S.ćv. 41, V TratM, v petek, dw 5. marca 1915. Izba««. vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka oh 5 popoldne. OhhMBi • Uto SV. FfMiiSka AsiSk^n SL 20. I. njds> - Vsi c tisi ifj rx (-cčiljajo t iwb«iftti list* Nrfrankiraoi pism« $e ne sf rejf.rjjo in rokopis* se ni vračajo. i.': .trli ir. edeovoroi urednik Štefar Godina lastnik konsorclj IMj Fdrsli' —Tisk tiskarne .tdinesti«, vpisane zadruge« rne^V.n ftsr štrrvn v Trsi«, ulica Sv. I n»nčiftj! AsiSkega Stil Irlcfcn i rttiniMva in uprave Štev. 11-57. Mrrfpin rnit: Za itk, leto.......K 24*-- tm j-ol leta ................. m t/i irescce. • • • • ......... zda jo ta etio leto........»M® 71 Bedeljsko za fol leta VEČERNA 2-eo d* g i .Bj Lažnjfe 1?« prstmezn: Številke se pcodifijo p* G vinarjev. zasUrete številke no 10 vinarjev. Oglar! se računajo na milimetre v Ji rok os ti ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- . vodov...............po 20 vltt Oglasi v tekstu iista do pet vrst.........K 5 - vsaka nadaljna vrsta.............2'— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Og?ase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. N.iročitfns Ir reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti". - • PUČa in toži se v Trstu, t'prava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega it 20. — Po&nohramlniČni račun & 641.552 riceli novi skr Rezultat! Karpatskih bojev. DUNAJ. 4. (Cenz.) Vojaški strokovnjak »Tagesposte« piše: Skoro vsak dan slišimo o zelo znatnih uspehih naših junaških čel. se i:h zamor© pravilno ceniti, je treba opozoriti r.a to, da so Rusi, ko so dobili močna ojačenja, že pred pretekom enega meseca prešli v ofenzivo. Nič ne osvetljuje tega bolj kakor znamenito dejstvo o ruskem protlsunku na severnem Poljskem in v Vzhodni Prusiji, ki se je izvršil takoj po uničenju 10. armade in ki priča o jako znatnih rezervnih silah. Mogoče še močnejše ruske sile so prešle v napad na našo karpatsko fronto in sicer na vsej črti, od Dukelske kotline do mgovzlMMftne Galicije. Ti napadi, ki so biii izvršeni z običajno rusko žilavostjo in s priznanja vredno hrabrostjo, so bili povsod usta^ Ijeni. V posameznih delih se je našim četam celo posrečilo z uspešnimi protinapadi pridobiti na prostoru, tako v srednjem delu Gozdnatih Karpatov, kjer je bil sovražnik v smeri Baligrada pregnan iz pozicij, ki deloma dominirajo nad glavnim karpatskim grebenom. Znatna je bila pridobitev na ozemlju v jugovzhodnem delu Galicije. Tamkaj smo vzeii Nadwcrno in Kolomejo in smo potisnili nasprotnika v gričevje, južno od Dnjostra. Do kake dalekosežnejše odločit vo seveda tu nI prišlo. Naše armad ne skupine so mestoma kljub sovražni premoči odbržale osvojene pozicije. Po krvavih bojih zadnjih dni se je bitka južno od Dnjestra razvila najbrže sedaj v topova':i dvoboj. Zelo pomembni so včeraj izvojevani napredki ob Biali in v srednjem delu Gozdnatih Karpatov. Rusom se je s tem napadom vsaj preprečilo, da bi s karpatske fronte in zapadne Galiciji pošiljali ojače-nia kam drugam, kar so. kakor je poročal naš generalni štab pred kratkim poskušali ob Nidi. četudi z negativnim uspehom. Današnja konstatacija, da vlada pred P«z2my>lom mir, se obrača najbrže proti v inozemskih listih razširjenim poročilom o srditih ruskih napadih na to nepremagljivo trdnjavo. BUDIMPEŠTA. 4. (Cenz.) »Magyar Orszay€ poroča iz Eperjesa: Med Volov-cem in dec-nim bregom Makovice se vrše srditi boji. Mi pridobivamo na prostoru. Boj je na obeh straneh jako trdovraten. BERLIN, 3. (Cenz.) Vojni poročevalec »Berliner Tagblatt« poroča iz vojnega časnikarskega stana: V novih karpatskih bojih so naleteli zavezniki po premaganju prelaznih višin, na nič manj resne tožkoče. Rusi so se po svoji umaknitvi iz Bukovine jako spretno koncentrirali in pritegnili iz Poljske vse razpoložljive sile; njihova skupna moč v gališkem bojnem ozemlju se ceni na 800.000 mož. Dočim so se oni približali svoji operacijski in preskrbovalni bazi, ločijo zaveznike grebenske višine od zvez od zadaj. Dovoze je treba prelagati in transportirati municijo po živinah s sanmi. Tudi topove je treba razložiti. Kljub vsem tem težkočam so zavezniki zapadno od Užoškega prelaza izvojevali zopet no\e uspehe, dočim južno od Dnjestra Kljub velikim ruskim rezervam vzdržujejo svoje pozicije. Uoina Turčije proti trosporazumu. GtsireljevBRje Dardanel. CARIGRAD, 4. (Kor.) Glavni stan iav-Ija: Na kavkaski fronti se ni — razun posamičnih bojev med sprednjimi stražami — nič izpremenilo. Tudi z drugih front ui nič posebnega poročati. Sovražna flota je danes nekaj časa, toda brez vspeha, obstreljevala naše baterije ob vhodu v Dardanele. Tel. Milil v Dardanelih brzojavija: Vest z dne 2. t m., tičoča se potopitve neke sovražne torpedovke, se oficijelno ue po-trja. Glasom uvedene preiskave ie po strelih iz otomanskih baterij neka sovražna torpedovka dala mnogo signalov z žvižganjem. Nekoliko topedovk je hitelo na lice mesta na pomoč. Megla je zabranila, da se ni moglo ugotoviti, kako poškodovana je torpedovka, ki je, ako ni izgubljena, tako poškodovana da se ne bo rnoijla več udeleževati bojev. CARIGRAD, 4. (Kor.) Agence Tel. Milil poroča: Atence d* Athenes je poročala dne 27. februarja, da je angleško - francosko brodovje na čelu dardanelskega po-i o tok a izkrcalo čete in zasadilo tam zastavo zaveznikov. Pooblaščeni smo v izjavo, da je sovražna fiota mogla doslej poškodovati le vasnje torte, dočim so notranji nedotaknjeni. Istotako ni mogel sovražnik izkrcati doslej niti enega moža. Vest gori imenovane agencije je torej popolnima mišljena. CARIGRAD. 