W8HW!STV$ ZARJE jo v Ljubljani, Frančiškanska olioa Dt. t Mikarna L nadstr.). Uradne ure za stranke »o od 10. do 11. •opoldne ir od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj tal )*auukov. Rokopiai se ne vračajo. Nefrankirana pisma M M ' sprejemajo. : : : JAROCNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom u Ogrsko in Boeno K 18.—, polletna K 9-—, četrtletna * 4'60, mesečna K l-50; za Nemčijo celoletno K 21*00; m 1 ! ostalo inozemstvo in Ameriko oeloletno K 30-—. : : ! Posamezne številke po 6 vin. v ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelj« In praznika* ob pol 11. dopoldne. IfPRAVNIŠTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Iter. 8, H., ||| uraduje za stranke od 8. do IB. dopoldne In od & do 7. Inserati: enostopna petitvretioa 20 vin., pogojen prostor 25 poslana in razglasi 30 vin. — Iaaerate sprejema npravnill Netraalcirana ali premalo franldrana pisma s« no ijirejem^fc Reklamacije lista so poštnine proste. —-»*i 26 vnUtm Štev. 231. V Ljubljani, v torek dne 12. marca 1912. Leto II. Auffenberg. Grof Khuen Iiedervary je padel, dasi ni izgubil opore v ogrskem državnem zboru. Nasprotno! Vladna stranka mu naravnost demonstrativno izraža svoje zaupanje in se vede tako. kakor da brez Khuena sploh ne mara delati. »Naša stranka ni inventar vsake vlade!« kliče Tisza. In boj zaradi resolucije o rezervistih je dobil zopet obliko boja med Ogrsko in Avstrijo, med Budimpešto in Dunajem. Khuen je padel proti volji vladajoče stran-keJia Ogrskem; z njegovim padcem se čuti večina ogrskega državnega zbora prizadeto, ^akaj za resolucijo, ki jo je zastopal Khuen nedervarv, je nastopila tudi vladna stranka do zadnjega moža. Demisija od spodaj dovolj Podprte vlade je torej kakor klofuta vladni stranki. Žalitev ne odpuščajo na Ogrskem. — Za »Jev. ki so jo morali doprinesti, zahtevajo pla-Cl,°. za Khuenovo glavo zahtevajo drugo glavo Našlj so jo že. in sicer tako, ki bi lahko zadovoljila njihovo maščevalnost, če pade. Za- za kakšno malo glavo se tam ne menijo. _ vojni minister — to bi bila približna °askodnina za njihovega Khuena. V nedeljo se je iz raznih virov raznesla est, da je Auffenberg res že vložil demisijo, da cesar še ni odločil. Danes že oficiozno einantirajo to trditev. Kljub temu je lahko re-n*cna. Demanti in popravek, zlasti uraden popravek, sta instrumenta, ki že davno ne dosegata več zaželjenega namena. Zakaj oba sta ze prevečkrat lagala. - Pa če bi tudi bilo res, da Auffenberg še i vložil demisije. je vendar gotovo, da je nje-S°Vo stališče korenito omajano. Z Ogrskega °Qijo proti njemu boj. ki ne obeta za njegov nastop v delegacijah nobene sreče, ako osta-!le do tistega časa res še vojni minister. Srdit Je ta boj in usodepoln lahko postane za go-oD°da Auffenberga, ker ne izhaja od ogrske Pozicije, temveč od vladne stranke in očivi-n° celo od demisionirane vlade same. t Pes je, da so zelo čudne reči, ki jih oči-d}0 vojnemu ministru. »Pester Lloyd« piše: , »Od verodostojne strani dobivamo vest, ^ objavljamo v sledečem brez vsake opa-An« etlanH v°in> minister general infanterije j0 'enberg je jeta 1905. izdelal spomenico in je ?0slal vojnemu ministrstvu. V tem spisu, ki vlad Zcia^ lnec* naitaineiš>mi spisi dotičnega nač tSa mesta< te bil ze'° Podrobno izdelan Ved razvo^a in Pohoda vojske na Ogrsko, se-Prin V -ta .narnen« da se dežela »pacificira«. tej Pravjieiii smo na to, da se postavi proti rokSt' .demanti- Prepričani smo pa, da bo ši-Ur ° občinstvo več verjelo naši vesti kakor e dneniu zatajevanju, zakaj nekatere vesti se ostavno morajo tajiti. Način, po katerem je Vl jrji minister postopal z Ogrsko in z njeno ado ob sedanji krizi, še povišuje verjetnost sehC Vest*1 da v sestavljanju spomenic po-l i 0 izurjen general resnično mislil na po-d vojske na Ogrsko.« »Pester Lloyd« je poluraden list in glav-ko-^as'*° Khuen Hedervaryja. laka vest ka-čin navedena, ne bi bila mogla na noben na-skn v *'st 131 ez znania ogrske vlade. — In ^jaj neverjetno je. da bi ogrska vlada do- eMlLE ZOLA: volila objavo takega dokumenta, če ne bi bila prepričana, da je vest utemeljena. Seveda je še bolj verjetno, da prihaja trditev naravnost iz krogov ogrske vlade. Napovedani demanti je naravno že prišel, in sicer v »Fremdenblattu«. Ali »Pester Lloyd« ima prav: »Temu uradnemu utajevanju bo težko kdo verjel. Na vsak način je treba računati z možnostjo, da je sedanji vojni minister nekdaj delal take načrte. Tedaj pa je tudi ra-zumljavo, da se obrača ogrska jeza najbolj proti Auffenbergu. Sočasno se poroča iz drugega vira o Auffenbergu, da je imel že odkar je vojni minister. še drug načrt. Predlagal je baje cesarju, da naj se iz brainbne reforme, ki je povzročila sedanjo krizo, izpusti dveletna vojaška služba, pač pa naj se ohranijo tiste določbe, ki pomenijo nova bremena za prebivalstvo. Povrh je še hotel, da naj se razveljavi sklep, po katerem se v petih letih ne smejo staviti nove vojaške zahteve. Kakor znano, je bilo to lani sklenjeno, ko so delegacije dovolilie 316 miljonov za izredne vojaške izdatke. Cesar je baje odklonil te predloge. Vesti o dveletni službi niso popolnoma nove. Ze lani se je poročalo, da prestolonaslednik ne soglaša z odpravo triletne službe. Kar se tiče novih vojaških zahtev, pa ni nič tajnega, da spada Auffenberg med tiste, ki smatrajo lanskih 316 miljonov za »uboren grižljaj.« V delegacijah je v jeseni filozof ral kako neusmljen da je tak slep, ki mu ne dovoli, da bi kar mahoma zahteval še petsto milijonov, in že takrat je namigaval, da on noče ostati skromen, mpak da ga bo »potreba« prisilila zahtevati več. Če pravijo, zgoraj, da Auffenberg sploh ni demisioniral, tedaj bodo najbrže že jutri tudi te vesti demantirali. Ali kakor kaže, je Auffenberg eden tistih generalov, ki jim je treba neprenehoma gledati na prste. Toliko ne poznamo moža. da bi mogli soditi o njegovih čisto vojaških sposobnostih. Morda je prav dober komandant. Ali toliko je že jasno, da za ministra ni. Ljudje, ki ne vedo, odkod prihaja denar in kako se delajo ljudstvu žulji na rokah, da zasluži, kar mora metati molohu v žrelo, in ljudje, ki neprenehoma mobilizirajo, ne sodijo na odločilna upravna mesta. Če Auffenberg še ni demisioniral, naj bi se nikar dolgo ne obotavljal. Odseliti se iz ministrstva je edina naloga, ki jo ima je izvršiti. Preporod socialne demokra- cije v Rusiji. V gibanju ruskega proletarijata se pripravlja velik dogodek: Pred kratkim je bila v enem izmed ruskih mest, skrita pred Argusovimi očmi policije, važna strankarska konferenca, ki so jo sklicali centralni odbor »bunda« (splošne židovske delavske zveze za Litvo- Poljsko in Rusijo), centralni odbor litovske socialno demokracije in kavkaški deželni komite. Konferenca se je posvetovala o potih, ki naj bi dovedla do enotne, vso rusko državo obsegajoče združitve socialno-demokratičnih strank in ki bi ustvarila ruskemu delavstvu skupne centralne inštance. Najvažnejši sad teh posvetovanj je bil sklep, da se v kratkem skliče splošna strankar- Rim. n . (Dalje). V mi * sk°rai šest, ko se je Pierre vrnil Do taco Boccanera. Navadno je hodil skromno kliniki ulici in skozi mala vrata, katerih berfC J,e'me*\^Ii t*av' dobil °d vikonta Phili-Zati *a Choue P*smo, katero je hotel pokanj^ “enedeti, zato je šel danes po glavnem stop-I Drp(|U’ ,. se ie< da ni bilo nikogar videti v ri,ia S° i • ic odšel sluga, je navadno Vikto-šiv-i^et**a ^a’ Pa se m'rn0 pobavila s kakšnim celo -j1* ^ci> stol je pač bil tukaj; Pierre je aij nv'na mizi perilo, katero je tam pustila; v Prv'V,C*n0 kam odšla. Dovolil si je vstopiti Šai v' on- ^i'a te že skoraj noč; mrak je uga-hovniua"urai.oči blagosti; ali ves osupel je du-'2 so* i°. a* 'n.se ni upal dalje, ker je začul šum 1Je^a velikega rumenega salona zmeden Šati VJ?D0*’ suvanje, borbo. Najprej je bilo sli-^ierrp pr(?