Naročnina Dnevno lidnja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nede |ska lzda)a celole no vJugo-slavllt SO Din. za Inozemstvo tOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petll-vrsta mali oglasi po I 50 ln 2 D.večll oglasi nad 45 mm vk&lne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Dlo O Pn vetiem o norožllu popust Izide ob 4 zlulraf razen pondeltKa ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6 III Kokoplsl se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprejemalo j- Uredništva telefon Stev. 50, upravnlštva štev. 32» Uprava le vKopItar/evI ul.št.ti * Čekovni račun: Cjuttljana štev. 10.650 In IO..HI sa Insetate. Saralevošt. 7563, Zagreb St. 19.011, Praga In Dan al St. 24.797 Trboveljska zadeva. Ministerialna komisija v zadevi T. P. D. je bila torej v Ljubljani in v Trbovljah. Prišla je in je spet odšla, to je vse, kar je ta komisija napravila in opravila. T. P. D. pa se smeje v pest, rudarjev se polašča obup, a slovenska javnost je vsa osupnjena in se vprašuje: kaj to pomeni? Ali se tu igra komedija? Čemu in po kaj je ta ministerialna komisija sploh prišla? Komisija je izjavila, da je pregledala družbine knjige in poslovanje in da je našla vse v redu. Kaj, ali je bila to naloga le komisije? In, ali je komisija mislila, da bo našla knjige in poslovanje v neredu? Kaka naivnost! Sicer pa v ta namen sploh ni bilo treba, da se je potrudila cela ministerialna komisija iz daljnega Belgrada; kakšen državni revizor tu v Ljubljani bi bil to stvar ravnotako dobro ali pa še bolje opravil. Tudi za to ni bilo treba ministfrialne komisije, da se informira o položaju trboveljskega delavstva, saj je ta položaj javno in uradno več ko dovolj poznan; najmanj pa je bilo treba komisije, ki se je o položaju delavstva tako informirala, kakor se je ta komisija — namreč toliko ko nič. Ne. Naloga, dolžnost in svrha te komisije Je imela biti vse kaj drugega. Imela je biti ta, da na mestu aktivno poseže v bistvo in jedro vprašanja: ali je T. P. D. po vsem objektivnem polcžaju danes opravičena odpuščati de-Irvce in znižavati mezde. Komisija je izjavila, da v tem pogledu ni imela nobenega pooblastila in da sploh ni bila njena naloga, da v stvari na en ali drug način intervenira. Dobro. Nimamo razloga, da ne bi komisiji tega verjeli. Toda kaj sledi iz tega? Pač samo to, da ni ta komisija kriva, če svoje prave naloge ni izvršila, da je pa zato kriva centralna vlada, ki je to komisijo odposlala. Torej je centralna vlada v Belgradu tista, ki ni razumela, kaj je v trboveljski zadevi njena naloga in njena dolžnost. Zato jo pa moramo na njeno dolžnost vnovič opozoriti in zahtevamo odločno, da vlada nemudoma in z vso energijo ter z vsemi oblastnimi sredstvi poseže v trboveljsko zadevo in to zadevo spravi popolnoma na čisto. Do-gnano dejstvo je, da ga ni razloga, ki bi opravičeval sedanje postopanje Trboveljske premogokopne družbe proti delavstvu. Ni ne kriza na premogovnem trgu ni ne finančni položaj družbe tak, da bi si res ne mogla pomagati drugače kot z redukcijami dela in plač. Ne. Družba momentano krizo prav lahko prenese, treba samo da reducira eno stvar in to je: svoj dobiček. In odpuščanje delavcev in zmanjšanje plač ni nič drugega ko dobičkarski račun, ki naj ga plača siromak delavec. Ali zares more vlada, država dopustiti, ne da bi z mezincem mignila, da T. P D. reducira delavstvo? Ali T. P. D. nikomur ni odgovorna za svoje postopanje kot edino le sama sebi? Ali T. P. D. nima prav nobenih moralnih in socialnih dolžnosti? In delavec — ali res nima nobene zaščite v svoji državi? Zavedati se mora vlada kot nosileljica dr-lavne oblasti, da je v pričujočem slučaju, ko se dogaja velika socialna krivica, energična Intervencija z njene strani ne samo njena pravica, ampak tudi njena absolutna dolžnost. Gre v stvari zgolj za akt pravičnosti. A kje je v postopanju T. P. D. napram svojemu delavstvu le trohica pravičnosti? In kje naj delavstvo najde zaščite, ako mu je država ne da? In kakšen smisel ima ustanova ministrstva za socialno politiko, imajo državni socialni zakoni, zakoni o zašjiti delavstva, če bi bil delavec dejansko brez pravice in brez zaščite? Trboveljska zadeva ni malenkostna stvar. Ako jej vlada ne pokloni potrebne skrbnosti in se ne loti z vso resnostjo naloge, h kateri je tu poklicana, se lahko razvijejo jako škodljivi pojavi, utegnejo nastati nemile posledice, ki bi se potem ali težko ali pa sploh nič več popraviti ne dale. Vlada naj ima to pred očmi, da se je vse zaupanje delavstva v Trbovljah v teh dneh upiralo na državo in njeno moč in pomoč. Kakšen duh more vzrasti med delavstvom, ako vi da tega zaupanja ne opraviči? Vlada naj se pazi, da ne bo ona sama kriva, ako se že zamirajoči boljševizem nanovo poživi. V.se države so že spoznale, da je edini uspešni lek proti boljševizmu dobra socialna politika, sloneča na temelju socialne pravičnosti. Naš a vlada ima v trboveljski zadevi lepo priliko pokazati, ali je dorasla socialni nalogi, pred katero je tu postavljena. Mimster alna komisija, postara k trboveljski družbi, je bila velika n.?pnka. Naj vlada nemudoma stori drug korak, ki bo to napako temeljilo popravil. Sestanek voditeljev opozkije. OPOZICIJA ZAHTEVA OD DR. NINČIČA, DA POROČA O ZUNANJEPOLITIČNEM PO-LOŽAJU — RADIČEVA IZJAVA ITALIJANSKIM ČASNIKARJEM. — ALI JE ITALIJAN-SKO-JUGOSLOVANSKI PAKT DEFENZIVNEGA ZNAČAJA? - OPOZICIJA PROTI NOVIM AMANDEMENTOM. Belgrad, 11. marca. (Izv.) Kakor je vlada v finančnem odboru spravila proračun pod streho v načelni debati v odsotnosti finančnega ministra, tako bi tudi sedaj hotela spraviti pod streho proračun zunanjega ministrstva v odsotnosti zunanjega ministra Ninčiča. Z ozirom na važnost tega proračuna so se seslali voditelji opozicije D a v i d o v i č, dr. Korošec, dr. K u m a n u d i, v imenu muslimanov K a -petanovič in Joca Jovanovič. Razpravljali so o ukrepih, ki jih naj opozicija stori proti briskiranju parlamenta. Posvetovali so se o debati, ki se naj vrši v skupščini. Sklenili so, da je treba debato o zunanji politiki razdeliti tako, da se ves material razdeli na posamezne poslance, da ne bodo govorniki opozicije drug drugemu segali v izvajanja in da bodo na drugi strani natančno obdelali ves kompleks važnih vprašanj, ki so sedaj na dnevnem redu v zunanii politiki. Posebno so naglasih. da bo treba odločno razčistiti, kaj je. oziroma kaj hoče Ninčič sklepati, oziroma kakšne pogodbe hoče zopet podpisati in s tem našo državo zavezati brez vednosti narodne skupščine. Ker se govori celo o vojnem paktu, se s tem naša država tembolj angažira Sploh je glede zunanje politike v naši državi nastopila popolna ignoranca rarlnmen-ta. Diplomacija je absolutno tajna. Nikogar ne ne obvešča o namerah in tudi pariament se pušča v ignoranci. Ve se samo to, da je Italija, čim je prišla v spor z Nemčijo, želela, da pride Ninčič v Rim. Zato je takoj vidno, da gre za pakt proti Nemčiji in sicer ne za navaden obramben pakt, marveč, kakor je Stjepan Radič izjavil v interwieu-ju italijanskim časnikar! cm, za direkten pakt ofenzivnega zna-čaja. To sicer nekateri ministri zanikajo, vendar pa je treba bili skrajno previden. Nadalje so voditelji opozicije razpravljali o namerah vlade glede amandementov. Opozicija se boji, da bo vlada zopet v zadnjem trei. t ku predložila narodni skupščini naknadne amandemente in na ta način preprečila debato, ker bi sicer opozicija očitala, da zavlačuje delo in da hoče državo spraviti v ex lex stanje. Vsled tega bo opozija storila vse potrebno, da se najde zakonita pot, da se odkrije, na kakšen način hoče vlada pokriti ta milijardni deficit. Voditelji opozicije so te sklepe javili vsem drugim opozicionalnim klubom: sam. demokratom, hrvatskim federali-stom in klubu malih skupin. O seji so izdali sledeči komunike: »Voditelji opozicionalnih strank so soglasni, da se mora debata o proračunu ministrstva za zunanje zadeve v narodni skupščini voditi v vsej potrebni obširnosti z ozirom na poslednje dogodke v mednarodni politiki in potovanja Ninčiča v inozemstvo Prisotnost zunanjega ministra ob priliki te debate, njegov ekspoze o mednarodnem položaju naše države, je neobhodno potreben za oceno političnega značaja. Povodom vesti o amandementih, ki jih vlada pripravlja, da bi povečala izdatke v proračunu 1926-27 so voditelji opozicije na stališču, da se ti amandementi ne morejo sprejeti v predloženi proračun, ki je sedaj v razpravi. Če vlada misli, da so predloženi kot nadaljevanje, potem mora zahtevati nov ali povečati stari proračun s posebnim zakonom o izrednih in naknadnih kreditih.« M^fS MINISTER SE SRAMUJE ZAGOVARJATI LASTEN PRORAČUN - PUCELJ TUDI ZA CESTE V SLOVENIJI NIMA PRITOŽB. STRAŠNO ZAPOSTAVLJANJE SLOVENIJE. Bolsrrad, 11 marca. (Izv.) Zapostavljanje se najbolj pozna pri javnih delih Od prevrata sem niso zgradili v Sloveniji, to lahko rečemo, niti ene javne zgradbe, niti ene ceste, niti enega mostu. Kar smo pa imeli, pa sedaj po krivdi osrednje vlade propada. To ministrstvo pobira deželne doklade, ki dosegajo ogromne vsote, ne daje jih pa za vzdrževanje cest cestnim odborom in okrajnim zastopom. Večina cest v Sloveniji je deželnih. Zrnje skrbe po veljavnih zakcnih cestni odbori in okrajni zastopi in bi to nalogo tudi lepo vršili, ako bi dobivali potrebna sredstva. Pri darašnji razpravi je poslanec Pucelj odobril proračun ministrstva za javne zgradbe in s tem »stal zvest svoji dosedanji centralistični politiki, ko je glasoval za cent ral: stično ustavo in s tem za zapotavljanje Sloven je. Zanimivo je, da minister za javna dela N kola U z u n o v i č ni podal nobenega ekspozeja, dočim so to vsi drugi ministri storili. Najbrže g. minister, ki je sicer vedno zelo zgovoren in ima pri vseh prilikah na razpolago polno torbo praznih fraz, danes imel poguma zagovarjali proračun, ki ne sankcionira samo dosedanjih krivic in nepravilnosti, ampak napoveduje in odre-jtre prav take krivice in nepravilnosti tudi za prihodnje proračunsko leto. Zagovarjati take nepravilnosti je seveda tudi Uzunoviču nerodno. Zato kljub protestu opoz;c'je ni hotel podali ekspozeja. Prvi je dobil besedo muslimanski poslanec K u leno v i č, ki je rslro grajal predloženi proračun ministrstva iu s številkami dokazoval, kako centralna vlada zapostavlja Rosno in Hercegovino za srbskim pokrajinami. Mostovi v Bosni in Hercegovini so v skrajno slabem sta- nju. Zato ni čudno, da je toliko nesreč Žrtev ene take nesreče je postal tudi narodni poslanec Ajanovič. Za jugoslovanski klub je govoril poslanec inž. Dušan Seme c. V lepem strokovnem govoru podprtem z dejstvi in z razlogi je polanec razgalil politiko sedanje belgrajske vlade nasproti Sloveniji v tej panogi iavne uprave. Govor poslanca Serneca je bil brez dvoma eden najlepših v zadnjem času in eden najbolj strokovnih. Za nj m je govoril sam. demokratski poslanec dr. Pivko, ki je ponovil nekatere navedbe iz Sernečevega govora. V lepih govorih sta dokazala nedosledno politiko Radiea in njegove stranke hrvatska poslanca U r o i č in J a g a t i č Na popoldanski seji so govorili demokrat R a n k o v i č , črnogorski federalist Vuletič, končno sc je oglasil k besedi minister U z u n o v i č. Kakor običajno je bil poln fraz, govoril je o vseh stvareh, samo o bistvu stvari ne, o državnem proračunu. Precej je polemiziral s Scrnečcvim govorom in zagovarjal ktiluk. Dejal je, da bo pač treba uvesti kuluk in da bi bil kuluk že davno uveden, če bi se SLS temu ne bila tako energično uprla. Poslanec Pucelj, je šel med govorom k ministru in ga prosil, da naj njega omeni in da naj pove njegove zasluge Minister je svoj govor končal z obljubo novega posrji'a. Do tedaj pa bo treba potrpeti in nadaljevati sedanjo prakso. Po njegovem govoru se je vršilo glasovanje Za proračun so glasovali radikali in vsi radičevci, med njimi poslanec Pucelj Jutri pride na vrsto proračun ministrstva za železnice. STOJADINOVIČ BO POROČAL. Belgrad, 11. marca. (Izv.) Finačni minister Stojadinovič je danes prevzel od d; sedanjega zastopnika ministra Nilc !e Uzunoviča posle svojega mivstrsha. Nato