Posamezna številka 6 vinarjev. ŠIEV. 10. Izven L)ubliane 8 vin. v LiuDiiflni, v torek, 14. lannarla m Leio xu. = Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 26 — sa en meseo ,, . . » 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 28'— sa ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2 — V opravi prejeman mesečno „ 1-70 š Sobotna izdaja: = za oelo leto ■ ....... T— za Nemčijo oeloletno . „ 8-— za ostalo inozemstvo. „ 12*— Enostolpna petitvrsta (/« mm); sa enkrat .... po 15 v za dvakrat......13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst. PiriCm Mila. zMjsme lil: enos olpna j e itvrsta po 18 vin. ■ Poslano: - enostolpna petitvrsta po 30 t in. Izhaja vsak dan, izvzemil nedelje in prazniko, ob 5. uri pop. Redna letna priloga Vozni red. sor Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/m. Rokopisi se ne vrsčajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nliot št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.787, ogrske 28.5U, bo. n.-bero. št. 7563. - Opravnlškega teleiona št. 188. J*y* DanaSnla številka obsega 6 strani. Balkanska zveza. Dr. I. Žitnik. II. Bulgari in Grki. Dogodkov po grško - turški vojski leta 1897 ni mogoče razumeti, ako niso vsaj površno znane verske in cerkvene razmere na Balkanu. Dr. Georgevic pripoveduje, da jc že pred 20 leti kot srbski poslanik v Atenah pregovarjal ministra Delyannisa in Trikupisa za balkansko zvezo. Našel je povsod gluha ušesa. Razmere na Grškem so bile tedaj pač take, da je vsaka vlada imela preveč skrbi z državno upravo. Vse je bilo v razsulu: armada, državne finance, uprava, pravosodje. Vladala je v deželi prava anarhija. Trikupis jc moral v zbornici napovedati bankerot, kraljevina pa se udati evropski kontroli svojih financ. Pa tudi pozneje do lanskega leta so si bili Bulgari in Grki hudi nasprotniki. Vzrok pa je bil na cerkvenem polju. Ko je sultan Mohamed II. leta 1453 osvojil Carigrad in si tako podjarmil do malega ves Balkan, je takoj carigrajskega patrijarha priznal kot poglavarja grške ali pravoslavne cerkve. Podelil mu je še več privilegijev, nego jih jc imel v dobi bizantinskih cesarjev. Grški zgodovinarji sicer trdijo, da je grška cerkev v svojem okrilju lajšala svojim vernikom težko breme suženjstva pod turško strahovlado in jih rešila popolnega pogina. Toda. zgodovina priča, da jc ta trditev resnična le v verskem oziru in do gotove meje. Ko bi bila grška cerkev v vsakem oziru storila svojo dolžnost v cerkvi in v javnem življenju, žc davno bi bili krščanski narodi na Balkanu pognali turškega sultana iz Carigrada nazaj v Bruso ali šc dalje. Toda carigraj-ski patrijarhi so znali dobro izrabiti svoje svoboščine nc lc proti Rimu, marveč proti vsem balkanskim narodom, v kolikor se niso pomehomedanili. Ker je povsod prvačil grški jezik, je grška ali pravoslavna cerkev Bulgarom, Srbom, Aromunom (Kucovlahom) in Albancem povsod vsilila grški jezik, grške šole, obrede in navade. Fanar je carigrajsko predmestje. Tu jc bil preje ob obrežju svetilnik (phanarion); odtod ime predmestja. Sultan Mohamed II. je to predmestje prepustil grškim družinam (fanarijoti), ki so kot bankirji zalagali turške vlade z denarjem in se tako povspeli do ari-stokratov in plutokratov. V Fanaru je tudi sedež grškega patrijarha. Preccj časa so upali Grki, da s pomočjo ostale Evrope prepode Turke iz Carigrada in obnove grško ccsarstvo. Že v 17. stoletju pa so temu upanju dali slovo in se zvezali s sultani proti raji. liiskup-ske stolicc so dobivali — od srede 18. stoletja že izključno — samo Grki iz Carigrada, Smirne, Pcloponeza, Krete in Egejskih otokov. Polagoma so grški menihi tudi iz bogatejših samostanov izrinili negrške narodnosti. Sčasom verniki niti razumeli niso svojih grških duhovnikov. V takih nezdravih razmerah je moralo prebivalstvo za-ostati v kulturi. Vse višje šolo. v Carigradu, Solunu, Odrinu, Plovdivu, Janini, Bukareštu, J asu, v samostanu na gori Atosu, na otoku Patmosu itd. so bile grške. Leta 1740 je pisatelj Anastazij naštel nad 10 grških licejev, gim-nazijev in akademij v Makedoniji, Te-saliji, Epiru in na Peloponczu. Patri-jarh Samuel je proti koncu 18. stoletja pogrčil bulgarsko škofijo v Ohridi in srbski patrijarliat v Peči. Ustanovit je 30 klasičnih in nad 200 ljudskih šol z grškim poučnim jezikom. Izdatno ga jo podpiral sultan Selim III. Prejšnje in poznejše turške vlade so pospeševale grško šolstvo in si na ta način olajšale strahovlado nad podjarmljc-nimi narodi. Krščanstvo jc položilo temelj bulgarskemu slovstvu, ki sc je bilo lepo razvilo. Najstarejši spomenik staroslovenske bulgarščine je »Ostro-mirovo evangelije« iz 11. stoletja. Bulgarski jezik so je razlegal od Pešte (Peč) do Črnega morja doli do Pcloponeza. Tudi v Mali Aziji je bilo mnogo bulgarskih naselbin. Začetkom 19. stoletja pa. je edini nadškof Zofronij v Vrači šc govoril in pisal v bulgarsketu jeziku. Bogati Bulgari in Aromuui so ustanavljali in podpirali grško šolo. Še knez Ypsilanti jc v Rumuniji krošnjaril s svojo grščino. Mnogi rumunski knezi so bili pod turško vlado grškega rodu. In to jc bil vzrok smrtnega sovraštva med Bulgari in Grki. To sovraštvo pa je prikipclo do vrhunca v drugi polovici minolega stoletja, ko so se Bulgari prebudili iz večstoletne mrtvično-sti in se začeli zavedati svoje narodnosti. Leta 1800 so naznanili v Carigrad, da no pripoznajo novega patrijarha Joahima in zahtevajo bulgarske duhovnike. Tedaj sc je rodila tudi misel med Bulgari. da se združijo z Ri- mom. Ruska vlada jo preprečila unijo in z vso silo delala za cerkveno ločitev Bulgarov od grškega patrijarhata. Po dolgih prepirih s patrijarhom jc sultan Abdul Azis 10. sušca 1870 podpisal ferman, s katerim jc dovolil bulgarski eksarhat, ki jc obsegal eparhije v sedanji Bulgariji, Niš, Pirot in Veles. Ferman pa je bil objavljen šele 22. svečana 1872. Vso to akcijo je vodil ruski veleposlanik grof Ignatjev. Jako obširno poročata o teh sporih A. Ular in E. Jusabato. Z eksarhatom so sc Bulgari odtegnili grškemu vplivu in si ustanovili svojo narodno cerkev ter položili temelj tudi svoji politični bodočnosti in premoči med balkanskimi narodi. In s to dobo so se pričeli tudi vedno večji nemiri in poboji v Makedoniji med grškimi, bulgarskimi, srbskimi in albanskimi četaši. Pa preskočimo ta prizor v balkanski drami. Lep ni bil, pač pa v toliko poučljiv, da se jc vsa javnost do trda prepričala, o dvojezičnosti evropskega machiavellizma. Četudi ne moremo pisati slavospevov vsem »junakom« po vrsti, razumeti pa moramo obupnost, s katero so možje, očetje in bratje branili svoje žene, družine, matere in sestre, ker nikjer niso našli milostnih in pravičnih sodnikov. Leta 1900 jo nastal resen spor med Bulgarijo in Rumunijo. Dno 22. julija je bil v Bukareštu umorjen profesor Michalcanu. Rumunska vlada je zahtevala zadoščenje od bulgarske in da mora zatreti makedonski komite. Kavno tedaj v avgustu pa se jo v Sofiji zbral makedonski kongres v posvete. Bulgarska vlada ni mogla zabraniti zborovanja, še manj pa izgredov v Makedoniji, in turška vlada jo sama 'visela v precepu. Nevarnost pa je bila skrajna, da sc vname splošen požar, pri katerem bi si brbljava Evropa pri-smodila prste, in obleko. V dogovoru z Dunajem je šel v decembru 1902 ruski minister za zunanje zadeve grof Larnbs-dorff v Sofijo gasit. Bulgarska vlada je sicer meseca svečana 1903 razpustila makedonski komite v Sofiji, toda v deželi je nastal tolik odpor, tla jc 15. maja moralo ministrstvo Danev odstopiti. V oktobru 1903 sta so sešla v Miirzstegu avstrijski in ruski cesar in v imenu ostalih velesil določila: 1. Od sultana določeni generalni nadzornik Hilrai paša (sedaj veleposlanik na Dunaju) naj ostane več let na svojem mestu, da napravi red v Makedoniji. Poslužuje naj se turških vojakov in sani razsoja v prepornih vprašanjih. 2. Solunski, bi-toljski in kosovski vali naj točno izvršujejo njegova povelja. 3. Za preured-bo policije in orožništva dobi turška vlada zunanje strokovnjake in častnike. 4. Orožniki in poljski čuvaji morajo biti kristjani in mohamedanci po razmeri u prebivalstva. 5. Turški vladi se še posebej naroča, dabra« ni krščansko prebivalstvo proti albanskim zločincem, ki doslej navadno niso bili kaznovani za svoje zlodejstva. 