šnte. potem poželjivo mrmranje. daljp L-Se.n' .Yeč obotavljal; nehote je pohitel bran;’ CI 10 bil Prepričan, da se tam notri nekdo "i omaguje. b|a7^° ie vstopil, je ostrmel, videč Darija kakor ie v, e.8a’ v-izbruhu divjega hotenja, v katerem ■*. * ■ — — * ...... iijci, v i\ aiui viii r*ero\ i!p*cla z°Pet vsa nevkrotljiva kri Bocca-inen.| ’. *teb elegantni izčrpanosti ginečega ple-VrKer rfa* ie za rame Benedeto, ki jo jc bil Vrn,v.; ‘tar>ape, pa jo je zahteval, puhajoč ji dih svojih besed v obraz. nor"a? voljo- draga ... za božjo voljo, Vi§ da umrjem in da umrješ ti... saj pra-Veljavi'U ’'' konec ie’ zakon se nikoli ne raz-bi »e daj, da bova še nesrečnejša, Iju- da tp’ii u 0r me ljllbi^ daj, da te ljubim, daj \ !ubim!« in bn. iPiakajoča’ z izrazom neizrečne nežnosti konteof„ bolesti v obrazu ga je pehala Sije 7 * 1 te bila tudi razvneta od divje ener- \m12 gntenima rokama od sebe. T.,e! Ile' Ljubim te, nočem, nočem!« til, da\t note*< te obupno golčeči Dario obču-^ topa nekdo v sobo. Naglo se je vzravnal in zastrmel z blaznotopim pogledom v Pierra, ne da bi ga popolnoma spoznal. Potem si je potegnil z obema rokama čez obraz, čez zasolzena lica, preko zakrvavljenih oči, pa je zbežal z vzdihom polnim bolesti, v katerem se je izražalo vse njegovo pridušeno hotenje med solzami in kesom. Benedeta je vsa obupana iu upehana obsedela na kanapeju. Ali ko je Pierre, ki je bil v silni zadregi zaradi svoje vloge, krenil, da bi sc brez besede umaknil, je zaprosila z mirnejšim glasom: »Ne, ne, gospod abbe, nikar ne odhajajte.... Prosim Vas, sedite. Trenotek bi rada govorila z Vami«. Smatral je vendar za svojo dolžnost, da opraviči svoj nenadni vstop in razloži, da so bila vrata prvega salona napol odprta in da je videl v predsobju le Viktorinino delo na mizi. »lo je res!« je dejala kontesina. »Viktorina jc morala biti tukaj, saj sem jo pravkar videla. Poklicala sem jo, ko je začela mojemu ubogemu Dariju pamet uhajati... Kako da ni prišla?« Potem se je je polotila potreba po razgovor-Ijivosti; nagnila se je naprej in z obrazom, ki je še ves žarel od borbe, je dejala: »Poslušajte, gospod abbe, vse Vam povem, ker nočem, da bi preslabo mislili o mojem ubogem Dariju. To bi me bolelo... Glejte, sama sem nekoliko kriva tega, kar se je zgodilo. S110-či me je prosil za sestanek v tej sobi, da bi se v miru porazgovorila. Ker sem vedela, da moje tete ob tem času ne bo doma, sem 11111 rekla, naj pride... Kajneda, saj je bilo čisto naravno, da sva se hotela videti in pogovoriti po veliki žalosti, katero nama je povzročila vest, da ne bo moj zakon pač nikoli razveljavljen? Preveč trpiva, nekaj je bilo treba skleniti... Zdaj, ko je prišel, sva se razjokala; dolgo sva se objemala in najine solze so se mešale. Tisočkrat sem ga poljubila in tisočkrat sem mu dejala, da ga obožujem in da obupavam, ker je nesrečen zaradi mene, pa da gotovo umrjem od tuge, ker gledani njegovo nesrečo. Mogoče da je to smatral za mikanje, in navsezadnje ni angel. Ne bi ska konferenca, na katero bodo pozvane vse so-cialno-demokratične skupine in organizacije ne glede na njih strankarsko smer in na kateri bodo zastopane vse ruske pokrajine, kamor sega delovanje socialne demokracije. Na konferenci se snidejo socialni demokratje, ki delujejo v legalnih, od vlade priznanih organizacijah, kakor tudi zastopniki tajnih, nelegalnih organizacij, ruski socialni demokratje prav tako kakor poljski, litovski, židovski,- gruzinski itd. Na dnevnem redu konference so tri točke: 1. Volitve v državno dumo, ki se izvrše še pred koncem tekočega leta; 2. Organizatorična združitev stranke in rešitev sporov med posameznimi strujami, ki so zadnja leta ovirali vsako plodovito delovanje; 3. Oživotvoritev skupnega strankinega vodstva za vso Rusijo. Gotovo je, da zadene iniciativa omenjenih narodnih organizacij, ki so v vsakdanjih bojih prav hudo občutile potrebo enotnega nastopa, na prijazen odmev v ruskem delu stranke, tembolj ker ie tudi tam opažati novo, veselo življenje v stranki vsled razkritja podlih mahinacij Stolipinove vlade ob razpustu druge dume, ko je 37 socialno-demokratičnih poslancev brez vzroka potaknila v smrtonosne ječe in jih pregnala v Sibirijo, samo zavoljo pretveze, da je porušila ustavo in se znebila dume, ki ji ni bila pohlevno orodje in pokorna igračka. Sklicanih je bila cela vrsta protestnih shodov in delavstva se je pridružilo tudi študentovstvo. Peterburška organizacija po okrajih, ki jo je vlada jeseni z nasilnimi in protizakonitimi aretacijami razdejala, se je spet oživela, in v kratkem se izvoli mestni politični odbor, ki bo vodil strankarsko akcijo v Peterburgu. Nelegalne , tajne organizacije štejejo v Peterburgu sedaj okolo 300 članov; zlasti živahno se razvija centralna skupina peterburških delavcev socialno demokratične stranke, ki je sestavljena iz samih delavcev. Legalne organizacije, ki so zelo močne, se pečajo z misijo, da si zgrade lasten delavski dom in da začno z izdajanjem delavskega dnevnika. I udi strokovno gibanje napreduje kaj veselo. V novembru se je ustanovila strokovna organizacija pisarniških uslužbencev, v kratkem bodo vložena pravila trgovskih nastavljen-cev in prometnih delavcev. Tudi stavke kovinarjev in tiskarjev, ki so bile v novembru in decembru na dnevnem redu, so vzlic vladnim šikanam, izgonom in aretacijam, končale veči-delj z uspehom. Aretacije, s katerimi se je vlada jeseni navalila na delavsko gibanje, so nekoliko ponehali; vlada se je preverila, da z njimi ne upeha delavstva. In tudi obiski žandarmerije so postali redkejši: vse hišne preiskave, s katerimi je nadlegovala zadnje tri mesece legalne organizacije, so bile brezuspešne. Namesto zaželjenega plena je odnesla žandarmerija vselej blamažo in dolg nos. Miroljubni glasovi. O posredovanju za mir med Italijo in Turčijo se razširjajo vsak hip kakšni glasovi. Posebno ruska vlada se dela važno in nastopa vsak hip s kakšnim predlogom za posredova-uje. Ali brezuspešno. Zakaj Italija hoče Tripo-litanijo in pravi, da bi bila osramočena pred vsem svetom, če bi preklicala aneksijo, katero je razglasila diplomatično in v svojem parlamentarnem teatru. Turčija pa pravi, da se ji še ni zmešalo, da bi odstopala Italiji, česar ji Italija doslej še ni mogla vzeti. Ker se res ni zgodilo še nič odločilnega — zakaj vse dosedanje praske v Tripolitaniji in Cirenajki ter vse italijanske ekskurzije po jonskem in Rdečem morju, lov na člane »Rdečega polumesca«, bombardiranje Bajruta itd., ne odločajo usode Tripolitanije — je zlasti turško stališče povsem razumljivo. Po veliki uprizoritvi v rimskem parlamentu in po pisavi italijanskega časopisja bi bilo soditi, da je tudi v Italiji sama bojevitost doma. Res je, da je bilo tudi tam vsako posredovanje doslej