je bil v avcii-enci pri kralju, nakar je cbiskal predsednika radikalnega kluba Ljubo Živkoviča iu ga pro- sil, da skliče za soboto sejo radikalnega kluba. na kateri hrče poročati o naših dolgovih. Politiki mislijo, da bo Stojadinovič mirno rešil svojo aCero s Stjepanoiu Radičem in sicer predvsem radi tega, ker bi mu utegnil vsak korak v na • rolnem pravcu želu škodovali v boju, ki ga bo moral bojevati proti svoj m nasprotnikom v radikalnem klubu samem. V Ženevi. Glavno vprašanje sedanjega zasedanja Društva narodov ne napreduje. Politični odsek pod Chamberlainovim predsedstvom je ugotovil, da je Nemčija izpolnila vse pogoje, ki so potrebni za sprejem v Društvo narodov. Finančni odsek, ki mu predseduje Loucheur. se je pečal že z izdatki, ki bodo nastali vsled novega aparata, kolikor je potreben za nemško zastopstvo in pretehtaval dohodke, ki jih bo imelo Društvo narodov od nove članice. Formalno je torej stvar v redu. Nemčija bi lahko bila v 10 minutah član društva. Toda polit:čni razlogi za in proti sprejemu oziroma za in proti razširjenju sveta Driu šiva narodov so še prav tisti, kakršni so bili. Obe stališči: poljsko-francosko na eni in nemško na drugi strani se nista še niti za korak približali. Chamberlain je prevzel zopet vlogo posredovalca. Osebno je obiskal dr. Luthra in Strese« manna in ju pregovarjal k popustljivosti. Toda Nemca se izgovarjata, da imata vezane roke. Chamberlain je predlagal širši sestanek vseh starih članov sveta Društva narodov in Nemčije, kot kandidatinje. Taka razširjena konferenca naj bi obravnavala vprašanja, dokler bi no našla povoljnega izhoda. Toda Nemci so videli v tem predlogu past in so udeležbo na takšnem sestanku odklonili. Oni pravijo: »Zasebno smo se in smo pripravljeni se še razgovarjati z vsemi zastopniki, toda kaki seji sveta Društva narodov pa ne bomo prisostvovali, dokler ne bomo njegovi pravi člani.« Nemci ludi odklanjajo vsako izjavo o svojem kasnejšem zadržanju v svetu Društva narodov. Nič nočejo si sati o kaki zvezi, da bodo v jeieni ali kasneje glasovali za sprejem ' kake države. Razni člani nemške delegacije ' že izjavljajo, da Nemčija ni pripravljena še | dolgo čakati pred vrati, ampak bo zapustila Ženevo, če se vprašanje ne bo hitro rešilo v njenem zmislu. Poljska vztraja pri svoji zahtevi, da dobi sedež v svetu Društva. Skrzcynski je dejal, da on s:cer ne bo prijavil izstopa Poljske iz Društva, čeprav bi propadel njegov predlog, toda gotovo je, da bi sejm strmoglavil njegovo ministrstvo in nova vlada bi morala nastopiti nova pota v zunanji politiki Poljske. Za Poljsko govore Francija, Italija in Mala Antantač Španija je zagrozila z izstopom iz Društva narodov, če ne bo njen predlog prodrl. Ona brezpogojno zahteva sedež v svetu Društva narodov. Španske želje podpira tudi Anglija. Kitajska in Brazilija pravita, da ne bosta umaknili svojih zahtev. švedski zastopnik Unden pa je proti vsem kandidaturam in odločno izjavlja, da bo glasoval za sprej-m Nemčije in proti vsaki drugi razširitvi sveta Društva narodov. Ker je za sprejem razširitve potrebna soglasnost, pomeni Švedski veto mrzel tuš na vroče glave. Niti za las se ni premaknil položaj do srede zvečer. Vse čaka, da se vrne Briand iz Pariza. • • • Ženeva, 11. marca (Izv.) Sprejemni odbor je iirel »'anes 15 minut trajajočo sejo, v kateri je brez spremembe odobril predlog odbora, da se Ncmčia sprejme v Društvo narodov. Prei's:dnik Austin Chamberlain je imenovan za poročevalca. Žoneva, 11. marca. (Izv.) Poročilo odbora za sprejem Nemčije ugotavlja, da je Nemčija zadostila vsem pogojem za sprejem v Društvo narodov Poročilo vojaške komisije od 9. marca ugotavlja, da je vojaška sila Nemčije organizirana popolnoma v smislu pogodbe v*Versaillesu. Ženeva, 11. marca. (Izv.) Minister Briand se je po svojem povratku v Ženevo danes do-poldne razgovarjal z Boncourt-jeni in Lou-cherjeni, ki sta mu podala poročilo o dogodkih. Zatem je sprejel poljskega min. Skrzyn-skega nakar je obiskal Cbamberlaina. Ženeva, 11. marca. (Izv.) Iz razgovorov med diplomati je razvidno, da se. je položaj po nekaterih važnejših neofirielnih predkon-ferencah znatno zboljšal. Dokler se nc doseže sporazuma, skupščina ne bo načela vprašanja razš ritve sveta Društva narodov temveč bo razpravljala preje o sanaciji Avstrije in Ogrske in o mosulskem vprašanju. Ženva. 11. marca. (Izv.) V današnji javni seji sveta Društva narodov so delegati vzeli na znnn e poročilo o finančnem položaju v Avstriji in Ogrski. Nadalje je svet ugotovil, da ustreza pogodba med Anglijo in Irakom glede Mosula vsem pogojem, vsled česar dobi Anglija zopet za 25 let prolektorat nad tem ozemljem Slovenija plačuje za javne naprave 50 milijonov dinarjev, dobi dva. SLOVENIJA PLAČUJE ZA JAVNE NAPRA-VE 50 MILIJONOV DIN, DOBI DVA. GOVOP POSLANCA SEltNECA. - DRŽAVA NI V SLOVENIJI ZGRADILA ŠE NOBENE CESTE. - VLADA POBIRA DOKLADE, CESTNIM ODBOROM JIH PA NE IZPLAČUJE. -MINISTER PREDLAGA KULUK, ČEPRAV SE JE SLOVENIJA ŽE DVAKRAT OD-KUPILA. - ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA NAŠIH CESTARJEV. Poslanec Sernec je brez olepševalnih fraz 9 številkami in z izbornim poznavanjem predmeta naslikal resnično stanje. Ugotovil je, da gre v proračunu ministrstva za javna dela za čisto materielne in gospodarske potrebe, ozir. zahteve ljudstva. Slovenci delovanja tega ministrstva pravzaprav ne vidimo in ne čutimo. Naši kraji niso samo relativno, ampak tudi absolutno zapostavljeni za srbskimi pokrajinami. Glede javnih zgradb od prevrata sem do danes nismo niti za korak napredovali. Celo to, kar smo si sami s trudom in z znojem tekom desetletnega našega avtonomnega deželnega zastopstva na Kranjskem zgradili, po krivdi vlade sedaj propada. To zanemarja-, nje naših krajev občutimo tem lilije, ker živimo v dobi, ki je sledila dobi proevita javnih del. G. poslanec našleva ceste, mostove, vodovode, kapnice, regulacije in električne naprave, ki jih je zgradil kranjski deželni odbor v hudem boju z vsemogočno dunajsko vlado. Nato navaja malenkostne vsote, ki jih je dobila doslej Slovenija od ujedinjenja sem za javne zgradbe. Ti zneski so tako malenkostni, da ni vredno, da bi o njih govorili. Nove ceste nismo dobili pravzaprav nobene, kajti cesto, ki so jo zgradili zadnja leta v vrhniškem sodnem okraju, so pričeli graditi že pred vojno. Isto je treba reči glede visokih stavb. Dob li nismo nobene razen pai carinarnic. Skrajni čas je že, da dobi naša univerza svojamu vzvišenemu namenu primerne prostore. Ne gradi se niti ena nova stavba, niti ena nova bolnica, niti ena hiralnica, niti ena nova kaznilnica, niti ona nova pošta, sploh jo vso ostalo pri starem. Poslanec ugotavlja dejstvo, da odpade v tem proračunu od rednih in izrednih kreditov za nadaljevanje započetih del za nove javne zgradbe, za gradnjo mostov itd. od 207,474.334 Din na Slovenijo le 2.000.000 Din ali manj kot 1 odstotek. Skoro vse nove investicije so namenjene drugim pokrajinam. To je škandal in krivica, ki vpije do neba. Ni človeka, ki bi proti takemu pristranskemu postopanju odločno protestiral. Javne zgradbe pri nas propadajo. O tej stvari se je že vršila debata cb "priliki interpelacije poslanca Vesenjaka in tovarišev o davčni preobremenitvi Slovenije, k^^r se je z nepobitnmi dokazi dokazalo, da je'Slovenija relativno najbolj obremenjena. Kljub temu se za Slovenijo ne da nobenih investicij. V Sloveniji je prav malo državnih cest. Ceste so v slabem stanju, kakor tudi mostovi. Na bivšem Kranjskem so deželne ceste, na bivšem Štajerskem okrajne, na Koroškem okrajne, v Prekmurju komitatske. Na Kranjskem so cestno službo nadzorovali okrajni cestni' odbori, ki so imeli pravico na cestne doklade. Te doklade so procentuelno različne. Na Kranjsekm so znašale do 400 odstot., s čemer se je krilo približno eno tretjino vseh stroškov. To nadzorstvo izvrš: jejo še danes gradbena ravnateljstva v Ljubljani. Vendar je to absolutno onemogočeno, ker ti cestni odbori od 1. 1922. ne dobivajo nobenih doklad več, dasiravno minister sedaj te doklade pobira in kasira. Ne samo, da država doklade pobira, še zvišala j;h je z drugimi dokladami. Svojih zakonitih obveznosti napram odborom pa ne izpolnjuje. Vsi okrajni odbori so se v dobri veri, da bo država izpolnila svoje obveznosti, zadolžili. Sedaj morajo plačevati od dolgov ogromne obresti. Država pa se za to ne zmeni. Ravnotako je na Štrjerskem, kjei poslujejo okrajni zastopi. Kakor kranjski cestni odbori, tako tudi ti že od 1. 1922. ne dobijo prav nobenih prispevkov. Poslancc navaja nekaj statističnih podatkov. Kranjska je razdeljena na 27 cestnih okrajev, ki oskrbujejo ceste v dolžini 26^2 kilometrov, Štajerska je razdeljena v 20 okr. zastopov, ki oskrbujejo ceste v skupni dolžini 1805 km. Skupna dolžina cest v Sloveniji znaša okrog 4500 km. Vse te ceste bi morala vzdrževati država, pa ne da prav nobenih prispevkov. Poslanci so radi tega ponovno interpelirali, do danes pa še niso pre- jeli odgovora. Poslanci so navedli v interpelaciji natančne številke, koliko znašajo dolgovi. Za Štajersko in Kranjsko znašajo te številke za vsa tri leta 1922-23, 1923-1924, 1924-1925 skupno 8, 531.598 Din. K temu pridejo še zakoniti državni prispevki za vzdrževanje doveznih cest k železniškim postajam, ki znašajo skupno od 1. 1922. 606.000 dinarjev. Za 1925-26 se obračuni cestnih odborov, oziroma okrajnih zastopov, še niso pregledali in odobrili. Na Krarj.kem dolguje država okrajnim odborom čez 6 milijonov, na Štajerskem čez 5 milijonov dinarjev, torej znaša državni dolg za to leto nad 11 milijonov. Skupen dolg države za naše ceste znaša okrog 20 miPjonov dinarjev. Tej vsoti 20 milijonov dinarjev, ki jo dolguje Sloven'ji stojijo nasproti deželne dcklade, katere država pobira. V letih 1922., 1923. in 1924. je država pobrala na teh dokladah 25,531.049 Din. Te številke je izkazala naša finančna delegacija. Vendar pa te številke ne bodo natančne. K temu je treba prišteti različne doklade k deželnim dokladam. Pos^nec navaja, kakšne doklade plačujemo v Sloveniji. Za I. in II. razred znašajo te doklade 396%, pri pridob-nini znašajo 162%, pri rentnini 306%, k temu pride še zemljiški davek. Skupno znašajo vse doklade 957%. Zato je unravičena trditev, da Slovenja na deželnih dokladah ne plača snreo 25 milijonov, temveč 50 milijonov dinarjev ali še več. Poleg vsega tega pa so šc okrajne in občinske doklade. Te razmere so neznosne in krivične ter protizakonite. Poleg tega pobira država od vsakega davkoplačevalca 12% zamudnih obresti od okrajnih, deželnih in občinskih do-kled Avtonomni cestni odbori niso od zamudnih obresti na davke videli niti pare. Odločno žigosa ukrep finančne delegacije, da se plačajo samoupravne doklade šele takrat, ko se je v okraju ves državni davek plačal. Na Štajerskem so okr. zastopom odtegnili 9% ostalega davka. Ministrstvo hoče to popolnoma izbrisati. Vsega skuorj je odredilo 5 milijenov za celo državo pod firmo pomoči za graditve in vzdrževanje meddržavnih cest in mostov. Od tega bo odpadlo na Slovenijo 1 milijen, kar ni v nobenem razmerju z državnim dolgom. Naše ceste propadajo. O tem se je minister lahko prepričal in zato je izrazil željo, da bi se temu odpomoglo s kulukom. Take rešitve Slovenci ne sprejmemo. Svoj ltuluk smo že opravili. Zahtevamo samo, da se da denar nazaj. Za obrambo bodo Slovcnci uoo-rabili vsa znkonita sredstva. Cestni odbori so na tem, da tožijo državo radi izplačila dc?