263. številka. Ljubljana, v četrtek 14. novembra XXII. leto, 1889 znaj a vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po p ofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za i eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna^ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i S t v o je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravni Stvu naj se blagovolijo pošiljali naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Okoličani! Dne 17. t. m. stopite na volišče, da si izberete one može, ki naj Vas zastopajo bodoča tri leta v mestnem in deželnem zboru Tržaškem. Volitev je najvažnejši čin v političnem življenji vsakega državljana. 0 volitvah more vsakdo svobodno pokazati svoje mišljenje in prepričanje in svojo narodnost. Vaši nasprotniki se vsi neomejeno poslužujejo te pravice sebi v korist, Vam na škodo. Zato pričakujemo, da stopijo vsi oni, ki niso italijanske stranke, na dan volitve junaško na noge ter da neustrašeno glasujejo za može, katere Vam tu priporočamo. Ne strahovanje, ne prilizovanje, ne grožnje, ne darovi od nasprotne stranke ne smejo nobenega od Vas premamiti, ne tako ohladiti, da bi samo doma ostal, ker glas, katerega imate določenega dne oddati, ne oddajate samo zase, ampak tudi za Vaše družine, katerih pravice ste dolžni braniti. Kdor glasuje za nasprotnika, ali kdor v svoji zanikernosti sploh ne glasuje, izdaje s tem SVOJ narod; vsnkeniu pa kotle odpudčcno, le Izdajnicu nikdar. Možje, katere Vam tu priporočamo, so Vaše krvi, ki z Vami čutijo ter so pripravljeni vse žrtvovati, da Vam pribore" Vaše pravice ter Vas obvarujejo propasti, katero Vam pripravlja nasprotna stranka. Sveta dolžnost Vas kliče, da pridete vhI volit ter da glasujete složno brez izjeme za naše kandidate. Ti so: 25a I. ©Icraj (Skedenj, sv. Marija Magdalena zgornja iu zdolnja) gospod dr. Andrej Sanzin, adjuukt pri ces. kr. sodniji v Trstu. Za XX. olsiraj (Rocol, Kadin, Lonjer) gospod Iran Marija 14 lun pok. Antona, posestnik. Za XII. ©lcraj (Sv. Ivan, Verdela, Ko-lonja, Škorklja) gospod Štefan Aladliscliek, geometer. Za I"\7*_ olrraj (Rojan, Barkovlje, Greta) gospod Ivan Martelanz pok. Antona, posestnik. !Zia T7\ ©Icraj (Občina, Trebič, Bane, Gropada, Padrič, Bazovica) gospod Martin i*herghich pok. Mateja, posestnik. Zla T7"I. olsraj (Prosek, Kontovelj, Križ) gospod Iran IVabergoJ, državni poslanec. V o 1 i 1 c i ! Pokažite torej, da še žive ponosni slovenski okoličani, da so še Slovenci gospodarji v okolici, katero bi si tujci radi prisvojili. Pokažite, da ste vredni sinovi nekdanjih okoličanov, ki so tako krepko branili svoj narod in svoje koristi na obalih Adrije, da je ves slovenski narod ponosno gledal na nje. Bodite svoji, bodite možje ter volite složno, kakor Vam zapoveda narodna čast! Bodite složni in zavedni in zmaga bo Vašal V Trstu, meseca novembra 1889. Politično društvo »EDINOST". Častite volilce opozarjamo, da naj natanko, kakor je zgoraj tiskano, zapišejo ime kandidata na glasovnico ali skedo, ker je tako upisano v volilnih listah. Ako je kdo izgubil skedo, naj pride pred volilno komisijo ter tam glasno pove koga hoče voliti; taka ustna volitev je tudi veljavna. Volilo se bode za I. okraj v Skednji, za II. okraj pri Lovcu, za III. okraj pri Sv. Ivanu (Guar-diella), za IV. okraj v Bojanu, za V. okraj v Treb-čab, za VI. okraj na Prošeku, povsod v šolskem poslopji. Volitev se začne v vseh okrajih ob 9. uri zjutraj