brezuspešno. Ali če se natančneje čita, kar pišejo in posluša. kar govore Italijani, se človek prepriča, da se je navdušenje za tripolitansko pustolovščino že izdatno skrčilo in če jih po dosedanji velikanski bahariji ne bi bilo preveč sram, bi najbrže z velikim veseljem pozdravili kakšno posredovanje, ki bi jim prineslo mir brez blamaže. To je največja razlika med turškim in italijanskim položajem. Če Turki po dolgotrajni vojni res izgube Tripolitanijo, bodo imeli neprijeten občutek; zakaj veseliti jih izguba ne more. Toda sramote ne bo. Vsakdo ve, da imajo komaj par tisoč regularnih vojakov v Tripolitniji in da ne morejo poslati ne enega bataljona tja. Vsemu svetu je znano, da so vse utrdbe slabotne, da ni denarja, da nimajo ladij, izkratka, da ne morejo nikakor nastopiti proti Italijanom z enako močjo. Da se s svojimi malimi silami imenitno branijo, se ne da utajiti. In če nanese, da jih premoč porazi in da res izgube deželo, ne bo sramote. Italijani pa so se tako zaleteli, zlasti s svojim dekretom o aneksiji, da ne morejo nazaj brez blamaže. Itak je že dovolj blamaže v dosedanjem neuspehu, v bahariji, ki se ne more upirati na nič drugega kakor na svoje besede, v zmagali, ki so smešno majhne, če niso porazi, v ob-tičanju vojske, ki že dolge tedne ne more nikamor. Če bi Italija zdaj res sklenila mir na taki podlagi, da bi preklicala aneksijo, bi bila faktično blamirana vpričo celega sveta. Tako je v zagati. Nazaj ne more, ker se boji sramote. Naprej ne gre, ker ji ne dajo Turki in Arabci. Torej je najenostavnejše delati se bojevitega in junaškega. Javno dela to Italija že ves čas. Ali v resnici je menda že prav sita te malopridne vojske in bi bila prav vesela, če bi jo mogla na primeren način zaključiti. Nehote priznava to »Tribuna«. Ta list, ki izraža misli italijanske vlade, se čudi, da ne ga bila smela tako in ne tako dolgo pritiskati na svoje srce... Saj razumete, gospod abbe, nazadnje je bil kakor divji in je zahteval, kar sem prisegla madoni, da ne dovolim nikomur kakor svojemu soprogu.« Rekla je to mirno, enostavno, brez vsake zadrege, s svojim razumnim, praktičnim obrazom. »O, poznam $vojega ubogega Darija!« je nadaljevala in ustne so ji zadrhtele od slabotnega smehljaja. »To me ne ovira, da ga ljubim; nasprotno. Videti je nežen, celo bolehen, ali pravzaprav je strasten človek, ki potrebuje zabave. Da, to je stara, vroča kri. Tudi jaz bi znala kaj povedati o tem, zakaj ko sem bila majhna, me je včasi tako pograbila besnost, da sem se vrgla ob tla in še danes me včasi tako prime, da se moram boriti sama s seboj in se trpinčiti, da ne storim vsakovrstnih neumnosti... Ubogi moj Dario! On ne zna trpeti. Kakor otrok je, poln želja, ki se mu morajo izpolniti; ali pravzaprav je vendar zelo razumen in čaka name, ker si pravi, da je pri meni prava sreča. Zakaj jaz ga obožavam.« In zdaj je postala Pierru jasna prikazen mladega kneza, ki mu je bila doslej nedoločena. Dasi je umiral od ljubezni do svoje sestrične, se je vendar vedno dobro zabaval. Bil je popoln sebičriež, pa vendar prav ljubezniv fant. Predvsem je bil popolnoma nesposoben za trpljenje, in sovražil je bolečine, grdobo in siromaštvo pri sebi in pri drugih. S telesom in z dušo je bil ustvarjen za veselje, sijaj, zunanji blesk in za življenje v jasnem solncu; a pri tem je bil čisto na kraju, bil je izčrpan in ni imel moči za nič druzega kakor za to lenuharsko življenje, pa ni mogel niti več misliti ali hoteti, tako da 11111 ni prišlo niti na misel, da bi se pridružil novemu režimu. S tem se je spajal brezmerni ponos Rim ljana, s preudarnostjo in z vedno živim, praktičnim razumetanjem resničnosti združena lenost; na eni strani se je kazala nežna prikupljivost smrti se bližajočega plemena, večna potreba po ženski, včasi pa so prihajali izbruhi besnega zahtevanja in prekipevala je vela poltenost. »Moj ubogi Dario! Naj si poišče drugo — ne branim mu,« je Benedeta tiho dodala s svojim lepim smehljajem. »Kajneda, od moža se ne sme zahtevati nič nemogočega, in jaz nočem, da umre ob tein.« In ko jo je Pierre začuden pogledal, ker so te besede omajale njegovo predstavo o italijanski ljubosumnosti, je vzkliknila, plamteča od strastnega obožavanja: »Ne, ne, na to nisem ljubosumna. Njega veseli, mene pa ne boli. In dobro vem, da se bo vedno vračal k meni, da bo ves moj, samo moj, kadar bom hotela in kadar bom mogla.« Nastal je molk. Salon se je napolnil s sencami, zlato na velikih stebrionih mizah je obledelo, neskončna otožnost je splavala od stropa ob starih, rumenih, jesensko pobarvanih tapetah dol. Vsled slučajne razsvetljave se je jasno odrazile slika nad kanapejem, na katerem je sedela kontesina. Bil je portret mladega, lepega dekleta s turbanom, Casije Boccanere, prade-dinje ljubečih, sodnice. Zopet je mladega duhovnika osupnila podobnost. Glasno je začel misliti. »Izkušnjava je močnejša od ljudi,« je dejal. »Vsakomur pride minuta, ko podleže. Ravno prej, da nisem stopil v sobo ...« Benedeta 11111 je razburjeno posegla v besedo. »Jaz, jaz!... O., mene ne poznate! Jaz bi bila rajša umrla.« In v čudni pobožni razvnetosti, vsa vzne-šena od ljubezni, kakor da je razvnelo praznoverje njeno strast do zamaknjenosti, je dodala: »Prisegla sem madoni, 'da podarim svoje devištvo možu, ki ga bom ljubila, šele tisti dan, ■ ko bo moj soprog. Za ceno svoje sreče sem izpolnjevala to prisego, in zvesta ji ostanem, če tudi za ceno svojega življenja... Da, Dario in jaz umreva, če bo treba, ali sveta devica ima mojo besedo in angelni v nebesih se ne bodo jokali.« it', . v- /•; J *> J poskrbe nevtralne države za mir in polemizira proti mnenju, da ni pričakovati uspehov od posredovanja, dokler se ne zgodi kaj odločilnega. »Tribuna«, jih poučuje, da je posest najvažnejših obrežnih točk jako važna, in dopoveduje evropskim silam, da naj bi vendarle posredovale. Seveda noče italijanski list priznati, da želi posredovanja v svojim interesu, ampak ga priporoča v interesu Turčije, češ čimdalje bo trajala vojna, tem težavnejši bo njen položaj. Države naj torej vtepejo Turčiji pamet v glavo. Ta ljubezen do sovražnika je pač precej sumljiva. Če postaja položaj za Turčijo težavnejši, je to le koristno Italiji, ki ji ne bi bila napovedala vojne, če ji ne bi želela težav. Ali Italija želi več. Države naj bi Turčiji tudi dopovedale, da je Tripolitanija zanjo izgubljena. Bilo bi bolj enostavno, če bi Italija Turčiji dokazala, da je to res. Ali prav zato, ker ni tega dokaza, nočejo na Turškem verjeti, kar bi Italijani radi. Očitno je torej, da vojni entuziazem pojema, da si Italija želi miru, ali da ne najde poti do njega. In tako se bo zločinska pustolovščina kljub vsem pobožnim željam nadaljevala. NOVICE. “"Nečloveški sin. Praška policija je prijela zavarovalnega agenta Reliobo, ki je imel že več tednov zaprto svojo mater v hiši, jo pretepal in ji grozil. Sosedje so slišali stoke nesrečne matere in so vso stvar ovadili. Policija je prišla in našla mater v pomilovanja vrednem stanju. Zakaj je nečloveški sin tako grdo ravnal z materjo, še ni povsem jasno. * Stodesetletnega starčka ubil. Iz Sarajeva poročajo: Enaindvajsetletni Maric je v hipu dušne zmedenosti ubil svojega 110 letnega starega očeta in nato izvršil samomor. Tragičen dogodek zbuja veliko pozornost. * Strašno maščevanje. V vasi Chorimieczu pri Krakovu se je zgodil strašen zločin. V hiši kmeta Humenyja, ki stoji ob gozdu, so našli v sredo zjutraj grozovito razmesarjena trupla gospodarja, njegove žene, njegovih dveh otrok in njegove sestre. Najmlajši otrok je spal v stranski sobi in se mu ni zgodilo nič žalega. Morilca so izsledili v kmetovem bratu in ga že prjeli. Morilec se je bil šele pred kratkim vrnil iz Amerike in je izvršil grozovito dejanje zategadelj, ker ga je bil kmet okanil za očetovo dedščino. * Priznanje na smrtni postelji. Aradski tovarnar za biljarde Ivan Martmann je prišel začetkom leta v konkurz. Pred par dnevi je umrl njegov potnik Erdelyi, na smrtni postelji je izpovedal, da je zavlekel skupno s Hartmannom kratko pred otvoritvijo konkur-za za 45.000 K blaga. Policija je uvedla skrivna poizvedovanja tekom katerih je prišla do skritega blaga. Hartmanna so prijeli. * Brisalka — klerikalna pomočnica. »Peu-ple«, bruseljsko glasilo naše stranke, prinaša vsak dan sledečo notico: »Sodrugi, le še ... dni nas loči od osvobojenja 2. junija. Vsi na delo!