3. (Cenz.) Potrjuje se, da so nekatere utrdbe na evropski dardanel-ski strani vsled ognja sovražnih topov močno trpele. Angleži so streljali iz take daljave, da trdnjavski topovi niso mogli -ispešno odgovarjati. Ogenj Angležev sicer ni bil vseskozi točen, vendar pa so izstrelili na utrdbe toliko krogelj, da so po več urah dosegli del svojega namena. Vrh tega je dobilo sovražno brodovje še ojačenja, tako da se nahaja sedaj pred Dardanelami 48 velikih bojnih ladij, ne vštevši velikega števila manjših križark in torpednih čolnov. Nadaljno akcijo zaveznikov ovirajo za enkrat močne mine in pa notranje utrdbe. Napad s kopnega bi Turkom zelo dobrodošel, ker imajo Turki zbrano močno armado, obstoječo iz najboljših čet. ATENE, 4. (Cenz.) Obstreljevanje Dar-danel se je pričelo predvčerajšnjem zopet z novega. Vršilo se je dve uri s podvojeno silo. Rezultat je neznan. Oddelki zaveznikov, ki so se izkrcali pri Kum-Kalehu, so naleteli na turške čete. ki so jih razpršili. Neka angleška vojna ladja je obstreljevala Jeniseher. ATENE, 4. (Cenz.) Po tukajšnjih časopisih so včeraj pričakovali nadaljevanja napada na notranje dardanelske iorte. Zavezniki so zbrali pred Dardanelami že znatne čete za izkrcanje, ki obstoje iz Indijcev, Avstralcev in francoskih kolonij-skih čet. Višje poveljstvo te armade, ki obstoja iz 4 divizij, je v rokah generala d' Amadeja. Tudi Turki so koncentrirali znatne čete. BERLIN, 4. (Cenz.) Iz Soluna se poroča: Angleška križarka »Zephir« je prispela semkaj s 150 težko ranjenimi. Ranjenci so bili izkrcani v Solunu. BERLIN, 4. (Cenz.) Londonski posebni telegrami prinašajo podrobnosti o bojih proti dardanelskim utrdbam, ki se deloma ne strinjajo s-poročili angleške admirali-tete. Dočim zatrjujejo oficijalna poročila, da so boji z zunaniimi utrdbami takore-koč že končani, so brzojavke listov »Times« in »Daily Cronicle« mani pozitivne. Kot posebno znamenitost navajajo listi, da je zunanje omrežje min razrušeno. S tem je francoskim križarkam omogočeno, da se neposredno približajo temu mrežju. BERLIN, 4. (Cenz.) »Vossische Zei-tung« poroča iz Aten: Iz raznih grških otokov se poroča o prihajanju transportnih parnikov, ki imajo na krovu topove in čete. Tudi se poroča, da se že nahaja pred Dardanelami en francosko - angleški ar-madni zbor, obstoječ iz štirih divizij, skupno okoli 60.000 mož. Dve diviziji obstoji te iz Avstralcev, ostali so večinoma Senegali. Četam poveljuje francoski general Amade, ki je bil preje v Maroku. Domneva se, da bodoi zkrcane čete pri Dardanusu ali pa v bližini odtod. Turki imajo pri Galipolju šest armadnih zborov, skupno 130.000 mož. Boj mi Neml!l]o in Anglijo no morju. KODANJ, 4. (Kor.) Londonski dopisnik »Berlingske Tidende« piše: Po angleški izjavi so nevtralci hudo zadeti. Angleški ministrski predsednik Asquith je ustvaril povsem novo pomorsko vojno pravo. An-gležka izjava torej ni več stvar, ki bi se tikala le Nemčije in Anglije. Nemčija je pravico do pritožbe radi preloma dosedanjega pomorskega vojnega prava po Angliji izgubila v tem. da je sama postopala proti mednarodnemu pravu. Sedaj bo Anglija izkoriščala svojo moč na morju do skrajnega. Zajeta nemška ladja. ALEKSANDRI J A. 4. (Kor.) Tukaj zbrano konfiskacijsko sodišče je zaplenitev nemškega parnika »Kaifa« po križarki »Askold« v decembru minolega leta v sirskem vodovju proglasilo veljavnim. Ulico. Imenovana po cesarja Viljelma. IJSTJE, 4. (Kor.) Tukajšnjemu mestnemu svetu je došlo pismo nemškega veleposlanika na Dunaju, pl. Tschirscky. v katerem poroča, da je cesar Viljem rad vzel na znanje po mestnem svetu enoglasno sklenjeno imenovanje dosedanje »Wockauer Strasse« s »Kaiser VVilhelm Strasse« ter da se najuljudneje zahvaljuje za to pozornost, pričajočo o zvestem zavezništvu. ____ Proii neresničnim srbskim trditvam. DUNAJ. 4. (Kor.) »Politische Korres-pondenz' piše: Neresnične trditve srbske-gda tiskovnega urada. »Journal de Bal-can« prinaša vest srbskega tiskovnega iz- urada, glasom katere se pridržujejo v mo-1 narhiji žena in otroci srbskega poui*;l- kovnika Pavlovića, obdolževaje jih špijo-naže. Iz tega da se more razvideti brutalno vedenje Avstro - Ogrske. Temu nasproti moremo zagotoviti, da je bila gospa Pavlovič sicer res nekaj tednov zaprta, ker je lila na sumu spijo-naže, da pa je že od začetka januarja na svobodi ter da do nadaljnega le ne sme zapustiti svojega sedanjega bivališča Sal-zerbad. Dočim pa ni tam podvržena ni-kakim omejitvam in more živeti svojemu stanu primerno življenje, so naši v Srbiji še vedno v velikem številu in brez vzroka pridržani rojaki izpostavljeni največjemu pomanjkanju in često najnevredneje-mu in najsurovejemu postopanju. Ogledovanje ie t po feldmariala nadvojvodi Frideriku. DUNAJ, 4. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo: Povodom svoje vožnje zadnje dni februarja na fronto si je feld-maršal nadvovoda Friderik ogledal neko divizijo ogrske brambovske pehote, kakor tudi tirolskih deželnih strelcev. Ogledovanju teh čet, zbranih kot rezerva, so prisostvovali tudi nadvojvoda Kari Fran Josip, armadni poveljnik nadvojvoda Josip Ferdinand z njegovim bratom majorjem nadvojvodo Henrikom Ferdinandom, kakor tudi stotnik nadvojvoda Kari Alfo reeht. Na krasnem izgledanju in sijajnem vojniškem nastopu obeh vojskinih zborov, ki imata za seboj težke boje m mnoge slavne čine, je izrazil feldmaršal popolno zadovoljstvo in najtoplejo pohvalo. Feldmaršal je mogel, kakor pri vseh drugih prilikah, vnovič ugotoviti, kako sijajno orožje imamo v naši infanteriji. Feldmaršal vojvoda Friderik je obiskal včeraj na stanu vrhnega armadnega poveljstva nameščeno bo nišnico za ranjence in je dvema podčastnikoma osebno izročil podeljeni jima Oužtkovanji. Tovorna pod državno zaiiito. DUNAJ 5. (Kor.) „Wiener Zeitung" objavlja: Ministrstvo za notranje stvari je z naredbo dne 11. februvarja t. 1. na podlagi določb § 1. cesarske naredbe od 25. julija o- 1914. tovarno sode delniške družbe „Ariria Werke" za kemično industrio v Tržiču proglasilo do preklica — najdalje za čas trajanja vojne — kot podjetje pod državno zaščito. Žel2ZDiikl promet med Romunsko In Bolgarsko. BUKAREŠTA. 4. (Poročilo »Indepen-dance Ruinaine«.) Razun čisto tehnične konvencije železniških oprav Romunske in Bolgarske o prehodnem prometu, je še dogovorjeno, da se prevoz tistega blaga, katerega izvoz je v obeh deželah prepovedan, more vršiti Ie s posebnim dovoljenjem za vsak slučaj. Prevoz municije in vojnega materijala je izrecno prepovedan. način je on upravičen v to. da priporoča dclavcem, ki so pričeli s stavko, naj se zopet povrnejo na delo. Amerikanski kongres proti dciiavUania za ladje vojskuj c tih. WASHINGTON. 4i Poročilo Reuterjeve p s: rne). Obe zbornici kongresa ste sprejeli danes resolucije, ki po--biasčajo vlado, naj pripravi carinskih uradnikov in oboroženih pomorskih vojakov, ki naj preprečajo odhod vseh ladj vsake narodnosti U amerikanskih prsitanišč, čim pa so prepričani, da -hočejo dobaviti oglja in blaga vozilom vojskujočih. Potres v Italiji. RIM, 4. (K). Sn či ob 6. uri so občutili v Florenci, Botonji, Modeni, Forli in Facn .i, precej močan potres. Škod ni beležiti ni-kakih. Skof dr. HittRraur umrl. LINC. 5. (K). Škof dr. Hiit:nayr je danes ob 7s 10 uri predpoluiine mirno izdihnil. Umirovljenje in odlikovanje. DUNAJ, 5. (K). Cesar je z najvišjim skle-dom od 27. februarja podelil pisarniškemu ravnatelju Franu Kodermanu v Novemmestu povodom zaprašenega stalnega umirovljenja naslov cesarskega s »etnika. Požar hotela. KODANJ. 4. (Kor.) V tukajšnjem hotelu Angleterre je nastal v minoli noči požar, ki se je naglo razširil. Vojaški gasilci so bili kmalu na mestu. Goste in osobje hotela so mogli rešiti v zadnjem trenotku. Hotel je deloma pogorel. Skoda iznaša okolo eden in pol milijona kron. Odlikovanje. MONAKOVO, 4. (Kor.) Kralj Ludvik je podelil generalu konjenice Bacsaku pl. Beneia veliki križec vojaškega zaslužnega reda in feldmaršailajtnaatu Sorcichu pl. Scderiuu nt Uiuauu vitezu pl. Holicn-marku vojaški zaslužni red prvega reda. Pruski deželni zbor BEROLIN, 4. (Kor.) Plenum zbornice je dovolil brez debate proračun haseljevalne komisije. (Nemško naseljevanje med Poljaki na Pruskem. — Prip. medništva.) Delavsko gibanje na Angleikem. LONDON, 4. (Kor.) »MorningposU poroča iz Newcastle dne 1. marca: V ladjedelnicah v Goole je včeraj nastal štrajk. Vsi delavci so odložili delo. Po tej stavki ste zadeti družbi Shippsbuilding and Rc-pairing Ci. in \Vepster and Bickerten Ci., ki delate obe za vlado. Delavci zahtevajo povišanje mezde za 5 šilingov za teden, tvrdki pa ste pripravljeni v povišanje za tri šilinge. ROTTERDAM 4. (Kor.) »Nieuw Rot-terdainschie Courant« poroča iz Londona, da je minole sobote prišlo k admiralskemu tajniku Mac Nemara odposlanstvo pristaniških delavcev iz Pembrocke, Devo-uport, Portsmouth, Chattam in Deptfort zahtevat povišanje mezde za 4Va šilinga na teden. Mac Nemara se je izjavil pripravljenim, da zahtevo pristaniških delavcev predloži adiniraliteti. V Cardiffu stavka 200 delavcev tvrd-ke Aucher aud Star Fuel Company. BAZEL, 4. (Kor.) Kakor javlja »National Zeitung«, štrajk kovinarskih delavcev v Glasgowu, še ni poravnan. Nezadovoljstvo da je radi tistih 3000 amerikanskih delavcev, ki naj angleške delavce iz-vežbajo v metodi amerikanskih tovarn orožja. Angleži se pritožujejo, da so amerikanski delavci bolje plačani. Konference z londonskim eksekutivnim odborom »Frade Union« so bile zelo viharne. LONDON, 3. (Kor.) »Times« nasvetuje-jo vladi, naj poseže radi stavke po dale-kosežnejših odredbah. Razpravlja naj se o stvari kolikor mogoče javno, ker so davkoplačevalci pravi delodajalci, fabrikantje pa njihovi namestniki. LONDON, 3. (Kor.) Keir Hardie bo na današnji seji spodnje zbornice vprašal ministrskega predsednika Asquitha, na kak Politični in gospodarski pomen tisrtianslsKsša vprašanja. Kaj gostobesedno poročajo pariški in londonski listi o razstrelitvi najsprednejih dardanelskih utrdb, dočim javljajo iz Carigrada z vso odločnostjo, da obstreljevanje sovražnega brodovja ni moglo uti-šiti baterij v fortih, marveč da so ladje trpele škodo. Pred vsem treba imeti pred očmi, da so dotični forti izpostavljeni v namen, da o-pazujejo bližanje sovražnih ladij in da jim kolikor le možno otežujejo to bližanje. Jedro te skupine utrdb tvorita po Muradu III. — po osvojitvi morskih ožin zgrajeni takoimenovana obmorska gradova Sid il Bahr na evropski in Kum Kaleh na azijski strani — silni kamnati zgradbi, katerih debele stene se ne morejo upirati današnjim projektilom, pač pa sta radi svoje daljnje vidnosti izvrsten cilj na velike daljave. Moderneje so druge, pozneje postavljene