ž-nih prispevkov. Pcs'anec v poslednjem tre-nolku apelira, da se vse te krivice popravijo in da se dolžne vsote dajo v proračun. Nato govori poslanec o bedi ce tarjev, tako deželnih, kakor okrajnih. Deželni cestarji prejemajo mesečno plače 75 Din, dnevne dolrlEde 7 Din in 2 Din doklade za družinske člane. Vsega skupaj največ do 500 dinarjev, S tem živ krst ne more živeti. Pokojnine nimajo, pač pa imajo zakonite miloščine, ki jih pa r.e dobe. Tudi mfoščine so naravnost škandalozno urejene. Po 32 letih službe dobe na mesec 6 in pol dinarja. Poslanec zahteva, da se to vprašanje uredi človeški družbi dostojno. Glede kaldrmine zehteva, da imajo pravice do kaldrmine ne le občine, kjer je carinarnica, temveč cestni odbori, oziroma okr. zastopi in ne le za tlakovanje cest, ampak tudi za graditev novih cest. Poslanec govori o organizaciji cestne službe. Zahteva, da se izvršijo nove volitve v cestne odbore na Kranjskem in v okrajne zastope na Štajerskem. Po odločni kritiki posameznih postavk proračuna in strankarstva, govornik ponovno naglasa nezakonitosti, ki jih vlada v tem re-sorju izvršuje ter izjavlja, da bodo on in njegovi tovariši glasovali proti proračunu in zahteva, da se temu neredu napravi cimpreje konec. mnenja. Ko je bil v Ljubljani, je hotel pridobiti slovence za se s tem, da je rohnel proti Italiji. Upamo, da bo proti takim Radičevim navadam in proti takim njegovim izjavam o našim des-in eressea entu na usodi naših bratov v Italiji nastop la vsa slovenska hrvatska in srbska javnost. Kajti naši 1'udje v Italiji nikakor ne smejo pos ati žrtve fašistovske imperialistične in šovinistične politike. ZBOROVANJE DAVIDOVIČEVE STRANKE V ZAGREBU. Zagreb 11. marca. (Izv.) V necVjo se bo vršila v Zagrebu konferenca Davidovičeve demokratske stranke. Konferenco bodo pose-tili tudi člani glavnega odbora iz Belgrada dr. Voja Marinkovič in Grga Angjelinovič. Dr. Marinkovič bo imel na konfprenci velik političen govor, katerega javnost pričakuje z velikim zanimanjem.. Pričakujejo, da bo nadaljeval v govoru svoje izjave, katere je podal v skupščini ob priliki proračunske debate. Ako bo ta konferenca dobro uspela, bo priredila stranka v maju veliko strankino zborovanj. Th 'OSI I Radie za votoo zvezo i l!&!5Ho. »VSE NAS DRUŽI, NIČ NAS NE RAZDVAJA.« OBSODBE VREDNA IZJAVA STJEPANA RADIČA. Belgrad, 11. marca (Izv.) Današnji bel-grajs' i listi objavljajo razgovor, ki ga je imel minister Stjepan Rrdič z dopisnikom milanskega .Sec la«. Ta razgovor objavljajo listi pod vel kimi na lovi, da se Radič izjavlja za bojno ivezo z I tal'jo. Radič je rekel, da je prepričan, da pride lahko do popolnega sporazuma med nami in Italijo. V tem pogledu je istih misli, kakor dr. Ninčič. Iredente ne sme biti nobene več. Pod takimi pogoji bo sodelovanje Italije in naše driave dobro. Na dopisnikovo vprašanje, , • li , — , - ? |.n-„nHn','j jn D O rl I ndi»nrft. ili 1 U' kiju I1U IV U IVI KUUVC11V-1J1, JV U«pJ ' " voril, da je on za to da pride do vojno zvezo, ki naj bi bila spočetka omejena na 5 let, a bi Be noiiieie lahko Dodališala. Na vDrašanie. ali je dr. Nin"ič v Rimu storil kake korake v tem pravru je ltadič rjav.l: »Lahko rečem, da je to stori. O tem sem siguren; kakor sem tudi siguren, ako tolmačim mnenje celokupne vlade, če naše razmerje do Italije takole označim: Vse nas zedinja, nič nas ne razdvaja.« Ta izjava Stjepana Radiča ie povzročila precej komentarjev. Ne glede na dejstvo, da je Stjep n Radič zopet spravil v dnevno politiko osebo vladarjevo polit;ki obsojajo nastop Stjepana Radiča tudi radi tega, ker se zavzema ?n vojno zvezo z Italijo in prepušča kar tako fašist vs' emu narilnemu režimu Slovence in Hrvate, li žive v Italiji. Radič je zop°t poVa-nl, kako izpreminja dan na dan svoja polilična V času ko si naša diplomacija nemalo don išl a radi svojega domačega občevanja z Kimom in ko je menda zlasti med Srbi dosti ljud', ki si na to istotako nekaj dom šljajo, doživljamo, da progl-ša eden izmed vodilnih mož sedanje Ital je politični program, glasom katere a je naravna meja Italije — na Dinarskih alpa\ Ta mož. je Ezio Garibaldi. a govoril je na p ! raj ns em kongresu vojni hinvalidov v Urbinu v gledal šču San-io, ob navzočnosti vseh cblaati fašistovs':ih korporacij in naj-odli Te Tega obč nstva. Govor objavlja — poleg drugih listov — po stenografičnem zapisniku rimsU politični tednik »Camiea Rossa«, ki ga urejuje isti Ezio Garibaldi. Tol ko v pojasnilo, vse drugo ram pove govor sam, ki ga podajamo v glavnih p te ah. Uvodoma je Garibaldi navajal Mazzinijeve l es^d": »Kjerkoli ječe in drhte naši bratje, tam je polje naših bitk.« Potem je nadaljeval: Miš im predvsem na Jadran, na vzhodno italijansko je rro. O tem hočem govoriti jasno, brez vsake sentimentalnosti, popolnoma reali-steno. Vem da ne smemo kaliti dela našega Duceja, ki ograjuje Italijo s solidnejšo mrežo mednarodnih zvez. kakršnih moderna Italija nil dar n; imela. Toda smemo in moramo začrtati prob'eme našega ozemlja v Evropi in svetu da vzdržujemo živo narodno vest v tem pogl?t'u in zbira no sile za pravi trenotek. Tu je predvsem jadranski problem ali natrn ne še Dalmacija in Črnagora. Italijani no emo biti blodeči vitezi neodvisnosti malega črnog rsl:ega naroda, če ne pod pogojeni, da opazimo v tem kak italijanski interes. In ta irteres je svoboda Jadranskega morja, na katerem ne moremo dopustiti silnih pomorskih ba; v posesti mogočnih narodov, ne razvoja trrovskih n ribiških mornaric, ki bi zadušile trgov no narodne obale. Tega ne smemo pozabiti, najsi se nam trenetno morda zdi važna zveza z južni ui Slovani proti germanstvu. Če br nimo Trst pred germanskimi sanjami, ne smemo njegove varnosti zmešetariti s Slovani, tlačitelji šibkih in posedovalci kosov ital jan skih dežel. N š p-.litični realizem nam veleva, da cenimo to zve o (z južnimi Slovani), kajti vsak ralun ima svojo posebno stran. Dobro vemo, da je bavarsko sklicevanje na Brenner samo pre ve a. Pravi objekt je Trst, trgovinski tekmec Hamburga; Trst, ključ do gespodstva na Jadranskem morju, na katerega že vekove zro Nemci kot na dediča Benetk. Že habsburška mona bi a je hotela izpremeniti Trst v slovansko mesto, te bi ga že ne mogla narediti nemškega. Kdo bi torej mogel mirno gledati itali-jansko-sl >v nsko zvezo, če bi se morali Italijani zaradi nje odreči obrambi Črnegcre? Toda te odpovedi ne bo nikdar! To je izven vsal e d'klo matične možnosti. Govornik je nato na svoj način podal pregled dogodkov, ki so Črncgiro izročili ped »srbsko« oblast, potem je nadrljevsl: Črnagora, Dalmacija, Albanija itd. so za Italijo problemi prve vrste in če se z njim; pečamo, storimo to zato, da branimo razloge naše vojne, to je našega narodnega obstoja. Italijani moramo srna rati Jugoslavijo kot dedinjo Avstro-grske in izvajati iz, tega vse posledice. Tudi z Avstroogrsko smo bil sklenili zvezo — kljub senci Oberdankovih vislic; če bi hoteli Iii ironični bi rekli, da se more zgodovina ponoviti, tembolj ker je pokolj Tomaža Gulkja okrvavil italijansko izpraznitev Dalmacije. D' Annunzio, ki je rešil Reko in julijsko mejo, ki je živel za nas 50 let zgo-do ine v petih dneh, ki nas je naučil geografijo n°šega imperija — D' Annun 'io nam je živa obljul a da Kvarner ne bo dolgo obl.val zad-nj h meja I al'je! Ugotavljamo, da je načrt Giuseppa Gari-baldija da se začne rušiti Avstrija z izkrcanjem v Dalmaciji zgodovinska aktualnost. Avstrijski duh na Jadranu živi danes bolj nego kdaj prej in zato n ša vojna dejansko še ni končana. G; vornik nato opozarja na Napoleonovo polililo glede Jidrana, ki ga je hotel zagotoviti Italiji n s tem postaviti kot obrambno trdnjavo zapadne Ev ope proti vzhodu. Kratkov dna rgoisličn" Clemen:enujeva politika pa je Dal-m.ac jo vrrila Jugoslaviji. Če je r'.ancs Itrl ja po zaslugi Mus? Tnijevj ne~muiua trdnjava, kalere jarek Ivori Jadran- sko morje, je s tem varna celokupna zapadna Evropa; toda resnica je, da je Evropa, žrtvujoč pravice Italije, sebi ustvarila nevarnost, da vtone v našem vzhodnem morju! Trdnjava in jarek se pa morata izpopolniti z naddjnimi, naprej potisnjenimi utrdbami: celo upna z-padna civilizacija mora poriniti Italijo kot svojo stražo na Dinarske alpe. Kajti naj so sanje o splošnem miru še tako lepe in dobra volja še tako velika: spopad med Vzhodom in Zapadom je fatalno ne.zbežen. In epicenter tega spopada bo v sredozemskem področju, kjer in a v prvi vrsti Italija svoje stre* tfgične postojanke. A mostovi se branijo na koli or mogoče naprej potisnjenih postojanka'!. Naš most, ki zagotavlja Evropi promet preko Sredozemskega morja s celim svetom, ima svojo glavo na Dinarskih clpah in svoj prd ožn.k v Dalmaciji. Italijanska nadvlada na Jadr nu ni samo ital janski, marveč mednarodni problem: obramba pred mogočim silnim ger.ransko-rusko-i.slamskim gibanjem. Prd formulo italijanske nadvlade razumemo: vnitev neodvisnosti Črnigori; osvoboditev Albanije vsega tujega pohlepa, posebno pa h levskega in jugoslovanskega in utrditev iz-ki učno italijanskega vpliva; zaključitev vojne, doKjene v Vittorio Veneto, ki se ne da za ve no odložiti, to je osvojitev črte Dinarskih a'p ki so naravna me,a zapadne civilizacije prot Balkrnu. Ob zaključku je rekel E. Garibaldi: To je * glavnih črtah a'solutno realistična politika, to so temeljni interesi našega bodočega življenja. Na Dantejevem grobu gori votivna luč Dalma-ci e. Za nas, ki sovraž mo politične burke in retorične fra^e, pomenja ta večna luč, da Italijani v Dalmaciji bde in čakajo. Italija bo na simb lično znamene odgovorila: »Tukaj!« Ko je Gr.ribrldi končal, je zaorilo po gle-dal šču si'no odobravanje; vse oficlelne osebnost so hitele h govorniku in mu čestitale tovariši invalidi pa so ga objemali. Ne da se nvsliti, da bi bil Ezio Garibaldi ob tej slovesni priliki govoril 1-ar tako na svojo pest, tudi ni dvon a, da se je njegov govor objavil po steno-. gra-ru z. vednostjo meredajnih čiinetljev. Zakaj ta skok od medene prijaznosti in navdušene int mnosti z Jugoslavijo do proglasitve neizprosnega boja na življenje in smrt, do postavitve meje na Dinarske alpe? Ali so se italijanskemu »sacro egoismo« v tem kratkem času odprle druge zveze, ki so bolj »appre^zabile« nego zve a z Jugoslavijo? Ali je hotel s tem Mu-solini potolažiti svoje fašiste n druge naci-cnal ste? Bodi že kakorkoli, toliko smemo biti prepričani, da je šel Garibaldiju ta govor od srca in da se strinja ž njim domalega vsa Italija. Pol tična zve a s takim sosedoi^i je ne varna ali vsaj nemoralna in nesmiselna. Ez Bolgarije. fšb Na zadnjem kongresu socialdemokratske stranke je prišlo do velikih prepirov med vodilnimi osebnostmi. Po daljši burni debati je bil sprejet predlog predsedstva, da se izključita iz stranke oba brata bivšega ministrskega predsednika Cankova, ker sta v posebni brošuri ostro napadala strankino predsedstvo, češ, da ne izvršuje niti strankinega programa niti želja članstva. Kongres je izključil tudi bivšega ministra Kasasofa in izrekel osmim državnim poslancem grajo radi nediscipliniranosti, ker so v svojem glasilu grajali samovoljo strankinega vodstva. Ti sklepi so posledica dolgotrajnih sporov med desnim in levim krilom v stranki. Poslanci, ki so dobili ukor, bodo najbrže tudi izstopili iz stranke in skupno z izključenimi osnovali novo frakcijo. Radikalna stranka je odpovedala Ljapče-vi vladi svojo podporo vsled nasilij, ki jih je vlada vprizarjala pri zadnjih občinskih volitvah. Radikali so se pogajali z Malinovimi demokrati za sodelovanje. Demokrati pa so zahtevali fuz'jo obeh strank, ki so jo radikali odbili. Radikali so izdali proglas, v katerem po;s'vajo vse demokratične stranke, naj se združijo v opozicijo proti vladi. h Romunije. Vlada je sklenila, da bo 7. aprila razpustila skupščino in razpisala nove volitve. Ker se pa 27. marca prično velikonočne počitnice, mora vlada že do tega dne spraviti pod streho novi volivni zakon. Načrt zakona je vlada že predložila zakonodajnemu odboru parlamenta. Odbor je načrt odobril. Opozicija se seje sploh ni udeležila. Narodna in agrarna stranka sta se zedinili za skupno borbo proti vladnemu načrtu, ki daje večinski stranki velike prednosti. Stranka generala Avarescu se še ni odločila ker čaka na razčiščenje političnega položaja in še vedno upa, da ne bo Bra-tianu vodil volitev. Položaj pa je še popolnoma nejasen. Dasi je komaj še tri tedne do volitev, še nihče ne ve kedo jih bo vodil. Stranke se pripravljajo samo v okviru svojih organizacij, v javnosti je še popolen mir. TRGOVSKI ODNOŠA.TI MED ANGLIJO IN RUSIJO. London, 11. marca (Izv.) Spodnja zbornieti je sklepala včeraj o olajšanju trgovskih zvez mod An/ li jo in ltusijo. Zbornica je amrnde-n c e, ki jih je piedlagala delavp1'" «irnnlL'Humanitec, brošuro »Ijcnin« in knjigi »Leykams Haus-und Familien Kalender 1926« in »Siidsteier-mark«, ki je izšla pri Moserju v Gradcu. — Zopet smeta prihajati v Jugoslavijo budimpe-štanska lista »Egyenleseg« in »Sporthirlap«. k Zasačili so talu in roparja Jeketa, ki je pred letom dni pobegnil iz ječe in »deloval« s svojimi zavezniki v precej obširnem delokrogu, v pondeljek 8. marca v Senovem nad Rajhenburgoin s par tovariši in ga odpe- ! ljali v novomeške zapore Zadnji čafe je postajal že strah Dolenjske. k Podjetno sleparko in nevarno tajno prostitutko so prijeli v holelu »Union« v Šoštanju, kjer je stanovala pod imenom Hilda Janež.