%  -J

\



Dr. Alojzij Odar:

ZAKO NSKO PRAVO

l__j _ U _ ?__5_ J  5

1  9  3  7 .


I. U v o d

v

zakon  s_k_o_ 2_E-.5-.Y_2i

1. Vi  r i .

1. Zakonsko pravo v objektivnem pomenu besede obsega vsoto
pravil, ki urejajo zakon. Ta pravila pa so različnega izvora. Zakon je naj¬
prej privatnopravni institut, od katerega v veliki meri zavisi zarajanje

in vzgajanje potomstva ter družinsko življenje sploh. Modoma etnološka
znanost je s kulturnohistorično metodo dognala, da sta družina in zakon
ustanovi, ki ju srečamo ne le pri kulturnih narodih temveč prav tako tudi
pri takozvanih primitivnih narodih ter da je evolucionistično naziranje,
po katerem je zakon zlasti še monogamičen zakon 1® zadnja faza v razvoju,
ki ge je začel s popolno promiskuiteto, nevzdržna. Zakon se pojavi v prav¬
ni zgodovini kot pogo dba 'med možem in ženo in ne le kof faktično medseboj¬
no spolno občevanje.

Nadalje ima zakon že v svojih početkih nekak sakralen značaj,
in to pri primitivnih ljudstvih kakor tudi pri kulturnih indogermanskih
ter semitskih narodih. Pri sklepanju zakonov sodelujejo zato svečeniki»de¬
loma tudi zato, ker so oni bili nekaki javni notarji in čuvarji javnega
prava, deloma pa prav radi omenjenega sakralnega značaja zakona.

2. Zakon med kristjani pa je Kristus povzdignil v zakrament.
Kristus in apostoli so skušali zakon reformirati v etične m oziru. Cerkev,
ki je stopila v stik najprej s semitskimi in indoevropskimi narodi,ni ta¬
koj kodificirala lastnega zakonskega prava, temveč se je skušala prilago¬
diti posameznim narodnim zakonskim pravom in je poudarjala le krščanske
naziranje o zakonu. Polagoma je pa Cerkev v krščanski državi uredila
svoje zakonsko pravo, ki ga je povzela od ljudstev, med katerimi je delo¬
vala. Zato ima krščansko in katoliško zakonsko pravo že po svoji vsebini
nekak univerzalen značaj.

3. Iz povedanega sledi, da so materia lni viri  katoliškega
zakonskega prava tile: naravno p rav o, pozitivno bož je pravo  in cerkveno
pravo v ož jem pomenu besed e. Norme naravnega prava se izvajajo iz bistva
in namena zakona. Pozitivne božjepravne določbe o zakonu nam podaja razo¬
detje. Pretežni del zakonskega prava pa je človeškega izvora. Cerkveno
zakonsko pravo je danes avtonomno in zaključeno, da torej državno zakon¬
sko pravo ni njegov vir.

4. Novoz ak ons kih določb o zakonu  ni velikoiMt 5,27-32; 19,
4-12; Mk lo,2-12; lk 16,18; IKor 7,1-16,25-40;14,34; Ef 5,22-33; Kol 3,

18 sl.; Tit 2,3-6; IPet 3,1-7. Starozakonskih je več: one, ki so discipli¬
narnega značaja, so s Kristusom izgubile veljavo; ostale pa poročajo o
božji ustanovitvi zakona in njegovem prvotnem monogamičnem značaju.

5. Formalni vi ri  c er k ve neg a zako nskega pra va /f,Razvo j. Cer¬
kveni očetje govore o etični strani zakona. Bore se proti seksualni razr-
vanosti svoje dobe in zagovarjajo zlasti zakonovo nerazvezljivost. Papeži
in sinode so sicer tudi v prvih stoletjih izdali posamezne določbe o za¬
konu, vendar nimamo iz prvih 4 stoletij nikake zbirke o zakonskem pravu.

Prva taka zbirka je šele iz prve pol. 5. stol. , namreč Lex Dei sive Mosai-
carum_Qt_Romanarum_legum_caD.atio ,ki je nastala pred Teodozijevo kodifika-

2

oi jo torej pred 1. 438 /cfr.Triebs, Studieh zur Lex D e i ,11,1907/. V zbir¬
ki primerja redaktor Mozgsovo in ri m sko pravo . Od 4-6 poglavja podaja do¬
ločbe rimskega prava o šesti božji zapovedi in razpravlja o prešuštvu, o
skrunjenju žensk, o krvosramnosti ter o rimskih zakonskih zadrskih sorod¬
stva ,svaštva in legalnega sorodstva.

Druga zbirka je ona v freisinskem  rokopisu iz devetega stol.
Razpravlja zlasti o prešuštvu in njegovih pravnih posledicah, o ločitvi
zakoncev in o prepovedi nadaljne ženitve za nje.

Važnejšo pravno zbirko zakonskegg prava podajata 7 in 9 knji¬
ga- Burchar d ovega dekreta  /Avtor je umrl l.lo25/. V 7 knjigi je govor o
prepovedi ženitve med sorodniki in o cerkvenih kaznih za krvosramne spol¬
ne zveze, v 9 knjigi pa razpravlja pisatelj o pravici zakonskih Žana in o
razliki med njimi in med konkubinami, nadalje o prepovedanih tajnih zako¬
nih, o zakonu nesvobodnih itd. Snov zajema iz papeških dekretalov,zlasti
Inocencija I., Leona Velikega, Gelazija I. , Hormizda, Gregorija I. in Ni¬
kolaja I., iz pisem cerkvenih pisateljev predvsem svetega Avguština ter
iz določb splošnih in partikularnih sinod.

Bogatejšo in bolje urejeno zbirko tvorijo 8.in 9.del Ivonove -
de kreta  ter 6. in 7. knjiga njegovih Panormia . Definicije podaja Ivo
po Justinijanovih institucijah.

Važna zakonsko -pravna zbirka je Libe r sententiarum Algerja
iz Ltiticha, ki je umrl. 1. 1130.

Po vsebini in obliki je presegel vse dosedanje zbirke Grati -
an,  ki razpravlja o zakonu v Causae 27-33,q 2 ter v Causae 33, q 4 -,Cau-
sa 36. Čudno bi se morda zdelo, zakaj Gratian v 33. Causi pretrga s to ma¬
terijo ter z njo zopet nadaljuje v 4. questiji iste Causae. Med oba dela
zakonskega prava je vrinjen traktat De poenitentia. Stvar je razumljiva,
če upoštevamo značaj tedanjih zbirk, kjer prevladuje disciplinarni in ka¬
zensko pravni element. Kakor papeški odloki tako imajo tudi pravne zbir¬
ke iz celega prvega tisočletja značaj prepovedi. Določajo se kazni za iz-
vestne prestopke. Z omenjeno zakonodajno tehniko tudi Gratian ni prelo-
mil. Prvi del zakonskega prava pri G ra tianu konča s prepovedjo ponovne že¬
nitve za časa cerkvehe poroke. Sledi traktatr.de poenitentia; nato začne v
4. q zopet z zakonsko materijo, ko razpravlja o zapovedi vzdržnosti za¬
konskega življenja na cerkvene praznike in na dneve cerkvene pokore. Ber¬
nard  iz Pavije je zakonsko pravo sistematično obdelal in mu določil četr¬
to knjigo v sboji kompilauiji, kar so prevzele vse poznejše zbirke cerkve¬
nega prava, namreč Gregorijevi dekretaliji, Bonifacijeva zbirka in Klemen¬
tine. Nastale so v tej dobi tudi sistematične summe o zakonskeft. pravu,n.pr.
Bernarda iz Pavije, Gandulfa iz Bolonije, Tankreda in Roberta PlamEsbury-
ja /l2o7/, ki je prvi sistematično po juridični metodi razpravljal o zako¬
nu.

V Gregorijevi zbirki dekretalov je v četrti knjigi 21 titulov;
v Bonifacijevi zbirki so samo trije kratki tituli ; v Klementinah pa le en
titulz onim samim zakonom /cap.un./. Srednjeveško zakonsko pravo jo bilo v
glavnem zaključeno že z ( Gregoriano, torej začetku 13.stol.

Tridontski koncil je v 24.se ji dne 11. nov. 1563 izdal 12 dog

- 3 -

matičnih kanonov o zakonu in 10 določb /capita/ o zakonskem pravu.Od
toh določb jo prva znani dekret Tametsi v obliki sklepanja; v ostalih
pa je koncil omejil zadržek duhovnega sorodstva /cap.2/, javne dostoj¬
nosti /cap.3/, svaštva iz nedovoljene kopule /cap.4/; dalje .jo uredil
spregledovanje zadržkov /cap.5/, zadržek otmice /cap.6/, poroke onih,
ki so vagi /cap. 7/, ifzni za konkubinat /cap. 8/ in proti zakonito ome¬
jevanje svobode po oblastnikih /cap.9/ in prepoved slovesnih porok tem-
pore clauso /cap. 10/.

V prvih decenijih po tridentskem koncilu so izdali papeži
nekaj zakonsko pravnih določb. Tako Pij V. v konstitucijf Ad Romnnum
spectat z dne 1. julija 1568 ter Sanctissimum z dne 20.avgusta 1566 in
Cum illius z dne 28.nov.1566; Gregor XIII. Populiš z dne 25.jan. 1585
in Sikst V. Curn. frequenter z dne 27. jun. 1587.

Po 160 letnem premoriii je odločilno posegel v zakonsko pravo
Benedikt XIV. s konstitucijo Dei miseration3 z dne 3.nov.1741 in Matri-
monia z dne 4.nov.1741.

Cerkveno kompetenco v zakonskih zadevah je moral koncem 18.
stol. brahiti Pij VI. v buli Auctorem fidei z dne 28.avg.1794 in za
njim mnogi drugi papeži, tako slasti Pij IX. v Silabu z dne 8.dec.1864
in Leon XIII. v encikliki Arcanum z dne 10. februarja 1880, ki jo jo
ob petdesetletnici izrecno potrdil Pij XI. v znameniti okrožnici Časti
connubii z dne 31 dec.1930.