baterije. Vojna z Italijo in balkanska vojna sta dali povoda za nadaljna utrjenja. Kakor rečeno, ti utrdbi ustvarjate šele začetek utrdb, prava obramba morskih ožin leži bolj vzhodno kjer se zakrivljena vodna cesta zožuje. Za sedaj moramo s previdnostjo sprejemati zmagodobitna poročila zaveznikov, ali politična razinotrivanja, ki jih prinašajo francoski in angleški listi o pomenu e-ventualnega prodretja Dardanel, zaslužu-jejo tudi od naše strani največje pažnje. Tako piše pariški »Eclair«: »Resen napad na Dardanele v sedanjem trenutku bi imel veliko moralično pomembnost. Spričo bolgarske »tajne«, grožnje z vpadom Avstrijcev, Ogrov in Nemcev v Srbijo, omahovanja Romunske, o-hranitve turško-grških odnošajev — Porta je namreč odnehala v vseh točkah — bi igrali mi v Dardanelah vlogo, ki bi mogla imeti velikanski vpliv na razvoj vojne. »Temps« pa poudarja pred vsem vrednost, ki bi jo imelo zasedenje Dardanel za Romunsko, ker bi mogla potem spravljati žito na svetovni trg. Bolgarska, ki ima itak že pristanišča ob Sredozemskem morju, naj bi bila tudi, kakor Romunska, uverjena, da bi zavzetje morskih ožin po zaveznikih pomenilo otvoritev za trgovino vseh narodov. # . Kočljivo vprašanje posesti Carigrada bi hotel francoski list rešiti z internacijona-liziranjem morskih ožin, seveda varujoč — kakor dostavlja — stoletja stare zahteve Rusije. ..... AB te rožnate slike v glasilih trospora-zuma motijo občutuo mnenja vojaških strokovnjakov, ki na podlagi dobrega poznavanja utrdb ob morskih ožinah prerokujejo, da bo prodretje tudi za tak^ narico, kakršna je združena angleško-francoska, zelo težka naloga, v buuiKi-dokazuje združena oborožena sila, ki sedaj operira pred Dardanelami, da hoče trosporazuin napeti vse sile, da izsili rešitev te naloge. Izlasti za Rusijo bi bilo prodretje Dardanel neizmerne važnosti iz političnih, strategičnih in gospodarskih razlogov. Dokler ne more njeno žito skozi Bospor in Dardanele v deželo okoli Sredozemskega morja, se njeno gospodarsko življenje ne inore razviti primerno gospodarskim virom. Dalje so strategični razlogi, ki silijo Rusijo, da stremi po prehodu skozi Dardanele. Ruska domača industrija ne more nadomestiti izgub na vojnem materijalu. Sedaj jej Amerika dobavlja materijal po dolgi poti preko Vladivostoka in po sibirski železnici. Ali ta dovoz je počasen in drag. A kar je glavno: ob tej komunikaciji je Rusija odvisna od milosti Japonske, ki jej more vsak čas preprečatiw dovoz po rečeni poti na Tihem oceanu. Če bi se jej pa odprla pot skozi Dardanele, bi se inogla hitro in ceneno preskrbljati iz Francoske in Anglije. Zato sedanji veliki napori trosporazuma za forsiranje Dardanel. Istotako tehtni so politični razlogi. Carigrad in sv. Sofija sta od Petra Velikega in carice Katarine čarobni besedi za vsakega Rusa. Ko čuje ti besedi, je pripravljen za vsako žrtev. Je to pač testament in zgodovinski program Rusije. Koliko bolj potrebuje Rusija moraličncga vpliva teh dveh besed sedaj -- po porazili v vzhodni Prusiji in po neuspehih v Bukovini! Pa tudi od strani nevtralnih držav sili nevarnost, ako ne doseže kakega ve-Itkega uspeha v sedanji vojni, forsiranje Dardanel bi bilo itak impozanten čin, od katerega pričakuje Rusija vplivanja na nevtralne države v njenem smislu. Razgrnilo se je torej pred svetom veliko vprašanje, ki more imeti nedoglednih posledic za vso prihodnjo evropsko konstelacijo tako v političnem, kakor gospodarskem pogledu. Zato tangira to vprašanje Dardanel tudi živlienske interese naše monarhije in naloga nje krmarjev je, da budno in vestno stoje na braniku nje interesov. Turško odlikovanje za admirala Tirpitza. CARIGRAD, 3. (Kor.) Povodom podelitve turške zlate vojaške kolajne za zasluge velikemu admiralu Tirpitzu in šefu generalnega štaba pl. Fa!kenhaynu, je poslal vojni minister in podgeneralissimus Enver paša obema brzojavne čestitke, v katerih je poudarjal zasluge in hrabrost nemškega in zavezniškega brodovja in armade. V brzojavki Tirpitzu je izrazil Enver paša svoje veselje nad dejstvom, da sc je preostalim junakom križarke »Em-den« posrečilo prispeti na turška tla, kjer so bili sprejeti z velikim navdušenjem. Veliki admiral pl. Tirpitz in general Falken-hayn sta se zahvalila za iskrene čestitke in izrazila nado po zmagi zavezniških armad in mornaric na vseh bojiščih. Sliko iz bojeo o Chnrnptsgni. Charles Tardieu, urednik »Figarota*. ki se nahaja kot korporal na fronti, je poslal svojemu listu obširen opis bojev v Cliam-pagni, iz katerega posnemamo: Dolgočasna zimska noč. Prebili smo io ob železniški progi, na mrzlih kamenjih. Ob 7 zjutraj je bilo slišati votle glasove in žvenketanje bajonetov. Pokonci! Ne vemo, ali smo spali dve uri ali dve sekundi. Solnčni žarki so se prebili skozi oblake. Pozabljena je dolga noč, pozabljeno težko ležišče. Šli smo drug za drugim naprej, po umazanih potih, v ustih piščalke in smešnice na ustnicah. Eden je rekel: »Fantje, danes bo še vroče. Preštej-ino najprej svoje kosti!