č, v resnici pa se piše Terezija Trav-ner, doma v Gaberjah pri Šoštanju. Dekle je staro komaj 20 let, pa ima že veliko grehov na vesti. Uvedli so obsežno preiskavo. k Med vožnjo jc skočil z vlaka med Borovnico in Prese:jem slušatelj nemške tehnične visoke šole v Pragi, Hartvig Schusler. Prijeli so ga na meji pri Logatcu in ga hoteli privesti na ljubljansko policijo. Rib na trV okolici Smlednika je bilo to!« — Brodar: »To ni res! Za nobeno gostilno še nisem interveniral in tudi ne ; bom!«) Imamo izkušnje, da je bilo za zdravstvo vse dobro in vzorno urejeno. Sedaj pa, ko nas centralizem po mačehovsko tlači, pp vse to propada. Zato prihajamo ob priliki te razprave v resoru, ko gre za to, da se ohrani ljudsko zdravje in da se ohranijo najbednejši, z zahtevo, da se država preuredi v najširše samouprave in da se nam da zakonodajna avtonomija. (Pritrjevanje.) Če bomo imeli avtonomijo, bo tako, kot je bilo prej in bomo svoje zdravstvene uslanove vzdrževali v najlepšem redu. Koncem govora je poslanec izjavil: »Ker sedanji proračun, ki ga je predložila vlada, ne odgovarja našim zahtevam po dobro urejenih bolnicah in zdravstvenih zavodih, zato izjavljam v svojem in v imenu Jugoslovanskega kluba, da bomo glasovali proti predloženemu proračunu ministrstva za narodno zdravje.« Govor poslanca Strcina je po svoji stvarnosti zbudil spb šno zanimanje in tudi žel veliko odobravnje. NOVA VELEBANKA V NEWYORKU. Nowyork, 10. marca (I-v.) V Newyorku b do u--t novili privatno mednarodno ban'--o s kapi a'om 50 mil jonov dolarjev, ki bo dajala vcl; a inozemska posojila. Firma Lissmann & con p je prev. ela jamstvo. OTOK IZGINIL. Kapslndt, 10. marca (Izv.) Nemška ladja »M te r«, ki ;e je vrn la iz južnega atlantskega ocean por ča da je otok Thompon, ki leži £0 milj '"nndno od otočia Bouvet. Dooolnoma izainil. Socialna vprašanja Mrtvi suinji. V Ameriki so delavci na splošno bolje plačani kakor drugod. Angleški delavec zasluži eno Irelj no tega kar ameriški; nemški eno četrtino, indijski ali kitajski eno desetino. In vendar je ameriška industrija večinoma lahko konkurira z industrijo drugih držav. Z->l;aj? Ker so Amerikanci bolj praktični: ker ne obrnejo orodja ali materiala dvakrat v roki če je enkrat radosti; ker so dobro izvedli delitev dela m delovno silo že kar rafinirano izrabili (taylori'em!). In ker delajo ameriški stroji — mrtvi su. nji — mnogo hitreje in precizneje kakor drugje V začetku 19. stoletja je tkalec lahko pet-dese krat na minulo vrgel votek. Danes je v posebno ugodnih slučajih mogoče, da en sam tkalec streže šestdeset statvam (izven Amerike velja, da je že 8—10 stntev za enega delavca preveč); vsake statve vržejo votek % ininu:i devetlisočšeststokrat. Še večja razlika med nekdaj in sedaj je v predilnicah. En sam delavec danes lahko naprede ravno toliko preje (in vrhu tega še boljše) kakor pred 150 leti 45.000 pred e! — In prevoz! Kitajski kuliji nosijo za smešno nizko ceno. Toda vzemimo en slučaj- Kuli nalrži na voziček 135 kg in pelje to breme 800 milj (1280 km) daleč; tam ga odloži in pripelje enako težko breme nazaj. Za to pot potrebuje dva mesca časa. Vozil je torez dva meseca 135 kg vsak dan skoro 43 km (računamo 60 delavnikov) ;za to ne računa niti 700 Din. Vsekakor boren zaslužek. In vendar je v Evropi ali v Ameriki prevoz takega bremena često cenejši in poleg tega je opravljen v nekaj dneh. Ce se izračuna, koliko lahko naredi en delavec na roko in koliko dela opravijo stroji, vidimo, da opravljajo vsi stroji v Sev. Ameriki delo, ki bi ga sicer zmoglo le tri milijarde delavcev! Od 1. 1900. se je dvignila produkcija surovega ž°leza v Ameriki v primeri z delavci trikratno; 1. 1900. je prcduciral en delavec 267.000 kg železa na leto, sedaj pa 702.000 kg, torej okrog 2.000 kg na dan. — Ce je prej en steklar lahko izdelal na uro 500 cm2 stekla za okna, lahko danes napravi v ugodnem slučaju več kot 27.000 cm3 na uro. Če pogledamo produkcijo bencina, pride danes na enega uslužbenca 75.000 galon (281.250 1) na leto, 1. 1900 pa 23.000 galen. — V Fil-delfiji so konstatiralb da danes opravi s pomočjo različnih strojev 12 mož isto delo v luki, za katero jih je bilo prej treba 110. No. da so stroji človeku delo zelo olajšali, produkcijo pospešili in produkcijske stroške znižali, v tem smo si menda vsi edini. Gre za to. ali ni j koristijo s tem samo podjetnikom tet- širijo brezposelnost in bedo, ali pa naj pridejo vsemu človeštvu v prid. Socla^o udejstvovanje v Češkoslovaški. Praški mestni zastop je sklenil, da bo pričel že v aprilu t. 1. z zidanjem osrednjega socialnega zavoda. Zavod ne bo obstojal iz ene stavbe, ampak bo razdeljena cela ustanova na več ločenih oddelkov. Tako bodo posebni paviljoni za stare, onemogle in nadložne, posebne naprave za mladinsko skrbstvo. Zase bodo gospodarska poslopja (kuhinje, pralnice, centralna kurilnica), in poslopje za upravo. Za stare, onemogle zakonce bo poseben paviljon s 10 sobami, posebna soba za vsak zakonski par, 5 nadaljnih paviljonov za stare samce z 200 posteljami, 4 paviljoni za onemogle in nadložne z 200 posteljami. Mladinsko skrbstvo bo razpolagalo s 150 posteljami za neozdravljive otroke. Obstojal bo tudi oddelek za šolanje epileptičnili otrok. Istotako bo na razpolago okrevališče za 100 otrok od dojenčkov do 6 letnih. Končno bo ustanovljena še oskrbovalnica za 200 šoloobveznih otrok. Vse to bo moderno urejeno, s potrebnimi zdravniki, strežnicami in dojiljami. Na razpolago bodo tudi solnčne in druge navadne kopeli. Referent v mestnem zastopu je poudaril, da bodo z osrednjim socialnim zavodom pač zmanjšani stroški za stare, onemogle in nadložne, dočim bodo pa nasprotno ti zapuščeni, pomilovanja vredni meščani deležni večjih ugodnosti, kakor so bili doslej. Tudi v Ljubljani bi bil potreben tak osre-den socialen zavod. Delavske počitnice v Švici. V Švici pridobiva ideja plačanih delavskih počitnic vedno več tal. Najprej so prišli do plačanih počitnic duševni delavci, predvsem državni uradniki. Danes pa imajo že skoraj vse stroke pravico de plačanih počitnic. Doba počitnic se giblje od 3 do 21 dni. Zanimivo je, da niso pridobljene počitnice potom državnih zakonov, ampak potom skupnih pogodb. Dokaz, da je zavednost in moč delavcev velika; na drugi strani pa dokazuje precejšnjo uvidevnost in kulturno plemenitost podjetnikov samih. Jugoslovanskim pridobitnim krogom bi priporočali, da bi šli v šolo k švicarskim tovarišem. Podjetniki saini priznavajo, da jim ne škodujejo plačane delavske počitnice, nasprotno, da jim koristijo Jasno je, da je tudi delavec potreben oddiha, predvsem z ozirom na svoje zdravje, katero je njegov največji in večji del tudi edini zaklad, ki ga mora čuvati iu negovati, kajti on pomeni njegov obstoj. S tega stališča je tudi podjetnik moralno obvezan, da nudi priliko, da obvaruje in okrepi njegov delavec svoje zdravje. Na drugi strani je pa tudi pametno, ker more le od zdravih delavcev pričakovati in zahtevati čim večji uspeh pri delu. Če so dosegli tovariši v Švici v boju za dosego plačanih počitnic lepe uspehe ni izključeno, da ne bi prišli tudi slovenski in jugoslovanski trpini do te pridobitve. Pogoj pa je, da se zbude iz svoje zaspanosti in otopelosti, da se strnejo v enotno fronto in da je ne puste razbili. Kajti pri nas bo mogoče pridobiti razne dobrine le v trdem, stanovitnem in dolgotrajnem boju. Vsaka demagogija le škoduje in bo vedno škodovala delavcu v njegovem eksistenčnem boju. Pravico do plačanih dopustov imajo v Švici razen omenjenih strok še, sledeče stroke: Večina tekstilnih industrij in sicer od 3 do 12 dni. Doba dopusta se odločuje po razmerju službenih let. Pri tem se pa šteje tudi službena doba pri sorodnem podjetju, če je moral zapustiti delavec prejšnjega gospodarja vsled pomanjkanja dela. Dalje imajo pravico do piačanega dopusta papirni in grafični pomožni delavci. Prvi imajo 3 do 12 dnevni dopust, zadnji so pa izenačeni s tipograli. Dopust je določen v zadružnih tiskarnah od 6 do 21 dni, v privatnih tiskarnah pa od 3 do 12 dni. Skupne pogodile so zasigurale plačane počitnice tudi zvezi trgovskih, transportnih in živilskih delavcev. Istotako se vršijo tudi v mlinski obrti tozadevna pogajanja. V kovinski in urarski industriji so vpeljani plačani dopusti le delno, za delovodje in druge kvalificirane delavce. Najslabše je v tem oziru v lesni industriji, katera sploh ne pozna plačanih dopustov. Gotovo pa je, da je v Švici vprašanje plačanega dopusta na zmagovitem pohodu in da je samo še vprašanje časa, če bo vpeljan za vso cfržavo in za vse stroke. Po širnem. KAJ VSE SE NATOVORI NA PARNIK. Neki George Wright, ki je že nad pol stoletja uslužben v londonskem pristanišču, pripoveduje svoje spomine iz te dolge dobe. Kače prepeljavajo navadno v zabojih, v katere napravijo majhne luknjice za zrak, sko 'i kr.tere jim ni mogoče ubežati. Leva zaprejo seveda v klelko. Nenavaden prizor pa je, kadar dvigajo slona iz notranjščine ladje. Opašejo ga z modnimi širokimi pasovi, na hrbtu narede močno jekleno zanjko in ga z žerjavom preneso na suho. Veliko preglavice je nekoč prizadja) krokodil. predno so ga imeli tam, kjer so ga hoteli imeti. Juta je gorljiva kot olje. Nekoč se je vnela m dve minuti potem, ko so ogenj opazili, je bilo že vse v plamenu. Gorela je hitro kakor smodnik le da ni pokalo. Nekoč je prispel parnik iz Singapura, kateri je bil rapolnjen z neko zmesjo za strojarne. Vn čina je vso stvar stopila, tako da je bilo tiel a dinamita in lopate, preden je bil la ne ravno čeden tovor iztovorjen. Preddelavec se je jezil nad počasnostjo nekega delavca, češ da ne zna dosti hitro za-talen ti kavlja od žerjava v balo jute in mu je h del pokazati, kako se to hitreje naredi. Imel je pa "smolo. Juta se mu je ninierč ovila okoli gumbov, nakar ga je žerjav v vel.ko zabavo tovarišev dvignil visoko v zrak. UMETNA MEGLA. Prvič v zgodovini konjskih dirk so napravili poizkus z umelno meglo pri poskusnih dirliah ua nevvmarketskem dirkališču na Angleškem. To pa zaradi lega, da se prepreči po »zijalilK ra nešena kvalifikacija tega ali onega konja kar je na Angleškem, kjer je dirkanje tako udomačeno, velikega pomena in pride po. sebno pri slavah v poštev. Med vojno se je z umetno meglo marsikaj nnsprotniku prikrilo, posebno ob prevažanju čet čez kanal La Manche, na kar 30 nemški letaki posebno pazili in marsikatero torpe-diranje je bilo v megli onemogočeno. Tudi letala samo so spuščala umetno meglo, da so se skrila pred pripravljenimi baterijami. Tako je napredovala ta tehnika, da je danes m- goJe tekom pol ure zaviti v meglo prostor ene kvadratne milje, glavno pa je, da to ne s'ane mnogo. Velikanskega pomena pa je ta iznajdba za sadjerejce. V Kaliforniji »o prišli na misel, da bi z umetnim dimom preprečili ozebljenje oranžnega cvetja. Na strani farme, cd koder je vlekel veter, so zažgali nekake kresove in naložili na ogenj snov, ki povzroča topel dim, sedaj so s tem začela tudi vrtnarji, a ne samo v Krliforniji, n"go tudi v Floridi, južni Franciji in celo v Italiji. Toplomer je zve -an ?. zvoncem ki alarmira farmerje in vrtnarje, kadar preli nevarnost nira^a. nakar zažcejo nrinrav- Ijene ponve. Tak umetni dim zviša temperaturo na 6 do 8 stopinj. * v * -flnternacionala trgovcev t antikvitotami. V Newy< rku se je ustanovila zveza trgovcev z antikvitetami ki hoče doseči internacionalno združilev s sor dnimi organizacijami. Namen te snujoče se internacionale je medsebojno