« 2. junija bodo volitve v belgijsko poslansko zbornico. Dosle se je pri vsakih volitvah dopolnila le polovica državnih poslancev; vsled pomnožitve mandatov pa bo razpuščena zbornica in bo treba izvoliti Vse poslance naenkrat. Z velikansko napetostjo vprašuje vse v deželi: Ali ohrani klerikalna vlada v zbornici večinico šestih glasov? Da bodo klerikalci, ki imajo volitve v rokah, popravljali volilno srečo, kar se bo dalo, je gotova reč. Ampak usoda klerikalne vlade je precej temna, če pomislimo, da se je klerikalna večina tekom let skrčila od 20 na 6 mandatov, da je klerikalni šolski zakon, ki je spravil klerikalno Schollaertovo ministrstvo v grob, zbudil med prebivalstvom silno ogorčenje in da so poslednje občinske volitve izpadle po vsej deželi za klerikalce skrajno neugodno. Po vsem tem je verjetno, da bo, odklenkalo pri teh volitvah klerikalni stranki, ki je 27 let strahovala deželo. Tik pred poginom je klerikalna vlada dobila pemenite misi, zvija se v reformnih krčih in za vsako bolečinico volilcev ma zdravilo pri rokah. Najgenljivejši dokaz te izredne pozornosti za potrebe volilcev je odlok železniškega ministrstva, da dobe po štirje železniški uradniki vsak mesec — svežo brisalko. Le pomislite: vsak mesec svežo belo brisalko za štiri ljudi! Pa naj še kdo zine, da železniška uprava skopari in da ne skrbi za svoje osobje. Kateri volilec bo pač tako brezsrčen, da bo plačal belo brisalko s črno nehvaležnostjo in volil rdeče? * Miljonarji v nevarnosti. Deseteri belgraj-ski miljonarji so doživeli te dni jako neprijetno presenečenje. Dobili so vsi isti dan pisma, ki so jih poživljala, naj določeni dan polože v pismu označeni znesek — šlo je za lepe svote 10.000 do 100.000 irankov — na gotov kraj, drugače bo doletela nepokorneža smrt ali Pa bombni atentat. Tudi so pretili v pismih* naj se ne izvrši ovadba. Seveda so takoj ogroženi miljonarji takoj napravili ovadbo, ki zelo poizveduje za izsiljevalce. Razpisali so veliko nagrado za tistega, kdor izsledi izsiljevalce. + Markov stolp v Benetkah. V petek so odkrili bronasti kip nadangelja Gabriela na Markovem stolpu. S tem je stolp zopet dograjen. Svečano bodo blagoslovili stolp 25. aprila. * Bojkot raznašalcev. V Italiji le malokdo dobiva list na dom; večina ga kupi na ulici. Raz-našalci dobe v upravništvu list za tri centesime in ga potem prodajajo po pet. Zdaj pa so trije rimski^ listi, »Messaggero«, »Tribuna« in »Gior-nale d’ Italia«, ki hočejo najbrž rofitirati od visoke vojne konjukture, list podražili za pol cen-tezima in ga prodajalo raznašalcem po 3 in pol centezime. Ioda raznašalci so na to podraženje odgovorili z bojkotom. 2e več dni ne more nihče kupiti v Rimu lista na ulici. »Messaggero« si je doslej pomagal s tem, da je prodajal list z avtomobilom. Nacionalistični »Giornale d’ Italia« pa prodajajo študentje! Bančni poloin. V Spandavi je propadla banka in potegnila za sabo v polom več mestnih bogatašev. Bankir Baethge se je ustrelil; eden najuglednejših spandavskih trgovcev, Kuit Thomas, pa je zblaznel, ker je prišel ob vse premoženje. Dne 8. t. m. zjutraj pa se je ustrelil spandavski mestni svetnik Emil Mii-Her. ki je bil tudi izgubil vse premoženje. * Davčni uradi zažgani. Več tisoč ljudi je priredilo v Valjodolidu 9. t. m. demonstracijo proti občinskemu davku in so zapalili davčne urade. Orožnike so sprejeli demonstranti s točo kamenja. Ranjenih je bilo sedem orožnikov in stražnikov ter več demonstrantov. Volilna borba na Turškem. Na Turškem imajo volitve v parlament. Mladoturški odbor skuša storiti vse, da pregovori volilce, naj ne dado svojih glasov kandidatom liberalne zveze Dr. Nazimbej potuje okrog in vpliva na Bolgare, naj ostanejo zvesti odobru; obeta jim nove ugodnosti in sedem poslancev. V Bode-no sta dospela bivša poslanca Honeos in Vlahov, da skličeta shod in agitirata za liberalno zvezo. Pristaši Mladoturkov so jima shod onemogočili, nakar so ju oblasti prisilile, da sta odpotovala. Volilni boj je jako vroč, vendar kažejo znamenja, da bodo zmagali Mladoturki vsled svoje izborne taktike in podpiranja o-blasti. * Pijančevanje na Ruskem. Po uradnih izkazih so prodali meseca decembra 1911 v azijski in evropski Rusiji 9,049.277 veder žganja; 298.146 veder več od prejšnjega leta v tem mesecu. Lani so prodali vsega skupaj 91,041.274 veder žganja; 2,098.827 veder več od leta 1910. Ruska država je imela leta 1911 od žganjarskega monopola 782,557.370 rublje« dohodkov; za 20,010.141 rubljev več kakor leta 1910. Vsako leto pobero peterburški policaji na ulicah 60.000 do 70.000 popolnoma pijanih oseb, ki potem prespe svojo pijanost na policijskih stražnicah. Sekcija društva za boj proti alkoholizmu iz gubernije Samare je nabrala statistične podatke, iz katerih je razvidno. da je samo prebivalstvo v guberniji Samari leta 1910. izdalo 22 miljonov rubljev za žganje. Leta 1908. je prespalo po stražnicah v Samari 9000 oseb svojo pijanost, 1. 1909. že 10.300 in leta 1910. samo tekom desetih mesecev 11.000 oseb. Ubogo ljudstvo, ki si na ta način ! samo koplje svoj grob! * Avtomobilna nezgoda. Na Dunaju je bil šofer Rudolf Hoffmann v kavarni v majhni družbi. Povabil je goste, da se udeleže vožnje ETBIN KRISTAN: Klub »Resignacija*1. (Dalje.) Megllčar: Ali mi vsaj dovolite, 3a Vas spremim tja? Roza: Le pridite. Morda najdete — v knjigah snovi za dobro dramo. (Oba odideta v čitalnico.) Fani (pride z Zupkom): Ne, sumničiti ne smete barona. V svojih idejah je brezpogojno pošten. Zupek: Bodisi pošten. Saj mu nisem odrekal poštenja. '1'oda kaj mislite, da ne more biti tudi poštenje neumno? Fani: Tudi neumnosti mu ne smete podtikati. Ali bi bilo mogoče, da mu sledi toliko ljudi, če ne bi bil njegov duh velik? Zupek: Ce bi bilo mogoče? Ovna nemara na štejete za posebno velikega modrijana. Fani: To ni nikakršna primera. Zupek: Je, je. Pa saj ni se v Vašem klubu tako. Seveda, nekaj mora že biti na frazi, da vabi; lep zvok, kaj bobnečega, kaj nerazumljivega. kaj grotesknega, to popolnoma zadostuje. Pa pijanost! To je vedno velika privlačna sila. Fani: Ne, to ni lepo, da tako skrunite baronove velike ideje. Zupek: Velike... o, to je mogoče. Ali če ni nič druzega, je to vendar malo. Fani: Nekaj velikega — malo? Zupek: Kar ej storil Herostrates, tudi ni bilo ravno majhno. Obsodba Sokrata, betlehemski detomor, križanje Kristusa — to so bile nemara precejšnje reči, in ko je dal Nero zažgati Rim, je hotel storiti nekaj grandioznega. Fani: To so pasti.... Ali baron ima vendar idejo. 