6. Turška vlada naj pomilosti vse zaradi političnih grehov obtožene, obsojene in izsel jence ter dohodke vsakega vilajeta uporablja v prvi vrsti za upravo itd. Vse te reforme po so ostale na pa* pirju. Vzroki so znani, obširno jih navaja tedanji angleški generalni konzul sir Billiotti v Solunu; objavljeni so bili leta 1904 v višnjevi knjigi angleške vlado. Vsebino te obtožnico so objavili vsi večji listi. Tu zadoščajo naslednji stavki iz obširnega dela, katero je izdal nemški raziskovalec balkanskih razmer VVeigand, ki ga tudi Brat ter navaja: »Boj za politično, kulturno in versko premoč, boj za življenje in imetje jc (v Makedoniji) srditejši, nego v vsaki drugi evropski deželi. Le slabe jiro-metne in časnikarsko razmere ter strogo turško nadzorstvo ovirajo, tla se le včasih odgrne. zagrinjalo, za katerim osupnjeua Evropa zagleda strašno bojišče. Manjka mi besed, da bi izrazil svoj gnev vzpričo le sramote za Evropo. V Makedoniji in Albaniji vlada, fanatizem nad naravnim pravom, ker umori so na dnevnem redu in nihče ni varen svojega življenja. Za te razmere sta odgovorni gnjili in izprijeni vladni zistem, nestrpni mohamedanski in še hujši albanski fanatizem. Leta 1903 pa je še grška vlada javno podpirala komiteje, katere so vodili grški častniki in podčastniki. Bulgarske družine so pobegnile v gore, turška armada pa jo zažgala do 120 vasi in vlaško mesto Kruševo. Hilrai paša, poveljnik orožništva general r.oorpi, civilni agentje in konzuli so sedeli kakor muho v močniku. Že tedaj so pričeli uvidevati posamezni grški, bulgarski in srbski rodoljubi, da na ta način ne. bodo pregnali Turka, ampak mu le podaljšali življenje. Tedanji vodja opozicije oa Kreti, sedanji grški ministrski predsednik Venizelos jc pisal v svojem glasilu: »Previdnost jc določila, da Bulgari in Srbi žive skupaj kot sosedje, ki se mora jo zveza ti.« LISTEK. Mi svelž. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) Neko jutro jc poslal ponjc in jih vzprejel v navročnosti princa Hasana najljubšega mu med vsemi emirji, pa slovitega duhovnika svoje vero. »Slišal sem,« jc dejal Godvinu, »da ljubiš mojo nečakinjo, princczinjo bal-berško. Podpiši koran in dam ti jo za, ženo; tako bo i njo mogoče dovesti k pravi veri, ker sem prisegel, da jo nc bom silil, da jo vzprejme; jaz si pridobim velikega bojevnika, raj pa vrlo dušo. Ta svečenik te pa pouči v veri.« »Gospod, hvala li,« odgovori Godvin, »toda meni ni mogoče izpremoniti vere, da bi si pridobil nevesto, najsi jo šc tako ljubim.« »Tako sem si mislil,« je rekel Saladin, »žalostno je, da, ntore prazna vera tolikanj oslepiti tako hrabrega in vrlega moža. Sedaj je na. tebi vrsta, gospod Wulf. Kaj sodiš ti o moji ponudbi? Ali ti vzameš princezinjo in njena zemljišča pa moio ljubezen kot j doto?« Wulf pomisli za hipec; in v duhu se mu obnovi spomin na jesenski popoldan izza davnih let, ko sta stala, z Roza.mundo pred oltarjem sv. Čeda na esseškem obrežju ter sc šalila prav s tako izpremembo vere. Nato pa sc jo veselo nasmejal in odgovoril: »Da, gosjiod. ali pod mojimi pogoji, nc pod tvojimi, kajti če bi privolil v tvoje, menim, da bi mi zakon ne bil srečen. Pa tudi Rozamunda se ne bi hotela poročiti s služabnikom vašega preroka, ki bi si lahko vzol še, drugo žene, če bi si jih poželcl.« Saladin si jc podprl glavo in ju glodal razočaran, a ne neprijazen. »Vitez Lozel jc molil križ,« je dejal, »a je vzprejel pravo vero, ko smo mu jo ponudili--« »Zaradi dobička,« reče Godvin. »Ne vem,« odgovori Saladin, »dasi je bil ta človek res videti med Franki kristjan, tukaj pa častilec prerokov. Pa zdaj jo, mrtev, zadet od tvoje roke, pregrešil sc je proti meni in izdal mojo nečakinjo Sinanu, a mir bodi njegovi duši. Sedaj še, nekaj. Oni Frank, princ Arnat iz Karaka, ki mu pravite Regi-nald iz šatilona — prokleto mu bodi ime!« — in pljunil jo na tla —« je zopet prelomil mir med menoj in jeruzalemskim kraljem, s tem da je pobil nekaj mojih trgovcev in jih okradel. Tc I sramote ne, morem več prenašati in prav v kratkem razvijem svojo prapore, ki jih ne. zavijem prej, dokler ne bodo vihrali z Omarjeve mošnje in z vsakega stolpa v Palestini. Tvoje ljudstvo je, zapadlo pogubi. Jaz, Jusuf Sa-lah-ed-din,« in pri teli besedah je vstal tako srdito, da, so, mu je kar brada .jezila od jeze, »napovedujem sveto vojsko in pomečem vse v morje. Sedaj pa si vidva izvolita. Ali sc bosta bojevala z menoj ali proti meni? Ali pa mi hočeta dati svoje meče in ostati tukaj kot ujetnika?« »Služabnika križa sva« odgovori Godvin, »in nc moreva dvigniti moča proti križu, ker bi si pogubi la dušo.« Nato izpregovori nekaj besed z VVul-fora in pristavi: »Na tvojo drugo vprašanje pa, čo hočeva kot ujetnika ostati tukaj, naj odgovori Rozamunda, kajti midva sva prisegla, da služiva njej. Zato želiva videti balberško princezinjo.« »Pošlji ponjo, emir« reč v Saladin princu Ilasanu, ki se jc priklonil ter odšel. Kmalu jc prišla Rozamunda, še vedno krasna, pa zelo bleda in izmučena. Priklonila so ir< SaladitlU. »Pozdrav, stric.« je rekla sultanu, »pa vama, bratranca, pozdrav! Kaj želite od mene?«« Saladin pozove God vina, da ji razloži zadevo; to jo storil kratko in jedrnato ter jc končal z vprašanjem: »Ali je. tvoja želja, Rozamunda, da ostaneva na tem dvoru kot ujetnika, ali pa da greva v boj zoper Franke v veliki vojski, ki v kratkem izbruhne?« Rozamunda jo. nekaj časa zrla vanje, nato pa jc odgovorila: »Komu sta sc najprej zaprisegla? Službi Gospodovi ali službi ženske? Govorila sem.« »To so besede, prav kakor smo se jih od tebe nadejali,« vzdihne Godvin. »Sultan, midva te prosiva za varno spremstvo do Jeruzalema ter pustiva to gospioo v tvojem varstvu, zanašajoč so na dano brsedo, da ne boš delal sile njeni veri in da boš varoval njeno osebo.« »Mojo varno spremstvo imata « odvrne Saladin, »in mojHltprijatolistvc tudi. Odkrito priznavam da no bi dobro sodil o vaju čo bi mi bila dala drugačen odgovor. Pa odslej smo si v oč"h ljudi sovražniki. Glede gospioo bodita brez strahu. Kar sem obljubil, izpolnim. Poslovita so od nje, saj jc ne bosta več videla.« Kdo jo učil ivoje ustnico govorili tako bo so de, sultan?« ga vpraša Godvin. »Ali ti je dano gledati urihodniost in božje sklepe?« Poleti 1908 pa so Mladoturki uprizorili svojo burko, ki so jo pripravljali mnogo let. S pomočjo solunskega vojnega kora so odstavili sultana Abdul Ilamida, zaprli ga v pozlačen kurnik in razglasili zopet Midhatovo ustavo, ki se prilega Turčiji, kakor kravi sedlo. Smoter te ustave je, poturčiti vse balkanske narode in na njihovih gomilah zasaditi oljke miru. In vendar so se v pričetku na carigrajskih ulicah objemali kristjani s prekanjenimi mohamedanci. Deviška Evropa si je otirala solze veselja s sramežljivega obraza. Toda mladoturški režim je bil začetek turške likvidacije. Celo grof Aehrenthal, ki je bil vedno v strahu za »bolnega moža« v Carigradu, je slutil nevihto in hitro izvršil aneksijo Bosne in Hercegovine. Ta junaški čin je tedaj s himno proslavila tudi moja malenkost. Tedaj je bil za Avstrijo najugodnejši trenotek, da bi bila iztegnila roko. Pa že knez Bismarck je rekel o avstrijski diplomaciji, da vstaja vedno prepozno! Vojaška moč Turčije in balkonskih držav pri Caloldži. London, 14. januarja. Ker ni izključeno, da se balkanska vojska nadaljuje, se tu zdaj premotriva vojaški položaj po sklenjenem premirju. Vojaški strokovni listi ga na podlagi točnih informacij precenjujejo tako-le: Pri Čataldži stoji pod poveljstvom generala Ahnled Abuk Paše 1., 2. in 3. armadni ter 1. in 2. redifni zbor, h katerim se je početkoni decembra pritegnila še 30. nizamska divizija iz Er-zinghiana, skupno 120.000 mož, 350 topov (40 lahkih in okoli 25 težkih) in 1500 konjenice. Na polotoku Gallipoli in ob Darda-nelah stoje pod poveljstvom Fahri Paše redifne divizije Kala Sultanie in Edremit, 3. redifni zbor in še ena re-difna divizija, skupno 50 do 60 bataljonov, to je 35 do 40.000 mož. V Carigradu stoje dozdaj le še nadomestne čete, katere tukaj izurjajo. Na aziatski strani pri Haidar paši in Ismidu se nahajajo deli neke kombinirane sirske nizamske divizije. Pričakujejo tudi še 28. in 31. nizamsko divizijo (Erzerum in Erzinghian) in redif-sko divizijo Sivas, tako da bi se moglo tu zbrati okoli 40.000 mož infanterije. Sirskih redifskih divizij še niso odposlali, ker so popolnoma neizvežbane, imajo v prostoru Adana-Mersina pripravljenih 50 redifnili bataljonov, to je okoli 35.000 mož. Vsega skupaj imajo torej Turki v Evropi (Čataldža-Gallipoli) okoli 170.000 s mož, nasproti Carigradu na azijski obali je pripravljenih okoli 40.000, 35.000 v Siriji pa pride šele veliko pozneje v poštev, tako da znaša, vsa vojna moč Turčije, ako bi napela vse sile, okoli 250,000 mož. Moč balkanskih držav se da veliko težje preračunati, ker ne pride tu veliko v javnost. Na vsak način so Bulgari pri Čataldži najmanj tako močni kakor Turki, a tudi pri Rodostu so pripravljene bolgarske in grške divizije za napad na. Gallipoli in Dardanele v približno isti moči kakor Turki. Srbi so vezani samo v Albaniji, kjer bo, vštevši Skader, stalo okoli 20.000 mož, in pred Odrinom. kjer bo 30.000 Srbov. Sicer so pa Srbi prosti. Grki so vezani v Epiru, kjer stojita Zekki- in Ersad-paša z okoli 4O.O0O močmi, ostala grška moč se lahko razvije na Gallipoliju. llržavnozborske zadeve. Zbornični predsednik dr. Sylvester je izjavil, da prične 16. t. m. poslovati finančni odsek, dne 17. pa vodovodno-gospodarski in drugi odseki. 