varstvo pred ponarejanjem in dragoletništvom. Zveza bo up rahljala posebno varstveno znamko, brez katere bi se antikvitete večje vrednosti sp'oh ne smele prodajati. -{- Fotografiranje brez plošče ali filma. Neki inženir v Južni Afriki (v Johannesburgu) je baje izumil naJin fotografiranja brez plošče ali fil i a Slika se prenese takoj na papir, občutljiv za svetlobo. Sliko nekega prizora na cesti je i na d i tel j v 3 minutah in 15 sekundah posnel, razvil in kop;ral. Izna:dba pomen; pocenitev fotograri-nnja za 75 odstotkov. + Tri in pol milijona porok na leto. »N. Wiener Journal« prinaša zanimivo statistiko sklepanja p rok v Evropi. Marsikomu bo novo, da n t splošno š'evilo porok v primeri s predvojnimi leti raste tako da je naraslo lani v celi Evropi na tri in pol milijona. Od teh odpade I okreg 1.25 milijona ua sovjetsko Rusi;o in Ukrajino. Za Rusijo pride Belgija in na tretjem mestu Ogrska, na petem Nemčija. Procen-tua^o najmanj porok se sklene na švedskem in Norveškem. — Seveda je ta statistika toliko poma -klj va da ne pove koliko zakonov je , bilo isto leto ločen h; kajti gotovo je tudi to i število d n?s večje kot kdaj prej. — Vkljub temu da se ljudje danes bolj ženijo, pa število i porodov pada. Le Rusija in Francija (!) sta v j tem oziru v primeri s predvojnimi leti neko-j liko napredovali. Nemč ja nazaduje in stoji danes v isti vrsti s Francijo in Irsko — Na-a-dovanje rojstev se danes nekako paralizira s tem, da je tudi umrljivost skoro v vseh evropskih državah danes manjša kakor je bila pred vojsko. Vendar se je nad omenjenim mrado-] vrnjeni — ki je spričo naraščanja porok še i bolj značilno — treba resno zamisliti. -f- Poroka v verigah. Zelo čuden sluča j se je pripetil nedavno v mestu Tarentu. Pred obh»stno zastopstvo sta bila v posebnih okol š-činah pripeljana mlada zaročenca. Ženin Angelo C- lile je bil zvezan na rokah in so ga spremljali karabinjerji. Bil je aretiran, ker je odpeljal n ladoletno deklico, sedaj svojo ženo. V zaporu bo ubogi ženin, oziroma mož, še nekaj časa premišljeval svojo avanturo. — Ko je izrekla njegova mlada nevesta >da«, je pričela pred vsemi glasno jokati. Imela pa je tudi vzrok za to. Nekaj orožnikov je bilo poklicanih v ta namen, da so varovali zvezanega meža, ki mu je bila obljubljena smrt od neke drusre deklice, ki jo je zapustil. Poroka se je vršila v senci bajonetov, oborožene sile vojakov in orožnikov. Vojaki so stražili aretiranca, orožniki so ga pa varovali pred napovedano usmrtitvijo. 1 religioznega Parnasa. Sveti Jožef, v sedmih spevih: Silvin Sar-clouko. Sv. Gregorij prinese poljedelčevo pomlad. Prvi pomladni cvet v naši letošnji književnosti je Snrdenkov: Sveti Jožef, lirsko-epska pesnitev. Pa saj to ni književnost, marveč dokaz in dar duševnega življenja. Preprosta notranjost in navna vernost krščanske duše sije iz teh lepo umerjenih spevov. To je prava, čisla ljudska umetnost, sveža in mlada, vedra in vesela kot otrokov smeh, topla, da gre do srca. To je vrelec čiste radosti in vdane žalosti, ki v simbolih in slikah oživlja pred nami življenje svetega Nazarenkina. Zdi se, cla je Sardenko v tej pesnitvi našel samega sebe; da je spet nameril korak v ono domačo idilo, v kaleri ga je svoj čas potrdil Izo Cankar. Ni slučajno, da se proslavlja sv. Jož»J zlasti sedaj, ko se usoda sv. družine ponavlja v Cerkvi in njenih družinah; pa naj se v nji dopo'nju.ie tudj tolažba, ki jo je sv. družina sprejela od zgoraj. Ne moremo si zlepa misliti kaj primernejšega, kar bi z, naših ljudskih odrov blažilneje vplivalo na krščanske duhove kakor živa predstava teh svetopisemskih dogodkov. Zatorej pozdravljamo to iovo delo našega pesnika. Jugoslovanska tiskarna je s svojim mičnim izdelkom zvišala esmtvi ii>eno \rednost. Vidi se. da ima svoj delež pri tem še druga umetniška roka. Posamezne speve označujejo in pojasnjujejo izbrane pomomono -inje'e Naslovna slika je svetniški tip iz vzhoda. To melodramsko idilo priporočamo ne samo vsem. ki nosijo ime sv. Jožefa, marveč tudi vsem našim družbam in društvom, zavodom in šolam, kakor vsem krščan- i skiin družinam. Izvod stane 10 Din; naroča se v Osrednji pisarni Marijinih družb, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Cjutoljanslco gledišče Drama. Začetek ob 8 zvečer. Petek, 12. marca: Zaprto. Sobota, 13. marca: »Henrik IV.«. — Red C. Opera. ZaČPtek ob ool 8 zvečer Petek, 12 marca: »Toscn«. — Red B Gostovanje Roberta Primožiča iz Zagreba. Sobota, 13. marca: »Grofica Marica« Izven. Opera »Tosca«. Danes, petek 12. marca, se vpr!zori za abonente reda B veiepriljubljena Puc-cinijeva opera »Tosca* Naslovno vlogo poje prvič v Ljubljani ga. Žaludova, vlogo Mario Cavaradossi-ja poje prvič g. Knittl in vlogo barona Scarpia poje kot gost Robert Primožič. Vlogo cerkovn ka poje g. Beletto, Angeletlija g. Šubelj, Spoletta g. Mohorič itd. Opero dirigira g ravnatelj M. Polič in jo režira g. 7, 'enko Knit 1. V soboto. 13. t. m. se izvaja v drami »Hen-rik IV.« za aboner'e reda C. v operi pa Kalmn-nova operet« ;Grofica Marica« za izven. Gla&bat Ravnatelj Celjske Glasbene Matice Iran Karel Sanein in profesor klavirja Hiigo Kroemer priredita v pondeljek, 15. marca koncert, na katerem se izvaja poleg Szymanovskega, Debussyja in Uespighija, Nikola Roslavec: »Valse« in »Noe-turno«. To sta dve krajši originalni skladbi, ki na prvi pogled frapirata, sto intonačno (intervalno) skrajno zaviti in sta brezobzirni tako v vi-jolnskem kakor klavirskem partu. Vsaka zase je markantna in kaže odličnega skladatelja po izvirnosti in sijajni komjiozicijski tehniki. Delo je kom-ponirano leta 1923. in se izvaja prvič v Ljubljani. Koncert se vrši v Filharmoniji in je predprodaja vsopnic v Matični knj garni. 15 veliki nočnih pesmi (lliharjevi in drugi napevi) za mešani zbor zbrala in uredila .los. Sicherl in St. Premrl. Part. 30 Din, glasovi po 4 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — V tej zbirki so zastopani sledeči skladatelji s svojimi deli kakor: Cvek (»kitovje groba, velika noč se zasvetli) Rihar (Zveli*i- naš je vstal iz groba, današnji žarki zarje mile, Jezus je vstal od smr.i), Vavkcn (dan pres-Mi, zapoj veselo o kristjan), Premrl (Zveličor gre h eroba, « pzus pre-magavec sroba), Adamič Fr. (skalovje groba). Ger-bič (Zvehčar naš ie vstal iz groba, srce zapoj, Jezus premagavec groba, srce zapoj/. Pogačnik (odprl se grob). Sami naši stari znanci in prijatelji so torej zastopan po svojih izbranih napevih v tej zbirki, katera vsebuje nailenše in mjvpli-častnejše velikonočne pesmi. \'ajboljši tolmači veličastnih velikonočnih praznikov -o ti napevi. N>-ka ere smo poslušali že not otroci. Mlado in staro ,ie bilo ginjeno pri teh napevih in to tudj sedaj, kjerkoli bodo doneli, bodisi na koru v cerkvi aii na prostem pri procesiji. Prvačijo najbolj št. 1, 2, 3. 5, 7, ?e posebno pa nad vse veličastna in mogočna Premrlova št. 9, ki noslušalru kar srce vžge. S tem pa ni rečeno, da so ostale mani vredne. Nikakor ne, posebno .lerbičeve so prav lepe in moramo biti g. Preinnu hvaležni, da jih je sprejel v to zbirko in re"il oozabnosti. Odveč bi bilo to zbirko še posebej oriooročati saj je vsaka pesem sama na sebi najboljša in najzanesljivejša reklama in najlepši kinč velikonočnim praznikom. Cerltveni ve&fmils Verski govori za može in mladeniče bo''o v Alojzijeviški kapeli, PoPanska c 4, od pondeljka, 15. marca, do četrtka, 18. marca, vsak večer ob 8. uri. Želeti je, da bi se jih možje in mladeniči udeleževali v prav obilnem številu in da bi vsi prihajali točno ob 8. uri zvečer. Orel Ljubljansko orlovsko okrožje priredi mladinsko akadenrjo na praznik sv Jožefa 19. marca 1926 ob pol štirih v Ljudskem domu v Ljubljani. Spored: 1. »Pot Orličev«, deklamacija; 2. vaje s palicami (mladci z Jezice); 3. »Jaz pa pojdem na Gorenjsko« (Orličice Trnovo): 4. skok Jez konja; 5. Proste vaje (gojenke iz Trnovega); 6. vrsta mladcev na bradlji; 7. vaje s šerpami (mladenke z Viča); 8. govor mladca; 9. proste vaje (naraščaj od Sv. Jakoba v Ljubljani); 10 »Plavaj, plavaj barčica« (Orličice iz Šmartnega pri Litiji); 11. mladci z žrdjo (iz Trnovega); 12. mladenke z ve'r-n'cami (iz Trnovega); 13. skok skozi obroč: 14. viteške vaje (mladci z Viči); 15. skupina. Sodeluje dijaški orkester. Cene vstopnicam so po 15, 12, 10, 8, 6 in 4 Din.___ TMVB&fvTrtrjii Boh Bistrica, 11. marca ob 7., + 2° C, sneg, za zimski šport neugodno. Kranjska gora, 11. marca ob 7.. —3" C, barometer se dviga, drobno mede, saninec ugoden. Poravna I te naročnino! Krani. Dramatični odsek naznanja sledeče; Kdor namerava v nedeljo 14. marca ob 4. pop, posetiti najprelresljivejšo tragedijo »Pasijon«, naj si preskrbi vstopnico v prelprodaii v ?fliliji«. Že sedaj je namreč razprodana večina sedežev in gotovo je. da pri blagajni pred predstavo cenj. ude-ležnkom ne bo mogoče drugače postreči kot s stojišči. Naj velja lo opozorilo tudi /.a ostale prireditve »Pasijona« v prihodnjih nedeljah. IMaie pravosodje. (Nadaljevanje.) Prebrisano socialno ministrstvo. Opozarjam Vas še na en madež, namreč n« odnos finančnega ministrstva napram ministrstvu za socialno politiko. Brez dvoma je ministrstvo za socialno politiko tekom dolgoletnega balanciranja i invalidi in invalidskim vprašanjem vrglo od sebe par lOOtisoč invalidskih spisov. Samo sodna oblast v Sloveniji je prejela 24.000 invalidskih spisov. Socialno ministrstvo je to stvar napravilo zelo prebrisano. Odstopilo je spise, strokovnega osobja in inventarja pa ne. Vidimo, da v proračunu za vse to ni ustavljena niti ena para. Proračun pravosodnega ministrstvu se radi tega ni nič povišal. Kako bodo gospodje iz vladne večine spravili to stvar v sklad, ne vem. Vem samo, da ni nobenega kiedita, če se zahteva denar vsaj za omare, za shranjevanje invalidskih aktov. Gospod finančni minister je dotjene postavke enostavno črtal. Pretirane tnkse. Poglejmo, gospodje, šc eno stvar, ki je jako škodljiva za našo justico in to ne samo v Sloveniji, ampak v celi državi. To so namreč pretirane takse. Te ogromne takse, ki jih moraio plačevati ljudje za razueš sodnijske posle, ubijajo pravni čut v ljudstvu, če ga že niso popolnoma ubile. Ne vem, kako bi lo imenoval ali odiranje aii kako drugače. Kol primer vzemimo revno stranko, malega človeka, ki izterjuje sodnijskim potem malenkosten znesek, ki pa pomenja v njenem skromnem gospodarstvu mnogo, mora pa plačati državi že v naprej 3 odstotke. Pri navadnem plačilnem povelju, kjer sodnik nima nobenega drugega dela, kakoi da izpolni in podpiše dotični forniular, se mora plačati 4 odstotke. Raznim vlogam in tožbam so priložene cele pole samih taks. mark itd Poznam sodnika, ki je lokom enega meseca pregledal in preštel na vlogah za 800.000 Din taksenih mark. Poudarjam, da je lo samo eden in v enem samem mesccu. (Franjo Zebot: To je navadno pljačkanje!) Glede teh taks bi omenil, da obstoja samo privatna statistika. Oficielna statistika je izključena, ker še nismo prišli lako daleč, kakor boljševiki v Itusiji, ki takseno marke za sodišča posebej ozaa-čujejo in sodnijske takse posebej zaračunavajo. Pri nas seveda lega nimamo in gospod finančni minister izkazuje dogodke iz taks pod raznimi prikritimi naslovi. V nekem primeru je znašal sporni predmpt 2,600.000 Din, moralo se je plačali v naprej za težbo 88.000 Din, za zcmljeknjižno izvedbo pa 27.