2upek: Navrtati železno blagajno v veliki banki je tudi ideja. Fani: Izkratka: če se človek vda svetu misli, se ne more več rešiti; torej ne more biti ona stvar brez jedra. 2upek: Da, zdaj ste povedali nekaj zanimivega. Vi bi se torej radi rešili tega sveta, ali fraza Vas drži s svojimi kremplji, pa ne morete. Fani: Kdo Vam pravi to? 2upek: Tega Vam niti povedati ni treba Nekaj metode je končno v vsaki blaznosti. Prostovoljno odrekanje ni nikdar znamenje zdravja. Vašo bolezen, gospodična Fani, bi pa bilo lahko uganiti. Fani: Gospod doktor! 2upek: No, takemu dolgoletnemu prijatelju obitelji ne smete zameriti. Veste, neozdravljivih bolezni je na vso srečo malo na svetu. In če bi človek mogel le vselej dobiti pravo diagnozo, pa bi se jih še več ozdravilo,. Ce bi bil na primer sedaj neki Ljudevit tukaj. — Fani: Gospod doktor! Zupek: Da, gotovo! Če bi bil tukaj, bi se Vas kmalu upal ozdraviti te resignacijske manije. Fani: Ne, gospod doktor, to bi bilo nemogoče. Zupek: Gospodična Fani, kako dolgo pa ste že na svetu? Fani: Zakaj? Zupek: Zato ker se upate tako apodokti-diti, da so na svetu nemogoče reči. Fani: Na vsak način dosti dolgo, da vem eno. Zupek: Namreč — Fani: Da je izza tega, kar se je zgodilo, vsaka sprava nemogoča. Zupek: Tako, tako. No, v teorijah ste prav močni. Fani: To ni sama teorija. Zenska, ki je bila tako prevarana v svoji ljubezni, ne more pozabiti. Zupek: Ze dobro. Ali če misli človek na prevaro, misli pač tudi na varalca. v Prater z avtomobilom. Dragotinar Karel Ce-ravek in neki šofer sta se odzvala povabilu, prav tako tudi kavarniška kuharica. Z veliko naglico je dirjal avtomobil skozi glavni drevored. Nenadoma pa je zavozil v divjem diru ob drevo in se popolnoma razbil. Zaloga bencina se je vnela in zažgala avtomobil, ki je skoraj popolnoma zgorel. Vse osebe v avtomobilu so se poškodovale. Uvedli so preiskavo. Goreči avtomobil je morala pogasiti požarna bramba. * Strašna smrt premikača. Na stadlavski postaji se je zgodila velika železniška nesreča. Med premikanjem krajevnega vlaka je zgrabil na drugem tiru premikajoči se vlak nadpreini-kača Riharda Darička in ga zagnal na tla. Črez nesrečnika je drvelo pet vagonov. Ko so vozove ustavili, so ga potegnili izpod koles tako zmečkanega, da ga niso skoro spoznali. * Strah pred napadom na Solun. Izjava italijanske vlade, da si pridržuje Italija popolno akcijsko svobodo na Sredozemskem morju izimši turško obalo Jadranskega in Jonskega morja, utrjuje v diplomatičnih krogih siimnjo, da bi utegnila Italija vsled prepreče-ne akcije proti Dardanelam zasesti ne le en ali več otokov v arhiplu, ampak da tudi ni izključen italijanski napad na Solun. Sodijo, da bi Italija ta korak storila tembolj, ker baje grof Berchtold ne bo tako ostro nasprotoval italijanskim napadom na evropsko Turčijo kakor grof Aelirenthal. * Posojila kitajske vlade. Mednarodne banke so dovolile 9. t. m. vladi za 320.000 taelov kredita in izjavile, da so pri volji plačati kitajskim zastopnikom v inozemstvu nadaljnih 180.000 taelov. Ta teden se izplača pekinški vladi 601.000 taelov. Banke nameravajo vlado podpirati tako dolgo, dokler ne bodo finance zopet v redu. Pripravljajo se, da izplačajo tekom dveh ali treh mesecev šest do deset miljonov taelov. Ljubljana in Kranjsko — Karl Dermastia — degradiran. Visoko v zvezde kujejo klerikalci vsakega svojih mož in se — veliki demokrati — kar vidno naslajajo nad raznimi visoko donečimi naslovi. No, pa smo dandanes tudi pri nas na Slovenskem že tako daleč, seveda ne po zaslugi klerikalcev. da taki naslovi sami na sebi ljudem pro-kleto malo imponirajo. Tudi novopečenega kandidata Karla Dermastia. ki ga hočejo prav absolutistično vsiliti Belokranjcem za deželnega poslanca, so klerikalci predstavljali v svojem časopisju in na irinogobrojnih shodih za profesorja, dasi mož nima nikake pravice do tega naslova in bi bilo pravno popolnoma v redu, ako bi volilne komisije vse s profesorjem naslovljene glasovnice enostavno odklonile. To so jim liberalci tudi zažugali in »Slovenec« je začel — lesti pod klop, skraja počasi, ker se pač vsakdo boji blamaž: v petkovi svoji številki namreč milostno dopušča, da Drmastia, kdor ga že ne misli na glasovnici počastiti s profesorjem, tudi lahko označi za učitelja na Slov. trgovski šoli v Ljubljani, v sobotni številki pa o kakem profesorju že ni več duha ne sluha, sam prvi general Šušteršič ga nazivlje za učitelja in podaje kar na dveh mestih, da bi bolje držalo in ja ne ostalo prezrto, svojim vernim pristašem kandidata Dermastie pravi naslov. — Dobra šola je to za klerikalce, ker ravno iz tega slučaja lahko izprevidijo, da tudi malenkostno in na videz brezpomembno napihovanje človeka večkrat potisne v neljubo zagato. — Vohunski odlok železniškega ministrstva. Po srečnem naključju je zagledalo svetlobo javnosti sledeče pisanje: C. kr. okrajnemu glavarstvu nega c. kr. okrajnega glavarstva sočasnih društvenih vodstev in števila društveni-kov. Nadalje si dovoljuje c. kr. ravnateljstvo prositi za poročilo o delovanju dotič-nih društev, oz. krajevnih skupin, o strujah, pojavljajočih se na zborovanjih in o obsegu tujih vplivov, uveljavljajočih se v radikalnih smereh. C. kr. ravnatelj: C. kr. železniško ministrstvo je naročilo podpisanemu ravnateljstvu, da na začetku vsakega leta poroča o stanju in razvoju društvenega življenja med železniškimi uslužbenci tukajšnjega uradnega okoliša v preteklem letu Da ustreže temu nalogu, si usoja podpisano ravnateljstvo prositi za predložitev seznama vseh društev v okrožju ondot- Železniško ministrstvo bi bilo rado poučeno o »radikalnih strujah« in o obsegu tujih vplivov. Zahteva ravnateljstva, da okrajno glavarstvo špionira železničarje, je precej predrzna, zakaj uradni delokrog železniškega ravnateljstva se razteza na železnice in preko te meje ne sega. Politična oblast bi morala prav odločno zavrniti predrzno in nesramno insinuacijo podjetnika, ki mu ni prav nič mar, kako uporabljajo uslužbenci svoje državljanske svobod-ščine. Ampak ministrski odlok je le jasen dokaz. kakšen brezdajni strah ima železniško ministrstvo pred železničarsko organizacijo^ Slovenskemu občinstvu vseh krajev ifl vseh slojev. Umetnost je v prvi vrsti merilo za kulturo vsakega naroda. Ce hočemo merit} slovensko kulturo po slovenski upodabljajoč1 umetnosti, tedaj moramo reči, da je naša kultura na prav visoki stopnji. 