23. t. m. zboruje konvent seniorjev, da določi dnevni red zborničnim sejam. Zbornica bo imela prvo sejo v ponedeljek, dne 27. t. m. in bo zborovala do 7. februarja. Nato bo do Velike noči počivala, ker bodo ob tem času zborovali deželni zbori. Do Velike noči v aprilu upajo, da dovrši proračunski odsek svoja posvetovanja; dne 8. majnika pa nameravajo sklicati delegacije. — Načelnik finančnega odseka, dr. Urban, je 13. t. m. sklical zastopnike nemške narodne zveze, kršč. socialcev, čeških agrarcev, MladoČehov in Slovencev, da se posvetujejo o rešitvi malega finančnega načrta Posvetovali so se tri xire in se danes naprej posvetujejo. Posvetovanja so zaupna. Vlada razume pod malim finančnim načrtom stare predloge; kot nov davek hoče uvesti še davek na vžigalice po vzorcu v Nemčiji. Iz davka na vžigalice upa dobiti 10 milijonov K. — Socialno - politični odsek je sklican na sredo, 15. t. m. Prva točka je poročilo poslanca Langa o sredstvih, kako preprečiti beg s kmetov. Bodoči teden zboruje narodno-gospodarski odsek, v katerem poroča dr. Krek o zadružnih centralnih blagajnah. Položaj. MIROVNA POGA,ANJA. Carigrad, 13. januarja. Velevlasti 13. t. m. Turčiji niso izročile skupne note. — Milan. »Corriere della Sera« poroča iz Carigrada: Poslaniki se o načinu posredovanja pri turški vladi šc niso mogli sporazumeti. — London. »Reuter« poroča, da so zastopniki balkanskih držav podaljšali svoje bivanje v Londonu le z ozironi na velesile, ker upajo, da bo nota v Carigradu učinkovala tako, da Turčija svoje stališče čez nekaj dni izpremeni. Če se to ne zgodi, zapuste delegati London in se vojska nadaljuje. — Belgrad. Tukajšnji listi trde z ozirom na srbska poročila v Londonu, da je mogoče, da se vojska zopet prične. Balkanski zavezniki se hitro pripravljajo za odločen, hiter udarec proti Turčiji. XXX ALBANSKO VPRAŠANJE. Berolin. Diplomatični krogi izjavljajo, da se poleg oficielnih poslaniških konferenc vršijo glede meja Albanije direktni jako živahni razgovori med Dunajem in Peterburgom. — Trst. Iz Drača poročajo: Tu biva že nekaj dni albanski pretendent Bib Doda, ki izjavlja, da so mu evropske velesile določile albanski prestol. Do zdaj pa Bib Doda zase ni pridobil niti Miriditov, kateremu' rodu pripada in podpirata njegovo kandidaturo le Srbija in Črnagora. V Cetinju ga je sprejel v avdienci kralj Nikolaj. XXX RUSKO - SRBSKO RAZMERJE. Belgrad. »Tribuna« poroča, da se je bivši predsednik ruske dume Miljukov posvetoval s srbskim ministrskim predsednikom Pasičem o političnem položaju. Miljukov je izjavil, da odpotuje tudi v Sofijo in morebiti tudi v Carigrad. XXX ATHOŠKO VPRAŠANJE. Frankobrjd. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Peterburga: Predlogu, da se ozemlje Atosa nevtralizira, so pritrdile vse balkansko pravoslavne države. Protektorat .se poveri skupno Rusiji iu balkanskim pravoslavnim državam, iz-vzemši Črnogoro, ki nima na Atosu nobenega samostana. XXX RUMUNIJA IN BULGARI J A (Od našega poročevalca.) B e 1 g r a d , 8. jan. 1913. Iz najbolje obveščenih krogov do-znavam: Rumunija je pričakovala, da ji Bulgarija kot kompenzacijo za njeno nevtraliteto sama ponudi regulacijo meje v Dobrudži. Toda Bulgari so se delali, kot bi te rumunske želje ne čuli. In došlo je do tega, da je bil rumunski minister Take Jonescu pooblaščen, da v Londonu dr. Danevu izjavi, kaj Rumunija brezpogojno zahteva od Bul-garije. Na jasno formulirane zahteve Danev ni hotel odgovoriti, češ, da se mora prej sporazumeti s svojo vlado. Medtem pa ne podpira Rumunije v njenih zabavah samo Avstrija, ampak je, kak sigurno ve, tudi Rusija obenem z cu-^mi velesilami svetovala Bulgarom, da izpolnijo rumunske želje in jim odstopijo Silistrijo z okolico. Do danes se Bulgari še upirajo in niso voljni odstopiti pedi bulgarske zemlje. Rumuni so že pripravljeni, da z vojaško silo zasedejo ono, kar zrzajednice« širiti nevero, odtujevati ljudstvo svojim poslancem? 7. Kdo širi med ljudstvom gospodarski prepad s prirejanjem plesov, veselic in popivanja? Spomnite se, gospodje tatu, ki jc bežal pred pravico in vpil: tat, tat . . . Zadnji čas je, da vam odločno povemo: no razdirajte, če zidati niste vredni. Ljudstvo vas bo drugače sodilo po zaslugi. p Novo zadrugo, ki bo prevzela v svojo last Trgovski dom. snujejo nekateri v Gorici. Ko bo stvar žc izvršena, bomo obširneje poročali. p Okraden nabiralnik za zgradbe cerkve v Gorici. Neznani tatovi so iz> praznili nabiralnik za novo cerkev Presvetega Srca Jezusovega. Nabiralnik se je nahajal v že sezidani kripti v zgradbi se. nahajajoče cerkve. Tatovi so vlomili tudi v pisarno voditelja dela pri zgradbi, a ni bilo k sreči tam nika< kega denarja. — Promet med Reko in Ravenno. Poslanci laške province Ravenne so na. prosili laško mornariško ministrstvo, da naj se med Reko in Ravenno zopet uvede roden promet. Bodoči teden prič-no že zopet z rednim prometom med Ravenno in Reko. UuHijonske novice. lj Danes zvečer ob pol 8. uri veliko skioptično predavanje v »Unionu«. Nove slike z Balkana! lj Slovensko kat. akademično sta* rešinstvo priredi v četrtek, dne 16. t. m. ob pol 8. uri zvečer na verandi poleg velike dvorane hotela »Union« svoj prijateljski večer. Tovariš J. A v s e n e k poroča o svojem hivanjun in o kulturnih, zlasti trgovinskih razmerah na Ruskem. Vabljeni so člani in prijatelji društva. lj Katol. društvo za delavke priredi v nedeljo ob 5. uri zvečer (ne ob 6. uri!) zanimiv zabaven večer v »Ljudskem domu«. Razen zanimivih pevskih zborovih in kupletnih točk sta na sporedu dve zelo zabavni šaloigri. — Vstopnice se clobe med tednom vsak večer od pol 7. ure naprej, v nedeljo pa tudi dopoldne od 10. ure naprej. — Kdor hoče užiti vesel predpustni večer, naj pride! lj Shod ljubljanskega krščanko« socialnega tobačnega dJavstva. Včeraj je sklicalo Podporno društvo delavstva ljubljanske tobačne tvornice v Ljudskem Domu velik shod, ki ga je vodil predsednik društva tovariš Ča-tar. Na shodu sta govorila poslanca dr. Krek in Gostinčar. Shod je sklenil, da se nastopi za to, da dobi tobačno delavstvo izplačane vsaj tiste plače, ki so navedene v plačilni razpredelnici. Ker sc glavno ravnateljstvo tobačne režije izgovarja, da ne more uvrstiti ljubljan-ke tobačne tvornice v tisti plačilni razred, v katerega bi morala biti ljubljanska tobačna tvornica vsled sklepa državnega zbora uvrščena, češ, da ne šteje Ljubljana dovolj prebivalstva, sc vloži na deželni odbor vojvodine kranjske prošnja, da naj sc vsaj Šiška priklopi Ljubljani. Poslanec dr. Krek je v svojem govoru osobito naglašal, da ko se urede po novi službeni pragma-tiki dohodki državnega uraclništva, je tudi neobhodno potrebno in le pravično, da se tudi državnemu delavstvu plače pravično urede in da se bodo za to naši poslanci z vso silo zavzeli. lj Slovo od mestne policije ... S prvim aprilom se bomo poslovili od mestne policije in od vseh njenih dobrot. Marsikatera mogočnost na magistratu bo s prvim aprilom postala manjša. Nekaj ljubljanskega bo izginilo . . . Nekateri gospodje to čutijo, zuto poizkušajo vsaj do prvega aprila rešiti, kar se od tc oblasti še rešeti da. Neki gospod z magistrata je dal to nekemu Ljubljančanu čutili te dni na posebno občuten način. Mož ima po dnevu odlično funkcijo pri mestni policiji. Ni čuda, če se mož tudi izven svoje službe celo ponoči čuti, da jc »n c k a j od našega magistrata«. Kakor jut so časih nekateri Ljubljančani sitni, da. visokosti najvišjih glav ne razumejo, tako se je te dni ponoči v neki ljubljanski kavarni zgodilo, da je neki Ljubljančan pokazal popolno nerazumevanje ustroja mestne policije in je to plačal na način, ki bi bil sposoben za. opereto »Eno noč na ljubljanskem magistratu«. To se je zgodilo takole: Najlepši uradnik mestne policije je mislil v kavarni, da uraduje na magistratu in je oblastno povedal nekemu Ljubljančanu nekaj, za kar ta ni imel prav nobenega umevanja. Ljubljančan jc to gospodu pokazal na prav šumeč način. Priložil mu jc klofuto. Sedaj se je pa pričela opereta. V privatni zabavi oklofutani policijski uradnik je Ljubljančana aretiral in hočeš nočeš je moral Ljubljančan na magistrat, kjer so ga zaprli in ga imel i v prijazni, dišeči luknji zaprtega do zjutraj! Šele zjutraj so na magistratu spoznali, da je za zasebno klo-futanje na svetu druga oblast in da mestna policija ni za to tu, da bi za privatne. zabave svojih uradnikov rabila mestne luknje. Ljubljančana so zjutraj milostno odslovili in mu izkazali dobroto, da mu za prenočišče niso nič računali. Naše ponižno mnenje pa jo, da no gre, do bi mestni policijski uradnik izven svoje službe mestne policijske zaporo rabil za prenočevanje svojih »prijateljeve, zato bo prav, ako se od tfosuodu zahteva, naj za take urilikc mestne zapore vsaj za primerno odškodnino najame. Do prvega aprila je Ea to še čas! lj Za Ljubljano redek jubilej. Dne 12. svečana t. 1. praznuje plačilni natakar restavracije »Slon« v Ljubljani g. Josip Hendler za Ljubljano redek jubilej. Ta dan praznuje namreč desetletnico, odkar je plačilni natakar pri enem in istem gospodarju. Naj bi bil g. Hendler vzgled drugim, da se že vendar enkrat vsaj nekoliko omeji epide-mična nestalnost osobja v gostilniškem obrtu v Ljubljani. lj Občni zbor vdovskega in slrotin-skega zaklada društva zdravnikov na Kranjskem se vrši v četrtek dne 30. januarja ob pol 7. uri zvečer v restavraciji »Zlatorog«, Gosposka ulica 3. — Dnevni red: 1. Letno poročilo odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika. 2. Volitev revizorjev. 