(K 10 Din. Kaj pa, če končna tožba niti tnlikn ne nrizna. kolikor so znašale takse? Ali ie justica za to tu, tla iščejo stranke pravice samo za to, da birokratični centralizem v naprej grabi te ogromne takse. Toda pri našem centralističnem biro. .ratizmu no moro biti drugače. Dižavne blagajne so nenasitne. Ali žalostno je, da bogataš lahko plača in torej la1 ko pride do pravice, revež pa ne more plačati, zaprt mu je torej hram, kjer dele pravico. Za vsak izbris v zemljiški knjigi je treba plačati 50 Din takse. Mali kmetje imajo nebroj takih terjatev še iz pri vojne dobe. Imnjo terjatve po 5, 10 in 20 kron itd Ako hočejo te terjatve izbrisati v zemljiški knjigi, morajo plačati v vsakem primeru posebej 50 Din takse. To je nesmiselno in s tem se malemu človeku krade denar iz žepa. Gospodje iz vladne večine bodo seveda ugovarjali, češ da revni ljudje dobijo lahko ubožno izpričevalo. To je sicer res, toda ubožno izpričevalo dobi samo tisti, ki ne plača več kot 10 Din direktnega davka. Iščite pa danes človeka v naši državi, ki ne plača več kot 10 Din direktnega davka. (Dr. Korošec: Rade Pašič.) Ta ne plača nobenega davka. Sedaj pa poglejte, gospodje iz vladne večine to nesmiselnost. Revež, ki nima prav za prav ničesar, pa plača več kot 10 Din direktnega davka, ne dobi ubož~ega izpričevala. Na drugi strani pa dobi lahko bogataš, ki nima nobenega nepremičnega premoženja, od katerega bi plačal več kot 10 Din direktnega davka, plača pa morda 100.000 Din do: odnine, ubežno izpričevalo. B"ez razlike pa mora n. pr. bogataš in zadnji revež plačati za proglas polnoletnim ogromno takso od 500 dinarjev. Revož ne more priti do pravice. Gospodje, pustimo to. Navedel sem samo par slučajev, ki jasno kažejo, da takse ubijajo našo justico. Revež, mali kakor srednji človek ne more priti do svoje pravice. Zanj je pravica samo v sanjah in iluzijah, ker je popolnoma nemogoče, da bi zmogel velikanske takse, brez katerih v naši državi nobeno pravo ne obstoja. Najlepše se pa takse kažejo v kazenskem postopanju. Vemo, da pri nas toži državni pravdnik, kot zastopnik državne oblasti državljane za kaznji-va dejanja. Zgodi se prav lahko, da tudi reven človek, ki ga toži državni pravdnik in predlaga zanj zaporno kazen, ni kriv. Tak človek bo pač rekel: Ja, hudirja, ali sem jaz kriv, če me toži državni pravdnik kljub temu, da sem nedolžen. Pritožiti se pa seveda ne more, ker ne more plačati ogromnih taks. Ce država izvršuje samo svojo oblast in svojo dolžnost in si pusti pri tem plačati še takse, je to pač največji škandal. Gospodje, pomislite, do kakšnega absurda privede ta praksa. Obtožencu, ki nima premoženja, določi sodišče ex offo branitelja. Gospodje, sedaj pa čujte sledečo interesantnost. Če se ta branitelj pritoži za svojega klijenta, mora plačati takso. Zastopa ga zastonj, ;go!eg tega naj pa plača še takso! Na ta način revež ' pride nikdar do svoje pravice. Vsakemu se 1 o pripeti, da je obtožen, čeprav ni kriv. V ko'ii o slučajih bi višja sodna instanca reveža oprostita, če bi se bil pritožil, ker pa nima denarja za plačanje potrebnih taks, se ne more pritožiti in mu ne preostaja drugega, kakor da gre v zapori In vendar mu kazenski zakoni dajejo brezpogojno pravo pritožbe, koje pravo pa je postalo iluzorno vsled nesmiselnega, nasilnega in krivičnega zakona o taksah. Smo tujci. To je eno. Sedaj si pa poglejte drugo sliko, ki daje jjasen vpogled v naše pravno stanje. Priznavam, da so vrhovna sodišča na stališču, da so razsodbe,,lei so jih izrekla naša sodišča, izvršljive tudi v Srbiji, Bosni, Hercegovini itd. Toda kaj nam to pomaga, če pa posamezna okrajna sodišča teh eksekucij nočejo izvršiti. To nam jasno osvetljuje sledeči slučaj: Kotarski sud v Banjaluki je s sklepom z dne 11. januarja 1920, broj 1596/25 odklonil izvršitev eksekucije, ki je bila dovoljena Spodnje-štajerski ljudski posojilnici v Mariboru, r. z. z n. z. zoper Petra Ivežiča, trgovca v Banjaluki na podlagi pravomočnega meničnega plačilnega naloga okrožnega kot trgovskega sodišča v Mariboru z dne 26. novembra 1925, opr. št. Cw a 529/25-1. Kotarski sud v Banjaluki utemeljuje svo.i sklep z motivacijo, da menični plačilni nalogi tujih sodišč niso izvršljivi v Bosni. Torej smo zopet prišli na ono, kar je bilo prvo leto po prevratu. Še vedno smo tujci, čeprav smo v eni in isti državi in čeprav dan na dan čujemo fraze o narodnem zedinjenju. (Franjo Smodej ironično: Jako dobro zedinjenje.) Takih slučajev, kakor sem ga vam pravkar navedel imamo mnogo, zlasti v Srbiji. Tako mi je znan slučaj iz Kruševca, kjer se naš državljan Slovenec že muči tri leta, da pride do svojega denarja na podlagi davno pravomočne sodbe slovenskega sodišča. Nazadnje, ko je sodišče v Kruševcu dotičniku vendar priznalo izvršljivost slovenske sodbe, pa zopet ni bilo mogoče najti dolžnika, dasi je privatno znano, da ima ta človek najmanj dvesto tisoč dinarjev premoženja. To je pravna sigurnost, to je bratstvo! Ce smo bratje, potem moramo pač imeti vsi enake pravice. Kako naj dajemo svoje blago, če nam pa vaša sodišča nočejo priznati naših terjatev? Zastonj dobavljati blaga ne moremo. (Dr. Korošec: Slovenski fantje vršijo svojo vojno dolžnost v južr nin krajih Srbije. Tam je bratstvo!) Naši ljudje ne pridejo v lastni državi do denarja Imamo v Sloveniji mnogo slučajev, kjer se sporne zadeve prod sodišči ne morejo končati, ker sodišča v Srbiji ln Mncedoniji niti ne odgovorijo na za< tevo našiti sodišč. V tem oziru dela častno izjemo samo Belgrad, vsa druga sodišča v Srbiji so pa odrekla. i\a ta nr.čin se vlečejo procesi leta in leta in naši ljudje ne pridejo do svojega denarja, čsprav so državi v naprej plačati velikanske takse. (Franjo Smcdej: Sijajno!) Pri tej priliki bi na gospoda pravosodnega ministra in na gospoda poštnega ministra naslovil šo sledeče. V južniii krajih naše držr.ve je običaj, da morajo občine dostavljati strankam razne sp se. Dostikrat se pripeti, da v celi občini ni človeka, ki bi znal čitati in tako se zgodi, da ne vedo, komu naj dostavijo dolični spis in ga radi tega vržejo v koš. Najboljše bi bilo dostavljati uradne spise* potom pošte. Mariborska sodišča jih že dostavljajo po po pošti tudi v južne dele države, poskus se je ob-nrsel in se vrši dostavljanje več ali manj brezhibno. Tudi za druga sodišča ne bo preostalo drugega, kakor to, da dostavljajo svoje spise tudi izven Slovenije potom pošte. Gospod poštni minister nsi samo izda točna navodila, kako naj poštni uradi te posiljatve dostavljajo. Na ta način pa, da se dostavljajo uradni spisi potom občin, lezemo še bolj v brezpravno stanje in naš človek, ki ima poslovno zvezo z južnimi kraji države, le redko pride ; na svoj račun. Ce pravite, da smo bratje, nam to bratstvo tudi dejansko dokažite. Toda vi samo go-•n-Po o >.<•(• t« .-i - • »i •.. (•hn to bratstvo do kazti, tam pa tega bratstva ni. (Živahno pritrjevanje na levici.) Slovenska justica je aktivna. Preidem še na eno točko, in ta je vprašanje, ali je justica v Sloveniji v resnici pasivna ali ne. Gospodje, poglejte... (Franjo Zebot: Gospodine predsedniče, dajte odmor, jer gospodin ministar pravde ne sluša. Ministar pravde Marko Gjuričič: Ja slušam. Sasvim stvarno, kako oi se tome odpo-mog'o. Franjo Žebot: To je tudi Vaša sveta dolžnost.) Gospodje, justica v Sloveniji je že z ozirom na ogromne plačane taks" aktivna. Omenil bi, da se samo v veži ljubljanske justične palače proda tel iom enega leta za 4 milijone dinarjev taksenih mark. (Klici na levici: Čujmo, čujmo.) Vse te tak-sene marke se faktično porabijo na sodišču, ker Jih pač ne bo šel nikdo kupovat tja, če jih rabi kje drugje. (Dr. Kulovec: Koliko jih pa ljudje prinesejo tudi s sebojl) Pri naših metodah še nismo prišli tako daleč, kakor sc prišli boljševiki v Rusiji, kar si m že prej omenil, da bi takso, ki jih moramo plačati pri sodiščih, zaračunavali posebej. Toda po privatni statistiki moremo ugotoviti, da je bila lansko leto slovenska justica najmanj za 25— 30,000.000 Din aktivna. S tem, kar je Slovenija plačala za justico samo na taksah, bi lahko plačali vse us'užbence, plačali bi lahko zadnjo srajco jetnika in bi popravili vse podrte zapore. Zato so vse redukcije, bodisi osebne, bodisi materialne, popolnoma nepotrebne, ker se justica v Sloveniji suna vzdržuje in izkazuje še to'iko prebitka. Ne rečem, da je vsega kriv gospod pravosodni minister. Največja krivda zadene gospoda finančnega min;stra, ki 1-omandira vse druge ministre. (Franjo Smodej: On je Bog v vladi.) Vprašanje valorizacije. Ob koncu svojega govora bi se dotaknil še zelo perečega poglavja, in to je naša zakonodaja. Z vsemi megočimi zakoni se pečajo srbski juristi. Predlagajo se razni zakonski predlogi, toda ono, kar je najbolj potrebno, ne nnjde upoštevanja. Tukaj misb'm posebno na vprašanje valorizacije. — Mno^o je ljudi, ki so sklenili rpzne pogodbe žo pred letom 1914., tel-cm vojne itd. Očetje so izročili svoja posestva sinovom in hčeram. Vredrost v teb pogodbah je bila izražena v jako nizkih številkah. Toda še danes se postopa po točnih besedilih teh pogodb, tako da ima oni. ki je imel pred leti plačati samo par tisoč kron, še danes plačati samo tistih par tisoč kron. Ta'ro so n. pr. prikrajšane vse os^be. ki imajo dobiti svoj delež izo'nčan v denariu, dobiček ima pa oni, ki je obdrži posestvo. Za vprašanje valorizacije in valutnih sprememb, ki vpliva tako globoko na naše gospodarsko življenje, se naša vlada prav Čisto n'č ne briga. Druge držive, kakor n. pr. Nemška Avstrija itd. so to vprašanje že davno rešile. (Dalje.) C? ©sp © d?mršili o Za n?Še vinogradni e. K tozadevnemu vprešanju narednega poslanca g. Sušnika na finančnega ministra, priobčenim pod gerenjim naslovom v gospodarskem oddelku včerajšnjega »Slovenca« moram kot strokovni interesent od svoje strani pripomniti, da vlada osobito med malimi vinogradniki nevolja velika vsled v interpelaciji navedene prisilne trešarinske napovedi že tako pičlega vinskega pridelka. Posebno razburjenje pa povzroča tozadevno naložena kruta kazen po § 85. trešarinskega pravilnika (večdnevni zapor ali denarna kazen do 1000 Din) v slučaju opustitve ali prepozne tozadevne napovedi. Pomisliti treba, da je večina malih vinogradnikov jako oddaljena od sedeža finančne kontrole, ter da gredo taki vinogradniki v mesto ozirema v sedefne kraje kontrolnih orgrnov le tu pa tam v najnujnejših zadevah in da še takrat na take prijave poza' ijo. Nimajo nikakega slabega namena prijavo svojega pridelka zamolčati, toda mnogi šc ne vedo kakšne dolžnosti jih vežejo in tako opustijo vsakršno naznanilo, osobito če ne mislijo na predajo dotičnega blaga. So pa tudi nekateri, ki menijo, da je tako naznanilo v zvezi z večjim obdavčenjem in radi tega ne izvršijo točno predpisanih dolžnosti. Kaznovati jih pa radi takega nedolžnega pregreška strožje kot najhujšega tatova ali tihotapca, pa gotovo ni na mestu, vsaj tam ne, kjer se dokaže in pokaže očividna nevednost. Ker se vodi natančna kontrola pri prodaji že tako majhnega vinskega pridelka z izdajo posebnih svobodnic, brez katerih je vsako prevažanje vina iz enega kraja v drugi bodisi po železnici, bodisi po voznih poteh onemogočena, in ker mora tudi kupec naznaniti provenijcnco dotičnega vina, je naznanilo malih količin, ki jih producenti po večini že doma povžijejo, baš odveč. Za odpravo prijave takih malenkostnih vinskih količin s strani malih vinogradnikov in zoper nalaganje tako visokih denarnih in celo zapornih kazni, bi sa morali zavzeti vsi kmečki zastopniki. Fr. Gombač. Naknacfno izterisv^nle carinskih pristojbin. Tukajšnje carinarnice so v zadnjem času razposlale mnogobrojnim trgovcem in obrtnikom pozive za naknadno vplačilo carinskih razlik za blago, ki je bilo v teku zadnjih šestih mesecev zacarinjeno, ker so se pri reviz;ji dokumentov odkrile razne računske in druge formalne hibe, odnosno formalni nedostatki izvoznih izpričeval. Naknadno izterjavanje teh pristojbin po petih odnosno celo tik ob koncu šestega meseca je povzročilo v trgovskih krogih veliko razburjenje posebno vsled tega, ker je v mnogih primerih blago že prodano in trgovec ne more vkalkulirati teh naknadnih stroškov. Obrnili smo se zato v zadevi na Zbornico za trgovino ,obrt in industrijo v Ljubljani in ki nam je dala sledeča pojasnila: »Vprašanje naknadnega izterjavanja razlik vsled pogrešnega ali napačnega carinjenja blaga je urejena z določbami čl. 57 carinskega zakona, ki določa, da ima carinska uprava pravico tekom fi mesccev, računano od dneva carinjenja, zahtevati povračilo razlike med vplačano in pravilno pripadajočo vsoto, ki se ugotovi pri reviziji carinskih dokumentov. Isto pravico ;ma po čl. 56 tudi vsaka stranka za povračilo pogrešno ali protizakonito pri carinjenju pre\eč zaračunanih zneskov. Kadi tega je v interesu strank, dn vso carinske dokumente po izvršenem carinjenju