Razvoj formalneg a za-lsonskega prava je tale: Za zakonske
pravde je veljal do Inocenca III. obči cerkveni procesni red. Inocenc
III. omenja v c.l, X 2,6 "Ordo iudiciarius in matrimonialibus causis”.
Klemet V. je dovolil v c.2 in Clem. 2,1, da se smejo zakonske pravde
razpravljati po skrajšanem postopku. Nekatere odredbe o procesu v za¬
konskih pravdah ska izdala cerkvena zbora v Konstanzu in Tridentu
/sess.- 24, cap. 20 de ref.; 25, c.10 de ref./. Temeljito je reformiral
formalno zakonsko pravo Benedikt XIV. s konstitucijo ”Dei miseratione”
z dne 3.nov.1741. Uvedel je branilca zakonske vezi, uredil apelacije
in zahteval dve soglasni sodbi, da je proglas neveljavnosti učinkovit.
Instrukcija koncilske kongregacije z dne 22.avg.1840 točno popisuje,
kako se vrši zasliševanje v zakonskih pravdah. Instrukcija £,kongrega-
cije sv. oficija iz 1.1883 opisuje natančno ves proces v teh pravdah.

Za postopek pri razvezi ne izvršenega zakona je pomembna instrukcija
sv. oficija iz 1. 1858. Med viri formalnega zakonskega pratsa je našte¬
ti tudi drugi del navodila na avstrijska duhovna sodišča, ki ga je iz¬
dal kardinal Rauscher 1. 1866.

Zakonsko pravo je nujno potrebovalo nove ureditve. Kolikšna
je bila potreba na novo urediti zakonsko pravo, 'najbolje pokažejo refor¬
mni predlogi, ki so jih škofje iz različnih delov sveta pripravili za
vatikanski koncil. Njihovi konkretni predlogi so se bavili z zaroko, s
razdiralnimi zakonskim.;, zadržki, s spregledovanjem zadržkov in z zadev¬
nimi reskripti, z mešanimi zakoni, z obliko sklepanja in s poveljavljo

- 4 „

njem neveljavnega zakona. Novi zakonik jo mnoge izmed teh predlogov
sprejel.

XI. Ve ljavn o za kon s ko p ravo .• Materialno zakonsko pravo vsebu¬
jejo kan. lol2- 1148. Za zakonske pravde podajajo izjeme in dopolnila
k občemu procesnemu pravu kan. 1960-1992. Poleg tega je med viri velja’
noga zakonskega prava še navesti : Odgovori interpretacijske komisi¬

je. Po zaporednosti kanonov določajo dosedaj objavljeni odgovori tole:

0 kan. lol7, ki ima določbo o zaroia, sta bila izdana dne
2./3.jun. 1818 dva odgovora; prvi ugotavlja, da za veljavo novega zako¬
nika ni več mogoča tožba radi neupravičene kršitve zaroke, tožba na pov
račilo škode radi zaroke pa da ne more odložiti poroke s tretjo osebo
/ad I/. Drugi pa določa, da je tožba na povračilo škode radi zaroke
tožba mixti fori /ad II./.

0 vzvratni moč i določb iz zakonskega prava določa odgovor z
dne 2./. jun. 1918, da zakonik glede zaroke in zakonskih zadržkom no
učinkuje nazaj; nadaljnji odgovor z istega dne ugotavlja, da zakoni,za
veljavo starega prava neveljavno sklonjeni radi zadržka, ki ga veljav¬
no pravo no pozna, niso postali veljavni s promulgacijo novega zakoni¬
ka, temveč je potreben spregled in poveljavi jenje; v tretjem odgovoru
k isti stvari z istega dne pa je določeno, da jo duhovno sorodstvo,ki
je nastalo po starem pravu, pa bi po novem ne, pač nehalo biti zakon¬
ski zadržek, ni pa izgubilo ostalih učinkov.

0 neznanju krščanskih resnic v kan. 1020 določa odgovor z
dne 2./3. jun.1918 tako, da zaročencem, ki se nočejo dati poučiti vsaj
o osnovnih krščanskih resnicah, 'ni dovoljeno prepovedati zakon ali z
njimi postopati kot z javni li grešniki.

Določbo o oklicih v kan. lo23,§2 je komisija v odgovoru z
dne 2./3.jun.1918 tako po jasnila,da se prepuščajo primeri, v katerih
so se zaročenci po doseženi puberteti mudili preko šest mesecev v kra¬
ju, kjer danes nimajo domovališča, preudarku škofa, ki more od takih
zaročencev zahtevati tudi nadomestno prisego o tem,da jim ni znan no¬
ben zadržek.

Za pojem javnega zadržka v smislu kan. 1037 zadošča po odgo¬
voru z dne 25.jun.1932, da je dejstvo, iz katerega je nastal, javno,
da torej ni potrebno, da bi bil zadržek tudi po svoji naravi javen.

0 spregledovanju zadržkov v nujnih primerih jo izdala inter¬
pretaci jska komisija tri odgovore. V odgovoru z dno 12.nov.!922pojas-
njuje, da je pogoj, ff kadar krajevnega ordinarija ni mogoče doseči”, v

kan. 1044 in 1045,§3 podan, če je ordinarija mogoče doseči le telcgra-
fično ali telefonično. Odgovor z dne 1.marca 1921 določa, da je treba
v kan. 1045 1 klavzulo f, quoties impedimentum detegatur cum iam omnia

sunt parata ad nuptias” široko umeti, tako da meri na krajevnega ordi¬
narija odnosno župnika. In času perplexo ni torej merodajno, ali S3 je
zadržek še le v kritičnem momentu odkril, temveč da je ordinarij odnos¬
no župnik šele takrat zanj izvedel. V tretjem odgovoru z dne 28.decem¬
bra 1927 je avtentično pojasnjeno, da spadajo pod izraz ”pro casibus
occultis”, za katero je dana spovedniku pravica spregledovati zadržke,
tudi zadržki, ki so po svoji ;aravi sicer javni, a dejansko tajni.

5

ž zadržkom krvnega sorodstva so bavi odgovor z dne 2./3.jun.
1918, ki na vprašanje, ali velja določba kan.lo67, § 3, da se namreč
ne dovoli zakon, kadar je dvom, če sta si kontrahenta v sorodstvu v
ravni črti ali v prvem kolenu stranske črte, tudi v primeru, kadar iz¬
vira dvomno sorodstvo iz nedovoljene in taj^e kopule, odgovarja, da je
rešitev v samam kan. 1076, § 3.

Zadržek javne dostojnosti po dogovoru z dne 12.mar.1929 h
kan. 1078 ne izvira iz samega dejstva civilne poroke, ločeno od skupne¬
ga bivanja takih zakoncev.

0 asistenci župnih vikarjev pri poroki jo izdala interpreta-
cijska komisija 14.julija 1922 štiri odgovore, 20.maja 1923 šest odgo¬
vorov in 28. dec. 1927 on odgovor. V odgovorih z dne 14.julija 1922 je
določeno; vicarius substitutus v smislu kan. 465, § 4,ki ga je ordina¬
rij potrdil, more in sme poročati, ako mu ordinarij to pravico ni ome¬
jil; pred ordinarijevo potrditvijo vicarius substitutus ne sme in ne
moro poročati; vicarius substitutus redovniškega župnika sme in more
poročati, ko ga je potrdil krajevni ordinarij, če~tudi ga redovniški
predstojnik še ni potrdil; sacordos supplons v smislu kan. 465, § 5
more in sme poročati, dokler ni škof, ki mu jo bila njegova nastavitev
naznanjena, odločil drugače. V šestih odgovori^ z dne 20.maja 1923 je
interpretaciiška komisija določila tole zakonito postavljeni župni u-
pravitelj more deligirati določenega duhovnika za določeni zakon, isto
more vicarius substitutus, če mu ni škof pravico omejil; vicarius sub¬
stitutus redovniškega župnika ima pravkar omenjeno pravico, preden ga
je potrdil redovniški predstojnik; isto oravico ima sacordos supplens,
dokler ni škof, ko mu je bila njegova nastavitev naznanjena, odločil
drugače; ali ima to pravico vicarius adiutor, je urejeno v kan. 475,

§ 2 in ali kaplan, v kan 476, § 6. Po odgovoru z dno 28. dec. 1927 more
kaplan, ki je dobil od škofa ali župnika splošno oravico poročati,sub-
dolegirati določenega duhovnika za določeno poroko.

0 delegaciji za poroko sta se izrečno bavila dva odgovora z
dne 20.maja 1923 in 28.decembra 1927. Iz prvega odgovora sledi; Če žup¬
nik izjavi predstojniku redovniške hiše, da daje : delegacijo -za poro¬

ko v podrueni cerkvi prihodnjo nedeljo duhovniku, ki ga bo redovniški
predstojnik ,odredil tam za mašo isti dan, potem s tem ni bil deligiran
sacerdos determinatus, in je zato taka delegacija neval javna.Odgovor z
dne 28.dec.1927 pa določa, da moreta škof ali župnik duhovniku, ki sta
ga delegirala za določeni zakon, dati tudi oravico, subdelegirati tudi
drugega duhovnika za to poroko.

Z izredno obliko poroke /kan.lo98/ so se bavili trije odgovo¬
ri z dn© 10.nov.1925,10.marca 1928 in 25.jul.1931, ki so pojasnjevali
pojem odsotnosti župnika odnosno krajevnega ordinarija, ki se zahteva
kot pogoj za to obliko. Po prvem odgovoru ne zadostuje le dejstvo, da
je župnik ali ordinarij odsoten, temveč je potrebna moralna izvestnost,
da bo stanje trajalo mesec dni. Po drugem zelo nejasnem odgovoru z dne
10.marca 1928 je mišljena pod odsotnostjo fizična odsotnost /v kan.1098/

o -

Trst ji odgovor z dno 25. julija 1*931 je pojasnil drugega tako,da
je izraz physica absontia razlagati, da je fizično odsoten tudi žup¬
nik odnosno ordinarij, ki je sicer materialno navzoč, a radi težkega
zla, ki grozi, ,ne nore vprašati zaročene za zakonski konsenz .in ga
spre jeti.