3. Slučajnosti. — Dr. V. Grcgorič, t. č. predsednik. — Dr. A. Praunseis, t. č. tajnik. lj Društvena Statistika. V preteklem letu je bilo v Ljubljani 321 društev, in sicer 271 slovenskih in 50 nemških (leto poprej 301, in sicer 254 slovenskih in 47 nemških). Razšlo se je deset društev in sicer 8 slovenskih in dve nemški. V društvenem katastru so bila črtana 4 društva in sicer 3 slovenska ;n 1 nemško. Dovoljenih, a še ne ustanovljenih je bilo 6 društev in sicer 5 slovenskih in 1 nemško društvo. lj V Ameriki sta se včeraj hotela odpeljati Mato Turpolec iz Husaina, pri Belovaru in Milan Gorner iz Zbego-varja ter se s tem hotela odtegniti vojaški dolžnosti. Na južnem kolodvoru ju je pa službujoči stražnik aretoval. Izročili so ju sodišču. lj Umrli so v Ljubljani: Sestra Natalija Frančiška Hude, usmiljenka, 31 let. — Frančiška Štrukelj, delavčeva žena, 24 let. — Frančiška Merlak, ko-čarjeva žena, 46 let. — Urh Drinovec, hlapec, 83 let. — Katarina Jelovčan, bivša šivilja, 79 let. — Terezija Majzelj, zasebnica, 49 let. lj čegav Je cement? Te dni je v heki veži na Poljanski cesti našel hišnik tri vreče cementa. Lastnik naj se zglasi zanje pri policiji. lj Pobegnila sta prisiljenca 251ctni Rudolf Kaiser iz Veldna in 181etni Jožef Jerina iz Planine. lj Pozor pred nakupoml V ponedeljek 13. januarja okoli 5. ure popoldne je ukradel izpred vile pod Rožnikom na Večni poti neznan tat perici velik zve-ženj perila z vozička med časom, ko se je mudila v vili. Tat se je menda obrnil proti Rožni dolini ali Šiški. V zvež-nju je bilo razno perilo v vrednosti do 200 K. Razen nekaterih komadov je bilo zaznamovano s črkami: L. U.; D. U.; A. 2.; O. K.; V. K. lj Mestna zastavljalnica priredi ta-fnesečno dražbo v novembru leta 1911. zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine, draguljev itd.) in v januarju 1912 zastavljenih efektov (perila, blaga, strojev, koles itd.) dne 16. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 12. — Glavni semenj za kože ter kožu-hovino se bode vršil v ponedeljek, dne 27. t. m., kot navadno v skladiščih tvrd-kc »Balkan«, špedicijska in kom. deln. družba na Dunajski ccsti št. 33. VIHARNI ZNAKI V INDIJI. Atentat na indijskega podkralja Hardinge je na Angleže s strahom vplival, posebno, ker je razpoloženje ljudstva precej revolucionarno. Dejstvo, da pripadajo zarotniki najvišji kasti — brahmanski, ki ma zelo velik vpliv na ljudstvo, je položaj Angležev poostrilo. Tajna zveza, ki je organizovala zaroto, je nacionalistiškega značaja. Braluna-ni si žele neodvisne Indije. Središče zarote je Bengalsko, kjer so že dvakrat napadli angleške vladne organe: leta 1902. in leta 1909. Ker Hardingov predhodnik Lord Minto pri Hindustancih ni bil priljubljen, jih je angleška vlada skušala s tem pridobiti, da jc preložila sedež vlade iz Kalkute v starodavne Delhi. Toda vzrok nezadovoljnosti Hin-dustancev je ta, ker jim vlada ne prizna politiškega vpliva. V indijskem tajnem svetu imajo sicer okoli 20 zastopnikov, ki pa napram 34 angleškim dostojanstvenikom nikdar ne morejo do prave veljave. Sicer pa je ta tajni svet le posvetovalni organ. Važno orožje v rokah nezadovoljnežev je časopisje, ki mora zato v strogo angleško cenzuro. Največ si obetajo zarotniki od morebitnega konflikta Anglije z Rusijo in od domače vojske, ki broji do 150.000 mož, dočim jc evropskih čet v celi Indiji samo 74.000. Cc prištejemo k tem četam še milico, prostovoljce in pomožna krdela, znaša vsa vojna moč Anglije v Indiji 310.000 mož in 3700 angleških častnikov, kar pa za velikansko indijsko cesarstvo s 315 miliinni orebivavci ne zadostuje. Štajerske novice. š Celjski mestni proračun za leto 1913. izkazuje 390.091 Iv 56 vin. dohodkov in 570.174 K 49 vin. izdatkov, torej 180.082 Iv 84 vin. primanjkljaja. Ta proračun kaže vso mizerijo gospodarstva celjskih mestnih očancev. Občina ima namreč v mestni šparkasi inaloženih blizu tri milijone kron, skoro eno tretjino vseh vlog. Lansko leto je najela 159.324 K posojila, letos ga namerava zopet najeti 262.400 Iv. Pri vseh mestnih podjetjih (Studentenhcim, klavnica itd.) so same izgube. Od dolgov znašajo obresti na leto 105.078 K. Vseh davčnih dohodkov pa ima mesto 178.639 K in ker znaša mestna uprava horentni znesek 71.638 K, se izkaže, da vse mestne davščine komaj krijejo obresti in upravne stroške. Mesto ima cele kupe nepotrebnega uradništva, ki je tu samo za vzdrževanje puhlega celjsk. nem-štva. Saj je značilno, da vsi ti uradniki ne smejo znati slovenski in mora mesto za prevode raznih »tujejezičnih« spisov plačati glasom preračuna po 500 kron ina leto. In vendar je mestna občina pri vsej gospodarski mizernosti razna nemška društva (Schulverein, Siidmark itd.), silno radodarna. Ali ni že prišel čas, da tudi tu vladni komisar napravi red v interesu davkoplačevalcev?! š Imenovanja. Distriktnim zdravnikom za okolico Celje in Šmartno v Rožni dolini s sedežem v Celju je imenovan po novi postavi zopet gospod dr. Anton Schwab. Nemški protikandidat dr. E. Friedrich je propadel. — Za Št. Jurij ob južni železnici jc imenovan gospod dr. Josip Ipavic. Ipavci opravljajo sedaj že stoinsedmo leto svoj zdravniški poklic v Št. Juriju na južni železnici. Ls še par dni bomo pošiljali ..Slovenca", onim ki ne store svoje dolžnosti kot naročniki-plačniki. Vsak naj se torej potrudi, da nemudoma dopošlje naročnino za naprej. Kdor ne zmore celo ali polletne naročnine, pošlje lahko tudi samo enomesečno vsoto. Položnice so vsakomur na razpolago. TeielonsKa in brzojavna poročilo. NOTA VELEVLASTI SE IZROČI DANES ALI JUTRI. — VELIKI OTOMAN-SKISVET? London, 14. januarja. Nota velevla-sti se izroči v Carigradu danes ali najpozneje jutri. Nota je kratka, toda zelo energična in se takoj dotika bistvenega vprašanja. Velevlasti svetuj 2jo Por-ti na jasen in nedvoumen način, naj preda Odrin Bulgariji in prepusti rešitev vprašanja egejskih otokov velesilam. Drugih vprašanj nota ne omenja. —»Times» izve iz Carigrada, da sc po izročitvi note velesil skliče pod predsedstvom velikega vezirja Kiamil veliki otomanski svet, ki bo sestavljen iz najvišjih civilnih in verskih dostojanstvenikov Porte, katerim se predloži vprašanje, ali naj se nota velevlasti sprejme ali naj se vojska nadaljuje. — »Rcuter« dostavlja, da se je nota zakasnila zato, ker je Anglija predlagala nek važen dostavek, ki bi mogel na Turčijo odločilno v smislu miru vplivali. — Iz Carigrada dohaja vest, da je Kiamil paša sicer predlagal sklicanje velikega otomanskrga sveta, t >da s tem predlogom se ima baviil še ministrski svet. NOTA SE PRFDLOŽI ŠELE V ČE-TRTEK. Carigrad, 13. januarja. Izročitev note velevlasti se je za en dan do dva zakasnila, ker je nemška vlada sestavila nekatere opazke, vsled čssar se mora besedilo note zouet predložiti po-slanPki konferenci v Londonu. Opazke Nemčije se ne nanašajo na meritum note. temuč le na obliko, glede katere Nemčija želi, da bila manj ostra. Na vsak način se pričakuje, da se nota izroči porti v četrtek. BULGARSKO - RUMUNSKI SPOR JE IZGUBIL SVOJ NEVARNI ZNAČAJ. London, 14. januarja. Včeraj se je vršil razgovor med dr. Darievom in ru-munskim poslanikom Misujem. »Rcuter« je po tem sestanku izvedel, da ja Misu izjavil, da med Bulgarijo in Rumunija ni n.bens sporne točke, ki bi se ne dala z lahkoto rešiti. Dr. Danev se je po tej konferenci podal na zunanje ministrstvo in je pozneje sprejel nekatere srbske, grške in črnogorske delegate. — Poloficiozna glasila rumunsko vlado demontirajo, da bi bila Rumunija proti Bulgariji kaj mobilizirala. V Bukaroštu vlada splošno mnenje, da se bo rumunskim zahtevam ugodilo. Baje je predlagala kompromis Rusija. »New York Herald« trdi. da jc izvedel, da bosta obe državi