« Stoj! Sedaj postane stvar resna. I ar nemških granat je letelo preko naših glav. Sedaj so pričeli tudi naši topovi svoje jutranje speve. Pred nami se razteza krasna nižina, polna njiv in travnikov in malih gr-mičev. Na levi se dvigajo mogočna drevesa, ob strani zidana ograja. Tamkaj so se vgnezdili Nemci. Treba jih je pregnati od tam! Baterije so tipale neprestano na obeh straneh. Nemški »golobi« so krožili nad pokrajino. Ali so nas izsledili? Težki nemški topovi so sistematično obstreljevali v bližini se nahajajoče zaseije. K sreči so padale kroglje približno 300 m za nami. Končno je prišlo povelje, da moramo s strelci in zuavi skupno naprej. Pogledali smo se resno in nekam nervozno. Nasmehi so izginili, šale zamrle. Odprli smo patron-ske zaboje in pripravili bajonete. Čeprav "smo bili že navajeni na take Ireno tke, Stran II. »VEcERNA EDINOST" št. 41. V Trstu, dne 5. marca 1913 vendar vplivajo vsakikrat precej čudno najgal, da nagradi Shrapnela. Istočasne je sir živce. Posmeh i na ustnicah zadobe drugo \Villiam Robe kot poveljnik topništva z obliko. Nismo šli prvič nevarnosti nasproti, zato pa smo se vedno spominjali pri takih prilikah tovarišev, ki so že padli pred nami. Mogoče kadi sedaj marsikdo izmed nas zadnjo cigareto. Končno je prišlo povelje za prodiranje. Zuavi in alžirski strelci so zdrveli preko nižine. Nemci streljajo. Kmalu je nastalo strahovito bobnenje. V teku smo drveli v odprto ozemlje, ilankirani od ene stotnije Zuavov in Alžircev. Kni so rdeči, drugi beli. Kanonada je naraščala od minute do minute. Nemci so nas zapazili: Zuavi so pospešili svoj tempo in potegnili s seboj tudi streke. Toda tu so pričele pokati nad nami tudi že 77 mm granate. Vrgli smo se na tla. Žalibog prepozno. Kroginkrog je zadonelo stokanje in ječanje zadetih. Eni se valjajo v krvi. drugi imajo razbite glave, tretji z- pet ranjene noge itd. Marsi- velikim uspehom uporabljal šrapnele v Torros Bedrasu in pozneje je sir Georg Wood zagotavljal, da je njegova brigada samo s pomočjo šrapnelov zopet osvojila farmo Haye-Saint in tako pripomogla do zmage pri Waterloou. Shrapne! je v tem času služil kot častnik v Gibraltaru, na Antilili in v Flandriji. Pri naskoku na Dunkirclien v septembru 1. 1793. je bil ranjen. Leta 1813. je postal polkovnik. Ker je vedno nadaljeval svoje topniške študije in poizkuse, se mu je posrečilo znatno izboljšati orožje. Tako je posebno izpopolnil možnarje in iznašel pripravo za nabijanje topov. Toda s temi poizkusi je potrosil vse svoje skromno imetje in je moral prositi ministra za podporo. Toda minister mu je kratko odgovoril, da uprava topništva nima zaklada, iz katerega bi na-graiala zasluge. Nazadnje pa je angleška kd.i je obležal tudi za vedno. Vedeli smo, j vlada le našla vire in je nakazala letno da bo 1 i-j za dotično zaselfe jako hud. (pokojnino 28.000 kron izumitelju šrapne-M r;:ariiki vojaki, naprej! ie Jakliča! ia. ki je napravil angleški vojski velike stotnik in povelje je bilo takoj izvršeno, j usluge. uhes je brenčalo, kakor da bi j Cenzura na Angleškem. »Montagsblatt« mo nas o na tisoče oucei. naim pauajo moc-|piše 0 cenzun v raznih državah in pravi Krarate. Zuavi so sli smehljajoč v boj, j 0 Angleški: Na Angleškem vlada tiskovna >ui nas>1 J*®" svoboda. Razumimo dobro: Poročila ne- zraku so frcale pikelhavbe in udje ,,;sarj protj Vojni, pa se stvar ne komisci-iskih vojakov. Navdalo nas je divje ra Angleška se smatra za tako močno, fre"f 'a se jej taki glasovi zde popolnoma ne-šKodljivi. .Angleška samozavest ne pripu-ja, da bi se omejevala svoboda govora v Angleški sami. Je v tem tudi del angleškega p a tri jot i z mar po tujih poročilih se ►rej:« je taiuicai muuiu. ^ v icm | sega brezobzirno, domače stvari pa se tudi na časniškem polju smatrajo za ne- Nas stotnik, ki je imel :o in je bil obvezan le za silo, Jaljn gledom proti sovražnim lah 1 iiit nasmehom konstatiral naših baterii. je zaklical stotnik. A v tem ijo. Oči se je tudi že zgrudil, zadet od >relj. Potegnil je še enkrat za sab-1 dotakijive. ril in nato za vedno zatisnil ' ii- . k prevzel poročnik. Dr- Varčeva ie s kruhom v nemški arma-kakor blazni naprej Mta nami so ^ Nemška vojna uprava razširja varče-aP li. krogce in granate', ki so | vanje s kruhom tudi na armado Dnevne . velike vrzeli v naših vrslaiiJ P«* za vojaštvo v garnizijah so se Kakor da bi jih zadt;a' zmanjšale. \ vojašnicah se bo odslej razori so sc valjali v kr- Me'ieva^ kruh da ne bo dobival vsak '■T.V. ,) preklinjali Zde- posamezni vojak celega hleba, temveč da r J i i r< ira r.o po I**- bo moštvo, ki je nastanjeno v eni sobi, do-mreži, sredi razjarjenih j Wvalo skupaj po eden ali več hlebov in ; r«; Ilik je bil smrtno'šcIe POtern zopet drugi hleb ah vec, ko poje prejšnji odmerek. Tako se preprči, vn ž - 0 m do zaselja Topo- Ja bi ostajali ostanki kruha, in pričakuje k- vedno in puške prasketalo se. da se na ta način ki je uveden tudi ašneje. Hitro, hitro, napravimo v vojaških bolnišnicah, prihrani veliko pači *, Ktl! ičeui naš 1 icc. Toda morali smo počakati, da se nam Zuavi in Alžirci zopet pridružijo. \ : » smo se pričeli plaziti naprej po tleh. Prišli smo kaki!: 300 m naprej, brez peseb-nih iz.s;i b. Kar zaslišimo na levem krilu gr ziio tuljenje. Zuavi so pometali od sebe te; ijake i i se pognali naprej kakor razkačeni IevL V tem trenutku smo tudi mi zgr i iii za bajonete in se kakor besni vrgli na sovražnika. i u je začelo na obeh straneh grozovito prasketanje strojnih pušk. Streljale so glo- kruiia, kar se je tudi pokazalo v bolnišnicah. Vojaki, ki so nastanjeni pri civilnih strankah, se morajo zadovoljevati s hrano. kakor jo ima njihov stanodajalec, a kar se tiče kruha, jim ne gre prav nič večji odmerek, kot je odmerjen civilnemu prebivalstvu. Tudi vojnim ujetnikom se ne daje več kruha kot civilnemu prebivalstvu. Prodaja