'I oda umetnost se more razvijati in procvitati le tedaj, če najde dovolj razumevanja in podpore med občinstvom. Tega žal o slovenski publiki ne moremo reči, nasprotno se slovensko občinstvo za svojo umetnost malo briga. Imamo pač bojev na vse strani in potreb neštevilo. Zato more ta uboga slovenska umetnost v bodoče jedva še vegetirati, in če bi šlo tako naprej, niora končno propasti. Da se to ne zgodi, so sklenile ljubljanske Slovenke, da začno veliko akcij? v podporo slovenski upodabljajoči umetnosti- V ta namen vabi odbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« vse prijatelje slovenj upodabljajoče umetnosti k posvetovanju G ki akciji v sredo 13. t. m. ob 6. zvečer v drU' štvene prostore na Rimski cesti št. 9. pritlič!e desno. Predvsem vabimo k tej seji slovenske upodabljajoče umetnike, literate in časnikarje ter vse, ki imajo srce za našo umetnost. Poseb' na vabila k temu posvetovanju se ne bodo raZ' pošiljala, dobro došel pa ie vsakdo! _ — »Vzajemnost« na Viču in Glincah. Ne' ‘Jeljska zaoavna prireditev »Vzajemnosti« za Vič in Glince pri Travnu se je obnesla jako d°' bro v vsakem oziru. Igrala se je igra »Maljj' mestne tradicije«, sodeloval je dramatični 0<*' sek mladinske organizacije; igralci so s P®' hvalno vnemo rešili svojo nalogo. Prav ta(j° so uspele tudi deklamacije. Priredba je bj|a dobro obiskana, razpoloženje je bilo veselo-Ko so se gostje razhajali, je bila njih vseh src* na želja, da se kmalu zopet snidejo na tak° veseli in zabavni prireditvi. — Zgradba belokranjske železnice. V P0*1' deljek dne 18. t. m. se začne graditi belokranjsk3 železnica. Ta dan bo v Novem mestu slavnost' no zasajena prva lopata v zemljo. Na to slaY' nost pridejo seveda zastopniki deželne vlade 1 avtonomnih korporacij, pričakujejo pa tudi, oa pride železniški minister baron Forster. — Iz jeseniške tovarne. Da ne bodo ljudi® po svetu živeli v krivi veri, da je delavcem ’ jeseniški tovarni na rožicali postlano in da s® jim cedita mleko in med, je prav če se oglasim0 kdaj tudi iz našega kota. To pot se pomudim® na žebljarskem oddelku, kjer pašuje neki Bj®' Strugar. Od delavca se je z intrigami priklec^j plazil do priganjača in danes zadovoljno vim bič nad svojimi tovariši od včeraj. Pretekli m^j sec, ko je bil vsled male vode v »naši« tovap, 7pIa cl^h '7odil'7r»L' nroHrvnil fo ririafflTll** i® zelo slab zaslužek, se je predrznil ta prigara kaznovati delavca za celih pet kron, ker si ( bil — prižgal cigareto. Drug delavec, družin^-oče, je obolel pri nočnem delu, pa se je javil P j nočnem mojstru. Potem je doma obležal tri & ne. Ob izplačevanju bi bil imel dobiti še dva' najst kron. Ampak nemalo se je začudil, ko > dobil le sedem kron z opazko, da so mu odte^ nili pet kron zato, ker se ni bil javil pri dnevfle mojstru Strugarju, dasi je nočni mojster naZ'1. nil Strugarju slučaj ustno in pismeno. Koina11'. Fani: To je zopet poet. Zupek: Vprašanje je le to, kako, se misli. Nazadnje se še lahko zgodi, da izgine misel na greh, pa ostane le misel na — grešnika. Fani: Gospod doktor, ne govoriva več o tem; bolje mi bo. Zupek: Dobro. Saj že molčim. Želel bi le, da bi enkrat govorili z Ljudevitom, in potem bi rad videl, koliko bi ostalo od Vaše teorije. Fani (bojevito): Nočem ga več videti. Zupek: Ker Vas je strah za tisto, kar živi le v Vaši domišljiji. Ker slutite, da bi živo življenje odpihalo kakor vihar ves lahki prah... Iukaj... V Vaših očeh čitam boj Vaše duše. I ukaj čitam vroče hrepenenje, da bi videli beguna, in strah, da bi se utegnil nenadoma vrniti iz tujine in prikazati tukaj... Fani (uplašena): To — čitate Vi? Zupek: Ej, dete moje, saj čitam še več. I reba je le,da pozna človek navadno abecedo. Kar živi, hoče živeti. In Vi, kar Vas je, lažete sami sebi v žep s svojo resignacijo; da ste siti življenja, da morate drugim napraviti prostora, in vse tiste reči, ki Vam jih sugerirajo, ali pa ste si jih sami sugerirali, da bi umorili sami v sebi prirodo, vse to je poetična laž in nič drugega ne. No — za ostale mi ni nič mar, ali za Vas bi mi bilo žal. Fani (po kratkem premoru): Trudna sem, gospod doktor. Roza (prihaja iz čitalnice): Aj, tako? Vi ste vendar spet enkrat pri nas gospod Zupek? Ali se hočete končno vendar izpreobrniti? Zupek: Takih lepih namenov baš nimam. Roza: Torej ne. No, seveda. Vi se smatrate za Človeka, ki ima še kaj opraviti na svetu. 2upek: Seveda, seveda, prav zato, ker sem na svetu. Roza: De gustibus non est disputandum. Toda povejte mi, gospod 2upek: Ali je nervoznost kaj resničnega, ali pa se govori o njej le zato, ker je ta neumnost baje nekako moderna? 2upek: Ej no, nekaj resničnega je že; če s natančno vzame, je še celo nervoznost bolj nična od resignacije in podobnih idej. j Roza: Tako? Torej — v zlodjevem i»iel1 Tedaj sem danes nervozna. > Župek: Morda bi se dalo pomagati £|0' zlo vodo ali pa z elektriko. Toda po čem so Otožnlk (prihaja iz mislilnice. Meglica y Miloslava pa iz čitalnice): Ali bo nocoj P*1 kaj iz našega klubskega večera? takih nič manj omejenih kot zlobnih tovarniških feldvebljev se da zlomiti le s krepko organizacijo, ki obsega v svoji vrsti vse delavce brez izjeme. Delavci, združite se! — TrnovsKo-krakovska podružnica »Vzajemnosti" ima svoj ustanovni občni zbor v pon-■deljek dne 18. marca ob 8. zvečer v gostilni g. Erbežnikove (prej Breskvar) v Veliki čolnarski ulici z običajnim dnevnim redom. — Umrli so v Ljubljani: Marija Pečnik, žena starinoslovca, 81 let. — Matevž Černe, iz-vošček, 63 let. — Fran Martinec, sin tesarskega mojstra, 3. leta. — Ivana Ravnikar, dijaška gospodinja, 70 let. — Uršula Mavsar, zasebnica, 62 let. — Avtoinobilna nezgoda. V soboto popoldne je peljal po Dunajski cesti z avtomobilom šofer Franc Dolinšek in proti železniškemu Prelazu pustil vozilo voditi na avtomobilu se nahajajoči Karolini Klopčavarjevi, ki pa vožnje ni vešča. Ko pridirja do prelaza, je šla čez cesto kuharica Marija Hlumetzkyjeva, katero je Klopčavarjeva z avtomobilom zadela in jo podrta na tla, vsled česar se je kuharica na nogi občutno poškodovala. — Deklica v plamenu. V Rožni dolini št. 179 je Uršula Kosova kuhala mazilo za čevlje. * rt tem delu je eksplodiral bencin ter je ogenj vnel srajčko petinpolletne Julijane Kosove, ki je dobila po telesu tako hude opekline, da so deklico morali prepeljati v deželno bolnico. — Tat jim je ušel. Ko je šel v soboto okoli Pol 8. zvečer gostilničar Alojzij Semič na dolenjski cesti št. 21 iz žganjetoča v pritlično stanovanje po drobiž, je opazil na tleh ležati črn svinčnik. Ker on takih svinčnikov sploh nima, se mu je to zdela zagonetka. Ko se pripogne in pobere svinčnik, je opazil pod posteljo ležati nekega človeka. Naglo je skočil k vratom, jih zaklenil, Potem pa poklical iz gostilne goste, da so se napravili na lov za tatom. Oborožili so se s sekiro ter pogumno vdrli v sobo. Tu so zagnali vrišč Jn zahtevali tatu vun. »Te že imamo, saj te imamo, kar vun pojdi!