in traja do 2. ure popoludne. V Izubijani 14. novembra. O nemškega cesarja potovanji, kateremu ni jednakega v zgodovini in katero je v nemškem državnem zboru energični Evgen Richter precej rezko osvetil, čitamo v raznih listih glasove, ki so popolnoma nasprotni ditirambičnim poročilom v raznih nemških glasilih. Podrobneje vesti, prihajajoče iz Aten in Carigrada, se nikakor ne strinjajo s telegrami, razposlanimi o cesarjevem potovanji. V Atenah se ni Cul niti jeden „živio" nemškemu cesarju, dočim se je klicalo, da je sam mogel slišati: „živio ruski car-jevič! živela Rusija! A ne samo to, narod je celo sikal iz demonstracije proti nemškemu vladarju. Na dvoru je cesar vzbujal veliko nevolje, ker je postopal, kakor gospodar v privojevanej deželi. Posebno se je opažalo, da je sicer na vse načine si prizadeval, da bi s svojo materjo ne bil sam. — Tudi v Carigradu, kjer je sicer sultan bil jako ljubezniv, vsprejel je narod cesarja prav ledeno, in to ne samo turški narod, ampak tudi Evropci. Ko je cesar došel v Pero, bilo je vse tiho. Jedino tedaj, ko se je vozil mimo francoske bolnice, vzkliknili so trije bolniki: „Živela Francija!", a Evropci, ki so bili baš na ulici, odgovorili so : »Živela Francija u Na večer so Turki mesto razsvetlili, a v Peri, izimši Nemce, bilo je vse temno. Posamični trgovci, hoteč ne zameriti se nemškim trgovcem, s katerimi imajo trgovske zveze, razobesili so transparente z nadpisi: „Živio sultan!" „Novoje Vremja" ima istim povodom naslednji članček: „Vossische Zeitung" govoreč, da je cesar Viljem odpotoval v Carigrad, da v dušo „bolnega moža" udahne novo junaštvo in novo življenje, dostavlja, da je cesar, motreč Bospora Čarobno lepoto, kakor nekoč Napoleon I. vskliknil: „Carigrad — on da bi bil rusk? Nikdar; to bi pomeujulo svetovno gospodstvo". Vsi časniki, tudi uradna „Post* ponatisnili bo te ostroumne besede. No mi mislimo, da cesar tako ni mogel vsklikniti iz jednostavnega razloga, ker on niti od daleč še ni na onem stališči Napoleona L, in ker nima nikake pravice poklanjati in ne poklanjati, kar ni njegovo niti po pravici zavojevanja niti po pravici darila". Deželni zbor kranjski. (IX. seja, dne 5. novembra 1889.) (Dalje.) Poslanec Stegnar kaže, kako potrebščine normalno - šolskega zaklada od leta do leta naraščajo, tako da je proračun za šolstvo poleg deželno-dobrodelnib naprav največji Gotovo nosijo davkoplačevalci radi to breme, katero je v najožji zvezi LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal VAcslav Benei - Tfobizsky, preložil I. Gornik. ZDr-u-rji del. VI. (DaUe.) Seljak K v rt sklonil je glavo še niže, kakor bi premišljal besede mladenčeve, kakor ne bi takoj vedel,] kaj mu naj odgovori. Stoprav za nekaj čaBa dviguil je obraz. V sobi bilo je tiho, da je bilo slišati, kako težko dihajo Vavfinove prsi. .Nisem trd proti tebi, odgovori mi le na to vprašanje: Ali si njegov sin?" „Sem, stric!" Vavrina izgovoril je ti besedi z jedva slišnim glasom. „Nisem — nikdar nisem bil, kajti sin bi ne mogel prekleti otca, in jaz storil sem to, da se — kakor si pripovedujejo — nihče na široko in daleko ne spominja takega dogodka". Mladeueč stisnil je roki v pesti. KvSt povesil je zopet tako resno glavo, kakor bi mu z nova nekaj ne hotelo vanjo, a vzdignivši jo še resneje, kakor jo je sklonil, rekel je: „Njegova kri si, Vavrina, nikdar je ne zatajiš — idi — idi! Da tako govorim s taboj, zahvali se tu Ir rajnki moji