kruha v kantinah je prepovedana. Zakaj se romunska upira dogovoru z Bolgarsko. Danevo\a „Blgaia" piše o Nemci so se obrnili in izpraznili Pos kjer meti nod zaseijC akali smo v njihove sr.eisi.e jarke, se je pričelo potem divje klanje. \ /u smo pobili vse, kar nam je prišlo roke. Jarek je bil na polovico napol-z razmesarjenimi trupli. Zdel se mi r i ;tck * rvi, grob. kier sino tekom mi ut iz\rši!l strašno delo. Strojne e so obmolknile____Njiii moštvo Je Za fmt pcllilcne vesti. t>. boko in niso nigle omajat« našin vrst. samodoločbi Bolgarske: „Vi?ok diplomat troFporazuma se je izrazil, da bi nagib Bolgarske na stran trosporazuma ne pomenjal še, Ca se Bolgarska angažira za vojno, toda imelo bi baje ve'ik moralni pcmen za ravnanje njene sosede. Izhajajoč s tega stališča, dela ba;e trosporazum vse mogoče, da bi p iiiobil Bolgar, ko. Za sedaj pa se je to prizadevanje trosporazuma izkazalo brez-isp šdo, kar je razvidno iz današnjega t ..!•■. zadeto od naših to-iravnanja bolgarske vlade. Romunska baje je bilo naše i opravičuje s ojo zdržljivost, da ne mora .i glavami tulijo topovi naprej |*ia\i;i bolgarski vladi konkretnega predloga za r omunsko-bolgarski dogovor, z dejstvom, | da se Bolgarska ni hotela odloČiti. Baje bi edino 11 načelni pristop Bolgarske k tro-sporazuniu mogel skloniti Romunsko, da bi za Strossmayerjev spomenik.. Bolgarski konkretne predlog. S c.ili, da predia- s^nvnun av.< j -ko-netn um prijateljem an ga umetnik Ljuba Babič, naj sc natečaj za z aln° pa da-5f n°C P ga" erjev spomenik, ki poteče z 31. « ba;e sama prišteva na stran . a žirom na sedanie razmere, 1 SSSTt J Romi:nska baie - ge vojne odredbe. Na odprtih krajih i fe P^al vešcak Pausano. Ta pravi da ,e gati ogenj in mdusirijalna franccsko-anglesko trodovje pac prodrlo ze ; ie z dovoljenjem v, v Dardanele toda le dotle^ ker je turška oblasti ime svetljavo. Pre obran.b - s kopnega In ped morjem malo . okrafn ne sme od o. ure me.cna' ^ajveeja težava be tam, Kjer je ob-zvečer do 6. ure ziutrai. ne v mesta, ne r^je ozko m bo streljanjo artiljerije izdat-iz mest. Ce bi koga zalotili inflngr mti, da mogočnejše ker ni da^eč od enega izda a vražnilm znamenja, bodo takoj do druzega. Vzac netezavnemu pr- i:-PcMe;ii oii in tali. Vsak naj m niši pre-1vemu uspehu anglesko-francoskega brodovja, bo takoj najstrožje kaznoval | kateri uspeh se je dosegel brez posebnih lienrv Shrapne.. ^mitelj to^ fe^ £ krogelj, k, se imennido po mjem ^mm*-^ tako pr0d rati naprej do Carigrada. m v uanasnj, svetovni vojni igrajo na,- T di . dij ^ p8ri tej večjo iil-m seje rodil 3. junija I. 1761.1 fc if razodeva nekaj. Razen superdread-v Midnay Magiora House pri Bradfordu 'A** Fn^h^h- in dr^nn^hto italijansko - katoliška akcija zadobi pro-gramatično smer, da se dovede do enotnosti v naziranjih in ciljih ter da gibanje katoliške akcije zadobi koncentričen značaj. Papež da želi, naj se dela na to, da vsi militantni katoliki Italije pristopijo k ljudski zvezi in da se zveza organizira v vseh škofijah in v vseh župnijah. Poneveril je 20.000 K okrajni upravitelj v Slunju na Hrvatskem Djoko Mikič. Ko je odposlanec županije prišel tem po-neverjenjem na sled, je Mikič pobegnil baje v Budimpšto, a končno so ga prijeli v Zagrebu. Ko ga je hotel policijski uradnik zaslišati, je rekel Mikič, naj se ne trudi, ker da se je zastrupil (izpil je večjo kvantiteto strihnina). Odvedli so ga v bolnišnico, kjer je kmalu — umrl. Poplačal je svoj zločin z življenjem. Amerikanska legija. Iz Londona javljajo: »Times« poročajo iz Washingtona dne 2. t. m.: Pod vodstvom prejšnjega predsednika Roosewelta, generala Wooda in druzih oseb so se storili prvi koraki za sestavo amerikanske legije. Naloga te legije bo, da se ustvari organizacija vseh moških, ki so si pridobili kakoršno koli militarično izobrazbo, da bodo za slučaj vojne pri rokah kot dobrovoljci. Sodi se, da bo možno nabrati do 200.000 članov. Izmenjavanje avstrijskih in amerikanskih vseučiliščnih profesorjev. Z Dunaja smo prejeli: Dunajsko vseučilišče javlja uradno, da se predavanja avstrijskih in amerikanskih izmenjajočih se profesorjev letos ne bodo vršila. Profesor Oberhum-mer. predsednik geografične družbe, ki naj bi bil letos predaval v Ne\v - Yorku o avstrijski in ogrski geografiji, priobčuje, da se vsled mednarodnemu pravu nasprotujočega vedenja Anglije in Francije na morju čuti primoranega, zaprositi naučno ministrstvo, naj ga odveže od obveze k predavanju v Ameriki. Amerikanski profesor John Bourgess, ki naj bi bil predaval na Dunaju, se je odrekel potovanja preko morja, deluje pa v Ameriki jako vspešno za razumevanje naših razmer. Nadalje se poklada važnost v ugotovitev, da se je najnoveja vest v listih o imenovanju profesorja Oberhum-merja izmenjevalnim profesorjem nanašala na mnogo prejšnji čas. . .. o ii i . v • i noughta „Queen Elizabeth" in dreadnoughta na Angleškem. Svojo mladost je preživel ^ *nlcmrKn- (ki pa se glasom oficija1nih x K i m sirom:'stvu, ah ker je bil zelo ko£uniktiev držitaFvtdno $ drufei iin ji, pač jv te;; m marljiv, je. kmalu dokonča. | da bi ju 'ne d Ie k ,je tufgkih Jto£ov v Mas e študije ter je b. leta 1/79. ze top- L b{ zadeU cbb mine)fes^ vse agieškeH in i - i poroči.iK. tvot takega so poslali v , francoske tadje> ki se udeležujejo te akcije, N(»v » l unlandsko, kjer se je odlikoval m _f_rMra tina in rp nn,phne hnim? vednosti. hitro napredoval. Ko se je leta 