2j  obveznostjo določb o obliki, urejeni v kan. 10 99, ima -
mo tri odgovore, ki se vsi bavijo z izrazom ,T ab acatholicis nati ,T  v
§ 2 nav. kanona. Odgovor z dne 20. jul.1929 j£ pojasnil, da so abacathe
licis nati tudi otroci iz zakona med katoličanom in nekatoličanom,če¬
prav so bila dana poroštva, ki jih zahteva kan. 1061 in 1071* Odgovor
z dne 25.jul.1931 je no jasnil prvi odgovor, da interpretacija, ki je
v njem, ni razširjajoča /deklarativna/. Tretji odgovor z dne 17.feb.
1930 pa je odločil, da so ab acatholicis nati tudi otroci odpadnikov.

Pasivno asistenco je po odgovoru z dne 10.marca 1928
preklical kanon 1102,§ 1.

liturgične poročne oblike, o kateri govori kan. 1102,
se tiče odgovor z dne 10.nov.1925, po katerem je po sklenitvi mešane¬
ga zakona prepovedana ne le poročna maša, temveč tudi privatna maša,
ako bi se po okoliščinah zdelo, da spada k poročnim ceremonijam.

Legitimacije per subsequens matrimonium /kan,1116/ po
odgovoru z dne 6.nov.1930 niso deležni otroci, ki so se rodili v za¬
konu, neveljavnem radi zadržka nezadostne starosti ali mešano vere,
čeprav je zadržek odpadel, preden se je zakon konvalidiral.

0 ločitvi zakoncev od mize in postelje, kadar ni po sre¬
di prešuštvo /kan.1131/, je izdala interpret,aci komisija dva od¬

govora z dne 25. jun.1932. V prvem je določeno, da se odreja taka lo¬
čitev po upravni poti, ako ordinarij ne odloči sodne poti ex officio
ali na zahtevo strank. Drugi pa določa, da de v teh stvareh na po¬
zivni stopnji držati iste poti, ki je bila izbrana na prvi stopnji.

V kanonih iz formalnega zakonskega prava je interpreta-
cijska komisija pojasnila tele stvari.

Pristojnost sodišča za zakonske pravde pojasnjujeta dva
odgovora z dne 14.jul.1922 h kan.1964. V prvem ie določeno, da more
žena, ki jo je mož zlohotno zapustil, vložiti tožbo v zakonski prav¬
di le pri sodišču noževega pravega ali nepravega doraovališča, ne pa
tudi pri sodišču lastnega domovališča. Drugi odgovor pa določa, da mon
re žena,ki je poročena z nekatoličanom, vložiti tožbo v zakonski prav¬
di pri sodišču, kjer ima sama nepravo domovališče, kakor tudi pri so¬
dišču, kjer ima mož domovališče.

0. aktivni tožbeni legitimaciji v zakonskih pravdah, ki
jo ureja kan. 1971, je izdala interpretacijska komisija naslednje od¬
govore :

Odgovor z dne 12.marca 1929 je pojasnil, da je v kan.
1971,§ l,n.l,ki določa, da so za zakonske pravde legitimirani zakon¬
ci "nisi ipsi fuerint impedimenti causa”, umevati izraz impedimentum

7

v širšem pomenu, da torej ne pomeni le zakonskih zadržkov /kan.1067-
1080/, temveč tudi hibe v privolitvi in napake v obliki /kan.!081do
1103/. Drugi odgovor k istemu kanonu z dne 17.februarja 1930 določa,
da morejo zakonci, ki sami niso legitimirani za zakonske pravde»na¬
znaniti neveljavni zakon promotorju iustitiae, ki je po kan.1971,§ 1,
n*2 upravičen tožiti na veljavnost zakona. Dalje je izdala komisija
k istemu kanonu 1971 dne 17.jul.1933 štiri odgovore: prvi določa,da
je zakonec, ki le bil prisiljen v zakon, upravičen tožiti na neveljav¬
nost zakona; drugi odreja, da zakonec, ako je po njegovi krivdi /cau-
sa culpabilis zakon neveljaven, nima pravice tožiti na neveljavnost
zakona; tretji pojasnjuje, da zakonec, ki je sicer sam povzročil ne¬
veljavnost zakona, a na časten in dovoljen način /impedimenti causa
honesta et ličita a coniuge apposita/, ni izgubil tožbene pravice;in
končno določa četrti, da posluje promotor iustitiae, ko toži v smislu
kan.1971, § l,n.2 na neveljavnost zakona, po službeni dolžnosti.

S ponovnim razpravljanjem iste zakonske pravde se je ba-
vil odgovor z dne 16.jun.1931 in določil, da sodišče, ki je izreklo
sodbo v zakonski pravdi, ne more znova soditi v isti zakonski pravdi-
Do dvoma je prišlo, ker določa kan. 1989, da se morejo zakonske prav¬
de, ki so se končale s sodbo, znova začeti /retractari/, ker sodbe v
zakonskih pravdah nikoli ne postanejo pravnomočne.

0 skrajšanem nesodnem postopku za ugotavljanje neveljav¬
nosti zakona /kan.1990/ imamo tri odgovore. V prvem z dne 16.okt.1919
se določa, da more škof ali tudi župnik, ko obvesti škofa, pripusti¬
ti k poroki katoličana, ki se je poročil civilno ali nekatoliško v
okoliščinah, v katerih ga je vezala določba o obliki, in je bil po¬
zneje civilno razvezan, ne da bi bilo potrebno uvesti sodni posto¬
pek ali vsaj zaslišati branilca vezi. Odgovor z dne 16 jun.1931 h
kan.1990 pojasnjuje, da se za "par certitudo", ki je potrebna za ugo¬
tovitev, da spregled od zadržka ni bil podeljen, ne zahteva javna li¬
stina, - čeprav gre v tem kanonu za zadržke, ki se primarno dokazuje¬
jo z javnimi listinami - temveč, da se more pridobiti tudi na druge
zakonite načine- Po drugem odgovoru z istega dne k istemu kanonu se
zahteva zaslišanje prič, odrejeno v kan. 1990, preden se izreče, da
je zakon neveljaven.

Koliko je v navedenih odgovorih interpretacijske kardinal¬
ske komisije v resnici novega, je točno težko povedati. Šlo je pač za,
dvome, ki so jih različna cerkvena oblastva'predložila. Pri dvomu ps
je tako, da se nekomu zdi, da obstoji, drugemu pa ne. Vsekako pa je y
nekaterih odgovorih podan smisel določbe, ki je bila v resnici sporna-
Iz odgovorovg3ziroma predloženih dvomov marsikdaj zazveni zgodovinska
reminiscenca. V teh primerih je dvom nastal radi zveze veljavnega pra¬
va s starim pravom, ki smo jo omenili v začetku. Podrobneje pa se s
tem v temle uvodnem spisu ne moremo baviti, ker bi nas zapeljalo pre¬
daleč.

2. Okrožnica Pija XI. " Časti connubii " z dne 31.dec.1930
in v njej formalno znova potrjena okrožnica Leona XIII. " Arcanum div i

8  _

n ae  sapientiae" z dne 10. feb. 1880.

3. Instrukcija kongregacije za zakramente z dne 4.julija
1921 "super probatione_status_liberi_ac_denuntiatione_initi_matrimon:

4. Instrukcija kongregacije za zakramente z dne 1. avgusta
1931 o p rošnjah za sp reg lede od zadržka krvnega sorodstva v prvem ko¬
lenu stranske čfte mixto cum secundo.

5. Dekret sv. oficija z dne 14.jan.1932 o poroš tv ih pri
zakonih med katoličani in nekatoličani.

6. Tri odločbe obredne kongregacije z dne 14. jun.1918 o
liturgični oblik i poroke.

Ža formalno zakons.io pravo pridejo še v poštev: 1934..

1. Zakon in postopnik za Rims ko roto, v veljavo je stopil l.dec.

2. ?ravilnik_za_ postopanje_pri razvezi _neizvršenega__zakpna z dne

7.maja 1923.

3. Za vzhodnp cerkev je bil izdan pra vilnik za postopanje pri
razvezi neizvršenega za kon a dne 10.jun.1935.

4. Pravilnik za ugotav lja nje identi tet e  oseb pri postopanju za
razvezo neizvršenega zakona n dne 27.marca 1929.

5. Instrukcija o pristojnosti sodišča v zakonskih pravdah iz na¬
slova nepravega domovališča z dne 23.dec. 1929.

6. Instrukcija za šk of i jska sodišča o postopku pri ničnostnih za¬
konskih pravdah z dne 15.avg.1936.

Zakonsk o-p ravne določbe v ko nk ordatih p o vojni.

Določbe obsegajo čl. 15 litvanskega konkordata z dne 27. sept,
1931, čl.34 italijanskega konkordata z dne 11.feb.1929, čl.26 nemške¬
ga konkordata z dne 2o.jul.1933, čl. 7 avstrijskega konkordata z dne
5.jun.1933 in čl.32 jugoslovanskega konkordata.