ženi, nad katero nečem večnega miru motiti, dokler še ostane me/ nami pod našo streho! Idi, Vavrina! Razidiva se tiho ! — Ali si me razumel ?" Seljak prijel je mladeniča za roko, peljal ga v vežo in še dalje — do pred vrata, potem zapah-nil je za njim dveri in se vrnil v sobo. Stoprav zdaj ozrl se je po sobi; oči njegove obstale so na vsakem predmetu, na polici za omaro in zopet obrnile so se k rajnici. „— — ravno tako, kakor bi bil cela leta z doma! Ničesar ne poznam tu, vse tako tuje--■ „Tudi mene ne, oče? — Tudi jaz sem vam tuja? — V teh par nedeljah?" Seljak Kvčt pritisnil je hčer molče na prsi z zaprtimi očmi, da bi ne opazila, kako mu vedno sil-neje postajajo mokre. Refunda sedel je na strani z mračnim obrazom in z obrvmi nad očmi nekako grozeče zvlečenimi. „In ostanete tu pri meni, oče? — Pustili me ne bodete več same tu? Kako bi mi bilo v tej sobi! Kako bi mi bilo pod našo streho! Saj nemam nikogar tu — nikogar —" „V Okrouhlini v župniji ženina! Tudi vas slepi že! — Le idite, mili, dobri striček, kamor hočete, saj vas bo on dobro nadomeščal, povzdignil bo vašo hišo, da je ne bo jednake na okolu, povišal bo vašo hčer, da bo kakor grofica, vašemu imenu delal bo veliko čast ..." „Vavrina! — Tako me zametaš?--Odpuščam ti —" Svetluška omedlela je očetu v naročji „Če hočeš, preklinjaj me za to !" Skozi odprto linico v oknu priletel je v sobo smeh, da so bo samemu Refundi stisnile prsi kakor b kleščami. „Ia da to ni potem njegova kri!" Kvčtu zazibal se je tudi okrog ust smeh — pred mrtvo ženo, pred hčerjo omedlelo. Ali ste videli kdaj smejati se moža nad ženinim truplom . . .? Dvojim: pogled je to, ki se v vsem bodočem življenji ne pozabi, ki se udolbe v spomin kakor črke v mramor. z deželno-kulturnim namenom, gotovo je pa upra vičeno vprašanje, ki se stavi o tej zadevi za vso požrtovalnost, smo se li kaj približali našim lepim i nadam, katere smo stavili v razcvit šolstva. Tu 1 treba pač naglašati, da učni zavodi ne izpolnujejo 1 svoje dolžnosti in zaradi tega zahteva odgovornost i proti našim potomcem izgovoriti resno besedo, pre- j iskat; ovire, katere se protistavljajo razcvitu šolstva. i Naglašati je tu treba, da ljudsko šolstvo na Kranj- < skem ni še povsem tako dobro urejeno, kakor bi j lahko bilo. Tu je treba v prvi vrsti kazati na vez, i katera bi morala biti mej ljudsko narodno šolo in i srednjo šolo. Brez ugovora je trditi, da ista raztr- ' gana in nikakor ni mogoče reči, da se nadaljuje na 1 srednjih šolah, posebno na c. kr. višji realki v ' Ljubljani, kar se je pričelo na ljudskih narodnih < šolah. To se lahko odkritosrčno trdi, ako so po- t stavi na narodno pedagogično stališče. Na višji j realki se poučujejo vsi predmeti nemški razen 1 verouka in slovenskega jezika, na ljudski narodni < šoli pa je pouk večinoma slovenski. Govornik i neče tajiti, da ne bi bili učni uspehi na c. kr. višji i realki zadovoljivi, saj se izkazuje, da je 6/t učencev ! zadostovalo, le V* ue, to je gotovo častno za šolo sploh, za učiteljstvo še posebej. A brezdvomno bi i bil resultat še kvalitativno in kvantitativno dosti i boljši, ako bi se ne poučevalo toliko predmetov v i nemščini in bi bil slovenščini odmerjen večji pristujoči i jej prostor pri pouku. Nehal bi se potem, ko bi se j omogočil ustop slovenskim učencem, silni naval na * Ljubljansko gimnazijo, posebno na slovenske para- i lelke, kajti ko bi bilo le nekoliko več slovenskega pouka na realki, ne