1784. vrnil na Angleško, je začel svoje poizkuse s starega tipa in ne posebne bojne vrednosti. To kale, da so voditelji cele akcije te ladje , , , . ,vsai deloma reservirali za žrtev, s katero srapneli. Dotedaj so uporabljali okrogle m najlbi se druRim ladjam odpr,a pQt naprej vot'e kroglje. ki so bile napolnjene z raz-strelinami ter so se razletavale na kose. Mladi topniški častnik je prišel na misel, da bi se napolnile k rog j z velikim številom Pri tem pozabljajo, da je treba dominirati vse obrežje. Na vsak način bo zahtevalo forsiranje Dardanel velike žrtve in bo trajalo u i, u , , » , - ™v»oni i precej časa. (Po „Piccolu«.) majhnih okroglih krogljic in določeno j ^ J v m množino smodnika. Kroglja bi se potem razletela. Poseben prostor v kroglji je bil določen za razstrelnino. Te kroglje so takoj začeli uporabljati v angleški armadi. Bi.e so sicer še nedovršene, pa so vendar učinkovale dosti dobro. Učinke so poizkusili Francozi v vojnah na Španskem in Katoliška akcija v Italiji. »Osservatore Romano« objavlja pismo kardinala državnega tajnika Gasparija predsedniku ljudske zveze katolikov Italije, v katerem kardinal državni tajnik sporoča, da je papež sklenil, naj ravnateljski odbor zveze izvoli iz svoje srede komisijo enaj- P. rtugalskem. O dobrem učinkovanju stili članov, ki naj pod predsedstvom šr;:r?ic!ov je pisal sir John Sinclair 13. i predsednika ljudske zveze in ob udeležbi oktobra I. Ib'lb. \Veihingtonu in predla- drugih katoliških zvez stremi za tem, da Donvesti. Potres. Seismitični aparati c. kr. mari-timnega observatorija v Trstu so zaznamovali snoči močan potres, ki mu je ognjišče utegnilo biti 200 km oddaljeno. Začetek ob 7. uri 57' 5". Največje gibanje tal 003 mm ob 7 uri 57' 28". Konec ob 8. uri 3'. Proti nalezljivim boleznim. Z Dunaja narn javlja kor. urad: V seji najvišjega san. sveta dne 27. februarja (strokovni komite v pobijanje nalezljivih bolezni) so se posvetovali o sanitarnih odredbah v Avstriji v odvračanje nevarnosti po osepni-cah. Kot referent je fungiral ministerijal-ni svetnik dr. vitez pl. Haberler. Na več-urneni posvetovanju se je posebno nagla-šalo, da gre pri obolenjih na pegastem le-garju skoro izključno le za osebe, došle z bojišča in največ v koncentracijskih taborih, oziroma za osebe, ki so službeno poslovale v teh taborih. Izven teh nastanitev ni prišlo do razvoja pegastega le-garja. Na razgovoru o nevarnosti po osepnicah so se izrekli za izvedenje obsežnega cepljenja ter izrazili željo, naj bi se z vsemi sredstvi stremilo po kolikor možno popolnem ponovnem cepljenju. Pogreb f Evgena Vilharja Čeravno ni bilo mogoče v soboto v časopisju naznaniti smrti g. Evgena Vilharja, vendar se \e zbrala v ponedeljek popojdne častna množica pred Stepičevo hišo v Šiški, da spremi pokojnika do južnega kolodvora. Zastopana so bila šišenska narodna društva in 1 ubljanske C. M. podružnice, a glavna družba je poslala skoraj polnoštevilni odbor. Istotako številno je bila zastopana šišenska čitalnica, ki je tudi poklonila svojemu mnogoletnemu članu krasen venec. Tudi D. C. M. je dala lep venec svežih cvetk. Pevci „Lj. Zvona" so ganljivo zapeli pred hišo in na kolodvoru. Pogreb je vodil „Mestni pogrebni zavod- z vso eleganco in eksaktnostjo. Drugi dan dopoldne je bil sprevod iz Št. Petra na Krasu v Knežak. Prišli so pokojnikovi prijatelji in zn nci Notranjske ter mnogo drugega rodoljubnega občinstva, zastopniki ondotnih C. M. podružnic in dr. V. Knežaku je pričakovalo dragega pok. takorekoč celokupno prebivalstvo s šolsko mladino vred. Na prijaznem gričku Sv. Barbare je sprejela grobnica novega, tihega člana Vilharjeve rodbine. Požrtvovalni Froletov pevski zbor iz Št. Petra je pretresljivo čustveno zapel posmrtnico, nakar se je ganljivo poslovil od pokojnega pobratima potov, učitelj Ante Beg. Solzili smo se stari in mladi, saj je Vilharjevo ime oboževano po vsej Notranjski. Sanjaj mirno večne sanje, nepozabni naš Evgen I Nobenih pisem, samo dopisnice vjetni-kom na Ruskem. Ruski cenzurni uradi so oznanili, da so prisiljeni, vsled stalno naraščajočega pošiljanja pisem vjetnikom na Ruskem, namenoma ra zmerno hitre vročitve, sprejemati samo dopisnice. Pisma se sploh ne dostavljajo. V interesu naših, na Ruskem vjetih vojakov je, da naj jim njihovi sorodniki in znanci dopisujejo vedno na dopisnicah. Opozarjamo na to vse naše čitatelje! Surovi sladkor za krmljeqje živine. C. kr. kor. urad poroča, da so 3. t. m. lastniki tvornic, ki izdelujejo surov sladkor, In sladkornih čistilnic, s trgovci, ki kupčujejos sladkorjem, sklenili na poziv vlade, da prepuste 800.000 meterskih stotov vojni upravi, 200.000 meterskih stotov pa poljedeljstvu proti ceni 27 kron. Razredna loterija. Z ozirom na prilogo Zivnostenske banke današnji zjutrauji in tej večerni »Edinosti« o žrebanju IV. razreda razredne loterije opozarjamo, da se bo žrebanje vršilo že 9. in 11. marca, da se srečke dobivajo pri tržaški podružnici te banke ter da je prospektu pridružen tudi naročilni list, ki naj se ga odreže in primerno izpolni. Ohranjevalno spravljanje krompirja. Vsled velikega pomena krompirja kot živila je zlasti sedaj v vojnem času storiti vse, da se ga ohrani pred gnilobo. Kakor poroča neki nemški strokovni :ist, so se vršile lani in letos v Vzhodni Prusiji poizkušnje s konser-viranjem krompirja s pomočjo žveplane moke, kakor jo rabimo za žveplanje grozdja proti plesnobi. To sredstvo