same točno in podrobno na podlagi carinske tarife prekontrolirejo, da ugotovijo eventuel-ne pogreške, računske h;bo in formalne ne-dostatke dokumentov, ker morajo v tem primeru biti pripravljene na naknadni predpis vplačila razlike, tako da jiti naknadno izterjavanje razlik, ki nastajajo vsled teh hib, nt> spravi v neprilike. Obenem poudarja zbornica, da naše trgovstvo še vedno ne posveča dovolj pažnje strogim predpisom in določbam razpisa št. 188 z dne 18. junija 1922, ki se nanaša na izvozna izpričevala. Iz raznih predloženih dokumentov je zbornica ugotovila na primer, da je pri carinjenju blaga predložila izpričevalo davno plačati nad 9000 Din na račun diference med maksimalno in minimalno carino, ker je pri carinjenju blaga premležila izpričevalo o izvoru ,ki ga je izdala zbornica za trgovino, obrt in industrijo na Dunaju in v katerem je bilo navedeno, da je blago avstrijskega in (lanskega izvora, ker sme po naših predpisih dunajska zbornica potrditi le izvor blaga, ki se ne producira odnosno ekspedira iz njenega okoliša, nc pa obenem izvor inozemskega blaga. Nadalje je zbornica ugotovila, da povzroča mnogo neprllik pri carinjenju blaga tudi dejstvo, da k novi tarifi še ni izdan nov carinski komentar, dočim se stari pri mnogih postavkah, kjer se je besedilo tarife popolnoma iz-premenilo ne da več vporabiti način uveljavljanja nove carinske tarife, ki je stopila 20. junija 1. I. v veljavo, ne da bi bila vsaj par dni poprej dostavljena carinskim organom v študije, je povzročil, da se je v poletnih mesecih dogodilo pri carinjenju vel;ko pogrešk, radi katerih se sedaj izterjavajo razlike na pristojbinah. V kolikor gre pri naknadnem izterjavanju za netočno izpolnjene carinske dokumente vsled prenaglega carinjenja na poštnoearinskih uradih, je strankam še dana možnost, da s fakturo dokažejo, za katere vrste blaga je šlo v spornih slučajih, na kar se Jim lahko odp še zahtevana diferenca. Tak primer je, da je na primer v carinskem be-ležniku vpisano samo »šivano blago iz volnenih pletenin«, pa niso dodane besede »spodnje perilo itd«, za katere velja samo 150 odstot. pribitek namesto 200 odstotnega. V ostalem moramo ugotoviti, da je pogrebov, ki jih je povzročila nova carinska tarifa od meseca do meseca manj in ko bo izdana definitivna redakcija tarife in k temu tudi potreben carinski komentar, bodo tudi sedanje neprilike popolnoma prenehale. Pogina špecisdteta vinske kleti »LJUBi.]ANSKEGA DVORA«: Od danes napicj vsak dan od 5 do 8 ure zvečer apetitni predvečerni zakuski po zmer. cenah. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obvešča vse interesente, da je minister za kmetijstvo odredil, da se ustanovi na postaji Bistrica-Boh. jezero obmejna veterinarska stanica. Na podlagi tega je dovolila tudi Generalna d;rekcija carin glavni carinarnici v Bohinjski Bistrici, da sme v bodoče vršiti uvozne, izvozne in tranzitne ekspedicije živne in živalskih proizvodov in sicer bo izdajal odobrenja za te vrste ekspedicije obmejni veterinar na Jesenicah. Olroka kapitana (Srantu, 2,9 (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. Tisti, ki so bili priče žalostnega dogodka, so polagoma spoznali, da sta bila otroka žrtev samopre-vare. Pa kako naj ju ozdravijo? Glenarvan je poskusil. Prijel je Roberta za roko ln mu dejal: — Praviš, da si slišal očetov glas? — Sem ga, sem, tam sredi valov! Klical je: na pomoč! — In ti si ga spoznal po glasu? — Seveda, po glasu. Sem, sem, prisegam vam, mylord. Tudi sestra je slišala ta glas, tudi, ona ga je spoznala. Kako naj bi se mogla zmotiti oba? Mylord, hitimo očetu na pomoč! Dajte mi čoln! Glenarvan je takoj sprevidel, da ne bo mogoče prepričati ubogega otroka. Vseeno je poskusil še zadnje sredstvo in poklical krmilarja. — Havvkins, ga je vprašal, vi ste bili pri krmilu, ko se je miss Mary zgrudila? — Jaz, blagorodje, je odgovoril Hawkins. — In vi niste ničesar slišali? — Ničesar. — No, vidiš, Robert. — Če bi bil to Havvkinsov oče, bi Hawkins ne dejal, da ni slišal ničesar, je odgovoril dečko z neukrotljivo energijo. Bil je cčka, mylord, očka, naš očka!... Robertov glas je zamrl v joku. Otrok se je bled in nem sesedel nezavesten. Glenarvan ga ie dal prenesti na posteljo, kjer je deček kmalu trdno zaspal. — Ubogi siroti! jc dejal John Mangles. Bog ju Strahovito preizkušal I — Res je, je dejal Glenarvan, čezmerna bolest je najbrž v obeh hkrati porodila isto prevaro. — Pri obeh hkrati? je zamrmral Paganel, čudna stvar. Znanost kaj podobnega ne pripušča. Nato se je tudi zemljepisec nagnil na morje in prislušlrnil. Namignil je ostalim, naj bodo tiho. Vsepovsod je vladal molk. Paganel je zaklical z močnim glasom. Nobenega odgovora. — Čudna stvar, zares čudna! je ponavljal zemljepisec, ko je stopal v kabino. Niti najožje sočustvovanje v boli ne more razložiti kaj podobnega! Drugo jutro, dne 8. marca, so bili že ob petih zjutraj vsi zbrani na krovu, 'tudi Kobert in Mary sta bila ž njimi, saj jih ni bilo mogoče zadržati v postelji. Vsakdo si je hotel ogledati to deželico, ki so jo bili prejšnji večer videli samo v obrisih. Daljnogled je neprestano romal iz rok v roke, obračal se je od enega konca otoka do drugega. Jahta je jadrala cb obali v razdalji morske milje. Robert je nenadoma kriknil. Dejal je, da vidi dvoje moških, ki tekata in mahata z rokami, medtem ko je tretji vihtel zastavico. — Angleška zastava, se je začudil John Mangles, ki je bil zagrabil za doljnogied. — Res je! je zavpil Paganel in se naglo obrnil k Robertu. — Mylord, je dejal Robert in glas se mu ie od razburjenja tresel, mylord, če nočete, da skočim v vodo in splavam na otok, boste nemudoma dali spustiti čoln v morje! Na krovu se ni nihče upal spregovoriti. Kako, na tem samotnem otočku, ki leži na sedemintridesetem vzporedniku, živi troje ponesrečencev, troje An-gleževl Vsakdo se ie spomnil na dogodek prejšnjega večera in pomislil na glas, ki sta ga bila slišala ! Robert in Marv... Forda se otroka res nista zmotila razen v eni stvari: moaote ie res Drišel na njuna I ušesa glas, toda ali je to mogel biti glas njunega očeta? Ne, žalibog ne! Vsakdo je pomislil na strašno razočaranje, ki ga bosta doživela uboga otroka, in se že v mislih na to tresel. Ali ne bo ta nova preskušnja presegla njunih moči! Pa kako ju ustaviti!-' Lord Glenarvan ni imel dovolj poguma. t- V čoln! je velel. Še v tisti minuti je bil čoln že v morju. Oba otroka kapitanova, Glenarvan, Jchn Mangles in Paganel, vsi so poskakali v čoln, ki se je pod močnimi udarci šestorice mornarjev naglo oddaljeval od ladje. Ko so bili še deset sežnjev od obale, je Mary pretresljivo vzkliknila: Na obali je stal človek med dvema drugima. Bil je močne postave in visoke rasti, obraz pa je izražal tako neukrotljiv pogum kakor dobrosrčnost. Njegove poteze so bile {.odebne onim gospodične Marije in Roberta. Bil je res prav listi mož, ki sta o njem tolikokrat govorila. Srce ju ni moglo varati. Bil je njun oče, bil je kapitan Grant. Ko je kapitan zaslišal hčerin glas, je razprostrl roke in se zgrudil na tia kakor zadet od strele. Enoindvajseto poglavje. Otok Tabor. Človek ne umrje od veselja, zakaj oče in otroka so se zavedli, še predno so bili nazaj na jahti. Kako naj popišemo ta prizor? Besede ne morejo zadostovati. Vsa posadka je jokala, ko je videla vsa tri ljubeča se bitja v prisrčnem objemu. Ko je Hary Grant stopil na krov, je pokleknil. Pobožni Škot se je hotel, kakor hitro ie stopil na redra tla — to je bil zan; že Duncanov krov — naprej zahvalili Bogu za rešiicv. o o R. « > & O 1 d) C.H •n O > g 1 N Cft V • . -o •C e s •a '£- 3 8 "g »s > <13 N k .. o NI m . c C£> 4) C ca ti o t C -a - •fr* 'r* K O p> te O. ca 'ST S £ "S j- t. -M ttj v. S .. 'S " So l. »o > ° c N O- cš t> * S a. cs Zboljšanje na italijanskih borzah. Trst, 10. marca. 2e v soboto se je jelo vračati na italijanske borze nekoliko več življenja; nastopilo je zopet povpraševanje po papirjih zasebnih podjetij, t. j. zavarovalnih, industrijskih, pa-roplovnih in bančnih podjetij. Cene teh papirjev pa tudi državnih so seveda porasUe. Sobotni optimizem jc prevladoval tudi v pondeljek in kotacija je dosegla višek. Včeraj in danes so cene nekoliko popustile, a tendenca je ostala kljub temu čvrsta. V Trstu je zanimanje za delnice zavarovalnice Assicurazioni Generali izredno. Radi nenavadnega skakanja njenih delnic jc postala ta zavarovalnica naravnost popularna. V soboto kotirale 5220, v pondeijek 6050, v torek 5830, danes 5840. Zboljšanje, ki je nastopilo ta teden na italijanskih borzah, se pripisuje predvsem nekaterim ukrepom finančnega ministra ter intervenciji novega medbančnega kcrasorcija, ki se je osnoval, da obvaruje delnice zasebnih podjetij pred nadaljnim padanjem. Minister Volpi je znižal tekom enega meseca obrestno mero zakladnih bonov od 6% na 5 H in 5'A na 5%. Država je s tem prihranila okoli 200 milijonov letno na obrestih; položaj državne blagajne sc smatra za deber, ker bi finančni minister sicer ne mogel storiti omenjenega koraka. Zmanjšanje obrestne mere državnih papirjev ima za posledico večji dotok denarja v zasebna podjetja. Ker je gotovo, da je bil glavni vzrok neprestanega padanja industrijskih papirjev stalno višanje delniškega kapitala, pripravlja finančni minister zakon, ki naj omeji to zlo. Višanje delniških kapitalov se je namreč vršilo v taki meri, da so nove delnice daleč prekašale letne prihranke italijanskih hranilcev. V smislu novega zakona bodo smela zasebna podjetja zvišati delniški kapital brez dovoljenja finančnega ministrstva le tedaj, ako ne znaša povišek več kako eno četrtino delniškega kapitala in ako se izvrši šele po 2 letih po zadnjem povišku; ako gre za povišek kapitala delniške družbe, katere delniški kapital s poviškom vred ne presega pet milijonov. Od 6. marca 1924. dalje so borzne cene v Italiji padle povprečno za 36%, kar pomeni, da se je delniško premoženje italijanskih podjetij znižalo za isti odstotek. Zanimivo je, da so največ zgubile zavarovalnice (09%)i; nato pridejo industrijska podjetja s 45%. • • • Naznanilo o razglasitvi konkurzov. O zapuščini po dne 2. avgusta 1925 umrlem Jan- ku Modicu, trgovcu in posestniku v Ljubljani, Pražakova ulica hiš. št. 11, je razglašen konkurz. Upravitelj konkurzne mase je ta čas dr. Valentin Krisper, dokler sodišče ne ukrene drugače. — O imovini prezadolženca Šlefa Gomboca, krojača v Ljubljani, je razglašen konkurz. Upravnik konkurzne mase je Adal-bert Pučnik, krojaški mojster v Ljubljani, dokler sodišče ne ukrene drugače. Cenzura jugoslovanskega tiska v Italiji. Ministri izjavljajo in listi poročajo, da so od-nošaji med Jugoslavijo in Italijo kar najboljši Po zadnjem obisku g. Ninčiča v Rimu so postale zveze med obema državama gotovo še bolj tesne. Kdo bi mogel torej verjeti, da se delajo težkoče razpečevanju jugoslovanskih listov v Italiji. In vendar prihaja v zadnjem času v Trst »Slovenec« s pečatom tržaške cenzure »Veriiicato — Verificatore di Trie-ste. (Pregledano — Pregledavec, cenzor v Trstu. Vloge pri bivši avstrijski Pcštni hranil- Na vprašanje tržaškega poslanca Ba T&orza met nellija je prometni minister Ciano odgovoril, da bo ureditev terjatev italijanskih in tujih državljanov, ki bivajo v Italiji, napram bivši avstrijski Poštni hranilnici, v najkrajšem času končana; nato se bo izvršila konverzija. Poštno ravnateljstvo v Trstu, pri katerem so zbrane hranilne knižice, je že prejelo navodila, kako naj izvrši odpravo hranilnih knjižic na Dunaj, kjer bedo kontrolirane. Po izvršeni kontroli bo italijanska Cassa Depositi e prestiti izdala nove knjižice, v katere bodo morda vpisane tudi obresti. Lastniki knji"ic bodo lahko dvignili denar šele po preteku 6 mesecev od dneva izdaje knjižic. Nazadovanje produkcije m neralnih olj v Ameriki. Produkcije mineralnih olj v Ameriki stalno nazadujejo. Medtem, ko se je pro-duciralo prej povprečno na dan 2 milijona barelov mineralnega olja, se producira danes samo 1,900.000 barelov. Politiki in finančniki so tozadevno glede nazadovanja produkcije mineralnih olj v velikih skrbeh. Promet v panamskem prekopu. — V decembru 1925 je preplulo panamski kanal 462 ladij, ki so plačale skupno 2,111.896.53 dolarjev takse. To je največja od januarja 1924 dosežena vsota ladijskih taks. Največja po vojni je bila 1. 