svojo zadevo izročili haaškemu razsodišču. KONFERENCA POSLANIKOV. London, 14. januarja. Konferenca poslanikov se je zbrala včeraj v zunanjem ministrstvu. POLOŽAJ GLASOM LAŠKEGA OFI-CIOZNEGA LISTA. Rim, 14. januarja. Oficiozna »Tribuna« opisuje položaj v svojem uvodnem članku tako-le: Skader in Janina sta odtegnjena kompetenci Turčije in balkanskih držav, pač pa tvori Odrin »punetum sa-liens« turško balkanskega razmerja. Nota velevlasti, ki dospe danes v Carigrad, ima bistveno ta smisel: Turčija naj Odrin odstopi in se zadovolji ostati aziatska velevlast, za katero bodo garantirale velesile in jo bodo varovale Dardanolle in pred njimi ter prccl malo azijsko obaljo ležeči otoki. Vprašanje, ima li Bulgarija, ako dobi Odrin, odstopiti Rumuniji Sili-stri>, se bo vkljub alarmujočim vestem, da obstojajo obveznosti med Ao-strijo in Rumunijo ter Bulgarijo in Rusijo, sporazumno rešilo, ker so velevlasti popolnoma edine in se od bulgarsko - rumunskega spora niso dale niti najmanj zmotiti. Kar se tiče Albanije, obstoja memorandum balkanske zveze, projekt tripelentente in projekt trozveze. Poslaniki pa se vprašanja definitivno še niso lotili. Vprašanje odstopa Lovčena Avstriji ne obstoja v č in Lovčen ostane črnogorski, toda Skader bo povzročil med poslaniki še veliko diskuzij. Isto se bo zgodilo glede Stare Srbije. »Srbija je, izjavljajoč, da bo svoje čete iz Drača odp iklicala, to svojo žrt«v nroolnsila kot zasluno In »titulus«. da ji ne bo treba doprinesti še kaj žrtev ravno glede Stare Srbije. Duh zmernosti pa ni samo zasluga na srbski strani, ampak obstoja pri vseh prizadetih in je garancija dobrega uspeha.« RUSKO-BULGARSKO RAZMERJE. Sofija, 14. januarja. Poučeni krogi trdijo, da je misija finančnega ministra Teodorova, ki se je podal v Rusijo, da si zagotovi pomoč Rusije glede vseh poročili vprašanj, bila uspešna. ALBANSKA ZADEVA. London, 14. januarja. »Rcuter« poroča, da so srbski, grški in črnogorski mirovni delegati izdelali izjavo glede Albanije, ki sc izroči velevlastem. PRIPRAVE NEMČIJE. Pariz, 14. januarja. »Croix« izve iz Poznanja, da mesto mrgoli vojaštva. Glas, da hoče Nemčija vpoklicati dva rezervna letnika, se čedaljebolj širi. Nemčija koncentrira vojaštvo tudi ob francoski meji. NA SRBSKEM NI MINISTRSKE KRIZE. Belgrad, 14. januarja. (Uradno.) Poročila listov v Pasičcvcm kabinetu in o krizi, ki je baje raditega izbruhnila, so čisto neutemeljena. ODKRITOSRČNE BESEDE. Dunaj, 14. januarja. »GroOoster-reich« objavlja članek, v katerem izvaja, da bo Albanija postala za Avstrijo in Italijo Šlesvik-Holstajn. Avstriji ne ostane nič drugega, nego da sc pripravi na vojsko z Italijo, da Albanijo zasedo. Vlada je dolžna, ljudstvo na neizogibnost te vojske pripravljati. PRIPRAVE TURŠKE VLADE PROTI REVOLUCIJI V CARIGRADU. Carigrad, 14. januarja. Vsled vesti, da nameravajo mladoturki v Carigradu uprizoriti revolucijo, je vlada ukr:nila obširne varnostne priprave. Pred Porto, vojnim ministrstvom in drugimi javnimi posl>pji so postirani močni vojaški in policijski oddelki. Včeraj je en konjeniški eskadron naglo jalial skozi Pero v Stambul. En bataljon pehote je zas:dcl Porto in bližnja p slopja. Preiskava še ni ničesar pozitivnega dognala. Kiamil paša jc dobil veliko grozilnih pisem, ki ga poživljajo, naj demisionira. SESTANEK MED ČAROM FERDINANDOM IN VELIKIM VEZIRJEM. Berolin, 14. januarja. »Morgen-post« je izvedela iz Carigrada, da se jc preteklo soboto vršil sestanek med čarom Ferdinandom in turškim velikim vezirjem pri Čataldži, toda ni imel nobenega uspeha. LAHI DEMENTIRAJO, DA MOBILI-ZUJEJO. Rim, 14. januarja. Tukajšnji politični krogi dementujejo vest »Deu-tsches Volksblatta«, da hoče Italija mobilizirati 600.000 mož. v v v DAVEK NA VŽIGALICE. Dunaj, 14. januarja. V konferenci zastopnikov strank večine jc finančni minister izjavil, da je monopol vžigalic zazdaj s prevelikimi stroški združen da pa hoče vlada uvesti davek na škatljice vžigalic in sicer na škatljico žveplenih po 80 kom. in škatljice brez-fosfornih po 60 kom. 2 vinarja. Davek bi nesel 15 milijonov kron na leto. LJUBLJNSKE DEŽELNOZBORSKE VOLITVE PRED DRŽAVNIM SODI ŠČEM. Dunaj, 14. januarja. Danes se je pri državnem sodišču obravnavala pritožba dr. Trillerja proti deželnozbor-skim volitvam v Ljubljani zaradi izven Ljubljane bivajočih volilcev. Razsodba sc bo publicirala pojutrišnjem. LUZZATTO-LENASSI. Gorica, 13. januarja. Razsodba v procesu proti Luzzattu in Lenassiju zaradi kraha Bance popolare se izreče v četrtek. DUELI GROFA TISZE. Budimpešta, 14. januarja. V občinskem svetu sc je vložila interpelacija na mestnega glavarja, zakaj policija ni preprečila duelov grofa Tesze, ki so se po listih naprej napovedovali in ki so zločin kakor so zločini pretepi apa-šev. Glavar je odgovoril, da policija za cluele ni vedela (!). LUKACS. Budimpešta, 14. januarja. Ministrski predsednik Lukacs je odpotoval v Lovrano. ŠPANIJA IN VATIKAN. Madrid, 14. januarja. V kratkem se imenuje bivši minister Calbeton za poslanika pri Vatikanu. VELIKI KNEZ ZADET OD MRTVO-UDA. Peterburg, 14. januarja. Velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, carjevega generalnega adjutanta, je zadel mrtvo-ud. Veliki knez je carjev bratranec, star 57 let. Njegovo stanje je opasno. AMERIKANSKI ŠTRAJK. Niw York, 14. januarja. Včeraj sfc stavku joči krojači uprizorili štrajkov-sko parado. V sprevodu, katerega se jc udeležilo 100.000 oseb, je igralo 6 godb. Nemir je bil velik. V soboto stopijo v štrajk kuharji in natakarji po hotelih. SMRTNA NESREČA NA LOVU. Lvov, 14. januarja. Včeraj se je pri lovu grofa Skarbeka sprožila puška v obraz posestniku vitezu Serbatowske-mu tako, da je kmalu nato umrl. Razne stvari. K preiskavanju mleka. Pritožbe proti neenotnemu in netočnemu postopanju pri preiskavanju mleka so se zadnja leta tako množila, da je notranje ministrstvo sklenilo temu odpomo-či. Imenovalo je poseben kolegij strokovnjakov, ki bo na zahtevo strank pregledal in proučil izvide o mlečnih preiskavah. Naloga tega kolegija je tudi, da natančno določi, katere lastnosti mora imeti mleko, ki je za kon-zum namenjeno. Dozdaj namreč v tem oziru ni bilo trdnih pravil in se je večkrat zgodilo, da jc bil v enem slučaju prodajalec zadržanega mleka kaznovan, v drugem slučaju pa oproščen, dasi je preiskava dognala ene in iste pomanjkljivosti, oziroma napake. Sestavo strokovnjaškega zbora je torej le pozdraviti, samo škoda, da se poleg znanstvenikov ni poklical vanj kak praktičen strokovnjak, ki bi kolegiju lahko v mnogih slučajih lahko marsikaj pojasnil, kar učenjakom ni in ne more biti znano. Treba je pomisliti namreč lc na velike izpremembe, ki jih v mleku povzroči sprememba krme in druge okoliščine; tako bi se v mnogih slučajih pojasnilo, da proizvajalec ni sam in nalašč zakrivil nedo-statkov mleka. Na vsak način bi spadal v kolegij tudi praktičen strokovnjak. Oko si je izteknila na ženski klobučni igli na Dunaju neka ženska, ko je stopila v električni voz, kjer je stala neka dama z velikim klobukom in še daljšimi iglami. Ni sicer, da bi predpisovali damam, kakšne igle naj nosijo, a take grozovite sulice, kot se tupatam vidijo, so za občinstvo v resnici nevarne. Pokopan hoče biti poleg svojega psa, V Lancashiru je nedavno umrl bogat veleposestnik in zapustil 10 milijonov mark vredno premoženje. Ko so odprli njegovo oporoko, so našli v njej njegovo zadnjo željo, potrjeno po notarju, ki se je glasila, da naj njegovo truplo sc-žgo, pepel pa spravijo v srebrno urno in pokopljejo na istem mestu, kjer jo nedavno pokopal svojega psa »Pompe* ja.« Mestni bolnišnici je zapustil 40.00G mark pod pogojem, da uprava poskrbi, da sc njegova zadnja želja izpolni in oba 8Toboya skozi sto let držita v redu Velikanska cesta okoli Pariza. Pariški mestni svet je sklenil, da iz-premeni pariške utrdbe, ki jih bodo podrli, v 250 metrov široko in 33 kilometrov dolgo cesto z vrtovi in z igrališči. Nova cesta bo stala 300,000.000 frankov. španski infant Ferdinand ponesrečil. Španski infant Ferdinand je 13. t. m. zjutraj jezdil k strelnim vajam na Campo del moro. Ko je jezdil mimo garde, ki mu je izkazala predpisano parado, je konj poskočil in vrgel in-fanta raz se. Infant si je zlomil levo roko. Ponesrečeni ladji. V viharju se je potopil danski parnik »G. Koch«, ko jc vozil iz Kristanije v Bruntiše. Vtonilo je 7 mož, kapitana in 12 mornarjev so rešili. — Pred pristaniščem Halifax je zavozil parnik Uranium na skalo in potopil. 