za ohranitev krompirja pred gnilobo je torej zelo preprosto, poudariti pa »e treba, da učinkuje samo preventivno, to je: odvračujoče. Zaradi tega je treba, da pri njegovi vporabi ves gnil ali nagnit krompir skrbno odberemo in odstranimo. Če hranimo krompir v kleti, je sedaj najboljši čas za to, da krompir preberemo, vse gnile in nagnite gomolje odberemo in da potem zdrav krompir vložimo tako, da je varen pred gnilobo. Će hranimo krompir v zemeljskih rouh, je treba storiti to, kakor hitro nastane bolj toplo vreme, tedaj meseca svečana ali sušca. Ako pa je pozimi d!;e časa toplo vreme, se to iahko zgodi že prej. Konserviranje krompirja z žveplenovo moko (s fino zmletim žveplom) se zgodi na sledeči način. Mesto, kjer hočemo krompir shraniti, dobro ostržemo in pometemo in potem ga posipamo na tenko z žvepleno moko. Na to mesto vložimo potem kakih 20—30 cm visoko plast zdravega krompirja, ki jo potem na tenko poštupamo z žvepleno moko. Ko smo to storili, vložimo zopet tako p ast krompirja in ga zopet poštupamo in to se vrsti toliko časa, dn je shramba polna. Če vlagamo krompir pri zidu ali ob leseni strni, poštupamo tudi te. Preveč žvepla se pa pri žveplanju krompirja ne sme rabiti, ker bi mu lo znalo škoditi. Za 100 kg krompirja se sme porabiti samo 30 g (3 deke) žvepla, tedaj jako malo in zato je najbolje, da se pri štupanju krompirja poslužimo takih žvep'al-nikov, kakor jih rabimo za žveplanje g ozd a proti plesnobi. Kdor nima žveplalnega meha, posluži naj se žveplalne puške, ki je podobna oni, kojo raKimo za posipavanje peciva s sladkorno moko. Tako spravljen krompir ne grije skoraj nič. Poročila o krompirju, spravljenem po tem načinu lani v mokrem vremenu na Nemškem, so jako ugodna. Neki posestnik poroča, da maja meseca ni našal nič, drugi, da je našel komaj 2% gnilega krompirja. □□ □□ se računajo po 4 stot. bc-edo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ □□ Službo Edinosti. kod j>ostrežnica za par ur na dan išče uboga ženska. Naslov pove Ins. o.Ul. 200 RffflH fWiH števjlko „Edinosti" od 11. UUUr llliU maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi. Dr. PETSCHNIUG TRST, VIA S. CATERINA ŠTEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 In specijalist za kožne In vodne (spolne) bofe/pi- ll Vb—1 in 7—7Va • Prva tržaška tcuarna • brusnih tenou, smlrKa in „coniMiiin" | G. PHottl-Trsf i Pisama: Kn Pesratori 14, M15-25 » V ICfiPT-^SSPP} C* Dneunlk „Edinost" u Trstu ie izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal h F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest iž. j8. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Choclioloušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Clie-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Fi%tnco$co Buda, zlatar Trat, aliea Soailn&ta it. 1 Trcdaja Hrebrnih in OTiURStiU ar, od 4 kron dalje, ub^ni, prstani, vcrlžlcs ii ameiik« nfkepa double zlata iyključno S © © po priložnostnih cenah. Prodaja, kupnje in menjuje slhto, srebro in dragoc. lvrdta BUDA mr re prodajati po neverjetno nizkih cenah ker ne izdaja ve'ikans^ih avot za lukau-ijozne prortere, razsvetljavo itd. iti., knr ranra krv o-v> v^e Rt' **n Irc bdina primorska tovarn4 dvokoles „TRIBUNA-Gorica, Tr2a5ka ul. 28 prej pivovarna Goriup). Zaloga dvokoles šivalnih in kmetijskih strojev.gra-mofonov, orkestr^n. itd. F. BATJEL Gorica, Stolna ul. 2—t Plačuje sena obroke. Ceniki franko. •Si & a o n u si Odlikovani čevljarski mojster Viktor Schenk j i ul« rase L J »karala a. kr. 4*1. B •ro*idfl«f» f t«lj«tvft tx priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najboijlega voftčila Fredio, Globin, cavalier in Cir, Metodovo mazilo. fi Trst, urnim 32 y ISlii .—- j u š a ' JOSIP STRUCKEL J Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina y Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila « za jopice. — Svilenina in okraski zadnje ja novosti, velik izbor izgotovljenega pe- Sj rila in na metre, spodnje srajce moderci. S Vezenine in drobnarije, preproge, za- » vese, trliž po izjemno nizkili cenah. 11 msm i»s 3 ag^as^Ja Molite promet v svoii gostilni z Izvrstnim cenim plzensKim pivom is Češka delniške pivovarne v Čeških Budjejevicah. Največja slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera. fi Pokusite pivo v slovanskem S Rjuha'-M vojaški trg in v slovanskem hotelu „Lacroma" v Gradežu. Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru itd. itd. ——VEM IGNAZI0 POTOCNIG TRST ulica Rlborgo štev. 28, vogal ul. Beccherie Velika izbera moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-»ter v sivih In rujavlh barvah. Suknje s kozuhovine. Velika izbera moških pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Isbera bl«g« za moške obleke. Sprejemajo se naročila po meri nn—II ——HMmMMIlHMMillH^ i CkAliaP kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico za fi !■ JUvSCll nlkeiiranje, posrebrnenje, bakranie i. t. d. i. t. d. J I Trst, Via Oaetano Donlzettl št. 5. - Telefon št. 126, Rom. IV. ; • Popravlja priprave za točenje j.iva motorje na #as ia benzin, scsaijke, Šivalne stroje,, moto- ■ ■ cikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki *pad»jo v stroko :iehtmikov, priprave za električno J L razsvetljavo, elekt ične motorje in vzdigovalnice, električno zvonce, telefone in vsako delo 'J elektrotehnično. - Zaloga žarnic, steke! za gas in elektrike in drugih vsakovrstnih predmetov. |