V nemškem konkordatu je vprašanje o zakonu le nekoliko
obravnano. Določa se namreč, da se more izvršiti v nujnih primerih
cerkvena poroka pred civilno. V litvanskem konkordatu se načelno pri¬
zna cerkven zakon. V italijanskem, avstrijskem in jugoslovanskem kon¬
kordatu pa je natančno določeno, da se pod določenimi pogoji priznajo
cerkvenemu zakonu civilni učinki. K čl. 34 ital. konkordata je izdala
sv.stolica tele naredbe: instrukcijo kongregacije za zakramente .z dne
1.jul. 1929 o sklepanju zakonov z ozirom na civilne učinke zakona:in-
strukcijo iste kongregacije z dne 1. avg.1930 o s pregledovanju zadrž¬
kov; okrožnico iste kongregacije z dne l.maja 1932; instrukcijo apo¬
stolske signature z dne 3.avg. 1929 o civilnih učinkih sodb cerkvenih
sodišč v ničnostnih zakonskih oravdah in dekret koncilske kongregacije,
z dne 4. avg.1931, s katerim se pojavijo vprašanja o zakonu v katekiz¬
mu Pija X. za Italijo; K čl. 7 avstrijskega konkordata je bila izda¬
na 1. 1936 "avstrijska instrukcija o zakonu."

9

§ 2. L i t  e jr a t _u_r_£u _

Literatura o zakonskem oravu .is oii -0  cu^ima, tako ona
pred novim zakonikom kot ona, ki se peča z veljavnim zakonskim pravom*
Omenimo le najvažnejša dela s posebnim ozirom na naše razmere.

Codex iuris canonioi je izključujoč in zaključen zakonik,
vendar pa stvarno ne pomeni nove kodifikacije, temveč le redakcijo
prava, ki so ^a kodifikatorji našli v veljavi in ki so ga spremenili
le toliko, kolikor so razmere popravo zahtevale. ,T Codex vigentem huc
usque disciplinam plerum.que retinet, licet opportunas immutationes
afferat" /kan.6/. To splošno načelo velja tudi za zakonsko pravo v za¬
koniku in za aresojo njegovega razmerja do starega prava in literature
o njem. Iz omenjenega načela zakonodavec dosledno izvaja v kan.6,nn.r
in 3: "Canones qui ius vetus ex integro referunt, ex veteris iuris av~
ctoritate, adque ideo ex receptis apud probatos auctores interpretati-
onihu.q sunt aestimandi" /n. 2/. "Canones qui ex parte tantum cum vete-
riiure  congruunt, qua congruunt, ex iure antiquo aestimandi sunt"

/n.3/. Končno bodi omenjen še kan.20, ki našteva med dopolnilnimi vi¬
ri za vrzeli v £ravu tudi "comrnunem constantemquebsententiarr doctorerJJ
ti "doctores" so v prvi vrsti is :  i kot TT probati auctores" v nav.kan,

6 ,n. 2.

Študij starega zakonskega prava in proučevanje literatu¬
re o njem torej nima pomena le za pravno zgodovino, temveč tudi za
razlaganje veljavnega zakonskega prava. V stari literaturi, /zlasti
Scherer Handbuch des Kirchenrechts 11,1898, 107-137 in Knecht,Hand-

buch des kat-holischen Eherechts 1928./, h kateri štejemo v glavnem
literaturo od tridentskega koncila do 1. 1917, so važna zlasti dela
takozvanili klasičnih kanonističnih pisateljev, ki jih rims/ca oblastva,
predvsem Rimska rota, neprestano navajajo. Taki avtorji so poleg Sv.

Tomaža Akvi- ns kega zlasti še jezuit Tomaž Sanchez /Ti sp ut at ione s de
s. matrimonii sacramento,3 vol.Madrid 16o2 in pozneje večkrat/, ki je

veljal za prvo avtoriteto v zakonskem pravu, dalje Sanchezov veliki
nasprotnik avgubtinec Bazilij Pontius /Tractatus de sacramento matrimc-’
nii, Solmant. 1624 in pozne je["spicas colligit a magnti messore(Sanchez)
relictas"]/,potem portugalski kanonist Barbosa /Te matrimonio et pluri -
bus aliis materiis, 2 vol.Lyon 1668./, Italijan Rosignoli /Novissima
praxis in universas de matrimonio controversias, 2 vol. Milan 1686/87/.
nato avtorji velikih kanonističnih del kot Fagnani /ius canonicum si¬
ve commentaria absolutissima in V.libros Tecretalium, Rim 1661/, Lay~
mann /ius canonicum sive commentaria in libros Tecretalium, Tillingen
1663 in sl./j Pirhing /ius canonicum in V.libras Tecretalium distri-

butum, Tillingen 1674 in sl./, ingel /Collegium universi iuris cano-
nici, Salzburg l67l/, R eif£enstuel /ius canonicum universum iuxta
titulos Tecretalium cum tractatu de regULis iuris, Freising 1700/,
ochmalzgroeber /Ius ecclesiasticum universum. seu lucubrationes canoni^
cae in V.libros Tecretalium, Ingolstadt 1726/ in med novejšimi Gašpar •

- 10

/Tractatus canonicus de matrimonio, Pariz 1891, 3. izd.1904^ d 4 Anni-
bale /Summula theologiae moralis, tri izd./brez letnice/ in Wernz
/las matrimoniale Ecclesiae Catholicae, Rim 1911/. Zelo jasen avtor
je bil Kugler /Tractatus de matrimonio, Vircelburgil713/. Radi temelji
tosti je še danes aktualen Dolliner, /Oestereichisches Eherecht iz 1. j.
1835 in 1848./Za avstrijske razmere je bil važen Kutschker,/£as Ehe¬
recht der katholischen Kirche, 5 Bande,1856-1857/. Bogato starejšo li¬
teraturo in dragocene zgodovinske uvode podaja; Scherer /Handbuch de s
Kirchenrechts II, Graz 1898,94-593./ Bogato kazoistiko ^e podajal
Schnitzer,/Katholisches Eherecht iz 1. 1898/, ki tvori podlago obšir¬
nemu delu Knecht /Handbuch des katholischen Eherechts 1928/, ki upo¬
števa tudi civilnopravne določbe, ki so vuveljavi v Remci ji, Avstriji,
Ogrski, Čehoslovaški in ŠviČi.

0 literaturi po lotu 1918 pa moramo naprej reči, da
je izredno obširna. Razlogov za to je več. Zakonsko pravo posega pr¬
vič zelo močno v vsakdanjo cerkveno prakso; dalje so bile "opportunae
immutationes”, ki jih je v te j materiji uvedel cerkveni zakonik, zelo
obširne in so vsaj deloma preuredile skoro vsako poglavje zakonskega
prava, kakor smo videli v prvem odstavku. Zakonik pa je ki juh temu pu¬
stil nekatera vprašanja nerešena in ni vseh sporov odpravil, kakor
je pokazalo veliko število praZ;nih norm, ki so izšle po 1. 1918. '

Vsa pomembnejša literatura o zakonskem pravu razen
slovanske je registrirana v časopisih: Archiv fur katholisches Kir-
chenrecht /literaturverzeichnis. IX. Eherecht.V tem seznamu so navede¬
na dela o zakonskem pravu sploh/, Ephemerides theologicae lovanienses
/Elenchus bibliogra$hicus. Theologia moralis. IV. De sacramentis/,

Ius pontificium in Apollinaris.

Literaturo o zakonskem pravu moremo razdeliti v več
skupin. Polog učbenikov splošnega cerkvenega prava, ki med drugim raz¬
pravljajo tudi o zakonskem pravu in sicer navadno iz praktičnih razlo¬
gov še bolj obširno kot o ostali snovi, imamo dela, ki obravnavajo sa¬
mo zakonsko pravo, navadno materialno zakonsko pravo boli izčrpno,for¬
malno pa le boli sumarično. Od teh del jih je večina manjšega obsega
ter obravnavajo sicer vse zakonsko pravo, a le bolj pod praktičnim vi¬
dikom bodisi za šole ali za. župnike. Poleg teh pa so tudi velika delaj
ki skušajo izčrpno obdelati vse zakonsko pravo in vprašanja, ki so z
njimi v zvezi, in sicer nekatera bol' pod pravnohistoričnim vidikom,
druga pa pod pravnodogmatičnim.Končno imamo še nehroj monografij in
spisov ter sestavkov o posameznih vprašanjih iz zakonskega prava; nek*
teri izmed teh zasledujejo le praktične cilje, drugi pa znanstvene.

Saj po imenu naj navedem iz literature o zakonskem
pravu nasl^daja dela: Buonocore,Il sacramento del matrimonio nel di-
ritto canonico 1929; Cerato, Matrimonium a Codice iuris canonici in-
tegre de sumptum 1927;Chelodij, Ius matrimoniale iuxta Codicem iuris
canonici 1921. Chelodijevo delo ni obširno, a nenavadno pregledno in

11

jasno ter kot učna knjiga zelo priporočljivo. Farrugia, De matrimonio
et causis matrimonialibus 1924 /prim.BV 1925,281/; Hougnard,Tractatus
de matrimonio 1931; Hilling, Das Sherecht des Codex Iuris Canonici
1927; Leitner, Lehrbuch des Katholischen Eherechts 1920; Mussener,Das
katholische Sherecht in der Seelsorgspraiis 1933; Noldin, De iure ma-
trimoniali iuxta Codicem iuris canonici 1919; Pighi, De sacramento matr
trimonii 1919; Schefer, Das Sherecht nach dem Codex Iuris Canonici
1924; Schdnsteiner, Grundriss des katholischen Eherechts 1925; Vro-
mant, Ius Missionariorum, tom. V: De matrimonio 1930.

Posebej pa naj omenim sedem naslednjih del, ki brez
dvoma spadajo med najvažnejša, dela o zakonskem pravu izza zakonika;
tri izmed njih so pisana nemško in štiri latinsko. Nemška dela so
spisali Linneborn, Triebs in Knecht; latinska pa Cappello, Vidal,ko
je predelal ^ernza, Gasparrij in De Smet. Ima pa vsako teh del svoje
posebnosti.