1923 v decembru, ko je prevozilo prekop 506 ladij, ki so plačale 2,335.729.81 dolarjev taks. Prost promet trgovine z zlatom v Rusiji. Ljudski komisarijat za finance v Rusiji je dovolil prost promet z zlatom. Dalje je sklenil finančni komisarijat odpreti v vseh večjih mestih uradne prodajalnice zlata. Uradni kurz zlata je določen z 1.3 rublj. za gram. dne 11. marca 1026. Denar. Zagreb. Pešta 7.9550—7.99, Berlin 18.5225 do 13.5625 (13 5260-13.5660), Italija 227.50-228.70 (227.63—228.83), London 275.99—277.19 (276.30 do 277.30), Newyork 56.642-56.942 (50.013-56.943\ Praga 168.07—169.07 (168.10—169.10), Dunaj 8.03 do 8.043 (8.0050—8.0450), ZUrich 10.93—10.97 (10.9359—10.9759), Amsterdam 22.77—22.87. Curih. Belgrad 9.1550—9.145, Pešta 72.80 (72.80), Berlin 123.70 (128.70), Italija 20.85 (20.855), London 25.2525 (25 385), Newyork 51930 (519.30), Pariz 18.85 (19.16), Praga 15.3750 (15.385), Dunaj 73.20 ( 73.25), Atene 7.20, Bukarešl 210.50 (219.50), Sofija 375 (375), Madrid 73.25, Varšava 66.50 (67.50), Amsterdam 208.20 (208.30), Bruxelles 23.60 (23.0950), Stokholm 139.30 (139.40), Oslo 113.10 (119), Kopenhagen 135 (134.80). Dunaj. Belgrad 12.465, Kodanj 184.05, London 34.43, Milan 28.43, Newyork 708.15, Pariz 25.74, Varšava 91.85. Valuto, dolarji 707.40, angleški funt 31.38, lira 28.42, dinar 12.40, češkoslovaška krona 20.94. Praga. Devize. Lira 136.—, Zagreb 59.67, Pariz 122.59, London 164.—, Newyork 33.70. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7 odst. inv. posoj. 76—78, vojna odkodnina 277—280, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200—205, Ljubljanska kreditna 200—220, Merkantilna 100—105, Praštediona 965—971, Slavenska 50, Kred. zavod 175 do 185, Strojne 100—110, Trbovlje S51—362, Vevče 100, Stavbna 80-90, šešir 115—120. Zagreb 7 odst. inv. pos. 77.25—77.75, vojna odškodnina 277.50—278, per april 282—282.50, Hrv. esk. 118.50—119, Kred. 114—116, Hipobanka 66 do 66 50, Jugobanka 105-106, Praštediona 967.50 do 970, Ljublj. kreditna 200 den., Srpska 144—146, Narodna banka 3450 den., Eksploatacija 24—26, Šederana 405—415, Nibag 82 blago, Gutmann 295 blago, Slavonija 43—44, Trbovlje 360—370, Vevče 100 den., Danica 59—62. Dunaj. (Vse v tisočih.) Don.-savska-jadr. 720, Živno 770, Alpine 251, Greinitz 124, Trbovlje 455, Hrv. esk. 133, Leykrm 125, Jugobanka 130, Hip. banka 83, Gutmann 280, Slavonija 51.1. Blago. Ljubljana, Let : Hrastove podnice, 43 in 50 mm, 2.60, 2.70, 2.80 2.90, 8 m, od 18 do 30 cm, fco meja 2 vag. 1300 zaklj. 1300. Hrastovi neobrob-Ijeni plohi, 43 in 50 mm, 2.80 m, od 22 cm naprej, fco meja 1 vag. 1100 zaklj. 1100. Orehovi hlodi, od 30 cm prem. naprej, od 2 m dolžine naprej, fco nakl. postaja 1 vag. 850 zaklj. 850. Hrastovi hlodi, zdravi, od 30 cm prem. naprej in 2.50 m dolžine naprej, fco nakl. post. 5 vag. 440 zaklj. 440. Pre-m o g : Kal. ca 7000 antracit, Orle, Ico vagon Škof. Ijica: kosovec, za 1 tono 500 bi., kockovec, za 1 tono 450 bi., orehovec, za 1 tono 400 bi., zdrob, za 1 tono 350 bi. Kal. ca 4800, fco vagon Ormož: kosovec, nad 60 mm, za 1 tono 260 bi., kockovec 35/60 mm, za 1 tono 240 bl„ orel ovec 20/85 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10/20 mm, za 1 tono 190 bi. Kal. ca 3591), fco vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm, za t tono 150 bi., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi, zdrob, za 1 tono 180 bi., rovni, za 1 tono 120 bi. Žito in poljski pridelki : Koruza, času primerno suha, fco vag. dolenjska postaja 1 vag. 147 zaklj. 147. Koruza, času primerno suha, par. Šid 112.50 bi. Koruza, inzulanka, fco vagon medjimurska postaja 150 bi. NassnanUa Pomočniški gremij trgovcev v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v oetek, Levu« ne le zanimivo >n važno, ampak tudi veleaktualno pred.ivanie. Aedava g. dr. L. Bohm o temi: > Pomen industrije za mlade države«. Pričetek točno ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost. Finančen delegacija objavila, da izide v Ur. listu štev. 24 »Izkaz " uspehu prodaje taksnih vredno ic v letih 1924 in 1925. Zveza godbenikov -/a Slovenijo ima svoj redni občni zbor dne 14. marca t. 1. ob 9. uri v hotelu Loyd. Pridite točnol Karočajte ,SSov?nca*! ' Vremensko poročita MefeoroloSki ravod v Ljubljani, dne 11. marca 1926. Višina berome'ra 508*8 m Opazovanja krni res Baro-meiei loplola v C' Rel »iaga » /o Vflei In bralna v m Oblač-noat 0-10 7 767M -0-2 86 SW 0-5 6 LJubljane (dvorec) 8 763-2 -0-2 86 S 1-5 2 14 768-6 7-4 29 N 7 3 21 <71-4 51 34 N 4 2 Zngreb 766-8 3-0 72 N 7 0 Be..,rad 762-4 1-0 84 W 1-5 2 Sarajevo 8 7u4-5 -20 93 mirno 10 Shopije 759-4 20 87 W 3 10 Grnž - Dubrovnik 758-9 7-0 35 NW 7 0 Praga 7 769-8 1-0 — NW 13 7 Vrsta padavin oh opaiovan|u*| »minilo 1» saeg Barometer ie reduciran na morsko gladino. dež, sneg 11 7 sneg 0*1 sneg 7 0 sneg 6-0 sne j 9 0 dež 14-0 sneg t/1 Barvne trakove, ogleni-, povoščeni-, kopirni papir, hek ograficm zavitki in druge potrebščine pr; Lod. Baraga, Seže5!5S£?!!L.9J? 0/1 Kmetsko DEKLICO pošteno, 16—18 let, ki ima veselje do gospodinjstva ter razume nekoliko šivanja, sprejme trgovska družina. : Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Poštena in zanesljiva« St. 1605. Iščemo 2 pomočnika za izdelovanje klobas toda le take, ki imaio najmanj 5—6 let prakse, in ki so že delali v večjem podjetju in so popolnoma zmožni v izdelovanju klobas, posebno v sušenju mesa. Reflekti-ramo samo na izvrstne in solidne moči. Nastop takoj. - Ponudbe na: Prva Bjelovarska tvorn. suho-mesnate robe JOSIPA SVOBODE SINOVI d. d. Bjelovar. 1513 LIKARICE rtvežbane damskega perila, se takoj sprejmejo. Naslov v upravi: št. 1617 CcnleBifm člisim&m se pr^pumča o naslednje turdtge: MLADENIČ, 22 let, priden in pošten, s primer, izobrazbo, želi službe, najraje v mestu. Naslov v upr. lista pod št. 1652. GRAFOLOG! Prvič v Ljubljani! Znani egiptovski grafolog vam pove z roke prihodnjost. Hotel »SOČA«, soba 16, od danes dalje od 9 do 1 in od 2 do 8 zvečer. Trgovina z železnino Breznih A Frtfscti Ljubi jann.Stritar jeva ul. nudi po najnižjih cenah vse železniško blago. „Ju0om8i«lija"r.z.zo.z. Industrija pločevinastih izdelkov Ljubljana Kolodvorska ulica 18 IV. BUZZOLINI trgovina * de.lkatecami LJUBLJANA Lingarjeva ul. 1 Slonho KeiSin briva/1 aa:on Ljubljana Kopitarjeva ulica stev. 1, nasproti Jugoslovanske tiskarne FRANC D0LINAR parna pekarna Ljubljana Pred ikofijo In Poljanska cesta IS teod. mm kleparsko In instalacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 jRdolf Jrltz dimnikar LJUBLJANA Vidovdanska c. 20 Ivan KHžnar kroveo Ljubljana Hrenova ulica štev. 9 IVAN JAVORNiK mesar Ljubljana, Domobranska c. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Franc Hitti zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev Ljubljana, Martinua cesta 2 Franc Jager tapetnik Kolodvorska ulica 28 flngeioslau Hrastnik manufakturna trgovina Ljubljana. Harlovska c. I Deželna lekarna pri .Mar. pomagaj' Mr. ph. M.Leustek Ljubljana, Rtsllava cesta 1 Volčji PES in psica 2 leti stara, ceno naprodaj. A. Ivane, Ptujska gora SOBA in kuhinja se takoj oddasta. Naslov v upr. lista pod št. 1653. FRANC LEVEČ mesar povejoga suh Ljubljana tik Zmajske a mostu, blizu Jugoslovanske tiskarne Morlinc,ta&Koo)p. dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUBLJANA, Igriška ul. 6 Josip jVCusar mesar, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 61 in Šolski drevored Gražem & Jančar pohlitvaua ličarja ln pisale ar,a Ljubljana, Breg JOSIP OLUP trgovina manufakture In oblek Ljubljana, Stan trg 2 (na vogalu) K. Pečenfto trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin Ljubljani), Sv. Petra cesta 13 Paves S.erie AUTOTAKSI Ljubljana, Poljanska cesti 3 Telefon 942 P3ISLU & 6RICELI črkoslikarja, Ljubliana Aleksandrova c. 1 Te'ef 908 Ustan. 190 i VIKTOR ŠOBER trgovina i, eoer., kolonij ln me&. blagom Ljubljana S V. Jakobu trg stev. 4 Prodajalna K. T. D. (H. NiCtnon) I Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2 JAKOB TERČEK pekarija LJUBLJANA, Breg 4 Rudolf Ratiovan tapetnik in dekorater LJUBLJANA Krekov trg 7 A. Trink & I. Bjrolk stavbno in pohi^veno mizarstvo, Ljubljana, Linhartova ul. 8 Josip Saivan špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 (StmeiiiŠM) Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 Stcion Špelelic sobni slikar Ljub jana, Rimska ccsta 16 Knliooveznica K. T. D. »loga poslovnih knjig Ljubljana Kopitarjeva ulica št. 6 Jugoslovanska knjigarna Ljubljana, Pred škofjoi llustim Slovenec posamezna Številka letnika 11)25 po 1 Din Klobuke, perilo, kravate, dežnike, p lice, 1 dežne plašče, telovadne potrebščine itd. kupite 1 najceneje pri „AMERIKAN(U", Ljubljana, Stari trg 10 Kdo da več ca priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverien. da ic temu ponajvef vzrok napačno izbran način reklame Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprei na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode. KUHARICA srednjih let, katera bi opravljala tudi druga hišna dela, dobi trajno mesto. Prednost imajo dekleta z dežele z znanjem krpanja perila. Naslov v upravi lista pod št. 1656. 15-le t en zdrav deček s« želi učiti ključavničarske obrti v kršč. hiši, kjer bi imel iudi stanovanje in hrano. Ponudbe na upravo list,-' pod: .PRIDEN« it. 1655. GODBENI INŠTRUMENTI na pihala. Prvovrst. ital. firme. Absolutna garancija. Prvovrstni in navad. — Pojasnila in naročila: L PETROVIČ, Pod tran-čo št. 2, Ljubljana. 1651 Naprodaj je: Omara za led za točenje piva, še 3—4 dni; ogleda naj si jo vsak gostilničar in restavrater, ker mu bo gotovo služila v korist. - Dalje 2IMNTCE in POSTELJE, OMARE za obleko In ledne omarice za steklenice. Naslov SIMON PRAPROTNIK v LJubljani, Jenkova 7. Vsakovrstno zlato Kopate po najvišjih cenah -orne, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica Stev. 3 DRVA-CEBIN Woilova ulica i/II, - Telelon 56 Po zelo nizki ceni je naprodaj MIZARSKO ORODIE. - Ljubljana, Velika čolnarska ulica 8. šivalni stroj SiNGER, dobro ohranjen, naprodaj. Izve se: Krojaška ulica 3 (brivnica). X. SUSNIK železnina Ljubljana. Zaloška cesta POZOR! POZOR! 10 minut od Ptuja, ob glav. cesti, se proda nova, zidana, z opeko krita LEPA HIŠA z gospod, poslopjem, njivo in vrtom za zelo nizko ceno. 4 sobe in kuhinja, prazne, za takojšnjo vselitev. Lepa priložnost za trgovce z živino in obrt-n:ke, ker so vsi prostori urejeni za podjetja. Kupec rabi_ samo 50—'0.000 Din. - Vprašati pri pos. KNEZU, Zg. Breg š!. 49 — pri Ptuju. 1654 Praktikanta kateri je absolvent trgovske šole ter popolnoma vešč strojepisja in stenografije ter slovenskega in cemčkega jezika, se sprejme. — Ponudbe pod značko: »PRAKTIKANT« na »Aloma Company«, Ljubljana. Spreten in agilen ZASTOPNIK ki potuje po SLOVENIJI z avtomobilom sprelme laSfOpStVO solidnih trgovcev in industrij. — Ponudbe pod: »Zastopstvo« na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova ulica štev. 21. jgji I »HERA«, stavbna registr. zadruga z o. z. v Ljubljani vabi na I. salonu restravracije »Pri Levu« v Ljubljani, Gosposvetska cesta. ^JEVNI RED : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev letnega računa. 4. Volitev načelstva in nadzorništva. 5. Izprc-memba pravil. 6. Slučajnosti Zadružna knjižica služi za legitimacijo. NAČELNIŠTVO. ZAHVALA. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše ljubljene tete, sestre in svakinje, gospodične Marije Koman se vsem najprisrčnejše zahvaljujeva. — Posebna zahvala pa bodi izrečena č. g. župniku Finžgarju, zdravniku g dr. Iloglerju, pevsk. društvu »Krakovo-Trnovo«, pevskemu odseku »Grafika«, ter končno vsem, ki so našo drago pokojnico spremili v tako mnogobroj-nem številu na njeni zadnji poti. Žalujoči: PAVLA SONC in FRANCKA KUHAR roj. SONC, nečakinji. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Ce& Izdajatelj: dr. Ft. Kulovec. Urednik: Franc Iersetflav,