strašili bi se stariši, dati svoje i dece na realko, dočim se sedaj tega ne upajo, boječ se upravičeno, da bi ne mogli uspevati. Žudnje leto bilo je na realki 145 Slovencev in 130 i Nemcev, prejšnje leto 113 Slovencev in 117 Nem- < cev. Ali bi že po številu ne bi bila ravnopravnost ; na mestu? Poleg veronauka in slovenskega jezika, i bilo bi pač umestno poučevanje v ztmljepisji ali prirodopiBJi v slovenskem jeziku seveda v »loven- i skih pnralelkah. V letošnjem III. tečaji so Slovenci in Nemci vkupe, 31 Slovencev mora se učiti zaradi 20 Nemcev zgolj nemški. Tu bi pač umestno bilo, da se razred začasno razdeli in se še le v 4. razredu zopet spoji, ko so Slovenci že dovoljno vešči nemškega jezika. Ako se uporabi dobra metoda na tem zavodu, že sedanja tesnosrčna stori, kar more, potem bode jedina realka, katero imajo Slovenci, vsakemu pristopna, Slovencu jednako, kakor Nemcu. Zatorej naj gleda učna uprava na to, da bode obisk mnogoštevilen in muogotrajen, kajti isti je ponos učiteljstva in zavoda. Govornik uasvetuje resolucijo naj se deželnemu odboru naroČi preiskovati ali se strinja današnja uravnava c. kr. višje realke z narodnim ljudskim šolstvom v deželi in se mu naroča, da poroča v prihodnjem zasedanji. Poslanec Hribar: Visoka zbornica ! Jaz sem se bil danes namenil pred vsem govoriti o nenaravni uravnavi učiteljišč na Slovenskem, ali častiti g. predgovornik, Žitnik, je o tej stvari tako temeljito in vsestransko razpravljal, da bi bilo odveč, ko bi hotel še kakšno besedo o tem reči, zatorej mi bodi dovoljeno, da z ozirom na to, kar je on povedal in splošno priznano nenaravno uravnavo naših uči- Refunda je ustal, stopil h kmetu, položil mu | roko na ramo in rekel s trdim glasom: „Bodi pameten, — pameten 1 Slišiš, Kvčt? — Imej razum! — Ako ga nisi zgubil takrat, bi jo li hotel zastavljati za besede iz gadjih ust ? — Bodi pameten, — ali razumeš, Kvčt?" „Takrat Še nihče ni segel po mojem dobrem imenu! — To očitanje pa že slišim drugič!" „In mu veruješ?" Refunda prijel je kmeta zdaj za obe rami in z ostrimi očmi pogledal v njegove oči, kakor bi ga hotel do dna promotriti. „Ali bo mogel verovati, da bi duhovnik. . . ? Poslušaj: govoril še nisem ž njim nikoli, a videl sem ga že mnogokrat. Njih besede so bojda gladke kakor njih obrazi, njih jeziki kakor na dve straui brušeni meči, njih srca dvomljiva, njih vest, kakor jegulja, a ta ni njih vrste. Ali nisi tolikrat pravil, ako bi bilo takih v Čehih, godilo bi se drugače z našim ljudstvom?" „Saj je šel za vas prosit, oče, šel je gospčdi povedat ..." „Ali sem mu rekel? — Ali sem ga zato prosil?" prikinil je kmet hčer, ki se je mej tem zavedla iz omedlevice. teljišč, pokažem konsekvence, ki izvirajo iz tega — Iz govora častitega eospoda poslanca Žitnika sem si zapisal stavek, ki slove: ko bi dežela smela breme, skrbeti za učiteljišče, bi si tudi sama imela ta zavod urejati po svoje. Gospoda! z ozirom na izkustva, katera imamo pri naših šolah, bi dvomil, je li ta stavek v resnici istinit; kajti da si nosimo mi vsa bremena za svoje šole, država ne prepušča, da ai urejamo svoje šolstvo tako, kakor bi želeli. Spominjali se bodete vsi, da je pred nekaj leti prosilo v. Trstu več kot 1.400 slovenskih starišev, naj se za nje ustanovi slovenska šola. Šla je prošnja na Tržaški magistrat, od tod na deželni šolski svet in konečno na ministerstvo in to je odločilo: ker imate TržaSki Slovenci v okolici po pol ure ali 1 uro