Linneborn je prvi med Nemci znanstveno obdelal veljav¬
no zakonsko pravo; prva izdaja njegove knjige je izšla žel. 1918,
druga in tretja izdaja 1. 1922, oetrtd in pet ali. 1933. Delo je pre¬
cej obširno; tretja izdaja ima 5o2 strani in v njih mnogo drobnega
tiska. Pisana je knjiga zelo pregledno; navaja obširno literaturo,
zlasti novejšo, med tem ko je v tretji izdaji opuščeno mnogo starej¬
še literature. Avtor se'mnogo sklicuje na sodno prakso Rimske rote.
Knjiga prinaša tudi kratke zgodovins*ce uvode. Delo je znanstveno »pi¬
sano v tradicionalnem stilu kanonistižnih del, ki so po večini pisa¬
na dogmatično, a obenem ne zanemarjajo zgodovinskih uvodov in ekskurr-
zov, ter navajajo preporna vprašanja in važnejše, literaturo k njim.
Hkrati pa je knjiga namenjena tudi praksi. /Grundriss des Eherechts
nach dem Codex Iuris Canonici ,Paderborn 1933/.

Drugače pa je zamislil svoje delo Triebs, breslavski
profesor cerki prava in poznejši berlinski oficial /Handbučh des k a-
nonischen Eherechts, Breslau 1927-1932/. Delo je predvsem namenjeno
nemški dušnopastirski duhovščini in juristom v praksi. Opomb pod čr¬
to Triebs ne navaja; v uvodu pravi j da se je potrudil, da pove v tek¬
stu kar ima povedati. Ta metoda, ki je nastala kot reakcija proti
prekomernemu navajanju literature in mn§nj, ki se je zlasti razpaslo
med Nemci, ima seveda tudi senene strani, ker ne more spornih vpra¬
šanj izčrpno obdelati in ne dati prilike, da čitatelj spozna tudi
druga mnenja; po drugi strani pa vložki, ki bi spadali v opombe pod
črto motijo tekst. V juridičnem pogledu pa spada to delo med prva. V
delu so rešena mnoga praktična vprašania, za katere bi rešitve v dru¬
gih delih zaman iskal. Avtor ni izviren le v sistemu in metodi,tem¬
več velikokrat tudi v rešitvah.

Tretje izmed navedenih nemških del je sestavil Knecht.
Njegovo delo je popolno nasprotje pravkar omenjenemu Triebsovemu de¬
lu; če bi to imenovali praktično, potem gre Knechtovemu naziv učeno
delo./Handbuch des katholischen Eherechts, Fredburg i.B.1928/. Ta

12

priročnik katoliškega zakonskega prava ima že daljšo zgodovino, kar
je seveda močno vplivalo na njegovo vsebino. 35.1883 je -eber izdal
,r Die kanonischen Ehehindernisse Tt ; peto izdajo tega dela je izdal le¬
ta 1898 Schnitzor pod naslovom "Katholischss Eherecht". Ha tem Veber
-3chnidzerjevem delu sloni sedanji Knechtov priročnik. Delo je zlasti
pomembno .zaradi obširnih zgodovinskih uvodov. V opombah, ki so pogo¬
sto zelo obsežno, je nagromadenega veliko gradiva. V dodatkih upošte 5 -
va avto’" tu^i državne določbe, veljavne v Nemčiji, Avstriji, Češko¬
slovaški, na Ogrskem in v Švici. Veliko nozornost posveča pisatelj
tudi sodbam Rimske rote,, ki jih večkrat per extensum navaja.

Med latinskimi deli sem omenil najprej delo, ki ga
je napisal izredno plodoviti jezuit Feliks Cappello, profesor na rim¬
ski Gregoriani /Tractatus canonico tnoralis de Sacramentis, Tomus III s
De matrimonio, Turin 1933/, Avtor je obdelal poleg drugega vse zakra¬
mente v obširnih takozvanih kanonično-moralnih traktatih. Cappellovo
delo se v sholastično-šolski metodi bavi z interpretacijo pravnih do¬
ločb. V delu ie veliko rešitev praktičnih vprašanj; v tem pogledu je
delo vsega priporočila vredno. Dušnim pastirjem ^pride tudi prav, da
je v tem delu zakon obdelan hkratu pod pravnim in moralnim vidikom.
Svojim traktatom iz prava o zakramentih pridela Cappello tudi dodat¬
ke iz vzhodno-cerkvenega prava.

Med najboljša dela o cerkvenem pravu je smadal pred
zakonikom obširni Vernzov Ius Ecclesiae Catholicae. Posamezne zvezke
tega dela po kodeksu ptddelijje jezuit Peter Vidal, profesor na Grego-
rianski univerzi v Rimu. V petem zvezku, ki je izšel 1. 1925 v prvi
izdaji in 1. 1927 v drugi izdaji pod naslovom ,T Ius matrimoniale”, je
predelal v idal četrti zvezek Vernzovega dela, ki ga je 1. 1911 izdal
v drugi izdaji jezuit Laurentius. Wernz-Vidalov Ius matrimoniale je
tehtno delo, ki ima bolj znanstven kot praktičen namen. Pisano je sli
no sistematično in skoraj abstaahira’ od kazuistike, ki je je polno
Cappellovo delo. Wernz je polagal veliko važnost na obširne zgodovin¬
ske uvode, kjer je prikazoval zgodovinski fazvoj oravnega instituta;
isto metodo je ohranil Vidal. V obširnih opombah je zbranih veliko
po.datkov.

Najv.žnejše delo za razlaganje zakonskega prava v za¬
koniku pa je brez dvoma Gasparrijev Tractatus canonicus de matrimonin
ki je izšel v dveh zvezkih 1. 1932. Je to po kodeksu predelana izda¬
ja dela, ki ga je izdal prvič Peter Gaspari!j 1.1891, ko je bil še
profesor v Parizu. Avtor je veljal že pred novim zakonikom za enega
med najboljšimi poznavalci prava o zakramentih. Pri novi kodifikaciji
je imel vodilno vlogo; marsikatere stvari je po lastni izjavi v zakc«
nikovih osnutkih in v zakoniku samem uredil po svoje, ako v zboru kon~
zultorjev ni bilo soglasja. Zato je jasno, da ja stvarno, čaprav ne
formalno, Gasparijevo delo več kot le navaden tolmač zakonikovih do¬
ločb. Vrh tega je bil Gasparrij, ko ,ie to zadnjo izdajo priredil, že

- 13

štirinajst let predsednik interpretacijske kardinalske komisije in
je v tej funkciji vso dobo izza zakonika vodil zakonikovo razlaga¬
nje. Gasparrijevo delo je sestavljeno v obliki starih legalnih ko¬
mentar jeto. V začetku vsakega odstavka izpiše besedilo kanona odnos¬
no kanonov, če sestavljajo zaključeno celoto, in potem tekst komen¬
tira, a ne zgolj eksegetično, temveč po sistematični metodi. Zgodo¬
vinskih uvodov ne podaja; tudi historični podatki so zelo pičli; o-
menja le nekaterevstarejše določbe iz dekretalnega prava in nekate¬
re odloke rimske kurije, kolikor je za razlago veljavnih določb naj-
nujneje potrebno.jHa koncu drugega zvezka je dodal še 25 dostavkov
/Allegata/, 24 jih obsega razne pravne vire za zakonsko pravo, v e-
nem dostavku /allegatum V/ pa je zbranih 68 formularjev o prošnjah
za dispenze in o njih podeljevanju.

Zadnje latinsko delo, ki sem ga zgoraj omenil, je
spisal belgijski kanonik De Smet pod naslovom De sponsalibus et ma-
trimonio. Prva izdaja tega dela je izšla avgusta 1. 1909, druga av¬
gusta 1. 1910, tretja izdaja 1. 1920, dodatek k tretji 1. 1923 in
četrta izdaja 1. 1927 v mogočnem zvezku ma 45 + 840 stsaneh. Delo
ne podaja le Zakonskega prava, temveč je "theologico-canonicus trač-
tatus," kar je isto kot zgoraj omenjeni "tractatus canonisro-moralis"!
Moralna vprašanja de usu matrimonii so v knjigi izčrpno obdelana.Ne¬
navaden naslov De sponsalibus et matrimonio je ohranjen iz starej¬
ših izdaj, čeprav vsebi.ii dela ne odgovatja dobro. Prva knjiga ,T o
zaroki” ima le 54 stani z dostavkom o oklicih /25strani/ vred-, čeprav
ta dostavek ne spada k poglavju o zaroki. Vse ostalo obsega druga
knjiga "o zakonu". V delu je nagromadene obilo snovi, v tem oziru je
podobno zgoraj omenjenemu Knechtovemu delu. Zgodovinski podatki v
njem so zelo bogati, vendar v glavnem -to delo razpravlja o zakonu
pod dogmatičnem, moralnim in pravnim vidikom. Ozira se tudi na dr¬
žavno belgijsko in francosko zakonodajo.

Specialna literatura zakonskega prava se je v letih
po promulgaciji zelo pomnožila. Shematično bi jo razdelil na dva de¬
la s na zaključehe monografije in na spise o kontroverznih in prakti¬
čnih vprašanjih.

0 monografijah omenim pomembnejše monografije.