800 potnikov so rešili. Dvoboj dveh šolarjev. V Maku sta se dvobojevala šolarja Jožef Torda in Aleksander Fekete. Samokresa sta izmaknila mlada duelanta svojima očetoma. Fekete jo bil nevarno ranjen. Strašna železniška nssreča, dva mrtva, £0 ranjencev. V bližini Birming-hama je zavozil v megli brzovlak v osebni vlak. Dva voza osebnega vlaka sta popolnoma razbita. Mrtvi sta dve, ranjenih pa 40 oseb. P liar v ruskih petrolejsklh vrelcih., Goreti so pričeli petrolejski vrelci tvrd-ke Ahverav v Grosniju. Požar se je razširil tudi v petrolejske vrelce tvrdke Spiess. Tvorniški požar v Belgradu. Pogorela je belgrajska tvornica bratov Illig. Škode je 250.000 dinarjev. Vlom v sarajevsko katedralko. V sarajevski katedralki je nekdo vlomil v tabernakelj in ukradel monstranco z Najsvetejšim. Tatu še niso dobili. Berača roparja. Iz Palerma poročajo, da sta prišla dva s puškami oborožena berača k posestniku Nasu in ga prosila kruha. Ko se jo Naso obrnil, da gre po kruh, sta ustrelila posestnika, njegovega sina in nekega policista, ki ju je zasledoval. Dinamitni napad na ženo. V Stock-holmu je hotel neki pijanček umoriti svojo ženo in svoja dva otroka. V stanovanje je prinesel dinamitno patro-no, ki jo je zažgal. Učinek eksplozije je bil strašen; pijanček je bil raztrgan v drobne kosce in hiša je nevarno poškodovana. Zeno in otroka so rešili. Poizkušen samoumor igralke. Nevarno je obolela igralka češkega gledališča v Pragi Ana Sedlaczek, ki se je hotela zastrupiti. Samoumori na Dunaju. V 1. 1912 se je umorilo na Dunaju 1558 ljudi; od teh je bilo 931 moških in 627 ženskih. V 1. 1911 jih je bilo 1460. Dunaj kaže torej v tem oziru jako žalostno sliko. Dokaz sposobnosti za postrežčke uvedejo na Dunaju, kjer je ta stan začel jako propadati in šteje samo še 700 mož. Postrežčki sami so mnenja, da jim treba mladih, svežih moči. da sc bo stan obdržal in poživil. Zato so se sporazumeli z dunajskim magistratom, da se bodo v bodočo izdajalo koncesije le pod naslednjimi pogoji: Maksimalna starost je 45 let; zahteva se krajevno znanje, pismenost, vsestransko in popolno zanesljivost in avstrijsko državljanstvo. Na tej podlagi so bo izdalo 100 novih koncesij. Pameten delavski sklep. Severno-Češki delavski list »Podkrkonške Koz-lidy« poroča iz Kraljevega Gradca: »Izvršilni odbor stranke je v sporazumu z zastopniki organizacije odpovedal plesno veselico, ki je bila nameravana za 11. januar. Odpoved se jc sklenila z ozirom na sedanjo industrijsko krizo, ki ima zlasti v tekstilni industriji strašne posledice. Izvršilni odbor prosi delavstvo, da sc vzdrži tudi vsakoršnih drugih za dobičkom stremečih veselic.« Na drugem mestu prinaša, navedeni list naslednje naznanilo: »V današnjih za industrijo tako kritičnih časih, ko delavstvo dejansko s strahom gleda v bodočnost, se je v mnogih krajih sklenilo, da se preapustom ne bodo prirejale nikakoršne veselice, ali pa vsaj v majmanjšem obsegu.« Najbogatejše žene. 70letna Hetty Green ima za 300 milijonov premoženja; znano je, da je v finančnih podjetjih noben ne prekosi. Približno toliko je po svojem možu podedovala gospa Russel Sage. Gospa Anne Wightman Walker je svojemu očetu pomagala zbrati premoženje v vrednosti 600 milijonov; po njegovi smrti je celo prešlo v njene roke. Kot najbogatejša dedinja Velike Britanije velja mejna grofica Graham, edina hčerka pok. vojvode Ha-miltonskega. Poleg ogromnega drugega premoženja je podedovala velika posestva na arrankem otoku. Njeno premoženje presega 100 milijonov mark. Njena stara mati je bila hči velikega vojvode Badenskega in sestričina Napoleona III. Med najbogatej žene Anglije spada ludi baronica Eckard- stein, ki ima približno za 100 milijonov premoženja. Vojvodinja Roxburghe izvira iz družine, v kateri so bogate ženitve vedno igrale veliko vlogo. Njen brat je poročil hčer na »Titanicu« ponesrečenega milijarderja Astorja, njena sestra je oženjena s Kornelijem Vanderbiltom, druga sestra pa se je poročila z Mihaelom Herbert, bratom lorda Pembiocke in lady Grey. May Ogden Goelet — to je njeno družinsko ime — jc skupaj s svojim bratom po očetu podedovala premoženje 160 milijonov. Ra-zun tega je še po materi podedovala mnogo milijonov, tako da je njeno premoženje doseglo 100 milijonov mark. Leta 1903 se je poročila z vojvodo Roxbughe. Ukradena učiteljeva ura. Dunajski listi poročajo: Neki mlad idealen učitelj na Dunaju je nekega dne pogrešil svojo uto, ki jo je imel v šoli na mizi. Že je hotel izvršiti telesno preiskavo med učenci, ko se je spomnil, da bi tako javno osramočenje lahko zelo slabo vplivalo na mladega tatu. Zato je vsako preiskavo opustil, otrokom povedal, kaj se je zgodilo in poudaril grdo-bijo čina. Rekel je, da ne mara vedeti, kdo je lo storil. Čez tri dni bo vsakega posebej spustil v razred, pa kdor je ukradel uro, naj jo položi na mizo. Rečeno, storjeno; učiteljevo postopanje je imelo uspeh. Toda kakšna so bila učiteljeva čustva in njegovo lice, ko je namesto ure našel na mizi — zastavni listek! Razstava reklame. V Westminstru v Londonu so otvorili razstavo, ki kaže sredstva in zgodovinski razvoj reklame. Kot pradeda današnjih inseratov moramo smatrati onega moža, ki je 1. 1658. prišel na misel, da je v častitljivem listu »Mercurius politicus« objavil oglas, v katerem je naznanil, da je uvedel na Angleško novo blago: »izvrstno in od vseh zdravnikov priporočeno pijačo, ki ji Kitajci pravi o »ča«, drugi narodi pa »Tay«, t. j. čaj*. To novo pijačo je mož točil v neki majhni izbi blizo borze; da bi stvar razglasil in privabil še več gostov, mu je oadlo na um, da bi se poslužil časopiso. Gotovo se mu niti sanjalo ni, da je s tem uvedel novo industrijo, ki se je razširila in razcvetela po vsem svetu tako, da prež:vlja danes na milijone ljudi. Glavni razvoj in napredek reklame se je začel sredi 19. stoletja in polagoma obvladal vse pridobitne panoge. Samo na Angleškem daje reklamna industrija zaslužek nad 100.000 osebam; samo inserati vržejo na leto baje 2 milja rdi kron kosmatega dohodka. Na razstavi se natančno vidi razvoj reklame; silno velik je razloček med prvotnimi in sedanjimi modernimi inserati in lepaki. Razstava priča, da je reklama postala najvažnejši pripomoček mednarodne trgovine. Okarreneni med. Ameriški rudokopni veščak Ferry je v svoje strokovne svrhe potoval po Mehiki. 90 milj južno od mesta Chihuahua je prišel v dolinsko kotlino, ki so jo od vseh strani obrobl ale tropične rastline. Obdajajoče jo skale so očividno apnenčeve formacije; vsaka skala pa je imela streho iz umazano bele, svetlikajoče se snovi. »Dal sem Indijancu, ki me ie spremljal,« tako piše Ferry, »svoj nož, da odseka nekaj te snovi. Ko sem zgornjo rumenkasto plrst obrisal, se ;e pokazala bela tvarina, ki se ob straneh, kjer je bila odsekana, svetlikala v solncu. Vzel sem košček v usta in okus je bil tako sladak, da še rnkdar kaj tako sladkega nisem ok-sil. Bil je med, okamenen med! Stvrri se r.e morem drugače razlagati, kakor da so čebele v pradavnem času nosile svoj med v razpokline skal, ki se je kasneje pod vplivom plinov strdil kakor kamen, ali na na drevesa, ki so kasneje okamenela. Nisem strokovnjak v tej znanosti, toda po mojem mnenju je bilo treba mnogo tisoč let, da sc je napravil ta naravni »kandisov sladkor«. Ferry je stvar predložil strokovnjakom, da jo preiščejo. Hotel s postajo za letalne stroje. V Filadelfiji nameravajo zgraditi hotel, na čegar strehi bo postaja za letalne stroie. »Technical World Magazine« priobčuje naslednje podatke: Gre za ogromen hotel, čegar srednja strešna ploskev bo tvorila postajo za letalne stroje. Zgradba bo po vi-sočini presegala vse druge hiše v sosedstvu, tako da letalcem ne bo treba izvajati kakih težkih okretov. Pristaniška ploskev je prostrana dovolj, da lahko pristane vsak zrakoplov. Ploskev bo 50 metrov dolga in 16 metrov široka; na enem koncu bo priprava, da se bo ploskev s pomočio strojev lahko še oodal šala, in sicer za 25 metrov, tako da bo dolž:na znašala 75 m. Ploskev bo obdana z vrvmi in vrečami peska, da se v slučaju, ako bi letalec ne mogel o pravem času ustaviti aparata, za-brani nesreča in obenem onemogoči hudo poškodovanje aparata, dve ogromni dvigali bosta razložene aparate spravljali na zemljo, na streho pa dvigali avtomobile. Še malo bo manjkalo, pa bi mogli letalci s svojim aparatom naravnost v — svojo sobo. Drošlva. lj »Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani« si je izvolilo na občnem zboru dne 28. decembra 1912 sledeči odbor: Prof. dr. Jakob Zrnavc, predsednik; prof. Anton Jeršinovič, podpredsednik; prof. dr. Valentin Kušar, blagajnik; prof. dr. Rudolf Mole, tajnik; profesorji dr. Jožef Debevc, Jožef Kožuh, dr. Jožef Ivržišnik, Ljudovik Le-derhas, Fran Joran, odborniki; profesorja dr. Fran Ilešič in dr. Jožef šmaj-dek, namestnika. — Občni zbor društva c. kr. geome-trov na Kranjskem se je vršil pretočeno nedeljo v Ljubljani. Predsednik gospod geometer Fr. Zupančič pozdravi vse navzoče. Posebno pa gospoda ravnatelja pl. Jezierskiga, ki se je