oddaljene slovenske šole, pošiljajte svoje otroke tja, ako jim hočete dati slovenski pouk. Kako se je godilo na Koroškem, ko so tamošnji Slovenci zahtevali slovenske šole ? Vse je bilo brezuspešno, še okrajni glavarji so hodili ven nagovarjat tiste, ki so podpisali prošnje, naj od njih odstopijo. Gospoda moja! tako ravnanje je državne uprave nevredno! Sedaj pa, kaj čujemo letos ? Mesto da bi se na Koroškem vsaj zgodilo, da bi Slovencem dali osnovne šole Blovenske, je deželni šolski svet koroški naročil izdati posebno knjigo v koroškem narečji, da bi po starem načelu „divide et impera" odcepil koroške Slovence od ostalih po Štajerskem in Kranjskem in jih lože ponemčeval. Če se pa ozremo na naše okoliščine in jih primerjamo s koroškimi in Tržaškimi, vidimo, da se pri nas manjšini godi bolje ko večini prebivalstva na Primorskem in veliki manjšini na Koroškem. Pri nas so se spomnili uekateri someščani Ljubljanski, da bi se v Ljubljani imela osnovati za nemško deco tudi nemška šola in uložili so prošnjo do mestnega zbora. Mestni zbor, ki je strogo skrbel za to, da se je vsej deci Ljubljanski omogočil pouk, se je protivil temu, da bi se ustanovila nemška šola, ker po izkazih, katere je dobil od vodstev ljudskih šol Ljubljanskih, je bilo viduo, da ni toliko za šolo sposobne dece nemške narodnosti, da bi bilo treba za njo ustanovljati nemško osnovno Šolo. Pa vlada je silila napraviti osnovno šolo in sicer za dečke in deklice posebej. In kakošne so te šole? Letos se je v deško šolo upisalo 33 učencev in le 9 od teh zna nemški, 24 jih pri ustopu ne besedice nemški ni umelo. Vodstvo bi bilo moralo odbiti take otroke; pa tega storiti ni smelo, ker je imelo od deželnega šolskega sveta strog ukaz, da se nobeden otrok, ki se oglasi za nemško šolo, naj zna nemški ali ne, ne sme odbiti. To je tendenca, ki je na dlani : da se mora v Ljubljani na troške slovenske narodnosti ohraniti nemška šola, dasiravno je ni prav uič treba. To je pač žalostno, ako se pomisli, kakšno nalogo imajo osnovne šole, namreč da odgajajo deco za življenje, da jej dajć najpotrebnejši pouk v branji, pisanji, računjenji, da jih uče spoznavati nekoliko sveta, zgodovine; da jih uče realnih predmetov, in da skrbe, da postanejo sposobni bolj samostojno misliti. Misliti; si pa otroka slovenskih starišev, ki ne zna nemškega jezika, pa pride v urinsko šolo. Kdaj bode mogel tako napredovati, kot če bi se mu vse predavalo v njegovem slovenske m jeziku? I „Jaz sama sem ga prosila za to ..." „Ti si bila vender pri njem?" „Bodi pameten, seljače! — Ali nisi rekel pred hipom, da nečeš rušiti večnega miru nad svojo rajno ženo, dokler ostane pod tukajšno streho? — Bil si tako resen, tako oprezen, vsako besedo premislil si trikrat predno, ti je prišla na jezik. In zdaj začenjaš z jedinim detetom — s svojo SvetluŠko. — »Iztrgajte mu jezik, strici Sterite mu glavo 1 Še ste močni, ako je treba seči; jaz vam pomorem. On — on je uzrok vse vaše nesreče!" Te besede pri pihalo so skozi okno, kakor pib strupenega vetra. wAli greš prokletec!" Refunda zagrmel je v sobi, da je sveča zatrepetala in da je zazvenelo poluodprto okence. Potem sedel je na klop in ni pregovoril nobene besede več. Po stari glavi pod pepelnatimi lasmi letelo mu je dvajset let kakor vodena tromba, kadar se razvije najmočneje in z vso silo prileti popotniku premo v obraz. In vender se je navadil smatrati zadnja leta svojega življenja za najmirnejša