves > vas). Poglejmo, kaj so prednamci besedili o stvari, ki jo kaže današnja podoba! LS (Kaj je bilo smešnega pred 100 leti) Še večje potrebe Kanibali ujamejo popotnika in se pripravljajo na pojedino. Popotnik jih prosi, naj ga spustijo, rekoč: »Doma imam tri otroke, ki so lačni in jih moram nahraniti!. Poglavar pa nazaj: » Nič ne pomaga, jaz imam šest takih!« Ni naprodaj Starejša gospa v butiku vztrajno pomerja klobuke. Nadela si jih je že nič koliko, a nobeden ni dober. Končno na polici stakne še enega in po pogledu v ogledalo vesela vzklikne: »No, vendar nekaj primernega, kar vzela ga bom!« »Žal vam tega ne morem prodati,« odvrne prodajalka, »to je namreč podstavek za mojo lončnico!« Nemogoče Skupina vojakov začenja vaje pri topu. Pred streljanjem jih poročnik resno opozori: »Le previdno, fantje, zadnjič je zaradi nepazljivosti granata prezgodaj eksplodirala in je bilo šest vojakov mrtvih. »To se nam ne more zgoditi,« odvrne eden od vojakov. »Zakaj pa ne,« hoče vedeti Kaj misliš, če sem iz mesta, poročnik. da ne znam razlikovati »Zato, ker nas je samo pet!« konja od krave! Odgovori na vprašanja iz majskega kviza: 1. c, 2. šest, 3. c, 4. c, 5. a, 6. b, 7. Anton (Tone), 8. c, 9. a, 10. jarem. Vremenska prerokovanja za veliki traven (maj) Veliki traven moker, rožnik mlačen - bo poljedelec lačen. Sveti Urban jasen, jeseni hasen. Dež v maju, tolst bo božič. Vnebohodov dež bogato košnjo prinaša. Mokri trojaki bogato jesen obetajo. Če veliki traven večerno roso napaja, dobra bo rodnost in klaja. Sveti Filip napija, Zofija popija. Grozno! »Tone, ne boš verjel, zadnjič sem videla moškega, ki se že petnajst let ni ostrigel!« »Grozno, to je moral biti lasat!« »Sploh ne, bil je popolnoma plešast!« 76 mal ' za hec... Grosupeljski odmevi mec'ca tavelic,ga travna - 5 / 2009 še pomnite, tovariši? Boj za mesto generalnega sekretarja CK KPJ v letih 1935 do 1940 Zgodovino KPJ bo potrebno nedvomno ponovno napisati. Tito namreč ni bil imenovan za generalnega sekretarja leta 1937, kakor je ponaredil to zgodovino Kardelj, temveč šele 1940. Namreč, Kopinič je šele sredi 1938 uspel pred šefom NKVD zaščititi Tita zaradi napadov bolgarskih predstavnikov v Kominterni in »našimi« pretendenti za položaj generalnega sekretarja KPJ (Pero Miletič, Rodoljub Colakovic in Edvard Kar-delj). Titu so očitali: razmerje z Elzo, Nemko, obtoženo vohunstva, sicer sodelavko NKVD; za partijsko delo je vsiljeval dva kapitalistična »elementa« - Borisa Kidriča in Iva Lola Ribarja, oba iz buržoaznih družin; Titova žena, Herta Haas, Mariborčanka, naj bi bila agentka Gestapa. Kopinič je pred šefom NKVD uspešno branil Tita, pa čeprav je s tem tvegal tudi svojo glavo. Tito je bil »čist« in šele 1940 izvoljen za generalnega sekretarja CK KPJ na 5.konferenci CK KPJ v Zagrebu. Kardelj je razlagal, da je Tita v Moskvi »reševal« Božidar Maslarič, ne pa Kopinič. Kardelj pa Kopiniča ni maral niti pozneje, saj naj bi Kopinič že takrat vedel za Kardeljeve tajne namere! V Moskvi je Kardelj obiskoval znano KUMZ -komunistično univerzo nacionalnih manjšin, na kateri je pozneje predaval. Namesto svojih lastnih izkušenj, je slušateljem »prodajal« vsebino iz knjige znanega slovenskega komunista Gustinčiča o gospodarstvu Slovenije. Kopinič je že tedaj vedel (pisal priporočilo), da je Kardelj obiskoval tudi obveščevalno akademijo Derdinskega, Tito pa naj bi šele 1946 zvedel, da je bil Kardelj tudi agent KGB oziroma NKVD-ja. Po prihodu iz SZ je leta 1937 Kardelj vsilil CK KPJ, da se ustanovita KP Slovenije in Hrvaške, pa čeprav je Politbiro CK KPJ predhodno sprejel sklep, da podpira zahtevo Kominterne o varovanju »enotnosti Jugoslavije«, s tem pa tudi enotnosti KPJ. Tito je menil, da je dejansko šlo za »veliko napako« in omenil, da si ».nista Stalin in Churchill izmislila formule »fifty - fifty«, ampak mi sami«. Ko sta se Tito in Kopinič iz Sovjetske zveze preko Carigrada vračala v Jugoslavijo, jima je Kardelj poslal tako slabo izdelana potna lista, da bi ju lahko tudi »nepismeni orožnik na meji aretiral«. Boris Kidrič je pozneje povedal Kopiniču, da je Kardelj to namerno storil, da bi se Tita »že takrat rešil«! Kardelj je celo javno prenarejal zgodovino KPJ. Tako je 1968 pred Vidmarjem, Mačkom in Kopiničem trdil, da je on sam zaslužen za uspeh pete partijske konference v Zagrebu, češ da je podal dobro politično poročilo. Kopinič ga je opomnil, naj ne laže, saj je bil sam prisoten kot delegat Kominterne, in dodal: »Meni se zdi, da bi vidva z Bakaricem zdaj hotela biti prva in čakata, kdaj bo Stari odšel, da bi se usedla na njegovo mesto.