« so bili klici pogumnih možakarjev. Ko so si pa pozicijo natančno ogledali, so opazili, da je bil tat med tem ko je prestrašeni gostilničar šel po pomoč, odnesel pete Pri oknu, ki vodi na dvorišče. Kakor se je do-Snalo, je nepoklicani gost tudi tam prišel v stanovanje, in sicer je ubil šipo ter potem od znotraj odprl okno in šel v sobo. K sreči je Semič tatu še pravočasno opazil, kajti ko bi ne bil šel ■sam v sobo po drobiž, bi ga mu bil pa odnesel P°d posteljo skriti pasažir. v — V pijanosti. Posestnikov sin, mladi Jo-Kocjančič v Velikih Rebrcah pri Žužemberku se je ženil. Zvest starodavnim običajem -je daroval fantom kar štiri litre žganja, da ®°do vedeli, kdaj si je iskal Šušteršič družico življenje. Deležni so tega spomina bili Alojzi Šušteršič in France Lekan oba iz Gabrovci Anton Globokar iz Velikih Reberc in Loj-2e Kuhelj po dom. Pavletov iz Zagradca. Ker ln°ra imeti en liter žganja vsak človek dovolj je le božji, so ga imeli imenovani fantje tu-d* dovolj. Šli so domu, da se bogu usmili: ko-!ena so bila mehka, glava trudna, oči težke in Jezik neubogljiv. Vendar pa so prepevali do-5j°v grede. Ko so prišli mimo Kuhljevega domovanja, jim je pa Kuhelj prepovedal peti in azgrajati. Zganja polni fantje pa se za to prepoved niso zmenili in so prepevali in vriskali naprej, To pa je Kuhlja tako ujezilo, da je priskočil z debelim polenom v roki in udaril z ^So močjo Šušteršiča po obrazu. Izbil mu je v Zgornji čeljusti dva zoba, v spodnji enega in 17111 tudi gladko odbil kos zgornje ustnice. Nje-8ovi Pajdaši so vse to sicer videli, pa se niso Zavedali položaja. Še norčevali so se iz njega, 5eŠ. da je bilo žganje zelo močno, ker mu je izdrlo tri zobe in odgriznilo velik del ustnice. V® bot udi sodnija pripisovala krivdo žganju, 0 se bo šele videlo. — O uboju med cigani v Vel. Brusnicah Novem mestu smo dobili še sledeče poro-S“°: Sodnijska preiskava je dognala sledeče jrne 3. t. m. so prenočevali na Turkovem po-.u v Velikih Brusnicah tri ciganske rodbine JI? sicer Reichard iz Kamne Gorice ter Rak in v11* s Štajerskega. V neposredni bližini so le-31i Rihard Reichard s vojo ženo Nežo Ful in . a*entin Rak s svojo ženo Marijo Reichard, Pijanosti ali pa vedoma grešeč zoper zagonsko zvestobo je Valentin Rak spolno ob-eval z ženo svojega druga Riharda Reichar-"a- Ker so tudi cigani monogamisti. Reichard Raka prav krepko ozmerjal z raznimi ciganskimi priimki. To psovanje je Raka tako j'ln° razjezilo, d je zagrabil dolg ciganski nož suuil Reicharda v roko, nakar je Reichard aravnost podivjal in prizadejal Raku s svo-Jjtn nožem nešeteto ran po celem telesu, tako a se je Rak na mestu zgrudil in umrl. — Več an je zadobil pri tem pretepu tudi Reichard atn; težko poškodovanega so pripeljali v za-0re novomeškega okrožnega sodišča, kjer je Petek vsled zadobljenih poškodb umrl. Ne-arno pa je ranjena tudi neka ciganka, ki naj-ze tudi ne bo okrevala 7- Taščo je ubil. V soboto popoldne se je * Jerala v Tomišlju Jera Ovnova s svojim ženi Francetom Šeškarjem. Zet je razburjen R ^rabil za bet in s tako silo udaril svojo taščo Je bila takoj mrtva. Šeškar se je atr> Javil sodišču. ^ Kinematograf »Ideal«. Spored za torek Slit • sretl° 13- in četrtek 14. marca 1912. 1. , ke iz Holandije. (Slike iz potovanja). 2. Vau-Uoirt nezal°tljivi tat. (Velekomično. Samo po-tek \aV ^r' hudourniku. (Naraven posne-■; Moric in teta zapustnica. (Velekomič-dram^ ^rince-) 5- Skozi ogenj in dim. (Lepa (vli ?* s.amo popoldan.) 6. Fric je socialist. uekoniično. Igra bletni Abelard.) J. Mada-800 — Gene. (Francoski umetniški film coVn* dolg’ z gospo ^ejane’ znamenito fran-in p ^raKikomedijsko igralko v glavni ulogi Cr>r»’ J?uPusue in g. Dorivalotn iz gledališča k. I1*Caie. frnnpoicfl \ Ir* Mirozov. (Učinkovita drama 1000 m.) V torek. drugi teden: Romeo in Julija. (Po znameniti tragediji Shakespeareja. Rudarji v Hrastniku in v Trbovljah, pozor! Na Angleškem je izbruhnila velikanska stavka rudarjev. Nad en miljon jih je v stavki, ki zahtevajo minimalno plačo. Ta stavka je dala povod splošnemu mezdnemu gibanju rudarjev po Nemčiji, Franciji, Belgiji in tudi v severni Avstriji. Glede na naše klaverne mezdne razmere je potrebno, da tudi mi zavzamemo v tem splošnem gibanju primerno stališče. Vabimo vas torej na tri velike javne rudarske shode v četrtek dne 14. marca 1912 ki bodo ob 10. dopoldne in ob 4. popoldne v Hrastniku na vrtu g. Fr. Eržena, zvečer ob 6. pa v Trbovljah na dvorišču Delavskega doma, in sicer vsi z naslednjim dnevnim redom: 1. Nad en miljon rudarjev v stavki na Angleškem. 2. Kakšno stališče zavzemajo rudarji drugih držav. 3. Plačilno razmerje rudarjev pri trboveljski rudokopni družbi. Vsi rudarji do zadnjega naj se udeleže tega prevažnega shoda; naravnost z dela, kar v delavnih oblekah pridite na shod! Štajersko. — Občno konzumno društvo v Trbovljah r. z. z o. p. vabi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 24. marca 1912 ob 9. dopoldne (ne ob 3. uri popoldne, kakor smo včeraj poročali) v društvenih prostorih »Delavskega doma“. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Sklepanje o čistem dobičku. 5. Volitev treh članov v nadzorništvo in enega namestnika. 6. Razni nasveti. Za nadzorstvo: Avgust Tratnik. Peter Grobler. — Nezadovoljnost med trboveljskimi rudarji. Leta in leta se že trudijo trboveljski rudarji, da dosežejo boljše pokojnine, ampak premogovniška družba se upira delavskemu stremljenju na naravnost izzivajoč način. L. 1908. je hotela družba z denarjem bratovske skladnice graditi delavske hiše in sicer po takem načrtu, da bi delavci z najemnino plačevali poleg obre-stovanja še za amortizacijo založene glavnice, da bi torej plačali premogovniški družbi hiše, ki bi postale nazadnje nje lastnina. Ko so delavci pregledali to nakano trboveljske rudniške družbe, so zahtevali od nje, da naj raje odpravi krivični razredni sistem in uvede boljše penzi-je, da ne bodo prikrajšani na letih. Načelstvo bratovske skladnice se je po nalogu delavstva obrnilo do upravnega sveta s prošnjo, da pritrdi delavskim zahtevam in da se zaveže plačevati polovico prispevkov, če bi se vsled minimalnega poviška penzij morali zvišati. Trboveljska družba pa je to prošnjo oholo zavrnila, češ če hočejo delavci večje penzije, naj si jih tudi sami plačajo. To so bile besede rudniškega ravnatelja g. Heinricha. Ne le da puščajo rudarji že v mladih letih svoje zdravje in življenje v nevarni rudniški pasti, še krvavo se norčujejo iz njih rudniški gospodje. Obupne razmere v jami, slabe mezde in brezvestno priganjanje in šikaniranje pode rudarje iz Trbovelj; vsled česar vabi družba z neskončnimi obljubami delavstvo iz vseh kotov Balkana v svoje rudnike, kjer jih čaka grenko razočaranje. Kaj čuda potem, da med trboveljskimi rudarji vre in da vlada naj hujša nezadovoljnost med njimi. medie francaise. Samo zvečer.) 8. Dame iz Sam ma' (Krasna veseloigra. Nordiskfilm Co. zvečer. V petek specialni večer. Preu-tira • le ?Jast' * Prijatelj v nesreči, sijajna sa-*,|ete Uršule zadrega v haremu,« ko-a učinkovitost. Samo zvečer. V soboto: Tržaško tramvajsko vprašanje in „Edinost“. Trst, 10. marca. Trapasta tržaška »Edinost« bi bila rada duhovita in bi rada vodila z nami polemiko o municipalizaciji in obstrukciji naših mestnih svetovalcev. Toda kljub svojemu hrepenenju po duhovitosti ostane »Edinost« še nadalje trapasta, da je kaj. Socialistični mestni svetovalci so opustili obstrukcijo. Zakaj? Naši čitatelji se vedo spominjati. da je župan Valerio predlagal socialnim demokratom pogajanja z nekaterimi mestnimi svetovalci in italijanske večine in s poročevalci o tramvajski pogodbi. Poročali smo tudi (Edinost ni poročala), da so socialni demokrati županov predlog sprejeli in je bil sad pogajanj ta. da je mestni svetovalec ing. Zanolla predlagal sledeče izpreminjevalne predloge : Namesto 480.000 K bi znašala letna odkupnina. ki bi jo morala občina plačevati tramvajski družbi od dneva, ko odkupi promet, pa do leta 1948. 450.000 K Občina bi torej pri' hranila približno 700 tisoč kron. 2. Vozne ta rife sme delati občina sama in ne, kakor je rečeno v pogodbi, dogovorno s tramvajsko družbo. (To se zdi »Edinosti« formalnost.) 