za — premo rečem — najsrečnejša. Refunda podprl si je glavo z obema rokama. Utegnilo bi se mi ugovarjati : ako stariši žele in silijo svoje otroke v nemško šolo, zakaj bi jih ne smeli pošiljati? Toda tu je treba pomisliti, da so v Ljubljani take razmere, — in vi vsi jih poznate, — da ne odločuje volja starišev, ampak nek dobro znani pritisek. Ali pa je zaradi tega vredno, vzdržati nemško šolo, to je drugo vprašanje. Da se s tem jako obremenjuje normalno-šolski zaklad, je brezdvomno in ves ta trošek za nemški šoli bi se lahko prihranil, ker teh dveh šol treba ni. Jaz sem mislil, ko je mesto Ljubljansko ustanovilo svojo deško in dekliško šolo, da bodo sedaj tistih 41 gospodov veselo in da bode slavo pelo mestu ter priznavalo, kako prav je ravnal mestni zastop. Pa kuj se zgodi ? Mesto da bi oni bili svojo nemško deco v to šolo pošiljali, izjavili so v svojem glasilu: do tega zavoda nemarno zaupanja, svojih otrok ne bodemo tja pošiljali in ustanovili so z denarji hranilnice, torej s prihranki slovenskega kmeta, po« nemčevalnico in tja pošiljajo svoje otroke. (Dulje prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 14. novembra. Neka visoka osoba, ki je nekaj časa bivala na Dunaji in je imela priliko pogledati za kulise notranje politike, objavila je v „Moravskej Orlici" dopis o notranjem položaji. V tem dopisu se trdi, da jo stališče grofa Ta■itl-ja jako omajano. Nekaj temu pripomore vnauja polika. V Berolinu ne odobravajo Taaffejeve politike. To se je sedaj,, ko je bil grof Bismarck v Pešti in na Dunaji ravno tako videlo, kakor ob svojem času, ko je cesar Viljem bi -vajoč na Dunaji, bil prezrl miniaterskega predsednika. Grof H rbert Bismarck je v Budimpešti občeval s Tiszo, pri Taufteji pa še vizitnice pustil ni. Najbrž pa je sin nemškega kancelarja tudi le zaradi tega potoval v Budimpešto, da pokaže, kako v Berolinu čislajo Tiszo in prezirajo Taatfeja. Najbolj so pa Tauffeju omajalo stališče izjave Mladočehov ob adresni debati. Kar so v Pragi govorili Mladočehi 0 razmerah mej habsburško dinastijo in češkim kraljestvom, o nemški-avstrijski zvezi, zlasti pa o tem, da zna kedaj še Rusija sodelovati pri rošenji češkega državnega prava, tega država ne more trpeti. Na Dunaji sedaj pravijo o teh izjavah: Če kdo zgubi pamet, je treba ga postaviti pod nadzor, dokler ne postane zopet pameten. Govori se že, da bud-geta za 1891 ne bode več predložila sedanja vlada in da imajo onij prav, ki pravijo, da so zmagali pri adresni debati Nemci. Mladočehi stavili so v deželnem zboru češkem nastopno iuterpelacijot „Ko je vaša ekscelencija nastopila mesto namestnika kraljevine Češke, so vladui organi zatrjevali, da se je to zgodilo zaradi odločnosti in nepristranosti vaše. Mi smo se vsi tega veseliti, ker smo spoznali, da treba odločne roke, da se odpravijo nerodnosti in krivice, zaradi katerih se narod češki že dolgo zastonj pritožuje, kakor je nepatrijotično in nemoralno delovanje nemškega „Sehulvereina" in kričeče brez-pravje in preganjanje češke manjšine v nemških krajih. Od več strani se je zatrjevalo, da je glavna naloga našega namestnika, da zatre mladočeško gi banje, .in da narodi konec naraščanju svobodomiselne stranke. Mi tega nesmo verjeli, ker mislimo, da mora namestnik kot z stopnik vlade in kralja v tej deželi stati nad strankami in da se ne strinja z njegovim dostojanstvom, da bi se sam mešal v politične agitacije. Toda dogodki pri prvi dopolnilni