Za vprašanje o cerkveni in državni oblasti glede za¬
kona bodi omenjen Laisney, Mariage religieux et mariage civil 1930;
o mešanem zakonu Eichmann, Das katholische Mischeherecht nach dem
Codex iuris canonici 1921 in P. ter Haar, De matrimoniis mixtis eo-
rumque remediis 1931; o zadržku zakonske vezi Kaas, Eriegsverschol-
lenheit ud Wiederverheiratung nach staatlichem und kirchlichem Recht
1919; o zadržku mešane veroizpovedi in različne vere Schenk, The ma-
trimonial impediments of mixed religion and disparity of cult 1929;
o zadržku otrnice Mitterer, Geschichte des Ehehindernisses der Entfii-
rung im kanonischen Recht seit Gratian 1924; o zakonski privolitvi
Hubner, Das Eherecht Ge isteskranken und Nervosen 1921; Juarez, De vi
et metu in matrimonio 1928 in v. Schwe.rin, ^uellen zur Geschichte

- 14

der Eheschliessung 1,1925; o delegaciji za poroke kriiger, Lie Lele-
gation zur Eheassistenz 1932; o prepovedanem času za ženitev Lampe,

Lie geschlossene Zeit /can.1108 CIC/. Historisch-dogmatisch darge-
stelt 1928; o učinkih zakona Picard, La communautč de la vie conjunga-
le 1:30; o pravnem položaju nezakonskih otrok Schmitz, Lie Stellung
der unehelichen Kinder im geltenden kanonischen Becht 1926; o razpo-
roki Mahon, The Church and Livoroe 1927; o Pavlovem privilegiju Jemo-
lo, II Privilegio Paolino dal principio del secolo XI agli albori
del XV,1923; Gregory, The Pauline Privilege. An historical synopsis
and 9ommentary 1931; o drugem zakonu Rosambert, La veuve en droit ca-
nonique jusq ! au XIV sičcle 1923; o zakonskih pravdah Hamedinger, Lie
Annulierung der katolischen Ehe 1928; Lanier, G-uide pratique de la
procčdure matrimoniale eh droit canonique 1927; Curinaldi, Parbeni
postupak kod crkvenih ženidbenih sudova 1930; Haring,Ler kirchliche
Eheprozess 1930; Hollsteiner, Lie Spruchpraxis der S. Romana Rota in
Ehenichtigkbitprozesssn seit Geltung des C.I.C. 1934; o tihem zakonu
Lazzaro Maria de Bernardis, II matrimonio di coscienza 1935; za zgodo
vinski razvoj zakonskega prava glej Joyce, Lie christliche Ehe. Eine
geschichtliche und dogmatische Studie 1934 /prevod iz angleščine/ in
Esmein-Gene stal,Le mariage en droit canonique 1929 in nsl.'

0 kontroverznih vprašanjih, ki niso bila z novim zako¬
nikom rešena oziroma so z njim šele nastala, sta podala pregled -za
prva leta po zakoniku Hilling in Le Smet. Več teh kontroverz je raz¬
vidnih iz zgoraj navedenih odgovorov interpretacijske kardinalske ko¬
misije, ki jih ie avtentično rešila. Na tem mestu naj le na kratko na¬
štejem glavna preporna vprašanja v zadnjih 18 letih, ne da bi omenjal
zadevno literaturo. Preporna so bila zlasti vprašanja o obveznosti do¬
ločb o zaroki, o pojmu javnega zakonskega zadržka, o obsegu zadržka
spolne nezmožnosti, o Spovednikovi oblasti, spregledovati zakonske
zadržke, o obveznosti določb o obliki poroke * o izredni obliki poroke,-
o pasivni asistenci, o pravici kaplanov, asistirati pri poroki, o ak¬
tivni tožbeni legitimaciji nekatoličanov in o pristojnosti cerkvenih
oblasti za nekatoliške zakone ter končno v zadnjih letih vprašanje, a-
li zadene izobčenje po kan. §319, § 1, n. 1 vse, ki sklenejo zakon
pred nekatoliškim verskim, predstavnikom , ali samo tiste, ki se po-
roče pred katoliškim župnikom in pred nekatoliškim verskim predstav¬
nikom. Samo po sebi se razume, da so k tem vprašanjem zavzeli svoje
stališče tudi avtorji večjih del, ki so zgoraj omenjena.

Iz jugoslovanske literature bodi omenjen Kuše jev  uč¬
benik in njegove razprave, ki bodo navedene na pristojnem mestu, na¬
dalje Ruspinijev, Naputak o ženitbenom pravu, Zagreb 1921 in Curinal-
dijev Priručnik parbenog postupka kot cerkvenih ženidbenih sudova, '
Split 1930. Za vzhodno zakonsko je še danes najboljše delo, ki ga je
napisal Slovenec Zh i shman , Las Eherecht der orientalischen Kirche,

Wien 1864.

Za zgodovino zakonskega prava bodi omenjeno Ere isen  ,
Geschichte des kan. Eherechts bis zum Verfall der Glossenliteratur,
1893. Za prva tri stoletja podaja zgodovino: Peisker, Christentum

15

und Ehe in den er sten drei Jahrhunderten, Wien 192?.

_i_E_č_i J?_^Y^2.-_fL§_k_o__n_a 1 _Delitey_.

/kan. Iol2~1015; § 44 o. d. z./.

Latinska beseda za zakon je matrimonium. Sestavljena je
iz mater in munus, kot bi hotela izraziti, da. žena zato sklene zakon,
da postane mati in da je mater semper certa non autem pater, nisi ex
iuris praescriptione. Nadaljni razlog za to ime naznači dekretal Ere-
gorija II: "puer adhuc infans...magis materno indiget solatio quam
paterno sibique /matri/ ante partum onerosus, in partu dolorosus,posi¬
panimi laboriosus fuisse notatur ,f  /c.2,X,3 33/.

Zakon lahko motrimo in  fieri ali in fa oto . Pod prvim vidi¬
kom je pogodba med možem in ženo. , pod drugim pa le živi jenska skup¬
nost, ki jo je zakonska pogodba ustvarila. Dogmatika razpravlja o za¬
kramentalnem značaju zakonske pogodbe, moralna teologija govori o dol¬
žnostih in pravicah, ki izvirajo iz omenjene pogodbe, pravo, pa podaja
pravne določbe, ki se tičejo matrimonialnega kontrakta.

Zadovoljivo definicijo zakona je težko dobiti. Rimsko
pravo je označevalo zakon kot T, coniunctio maris et feminae, consorti-
um omnis vitae , divini et humani iuris communicatio’ r /l 1, D. 23,2/ ali
pa tudi "Viri et mulieris coniunctio, individuam vitae consuetudinem
retinens TT  /i 1, D.1,9/. Zadnjo definicijo je sprejelo dekretalno pra¬
vo /c 11, X 2, 23/. Moderni definirajo zakon "contractus legitimus et
individuus quo vir et mulier šibi mutuo ius in corpus tradunt in ordi-
ne ad actus per se aptos ad generationem". Definicija bi bila dobra,
ako ne bi bilo spora glede actus per se apti ad generationem. Zakon
je dvostranska pogodba rned moškim in ^ensko. Nekateri avtorji izhaja¬
jo iz stališča socialne pomembnosti, ki jo ima zakon in zanikajo po¬
godbeni značaj zakona. /cfr.Scherer o le. 11,92/; Vendar je to mnenje
pretirano, zakon ima vse elemente nogodbe, seveda svojevrstne. Obiec-
tum materiale sta osebi, moški in ženska, obiectum formale pa je cor¬
pus alterius in ordine ad prolis generationem. Kodeks sam imenuje za¬
kon pogodbo, /kan.1012 § l/.

Že iz naravnopravnega pojma zakona sledi njegov monogami-
čen značaj, ki ga terjata zarajanje in vzgajanje otrok v fizičnem in
psihičnem pogledu. Poligamija sicer ne izključuje popolnoma tega na¬
mena, zato ni absolutno zabranjena po naravnem pravu, kot je to poli-
andrija, dasi tudi zadnje ni povsem izven spora. Dispenzo poligamije,
ki jo ie Bog v Starem Zakonu dal, je Kristus odpravil, tako da je v
Novi Zavezi monogamija absolutna zahteva naravnega prava.

Kristus pa 'e zakon povzdignil v zakrament. Stavek je dog¬
matičen, definiran na tridentskem koncilu /sess. 24 ,c.l/. Kodeks poiJar-
ja, da je Kristus povzdignil do časti zakramenta zakonsko pogodbo med
kristjani, tako da med kristjani ni veljavne zakonske pogodbe, ki ne
bi bila zakrament /kan.1012/. S to določbo je odpravljeno mnenje
Bellarmina, laymanna in nekaterih drugih avtorjev, ki so trdili, da
zakrament sv, zakona obstoji kot n.pr. presv. Evharistija in re qua-
dam permanente, namreč in viculo matrimoniali, ki se sklene v zakonski

- 16

pogodbi. Zakrament zakona je nasprotno ipse c on trac tus mafrrim onia-
lis. Ni treba dostavljat^ da je zmotno mnenje teologa Melhiorija Ca-
nusa in mnogo starejših pisateljev, ki so zakonsko pogodbo smatrali
za materijo, forma pa bi bila duhovnikov blagos lov. Prav tako so bi¬
le napačne teorije galikancev in dvornih kanonistov kot n.pr. I»aunoy-e.
Nuytz~a, Vigil-a, ki so realno razlikovale v zakonu med kontraktom in
zakramentom. Podrobneje o vsem tem razpravlja dogmatika. Za pr$vo za¬
dostuje ugotovitev, da je zakonska pogodba sama med kristjani vedno
zakrament, če je veljavna, da se torej v krščanskem zakonu za-konska
pogodba in zakrament realno ne ločita.

Zakrament je torej vsaka veljavna zakonska pogodba, ki jo
sklenejo krščene osebe med seboj. Kontroverzna pa so mnenja o tem,ali
je zakrament veljavno zakonska pogodba, kontrakt, ki ja skleneta kr¬
ščena in ne-krščena oseba, ali ona, ki sta jo sklenili nekrščeni ose¬
bi, ki sta pa pozneje konvertirali, pred svojo konverzijo. Danes je
communis sententia ona, ki trdi, da zakon, ki ga sklene krščena ose¬
ba z nekristjanom, četudi s pred&odno papeževo dispenzo, ni zakrament
tako za nekrščeni kakor tudi za krščeni del. Zakon n £ristjanov pa po¬
stane s krstom obeh kontrahentov eo ipso brez vsake izrečne ali tihe
obnovitve konsenza zakrament. Za Sanchezom trdi danes veččna kanoni¬
stov in teologov tako, vendar je zadeva zlasti pri zakonu med krščeno
in nektščeno osebo sporna. Vsakem slučaju pa so taki zakoni, če so
sklenjeni veljavno, nerazrešljivi.