3. Ako potem občina odkupiti puometa do leta 1948.) odkupiti prometa, sme to storiti 5 let pozneje in tako naprej vsakih pet let. (Prej je bilo rečeno. ako ne odkupi v letu 1923., da ne sme potem občina odkupiti prometa do leta -948.) Tudi to se zdi »Edinosti« formalnost. 4. Delovni red bo naredila občina in sedanje davke bo morala plačevati vse tramvajska družba Stvar stoji sedaj tako: Tramvajska družba je izjavila, da to, kar je mogla odjenjati je že popustila. Pogodba, ki bi dajala družbi manj ugodnosti, kakor ji daje prvotno predlo-gana. da ne sprejme. Zanollovi predlogi pa odvzemajo družbi marsikako ugodnost, da celo pravice ji odvzamejo. Sedaj bomo videli, ako bo družba imenovane predloge sprejela. Ako jih sprejme, je znamenje, da je ho tela prej občino ociganiti za veliko svoto in za velike pravice. In nikjer ni še zapisano, ka store socialni demokratje. ako družba te pogoje sprejme. Ako pa jili ne sprejme, ne pre ostaja občini drugega kot municipalizacija. Sedaj vam pa »Edinost« trobenta, da smo prodali principe za mal denar in — le čujte da hočemo nasititi delavce s principi. Ti rev-še revšasto! Zlasti se mora pa »Edinosti« pameten človek smejati, ko v njej čita: »Raz lika med našimi in socialističnimi nazori bi to rej bila ta. da gre nam za to. Ua preskrbimo našim delavcem kruh brez ozira na princi-ce,« (Torej so bili narodnjaki res proti muni cipalizaciji za par službenih mest). »Sociali- stom gre za principe brez ozira na kruh«. (Včasih se nam je »Edinost« rogala, da ne poznamo drugega kot želodec.) »Mi hočemo dati delavcem kruha«. Kaj ga ne bodo imeli, ako bo tramvaj občinski, ako odpadejo bogati profiti tramvajskih kapitalistov. »Edinost« si morda še vedno misli, da brez privatne posesti, brez kapitalistov ne bi imeli delavci kaj jesti. Ako bi se hodili uredniki »Edinosti« učiti med stare babnice, ne bi znali lepše zagovarjati kapitalistične družbe. Ako smo dejali, da se nam pri vsem vprašanju ne gre za nameščenje socialističnih delavcev, smo pač s tem izrazili, da ne zagovarjamo municipalizacije iz strankarskih namenov. In ako niso najvišje narodne glave tega računale. si dajo o sebi zelo slabo izpričevalo. Priznamo, da je »Edinost« pač nedosegljiva v polemiki zaradi potrebe narodnih solz in v pričkanju z »Indipendentom« zaradi oslarij, toda pri tej zadevi je »Edinost« pokazala že danes resnico, da se na resna občinska vpra" šanja in na socialne reči razume manj kot za-jubljenec na kaprice svoje drage. S tako o-tročjo in babjo polemiko pita »Edinost« lahko svoje backe, naj se pa nikar ne smeši pred resno javnostjo. Kar se pa tiče kruha, bi rekli »Edinosti« samo, naj za božjo voljo molči. Toliko, kolikor so naredili delavci zase ne bodo narodnjaki naredili, pa če žive miljone let. In toliko, kolikor so delavcem narodnjaki škodovali, niso škodovali niti kranjski klerikalci, \i so priznani škodljivci delavstva. ______________ Trst. — Politični odbor jugosl. socialno dem. stranke ima v sredo 13. t. m. ob 8. zvečer v n^vem »Delavskem dumu“ ul. Madonnina 15, A nadstr, važno sejo Sodrugi odborniki so na-p ošeni, da se je udeleže polnoštevilno. — Kaj hočejo? Tržaški zidarji so organizirani. Močno organizirani. Njih organizacija šteje preko 3000 članov. Vložili so spomenico in so jim delodajalci ugodili malodane vse zahteve. izražene v spomenici. Nad osem let so bili tržaški zidarji razdruženi, teptani in zatirani od slovenskih in italijanskih delodajalcev. Ves ta čas se tržaška narodnjakarija ni zmenila zanje, čeravno je ta narodnjakarija imela dovolj prilike, kajti na zidarje niso imele tedaj naše organizacije nobenega vpliva. Tudi ko je bila zloglasna N. D. O. v takozvanem pro-cvitu. so bili zidarji neorganizirani in tudi ona se ni zmenila za »obupni položaj zidarjev«. Za vsa pogajanja med zidarji in stavbeniki ni vedela N. D. O. ničesar, ker ni imela v svojih vrstah nobenega zidarja organiziranega. Zbudili so se sedaj, ko se imajo zidarji zahvaliti svoji organizaciji za lepo zmago. Zakaj? Dvoje je mogoče! Prvič je mogoče, da je dobila N. D. O. od Martelanca ali kakega drugega slovanskega stavbinskega podjetnika plačano nalogo, da razruši zidarsko organizacijo in z njo plodonosno solidarnost zidarjev. Razumljivo je, da bi brez organizacije zidarjev začeli podjetniki zidarje zopet teptati in jim jemati to kar so jim sedaj dali. To mnenje prevladuje med delavstvom. Če je to res, potem ne zasluži tržaška narodnjakarija drugega kot pošten korobač za svoje lumpovsko delo. Drugič je mogoče, da leži tržaškim narodnjakom tako močno na srcu okoličanski mandat. Okoli-čansko ljudstvo je sito narodnjakarije do grla. Zaveda se svojega trpljenja in se trudi, da se povzdigne iz njega. Zidarji, ki tvorijo v okolici največjo kompaktno skupino delavstva, so začeli. Ako so se organizirali v delokrogu socialističnih organizacij — si mislijo narodnjaki — se bodo začeli tudi politično zavedati in nam bodo pri volitvah odrekli glasove. Izguba okoličanskega mandata pa vznemirja narodnjake na tak način, da se ne bi prav nič sramovali za ta mandat pahniti zidarje v najhujšo bedo. Razumemo dobro, da je dolžnost vsake stranke skrbeti za svoj obstanek. Ampak ako se narodnjaki ne sramujejo vršiti najostudnejših dejanj v svojo obrambo, naj si zapomnijo, da ne bomo držali križem rok. Slovenski narodnjaki hočejo pahniti tržaške zidarje zopet v bedo in kdor odjeda delavstvu kruh, je vreden najglobokejšega delavskega zaničevanja. S takim podlim kru-šenjern delavskih uspehov si narodnjaki kopljejo grob. Čim bolj bodo rušili, tem prej si ga bodo izkopali in bo zato tem prej konec te ostudne prikazni, ki se imenuje N. D. O. Umetnost in književnost. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v torek se igra velezanimiva angleška komedija „Mala harfenistka* (za nepar-abonente). To je 45. predstava za nepar-abonente, s katero tudi poteče abonement za nepar sedeže. — V četrtek se radi koncerta »Glasbene Matice* sploh ne igra. — V petek melodijozna in velezabavna opereta .Dijak p r o s j a k“, v soboto izvirna Etbina Kristana drama .Tovarna". Odborova seja »Matice Slovenske« dne 8. marca 1912. — Predsednik se spominja pokojnih zaslužnih ustanovnikov Ant. pl. Globočni ka in dr. E. Volčiča ter omenja, da je Matica brzojavno pozdravila slavlje poljskega pesnika Zigmunda Krasinskega v Krakovu in hrv. skladatelja pl. Zajca v Zagrebu ter bila zasto pana v gledališki anketi, ki jo je februarja meseca sklical prof. Kobal. — Vprašanje narodopisja v Jugoslovanski Enciklopediji je pokazalo potrebo in važnost Matičinega Narodopisnega odseka, ki zadnji čas iz financ, vzrokov ni mogel vršiti svoje naloge; nanovo so vanj stopili dr. Lokar, ravn. Mantuani in svetnik Milčinski. Zanimivo gradivo bo dala statistika članov po poklicih in poverjeniška enketa o Matičnih publikacijah. — Prevod Alfierijevih dram »Agamemnon« in »Orest« se odkloni, ker je stvar našim časom preoddaljena. Vložen je rokopis »Tujski promet« (Povest.) — Določijo se nekatere podrobnosti glede urejevanja knjig ter končno poravnajo računi s tiskarnami. — Odda se pogojno tisk Petruškinih pesmi »Na cesti in stepi«. — Za 1. 1911. je plačalo 3627 društvenikov članarino. — Deficita ni. — Glavna skupščina bo v nedeljo dne 17. marca ob 10. uri dopoldne v inagistratni dvorani v jubljani. Po § 3. društvenih pravil črta odbor izmed društvenikov vse tiste bivše društveni-