volitvi v volilnem okraji kmetskih občin v Ledeči 1 Iz pogovora mej otcem in hčerjo pa ni slišal nobene besede. Dvofuntna sveča pri glavi pokojnice je že do-gorevala. Bila je današnja čudna straža pri mrliči. Take se seljakinja za živa gotovo ni nadejala in take zvečer Svčtluška tudi v istini ni slutila. In kake besede so se čule v sobi! Morebiti bi ne trdil mnogo, ako bi rekel, da jih pod tem začrnelim stropom nikdar ni bilo slišati. Žalostno sviđanje otca s hčerjo in moža z ženo bilo je to! Že se dani, seljak! — Čas je, da odideva !* Refunda ustal je o teh besedah s klopi. „Da ženo pokopljem! — Ali bi mogel v tem trenotku pustiti tu dekle samo? Refunda zmajal je z ramenoma. „Moram ostati tu!" „Ostani torej! — A opozarjam te samo, da so nama za petami in ako bi se jim posrečilo danes aH jutri ali pojutranjem, da te ujamejo, ostala bi tvoja hči sama do daljne smrti!" Refunda utihnil je za hip. (Dalje prib.) « so pokazali, da smo se varali. Način, kakor so vodili politični uradniki, mej njimi okrajni glavar, agitacijo za vladnega kandidata proti kandidatu svobodomiselne stranke, usiljuje vsakemu svobodnemu možu prepričanje, da bi se uradniki ne upali tako postopati, da neso dobili povelja naravnost od namestnika. Okrajni glavar je pisal znancem in sorodnikom, da ga bodo upokojili, ako bode v njegovem volilnem okraji voljen Mladočeh, da je torej njegova služba zavisna od izida teh volitev. Tudi po go stilnah agituje okrajni glavar in preti Ledeškim meščanom, da se bode hudo maščeval nad mestom in okrajem, ako bode voljen Mladočeh. Celi dan leta na okrog in nagovarja moške in ženske, da naj delajo na to, da bode voljen vladni pristaš. Povprašuje, kdo je naročen na „Narodne Liste" in preti uradnikom z disciplinarno preiskavo, če bodo čitali mladočeško glasilo in volili Mladočeha. Pridno in na nedovoljen način agituje za staroČeškega kandidata. Dne 2. t. m. je sklical vse župane v celem « kiaji v prostore okrajnega glavarstva s pretvezo kontrolnega slinila reservistov. Ko so zbrani začeli )2' Krompir, > ... ' 2 83 Knštrunovo „ „ — 32 Leča, • ... 10- Pišanec...... i— 35 Grah, w ... ill - —M Fižol, ■ ... •U Seno, 100 kilo . . . 2 23 Muh lo, kgr. . —i 96 Slama, „ , . . . j 2 32 Mast, „ ■špch frišen „ — 70 Drva trda, 4 □metr. 1 6 80 — 68 „ mehka, 4 , 4 80 Meteorologično poročilo. «3 i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 13. nov. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7488 mm. 7482 mm. 748 1 mm. —4 4° C 0-6» C —1 6° C si. svz. Si. BVZ. al. svz. megla jao. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura —T8°, za 59° pod normalom. XD"ULxa.a,jslsa, borza dne" 14 novembra t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) gld. včeraj 85-45 85 75 109 20 100*0 924 — 311 50 119-15 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta...... b' marčna renta .... akcij e narodne banke. . . Kreditne akcije..... London...... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/0 državne srečke U 1. 1851 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4" ,,...... Ugerska papirna renta 5u/0 . . 