Kan.1013 našteva objektivne zakonove namene. Prvotni na¬
men je žarajanje in vzgoja otrok; sekundarni namen pa je medsebojna
pomoč zakoncev in pa remedium coneupiscentiae. Omenjeni nameni so fi¬
nes operiš. Od teh je razlikovati fines operantis. Valide in ličite
se sklene zakonska pogodba iz kakoršnegakoli poštenega razloga, da se
le pozitivno ne prepreči prvi zakonov namen, Valide čeprav illicite
tudi iz nepoštenega razloga.

Fines secundarii, to je medsebojna pogodba in pomoč zoper
poželjivost morata biti sicer podrejena prvemu, zato n.pr. impotentni
ne morejo sklepati zakonske pogodbe. Toda ta podrejenost prvemu name¬
nu je bistveno dosežena, če so med zakoncema možni akti, ki so per se
apti ad generationem prolis.

Za sv. Avguštinom naštevajo tri dobrine zakona: bonum prc-
lis, bdhum fidei, banum sacramenti /c* 10, C 27, q. 2/. Dekret za Ar¬
mence na flor.cerkv. zboru pravi glede tega naslednje: "Assignatur
autem triplex bonum matrimonii. Primum est proles susoipienda et edu~
canda ad cultum Dei* Secundum est Fides, quam unus cuniugum alteri sei-
vare debet. Tertium in-divisibilitas matrimonii propter hoc , quod si-
gnificat indivisibilem coniuctionem Christi et Ecclesiae”. Ha splošne
so omenjene dobrine de essentia matrimonii, seveda ne vse enako; zato
ne bi sklenil zakona, kdor bi ga sklenil s pogojem ali z namenom iz¬
ključiti katerokoli od omenjenih dobrin. Zakonske pogodbe, sklenjene
pod pogojem, da se izključi možnost potomstva > ali da imata zakonca

17

pravico do nezvestobe, ali da naj traja kontrakt le začasno, so ne¬
veljavne.

Sem spada tudi vprašanje o takozvanem Jožefovem zakonu.

Ime ima po zakonu, ki sta ga sklenila Jožef in Marija. To so namreč
zakoni, pri katerih se stranke pogodbeno zavežejo, da ne bodo izvrše¬
vale zakonskih pravic. Nekateri trdijo, da so taki zakoni sklenjeni
cum conditione contra substantiam matrimonii, drugi pa trdijo, da s
tako obljubo ni izključena pravica ampak samo njeno izvrševanje. Ve¬
čina avtorjev je mnenja, da taka obvezna obljuba nasprotuje bistvu za¬
kona, zakaj "matrimonii substantiae non repugnant matrimonio non uti.
sed uti non posse" /Benedikt XIV./. Zvezo med Marijo in.Jožefom raz¬
lično razlagajo. Najboljša nemara je razlaga Tomaža Akv. : "B.M.Virgo,
antequam contraheret cum Joseph, fuit certiorata divinitus quod Jo¬
seph in simili proposito erat et ideo non se commisit periculo nubeng;
nec tamen propter hoc aliquid veritati deperiit quia illud propositum
non fuit conditionaliter in consensu oppositum; tališ enim conditio,
cum sit contra matrimonii bonum, scilicet prolem procreandam, mafri-
monium tolleret." /in IV S@nt., dist.30,q 2 art.l,ad II/.

Bistveni lastnosti zakona sta, kot poudarja kan. 1013 § M
"unitas et indissolubilitas". Nerazrešljivost krščanskega zakona še
posebej izvira iz zakramenta, ter je tako močna, da zakona, ki je skle^
njen med kristjani, in je že spolno dovršen, ne more razrešiti nikaka
oblast.

Pravna domneva sodi, da je zakon veljavno sklenjen, zato
določa kan. 1014: "Matrimonium gaudet favore iuris; quae in dubio
standum e st pro valore matrimonii, doneč contrarium probeturi' Izjema
je le pri pavlinskem privilegiju /kan.1127/. Kadar je torej gotovo,
da se je izvršila poroka, je treba smatrati zakonsko pogodbo za veljav¬
no, dokler se popolnoma ne dokaže nasprotno, Pravni razlog je v tem,
ker bonum publieum zahteva, da se zakoni, enkrat sklenjeni ne razreši¬
jo, dokler se ne dokaže, da so neveljavni. Četudi ni ugotovljeno, da
je bila zakonska pogodba sklenjena, vendar pa se more ta sklicevati
na posest, velja isto načelo. Izjema je le pri pavlinskem privilegiju;
kadar stoji nasproti dvoumnemu zakona favor fidei. V prejšnem pravu
so nekateri trdili, da je tudi zakon, ki je dvomen "dubio iuris ob
metum illatum,” treba imeti za neveljaven /Schmalzgruber/, toda "no¬
vi zakonik" te izjeme ne omenja. Pred dekretom "Ne temere" tudi pri
takozvanih matrimonia clandestina niso aplicirali gornjega pravila.

Kan.1015 omenja nekatere delitve zakona. Zakone delimo v
naslednje vrste :

1. Matri mon ium v alidu m seu verum  je sklenjen v legitimni
obliki in brez razdiralnega zadržka; invalidu m, nulium ali irritum  je
zakon, bodisi ker mu je nasprotoval razdiralni zadržek ali je bila bi¬
stvena hiba v privolitvi, ali ni ,;il sklenjen v predpisali obliki.

2. Matr imo nium  licitum ter illicit um z ozirom na oviralni

zadržek.

3. Matrim o nium ratum  je veljavni zakon med kristjani. Po
konsumaciji se imenuje matrimonium ratum et consummatum;. dokler še ni

18

spolno dovršen, se imenuje ratu m tantum, Zakon je konsumiran s prvo
copulo carnalis, ki je izvršena v zakonu. Če po sklenjenem zakonu ži¬
vita zakonca skupno, se kopula domneva /kn.1015, § 1*/•

4. Mat ri mon ium legitimum je veljavni zakon med nekristjan:

5. Matrimo nium att ent a tum  imenujemo neveljaven zakon,ki
sta ga sklenili abe ali vsaj ena stranka z zavestjo, da bo zakon ne¬
veljaven.

6. Matr imonium p u tati vum  je neveljaven zakon, a sta ga
sklenila oba kontrahenta ali vsaj eden v dobri veri. Za ono stranko,
ki je vedela za neveljavnost zakona, je ta matrimonium attentatum.

7. Mat rimon ium pr ae sumptum  je bil zakon, pri katerem so
smatrali zakonito na podlagi izvestnih dejstev privolitev za podano,
tako da je ni bilo treba dokazovati. Direkten dokaz proti omenjeni
domnevi ni bil dovoljen razen če je bil evidenten. Domnevali pa so,
da zakon obstoji v treh slučajih: a/ če sta zaročenca med seboj spol¬
no občevala, b/ če sta stranki sklenili zakon pod odložnim /suspen¬
zivnim/ pogojem pa sta pendente conditione spolno občevali, c/ če so
nedorasli, ki so sklenili nevaljaven zakon ratione aetatis, po doseže¬
ni dorastlosti spolno občevali ali vsaj skupno živeli.

8. Matrimonium  nat ur ale, ki odgovarja samo božjepravnim
predpisom; matrimpnium_ecclesiasticum ali canonicum, ki poleg tega še
cerkvenim; matrimonium civi le  je zakon, ki je sklenjen v skladu z na¬
ravnim in ci v ilnim pravom in pred svetno oblastjo.

9. Matri mon ium public um se sklene javno po predpisani
cerkveni obliki;oocultum .sive co nsC ien tiae  je sklenjen na tihem pred
zaupnimi pričami toda po predpisani cerkveni obliki.

10. Matrimonium cla n dest inum so pred tridentskim konci¬
lom imenovali zakon, ki je bil sklenjen brez cerkvenega sodelovanja;
od dekreta TT T.ametsi ,T  dalje pa zakon, ki ni bil sklenjen v tridentski
obliki.

11. Mat rimonium d i sparagium seu  m organaticu m, ali ad ma -
num sinistram ali ad le ge m  salic am  pomeni zakon sklenjen med osebo
višjega plemstva in osebo nižjega rodu, bodisi plemenitega ali neple¬
menitega. Ime disparagium je v nasprotju z apparagium, to je inter pa-
res. Naziv morganaticum prihaja od Morgengabe /jutrnja/, to je od po¬
godbeno določene dajatve, ki ga je dal mož svoji ženi ut pretium vir-
ginitatis v jutru po prvi noči. Nekateri so ime napačno izvajali iz
hebrejske besede mohar. Ime sališki zakon ali zakon po sališkem zako¬
nu prihaja odtod, ker ie bil te vrste zakon najprej urejen pri šališ--
kih Frankih. Vsi moški potomci iz tega zakona so tam namreč prihajali
v poštev pri dediščini šele po smrti vseh sorodnikov po očetovi stra¬
ni. Zena in otroci v takem zakonu, ki je sicer veljaven in se večkrai
sklene na tihem, ne dobijo imena moža in ne postanejo deležni moževih
predpravic, v znak,da bodo ženine predpravice omejene,so ženo zvezali
z levo moževo roko. Vediko državljanskih zakonikov ne prizna morgana-
tičnega zakona.

19

§  4. Jurisdikcija v_ z akon sk i h_ z ade vah_

/kan.1016, 1038/.