vedno pokazal kot zvesti zagovornik stanovski in drušhtvenih interesov in ki jc slavil v pretečenem letu štiridesetlet-nico svojega službovanja. Nato predlaga gospod geometer Hočevar, da se dnevni red v toliko izpremeni, da se postavi odborov predlog, izvolitev gospoda ravnatelja pl. Jezierskiga častnim članom, kot prva točka. Soglasna izvolitev in dolgotrajno ploskanje jc bilo priča, kako priljubljen je gos,)ul ravnatelj med svojimi podrejenimi geometri. Iv izvolitvi in k njegovi štiri-desetletnici mu častita v imenu vseh geometrov predsednik gospod Zupančič. Vidno ginjen se zahvali gospod slavljenec za izkazano mu čast in po deputaciji mu podarjeno spominsko plaketo. Nat osledi poročilo predsednika. Glavno delo je bila pragmatika, ki jo je društvo vedno z vnemo zasledovalo. Tajniško in knjižničarjevo poročilo poda gospod Hočevar, blagajniško pa gospod nadgeometer vitez pl. Gspan. Ustanovil se je znanstveni odsek, čigar naloga bo, zbirati gradivo o agrarskih operacijah in novomeritvi. Zvečer se je vršil sestanek na čast gospodu ravnatelju v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«. Hiranje ~ Feditev. Proti hujšanju po bolezni vsled slabega teka ali podobnega, se mora na vse načine boriti. Kdor se v teli trenotkih ne oprime Scottove emulzije, pride, kakor je že pokazala mnogokratna izkušnja, v dveh ozirih hitreje do cilja. Najprej povzroči stalen dober tek, vsled česar se toliko več je, kar že samo ob sebi povspeši ojačenje. Drugič je pa Scottova emulzija nenavadno redilm in povzroči že sania v kratkem času ojačenje in reditev. Ker se Scottova emulzija prireja iz izključno najčistejših in najboljših surovin, in učinkuje skozinskoz zanesljivo, si je pridobila svetovno jiriznanje kot najboljša emulzija iz ribjega olja. Cena originalni steld niči je 2 K 50 v. Cobi sc v vseh lekarnah. Kdor ptšlje M v 11 v znamkah na SCOTT & BOVC.hE O. m b. H., Dunaj Vil , in se skl cuje na u časopis, dostavi se mu ena poii-Ijatev potom tekar e za poskttšnjo b Iščemo dobrega in zanesljivega 150 n mlečne čajno maslo, skuto in oddajo mleka. f**sk&rna i'.! lasi ilsv 3, j. Grosupljs. Diienjsis. Javna zahvala za varovalnici /Jatius' Zahvaljujem se toplo zavarovalnici ..Janus", da mi je ta brez vsake ovire Kapital, za Katerega je bil moj umrli soprog le kratek čas zavarovan, ta^oj brez vsakega odbitka izplačala, priporočam vsakemu najtopleje ta zavod in priporočljiva je tudi zavarovalnina za preskrbo družine. 4 MTarija ^iedler s. r. jVlaribor, l^arčevina 157. jVtaribor, 10. prosinca 1913. t53 Trezen iaSi za benzin motor se takoj sprejme v stalno službo, Lončarič, Strelišča u ica 31. 157 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm j a' Cas opa-zovnnjft L Stan, jo barometra v mm Temperatura po Celzi/U Vetrovi Nebo .2 !» t s - 1 a w > ^ > 13 9. zveč. 787 2 -3-7 sl. szah. oblačno 00 - 2 60i J 7. zjutr. 14 | 2. pop. Srednja \l 7384 738-2 erajšn — 38' si.jug — 2-3 j si. jjvzb. ja temp. — 4 3", oblačno n norm. - Istočasno okusen zajtrk. ! južna. 50 n prihranek! dosežejo oni, kateri mesto kave, katera razburja živce, raja in Hladno kave, katera nista redilua, ki so samo sredstvo. rlaHnj pai da rlobe barvo, pijejo ulflUHI uflj, pripravljenega po dr. pl. Trn-kOezy-ju, kateri je znan v trgovini pod imenom SLADIN. Ne sme ne pa istega zajuenjat i s sladno kavo. katera po žganju izgubi na rodilni vrednosti. Povsod '/4 kg zavoj BO vin. Tudi pri trgovcih. Po pošti posije najmanj 5 zavojev /.a 4 kron.-'franku, poštni zaboj 5 kil, 10 K rranko, lekarnar Trn-koezv v Ljubljani, na Kranjskem. Ta lekarnar je svojih osem otrok zrodil s sladnim čajem. Vsaka mati, katera posnema ta zgled, mu jo hvalezuu. Ta prehrana, stane polovico manj, kakor z rnoko za otroke i. dr. Ako se _ že pri dojenčkih dosežejo krasni nspelii, te m večji so uspehi pri odraslih ljudeh, in pri bolnikih. rekonvaloscont ih, in na pomanjkan.u krvi trpečih itd. Donaročila. katera okus, učinek in re-nost sladnega čaj« hvalijo, so na,boljša priporočila. Glavne zaloge na Dunaju: lekarno Trnltoczv: Srhttn-brunnorstraBe loo, JosofstRdterstrnBo 25, lladetzk.v-platz 4 V Gradcu: Suckstralin 4. i o Moderno urejen • • na Kranjskem, ležeč v bližini železnice, s trajno vodno močjo, velikimi skladišči z dobro ohranjenim hišnim in gospodarskim poslopjem, živinskimi in svinjskimi hlevi ter veliko ekonomijo so ceno proda ali da v najem. Prijazne ponudbe pod šifro „Moderni mlin 130" na upravo tega lista. 130 I M tftls m M w — iMmrm MM na dom dostavljen: 1 vreča, 50 kg v kosih..... 1 vreča, 50 kg orehovca..... Pri odjemu 1000 kg ali več, 10 virrrjev za i4s 100 kg manj. Mmmmri Dalmatinova ulica št S o / - m š Po svetu. Smrt pri šnopsu. Brata Jurij in Filip Pavič v Ivanovcili v Djakovskem okraju na Hrvaškem sta se vedno prepirala in pretepala med sabo. Te dni sta šla nekega jutra skupaj v vaško krčmo na šnops. Ko sta se ga nalezla, sta se takoj začela zopet prepirati, pri tem je Filip z nožem sunil Jurija, nakar je ta zgrabil za sekiro, ki jo je imel s sabo in udaril z njo Filipa s tako silo, da ga je pobil na tla iu je Filip še tisti dan umrl. 381etnega brata ubijalca so zaprli. Ameriški milijonarji za dobrodeluost. Londonski listi poročajo, da so ameriški milijonarji v minolem ietu 1912 darovali v dobrodelne svrhe 1600 milijonov kron. Na prvem mestu stoji Pierpont Morgan z 250 milijoni; toliko so namreč vredne umetnine, ki jih je daroval newyorškemu muzeju za umetnosti. Potem prideta Carnegie in telefonska družba Bell«, vsak s 50 milijoni za bolnišnice, ustanove in visoke šole. Gospa Robert Carson je razdelila 25 milijonov, stotnik John Martin 22 milijonov, John D. Rockefeller 15 milijonov. Gospa Karolina Neustadter, po rodu Dunajčanka, je podarila 9 milijonov; vdova Harriman 5 milijonov in ravno toliko vdova po sve-tovnoznanem skopuhu Russel-Sageju. Po 5 milijonov je darovalo še 18 drugih bogatašev. Ricciotti Garibaldi se je vrnil v Rim. Njegova legija« se jc razšla. Garibaldinci si tudi topot na Grškem niso spletli vencev slave. Ti vitezi žalostne postave naj drugič s svojim generalom vred raje ostanejo doma. Nasproti sotrudniku »Tribune« je Ricciotti Garibaldi pravil, da je s svojimi stotinami proti volji grškega vrhovnega poveljnika napadel neko utrdbo, toda turška premoč jih je vrgla nazaj. 200 njegovih ljudi je bilo ranjenih, ostali so — pobegnili. Garibaldi trdi, da njegovo moštvo ni hotelo letati za helenskimi ban-diti; svojo nalogo smatra za izpolnjeno, ker je Grški izkazal simpatije v smislu Mazzinijevih idej. Nesreča na lovu. iz Sch\varzenaua se poroča, da je bil ondi na lovu ponesreči ustreljen grof "VVidhold Spor-cevvski. Nekemu lovcu se je ob grmičevju sprožila puška in strel je zadel grofa, ki se je mrtev zgrudil. Pnevmatičen obračalec not. Alfred Braun v Zagrebu je iznašel napravo za obračanje not, ki je že v vseh kulturnih državah patentirana in ki je v vseh glasbenih krogih vzbudila največje zadovoljstvo. Braunov pnevmatični aparat deluje popolnoma precizno na pritisk z nogo; vselej obrne samo en list brez vsake druge pomoči in je vseeno, ali je oblika z notami debela knjiga, te-nak zvezek ali pa samo posamezni listi. Godbeniku ni treba pri obračanju not prav nič rabiti roke in zato tudi ne prekiniti sviranja. Velika prednost aparata, ki ga je po Braunovem načrtu izvršil orglarski mojster Skopek v Zagrebu. je tudi njegov majhni obseg. Dogodbica s kinematografom. V Lyonu se je z velikimi slovesnostmi vršila poroka hčere tamošnjega bogatega tovarnarja svile Bouchemarda. Tovarnar je hotel s^voje goste na poseben način presenetiti ter je dal tajno ženitni izprevod kinematografično posneti. Po slavnostnem obedu sc dvorana stemni in kinematografična predstava sc prične. Naenkrat prekine tihoto ženinov vzklik: »Ampak Suzana!