« Po Kopiniču so imeli slabo mišljenje o Kardelju še mnogi slovenski funkcionarji, predvsem pa Luka Leskovšek, Miha Marinko in Zdenka Kidrič. Kardelja je, po njegovem, najbolj pravilno ocenil Koča Popovic, ko je dejal: »Večjega nacionalista in separatista od Kardelja ni, in pred svojo smrtjo bo naredil še veliko nesreče jugoslovanskim narodom«. Neraziskan je tudi poboj skupine španskih borcev in aktivistov v Trbovljah, o tem pa naj bi več vedel pokojni Sergej Kraigher. Po zapisih generalmajorja (v pokoju) Marjana F. Kranjca V slikah o ponovnem poimenovanju Titove ceste v Ljubljani SLIKA LEVO (Kje pa bi bila drugje?): V Ljubljani se odslej spet cedita mleko in med, Ljubljančanke pa mečejo z oken Šumi bombone. Ljubljančani so ob tej priložnosti izobesili na vsa okna in auslage po trgovinah razne zastavice s peterokrako rdečo zvezdo ter s posebej dodanim izbranim kmečkim in delavskim orodjem. Tito na balkonu ljubljanske univerze med govorom Z balkona univerze jim je spregovoril sam presvitli tovariš Tito in rekel: »Drugovii druga-rice! Vi, kojiste ovdje, vi ste ovce, koze.... davaliza našu slobodu, inačesmo vam jih rekviirali. Onih, kojih nema ovdje, nikad se neče vozit po mojoj cesti i zato nikad neče gledati naših divnih planina...« Mnogim Ljubljančanom se je ob tem kolcalo po starih avtomobilih, saj si le-te lahko šravfal noč in dan kar sam, danes pa se to brez pooblaščenih servisov s popolno digitalno in računalniško opremo sploh ne da več. Odslej smo v Ljubljani vsak dan vedno bolj priča novim tehnološkim podvigom. Vsak omladinac je že postal član ljudske tehnike, v kateri iz ure v uro prijavljajo nove in patentirane rešitve. Pred pol ure je posebno nagrado prejel celo J0ežek Zagraški, ki je iz starinarnice prinesel neko čudno miško, za katero so v p(rep)atentnem uradu dejali: »Daj varno! Dobra je, za koga je!« Nekateri, blizu županovih dezinformacij, pa trdijo, da bodo v kratkem okoli in okoli PO POTEH OKUPIRANE LJUBLJANE postavili mejnike, ki so jih pred kratkim »neki slovenački zemlomerci« metali ven na meji z Avstrijo. Zdaj se šele pogajajo, ali bi bili pokrajina ali provinca. Prav tako na vse semaforje in zgradbe postavljajo videokamere, da bodo imeli mes'ca tavelic,ga travna - 5 / 2009 Grosupeljski odmevi ... mal' pa zares 77 pregled nad tem, ali se vsi pred spomeniki TEKOVIN in REVOLUCIJE priklanjajo in in prepevajo: »DRUŽE TITO, mi ti se kunemo-o-o-ooo...« Ko je vse to videla neka mam'ca iz VELEUPELJSKIH krajev in prebrala, da v več auslagih spet piše K PS, je urno pobrala šila in kopita in z vlakom odšla domov ter si mislila: »50 let smo živel' K PS, zdej bi pa l'hk' tud' k' člov'k.« Ko je prišla domov, je šla najprej v kaščo, poiskala srp in ga takoj zabrisala v kanto za smeti. Potem je odvihrala v garažo, tam našla še kladivo in še tega zabrisala daleč na sredo vaške komunščine ter pri tem skoraj ubila svojega dedca. Pri vsem tem je močno in histerično krilila z rokami ter glasno komentirala svoja dejanja: »Banda lopovska! Z mene se že ne boste norca delal'!« Na enem izmed gasilskih kongresov kmalu po letu TOVARIŠEVEM 1980, ko so se samoupravno dogovorili, da je ogenj treba pregnat iz države. Nato je država -zgorela. - Kako pa pri vas uspeva borba proti «retemu mteSdonu? - Hvala bogu, dobro, če bog da. jo bomo do advercta zaključili. Karikatura iz Pavtihs 9. oktobra 1954 o boju proti »verskem misticizmu- EHO cajtngi med ognjegasci Zadnjega pol leta je porednik Eho cajtngov predremal tudi v raznih ognjegasnih arhivih in tam našel kar nekaj zanimivih podobic. Oglejte si jih! Vse so še iz časov samoupravnega socializma, ko tudi požar ni bil požar, ampak REVOLUCIJA med gorljivo snovjo in LUFTOM. Pa še ena malo mlajša! Ognjegasci med javnimi uslužbenkami Ko so nekega dne VELEUPELJSKI ognjegasci v letu Gospodovem 2007 s posebnim razlogom napadli komunsko stavbo (modro - takorekoč javno hišo s skrinjo zaklada, vso v šajbah...) so tam zaposlene povprašali tudi o njihovem počutju. In veste kako so odgovorile? »Slaba plača.« \ASI