5- Štajerske zemljišč, odvez. uhli;-. Dunav« reg. srečke 50/0 loi 223 gld danes 85 35 85-65 108-70 100-45 924 — 309 25 119-10 9-48'/, 5-67 58 45 50 50 30 10 50 50 25 75 h r. Vodstvo „Narodne TIskarne" v LJubljani naznanja pretu>.no vest o smrti svojega delujočega sotruduika, gospoda Josipa Sterbenca črkostavca katerega je po kratki, pretnučni bolezni, previ-denega s sv. zakramenti za umirajoče, v 19. letu njegove dObe, danes zvečer ob polu 7. uri poklical Vsemogočni v boljšo življenje. Pogreb prerano umrlega bode v petek dne 15. novembra ob 4. uri popoludne iz hiše št. 12 Streliško ulice. Dragi ran j ki bodi priporočen v blag spomin! V Ljubljani, dne 13. novembra 1889. Zahvala. Najsrčnejšo in n..jiskrenejšo zahvalo izrekam vsem vfsekocenjenim prijateljem, ki so ob smrti moje drage soprogo Frančiške Jugovic skazali na presrčni način sočutje svoje, posebno pa rodoljubnim pevcem za tužnomilo doneče nagrobno petje, velespoštovanim c. kr. uradnikom in čislanim darovalcem vencev. Beg naj Vam povrne stoterokrat ob tako tužni priliki I Krško, dne 13. novembra 1889. (953) Hvaležni Anton Jugovic, soprog. TgT^L>l---- leT-fr^ Cenike pošiljam ZlIMtOIlJ lil Iran K o. IVAN JAX v Ljubljani. Velika zaloga šivalnih za rodovine in obrtnike. Stekleniške kapice lepo narejene pošlje takoj jedina slovanska tovarn« jV. >IaHok-a v Klutovu. (945—2) V „Narodni Tiskarni" y Ljubljani spisi prodajajo se po znižani ceni. 1. zvezek 3. zvezek 3. zvezek: 4. zvezek 6. zvezek: 0. zvezek: 7. zvezek: 8. zvezek: Deseti brat. Koman. I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domaČe zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi riolharji. Crtice iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlćvska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Kojinje. Poveš* za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telerja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter Sokom delal, ker je krompir kradel. — VII. rta iz življenja rolitičnega agitatorja. I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta-tenbah. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. I. Cvet in sad. Izviren roman. — H. Bela ruta, bel denar. Povest. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prudajajo se v (37—35) NARODNI TISKARNI" Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12. VI2ITNIGE priporoča v Ljubljani. OH* *m* *X* »M? OK* •Ja* * M* -M* Priznano naj iz vrstne j i parfumi za žepne robco i. t. d. so: Lohse-ov Extraits LohsG-ove šmarnicG Lohse-ov Heliotropc blanc Lohsc-ova zlata, lilija.. Novo!! lohse-ov Peau d'Espagne. Novo!! Gustav Lohse, 46 j&ger-strasse, Berlin, d.T7-orn.i parfumeur. (719—14) ■■ Dobivajo se v vseh prodajalnicah parfuma in galanterijskega blaga. WM ILUSTROVAN KM za leto 1890. Uredil, izdal in založil :Dxa.g-©tlrL HrlToar. Dobiva se v ...\iii-oil ni Ti**karnl" in v bukvaruab J. Glontint-jevl jn JIt Imt-j< \ i v LJubljani. Naroča se pa lahko v vseh bukvarnah. - Cena 45 kr., po pošti 50 kr. = Vsebina: Popolen kalendarij, koledar, kateremu so pridejana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske hiše. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. LeBtvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. V noči Rusalk. Ugled po svetu: Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. Boulanger. Onjentalska železnica itd. SmeSnice. — Naznanila. 1 1 i 1 1 h i e * • 1 c; f 1 K t i Zbirka najbo\j znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesny. Sestavil Ivan Zeleznikar. Založil Dragotin Hribar. Cena: Mehko vezani 80 kr., s pošto 10 kr. več. Elegantno vezani 1 gld 20 kr., s pošto 1 gld. 30 kr. Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v LJubljani. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 70041377 40