« (tako je bilo nevesti ime) in pred gosti se razvija slika, kako mlada nevesta na skrivaj vroča nekemu gospodu — ki pa ni bil ženin! — drobno pisemce. To je bilo res presenečenje, samo ne ravno prijetno za prizadete; svatba se je končala — z ločitvijo. Nov stomilijonski dar Carnegiejev. Carnegie je zopet podaril 120 milijonov v razne dobrodelne namene ter se izjavil pripravljenega, da stopi na čelo odboru, ki bi zbiral darove za balkanske reveže. Brivski davek v Skadru. »Corrieru della Sera« poroča njegov dopisnik iz Ska-dra: Poveljnik Riza beg skrbno pazi na to, da vsak stan in vsak posamezen podanik po svojih močeh doprinaša k brambi mesta. Njegovo oko je padlo tudi na brivce, katerim je naložil po 20 par vojnega davka od vsakega moškega, ki ga obrijejo; ako je pa kdo tako nečimeren, da se da tudi stric, se pa davek zviša za nadaljnih 10 par. Ta davek morajo plačevati brivci sami. Tem pa seveda ni bilo všeč in marsikateri je hotel Rizo /.a davek na ta način oplahtati, da jc zaprl brivnico in hodil k naročnikom na dom ali jih je pa sprejemal v svojem zasebnem stanovanju. Pa so sc tirezali. Davčni uradniki so namreč nato zahtevali davek od vsakega moškega, ki je prišel k brivcu na dom in od vsakega pota brivca v kako drugo hišo, pa naj so bili to tudi le navadni prijateljski obiski. Končno so se brivci udali, odprli zopet svoje brivnice in sedaj plačujejo davek — radi ali neradi. Proti mušji nadlegi. Mesto Wil-mington v Arkanzasu je veliko trpelo vsled muh, ki so kar v celih oblakih zasedle mesto. Širile so sc vedno bolj razne kužne bolezni, zlasti tifus. Ko je bilo enkrat mestni upravi vsega tega preveč, se je odločila za radikalno sredstvo proti muham. Štirikrat zaporedoma so polili vse ulice, ceste in trge s smrdljivo lesno kislino. Vspeh ni zaostal: v mestu se ni pokazala več nobena muha. Obenem so pa tudi pojenjale kužne bolezni in končno skoro popolnoma izginile, tako da v tem ozi-ru menda nobeno mesto na svetu ne more tekmovati z \ViImingtonom. Francozi za srbske ranjence. Akci-jonarji francoskega društva borskih rudnikov v Srbiji so na svojem občnem zboru, ki se je te dni vršil v Parizu, sklenili, cla društvo daruje 100.000 di-narov za ustanovitev invalidnega fonda v Belgradu. 2e preje je društvo darovalo: Srbskemu Rdečemu križu 10 000, odboru za pomoč svojcem vojnih obve-zancev 6000 in Narodni Obrani 6000 di-narov, vsega skupaj torej 122.000 di-narov. O® zHer Slovenske šolske malice. je zboroval 28. decemra v Mestnem Domu. Predsednik, ravnatelj Schreiner ga otvori ter pozdravi zborovalce. Društvo je v prvi vrsti literarno delovalo. Nameravano potovanje na jug se je moralo radi kolere odpovedati. Zelo dobro pa je uspel po društvu prirejeni nadaljevalni tečaj. Mogoče se prihodnje leto priredi potovanje na jug. V našem društvu je združeno vse slovensko učitelj-stvo in je vodi edino načelo: napredovanje slovenske šole. Zadovoljivo je število udov. Društvo, kakor sc mu zdi, premalo bobna. Pisateljev je veliko, podpore pa je premalo. Gledati se bo moralo na to, da se še večje število udov pridobi. Spominja se umrlih društvenih članov dr. Sketa, Apiha, Orožna in Koprivnika. — Nato predava dr. Karel Oswald o pedagoški in psihološki izobrazbi učiteljstva. Glavne misli dovršenega predavanja so: vzgojitelj prevladuj predmet, ki ga poučuješ. Ni dovolj, da je učitelj izobražen v svoji stroki. mavveč stremiti mora, da se izobrazi tudi o načinu poučevanja. Graja, ker se pedagogika ne poučuje dovolj niti za vzgojitelje srednjih šol in niti ne na učiteljiščih. Potrebna je zato samopomoč. Naj se priredi tečaj, na katerem bi se o pedagogiki predavalo. Tajnik dr. Ljudevit Pivko (Maribor) poroča o podrobnem delu društva od 28. decembra 1909 do 28. decembra 1912. Sej je imel odbor 9. Knjig je izdalo društvo 12 in sicer: Pedagoški letopis 1910, 1911, 1912; nadalje: A. Vales, Kemični poizkusi; L. Lavtar, Ukoslovje računanja, 2. in 3. del; dr. L. Pivko, Zgodovina Slovencev, 2. in 3. del; dr. .los. Zupančič, Zrakoplovstvo; ravn. Glovacki, Botanika 1. del; Hauptmann, Ukoslovje fizike; Kukovec, Domovino-slovje. Knjige se tiskajo v 2500 izvodih. Članov ima Slovenska šolska Matica okroglo 1800. Nanovo jc založilo društvo »Spominske liste«. Odbor je pridobil mnogo novih poverjenikov. Luz-nar predlaga, naj se za vsak sodni okraj pridobi poverjenik. Profesor We-ster poroča, da bo Družba sv. Mohorja izdala slovenske klasike. Tajnikovo poročilo se je vzelo odobruje na znanje. Odobri sc nato blagajniško poročilo (premoženje znaša 3643 kron 94 vin.). Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika ravnatelj Schreiner, za Štajersko sta bila izvoljena za odbornika naduči-telj Černe in profesor Pire, kot namestnik dr. Pivko, za Kranjsko se izvolijo za odbornike Kruleč, Dimnik in Vida Zupančič ter Gabršček, za namestnika dr. Ilešič, za Goriško in Koroško za odbornika Uožek in Finžgar, za namestnika nadučitelj Košir, nakar se je občni zbor zaključil. Balkanska povest. Leta 1910. je izšla lepa povesi iz balkanske zgodovine: Vstaja Škenderbegova«. Cena samo 60 vinarjev, vezano 80 vinarjev. — Knjiga opisuje delo in življenje velikega krščanskega junaka Škenderbega, sina epirskega kneza, ki se je proslavil v zgodovini in o katerem se ravno sedaj ob priliki vojske na Balkanu vsak dan čuje. Škenderbeg je pod sultanovanjem Mu-rata II. prišel na turški dvor, kjer je vsled svojih velikih zmožnosti in osebne neustra-šenosti bil imenovan celo vojskovodjem. Bavil se je pa vedno z mislijo, kako bi osvobodil svojo po Turkih podjarmljeno domovino, kar se mu je v zvezi z ogrskim junakom Hunjadijem tudi posrečilo. Pri tem je tudi rešil prekrasno Hunjadijevo hčer, katero so Turki zajeli in jo poslali v sultanov harem. Škenderbeg je vzor krščanskega junaka, ki gori domovinske ljubezni in se ne ustraši nobenih žrtev in bojev, da reši svoj narod. Baš sedaj, ko vre mogočno narodno gibanje med Slovenci, bo vsak bral to krasno povest z velikim veseljem in še večjim navdušenjem. Knjiga nudi velik vpogled v zgodovino balkanskih narodov in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Vojska na Daljnem vzhodu. Uredil dr. Evgen L a m p e. Ta bogata in lepo ilustrirana knjiga, ki opisuje rusko-japonsko vojsko, je še danes zelo poučno in koristno berilo. Naše ljudstvo sploh rado bere vojne dogodke, a ti so še posebno zanimivi, ker opisujejo eno najljutejših vojska, kar jih je v novejšem času bilo. Sicer pa boj za daljni vzhod še nikakor ni končan, in kakor kažejo vsa znamenja bo Rusija v Aziji v d oglednem času zopet po orožju posegla, da zasigura svojo posest ob mejah Kitajske in Japonske. Zato je proučevanje vojske leta, 1904/05 tudi šc zdaj velikega pomena. Cena knjigi je 4 lv 80 vin., vezano 6 K. Dobi se v »Katol. Bukvami« v Ljubljani. " si Razpisuje se služba Naravna i ion) najbogatejši aikalični (natron - litli kisec na Češ'eni. Izborna detet ena mizni pijača. O vredno ti bilinske izvo-vprašati hišnega zuravnika. lile n a- 3S51 Sprejme se 133 v velikem industrijskem podjetju na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe pod šifro „Strojnik 133" na upravo tega lista. Sprejme se deček poštenih starišev in v starosti ocl 16 clo 17 let za mesarske! pri župni cerkvi na Koroški Beli na Gorenjskem. Plača 800 kron, prosto stanovanje in postranski dohodki. 106 na Gorenjskem. Nastop takoj. Ponudbe pod šifro »Vajenec št. 129". 129 ! } 50 o o prihranka in okusen zaj- trk, južina! dosežejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni čaj. Ako sc ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pi. Trnkoczyjev sladni čaj ima ime Mfir f Sladi" in je vedno bolj priljubljen. muw; povsoci iu kg zavoj 60 vin. Tudi pri trgovcih. Po pošti posije najmanj 5 zavojev lekarnar Trnkoczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne 7flravipt Trnkoczy : Schonbrunner-/ASI a * j t. strasse io9, Josefstadter-strasse št. 25, Radetzkyplatz št. 4. V Gradcu: Sackstrasse št. H. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega nazmnila jamči pet tukaj navedenih tvrdk Trnk6czyjevih, isto-lako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb. Slavna društva v inestu iu na deželi se ob pr hki veselic, slavnosti itd. opozarjajo na moje slaščičarske K. B^A^DT, Šiška -Lijubljana. Društva dobe znaten popnst. 12S (2) Fril®o;tnl nskiip! Fritaosim nakup! iH mren* v'sckUičevljev UfpHIiJiEa zadrgo! 3 pari visol čevlje* na zažrflpu K 53.75 kot kaže slika, popolnoma iz najboljšega usnja z do-Drimi podplati. Teli 30.000 parov čevliev le bi o i'a-menjeno za balkan ke dr, a-ve, ki so mi pa vsled vojske ostali. Zato prodajam pod lastno ceno 3 pare čevljev za g ispode ali visoke čevlje na zadrgo za ženske iz najboljšega usnja in v vseh velikostih za K 13-75. Pri naroč lu za oslu e številka ah pa meia v centimetrih. Razpošilja po p vzetju prva krščanska tazpošiljalnica za čevlje: Fi anc Humana, Dunaj II. Alolsg: sse 3,10 R, Cenjeni naročniki se prosijo za nadaljnja priporočila. »kiiiikufit 140 Izurjena strokovna moč za izdelovanje slamnikov, samosto na, dobro porabila, se sprejme pod ugodnimi pogoji. - Ponudbe s preprisi spričeval, event. tudi s sliko na Gališko ligo za pospeševanje obrta (Liga Pomocy przemystowej) Lvov, Galicija, Panska 11. M » odda s 1. aprilom 1913 f, v Brežicah s sobami za tujce v najem. Pojasnila glede pogojev daje ravnateljstvo. Ponudbe je vložiti do 1. februarja 1913. fi Rraiifsha deželna banba o Ljubiiani LfHSSAr: Obrestuje hranilne vloge po 47» 7» na leto Obresti pripisuje (iiuvuiri polulotno. tako ,la vlagatelj nobi z a v«n kili 100 K »M obresti, Kur plačuje banka iz svoje g II rentni »lavek. lianka jo impirulno varen zuvo-l. Za vloge jaimi direktno