Zakon urejajo v bistvu božji zakoni, naravni in pozitivni.
Cerkvi pristoji izključna pravica deklarirati božje,naravno in pozitiv
no, pravo /kan.lo38/; Lepositum fidei je njej izročen /kan.1322 § l/.
Nadalje je zakon med kristjani zakrament, in sicer,zakonska pogodba
sama je pri kristjanih povzdignjena do časti zakramenta. Zakramente
pa je Kristus izključno Cerkvi izročil. Zato je umljiva zahteva Cer¬
kve, da spadajo zakonske razmere krščenih oseb pod njeno kompetenco
/kan. 1016/. ,r Cum matrimonium sit sua vi, sua natura, sua sponte sa-
crum, consentaneum est ut regatur et temperetur non principium impe-
rio, sed divina auctoritae ecclesiae, quae rerum sacrarum sola habet
magisterium, T ' pravi Leon XIII. v okrožnici Arcanum. Cerkev si ni po
svoji pozitivni določbi prilastila jurisdikcije v zakonskih zadevah,
ampak ji je ta dana po božjem pravu in sicer tako ekskluzivno, da se
ji Cerkev odpovedati ne more. Po istem pravu, d katerim daje Cerkev
določbe, ki se tičejo zakramenta presv. Evharistije ali sv, reda, po
istem pravu vrši Cerkev zakonodajo tudi in rebus matrimonialibus.Cer¬
kvi pripade torej pravica določati o zadržkih tako razdiralnih kakor
oviralnih, o privolitvi in načinu kako more biti izražena, 4  pod njeno
kompetenco spadajo zakonske pravde itd.

Cerkev je prodrla v srednjem veku ssrojo zahtevo le pola¬
goma. Tudi krščanski vladarji so si prilaščali tako na vzhodu kot na
zapadu pavico, odločati o zakonskih zadevah. Cerkev je vzdržala svoje
paravico do 18. stol., ko so ji prosvitljene državne zakonodaje pod pro¬
testantskim vplivom začele omejevati ali celo negirati to pravico.
Vzhodna cerkev se v teh zadevah ni nikdar osvobodila.

Nastajala pa so tekom časa glede cerkvene jurisdikcije in
matrimoniaHbus razna mnenja, ki se dajo reducirati na troje ;a/ psev-
do reformatorji 16. veka so negirali zakramentalni značaj zakona.

,f Ein weltlich Ling der weltlichem Obrigkeit unterworfen ,T  je imenoval
Luther zakon, b/ Nekateri.katoliški a še vse bolj nekatoliški avtor¬
ji so učili, da se zakrament in pogodba zakona realno ločita. Cerkvi
je omenjena regalistična teorija pač priznavala kompetenco nad zakra¬
mentom, pogodba sama paaspada pod državno področje. P 0 d Jožefom II.
je zašla ta teorija v avstrijsko zakonodajo, c/ Tudi še po trident-
skem koncilu so nekateri odlični kanonisti kot Sanchez, Pirching,
Pichler priznavali Cerkvi in državi hkrati ius proprium postavljati
zakonske zadržke, čeprav so vsi stali na stališču, da se v zakonu
kontrakt in zakrament ne dasta ločiti. Omenjena tretja teorija je bi¬
la v dobi pred tridentskim koncilom zelo razširjena. Polagoma pa je
izgubljala pristaše, ko so izjave sv. stolice postajale vedno jasnej¬
še, dokler ni v citirani encikliki Arcanum Leon XIII, določno iz javli -
T, De sacramentis autem statuere et praecipere, ita, ex voluntate Chri~
sti sola potest et debet Ecclesia, ut absonum sit plane potestatis
eius vel minimam partem ad gubernatores rei civilis velle esse trans
latami'

Ker je Cerkev kompetentna za Zakonodajo v zakonskih zade~

20

vah, sledi, da so pristojna za zakonske spore le njena sodišča. Zako¬
ni kristjanov in oni zakoni, v katerih je ena stranka krščena, spada¬
jo pod cerkveno jurisdikcijo, prvi ker so zakrament in drugi ratione
personarum, ker je zakon itak vedno sacrum. Za zakone n $ernikov Cerkev
ni direktno kompetentna, razen v kolikor razlaga božje pravo. Pač pa
spadajo v njeno kompetenco zakoni nekatoličanov, v kolikor jih ni sa¬
ma izvzela kot n.pr. pri obliki sklepanja. Razlog je v tem, ker je
krst eden, zakon med kristjani pa vedno zakrament in matrimonialna za¬
konodaja vršena sub intuitu boni puhlici /kan.1960/.

Važno je vprašanje, v kakšnem razmerju je država do zakona.
Nauk, da bi spadal zakon v državno področie,mo 8 a Cerkev bbsojati vsled
peremtoričnega razloga, ki ga je izrazil že sv. Tomaž: r, Quia sacra¬
ni ent a Ecclesiae, quale etiam est matrimonium, humanis legibus non sub-
duntur". Zato je mnenje onih, ki trdijo, da zadevna svetna zakonodaja
veže vi legum civilium, zmotno. Nekateri so učili, da svetni zakoni
glede Zakonskeh zadržkov, vežejo ne sicer propria vi, ampak ex cano-
nisatione Ecclesiae. Tretje mnenje pa uči, da taki zakoni ne vežejo
sicer pa svoji moči, ker so nični in tudi ne ex canonizatione Ecdle-
siae , ker Cerkev ne le da ne prizna takih določb, ampak jih obsoja;
vendar pa naj se kristjani pokore takim zakonom propter ordinatam le-
gem caritatis, da odvrnejo od sebe in svojih otrok težkoče, ki bi jih
sicer zadele.

Zakon po svoji naravi in bistvenih učinkih ne .spada v dr¬
žavno področje, in če država kljub temu v teh zadevah vrši zakonodajo,
prestopi svoj delokrog, kar je uzurpacija. Vendar pa Cerkev ne taji,
da ima zakon tudi take pravne posledice, ki niso sicer v bistveni zve¬
zi z njim, pač pa dejansko z njim združene. Te učinke imenuje zakonik
mere civiles in za te je pristojna državna oblast iure proprio /kan.
I 0 I 6 , 1961/. Država more v ta namen zahtevati, da se zakoni registri¬
rajo v državnih maticah. Dostavek mere pomenja, da gre za učinke, ki
jih teorija nazivlja separabiles, ki se torej daj v o ločiti od bistva
zakona. To so n.pr. določbe o doti, o pravicah primogeniture, o naslo¬
vu, ki gre ženi, o podedovanju enega zakonskega druga za ostalim, po¬
drobna določila o podedovanju otrok itd. V teh zadevah vrši država za¬
konodajo iure proprio et exclusivo. Zadevni spori spadajo pred držav¬
na sodišča /kan.l§60/. Cerkveni sodnik določi v njih le incidenter et
accessorie /kan.1961/. Odlično govori o tem Leon XIII. "Item non ipsa
/Ecclesia/ ignorat neque diffitetur, sacramentum matrimonii, cum ad
conservationem quoque et incrementum societatis humanae dirigatur, co~
gnationem et necessitudinem habere cum rebus ipsšs humanis, quae ma-
triraonium quidem, conseouuntur, sed in genere civili versantur: de

auibus rebus iure decernunt et cognoscunt qui rei publicae praesunt"
/arcanum/. - Zakon nevernikov pa spada po vsem pod državno področje.
Benedikt XIV. pravi v Apost.pismu "Redditae" 17.sept.1746 da opominja
"commonet”, Leon XIII. "vult atque exoptat” /Arcanum/,kongregaci ja
Inquisit aonis se je izrazila 12.jan.1881 TT curandum ,T , da izpolnjujejo
neverniki one civilne predpise iz matrimonialne zakonodaje, ki jih mo~
rejo ,T salva honestate". Sv. stolica je ^izjavila španski vladi, da more
tolerirati "sine pEaeiudicio doctrinae ecclesiasticae", da španska

vlada izda primerne uredbe glede zakonov nekatoličanov /Wernz~Vidal,
o.c.79-80/. - Kodeks sicer ne trdi, pač pa je bilo to splošno prepri¬
čanje do 18.stol. Koncem 18.stoletja se je pojavilo mnenje, ki je ne¬
giralo državni oblasti to pravico; ta sentenca je našla v 19.stol. od¬
lične zagovornike. Vendar je bolj utemeljeno staro mnenje. Notranji ras
log je ta: Cerkev zanje ni kompetentna po izreku apostolovem ,f Quid e-
nim mihi de iis qui foris sunt iudicare”. /iKor 12/. Naravno pravo,ki
naj velja za zakone nekristjanov je premalo določeno. Bonum publicum
pa zahteva neko instanco, ki naj čuje nad institutom matrimonija in
druge ni kot država. Ker pa je zakon ,T sacrum et religiosum” ne izvršu¬
je država v teh zadevah oblasti iure proprio et absoluto ampak devolu--
tivo et hypothetico.

Od časa velike francoske revolucije se je uvedlo nasplošno
v državah laicistično zakonsko pravo.

• § 5. Ci vilni zak on i.

Zgodovina: Friedberg, Geschichte der Zivilehe 1877.

Zakonska pogodba, ki je sklenjena po državljanskih pred¬
pisih, se imenuje civilni zakon. Možna pa je trojna oblika. Ako drža¬
va prizna samo civilni zakon sklenjen pred državnim funkcionar jem ima-
mo obligatorni civilni zakon. Ta zakon poznajo: Francija, Belgija, Bar¬
ska, Norveška in Švedska za katoličane, Monako, Luksenburg, Ogrska,
Nemčija, Romunija, Brazilija, Argentinija, srednje-ameriške države,
Čile, Mehika, Japonska.

Ako država prizna veljavnost le zakonu sklenjenemu no dr¬
žavnem pravu, daje pa zaročencem na izbiro, ali da skleneta zakon prei
državnim funkcionarjem ali oa pred verskim predstavnikom* ki je v tc
od države pooblaščen, govorimo o fakultativnem cerkvenem zakonu.Tak
zakon je uveden v Angliji, na Irskem, v Združenih državah severoameri¬
ških in na Čehoslovaški.

Nekatere države dovoljujejo strankam za primer kadar se
ne morejo cerkveno poročiti radi kake cerkvenopravne ovire, ali kadar
ne pripadejo od države priznani verski družbi, da sklenejo pred civil
nim oblastvom takozvani zasilni civilni zakon. Tako je v Avstriji. V
Sloveniji in Dalmaciji, za nekatoličane na Hrvatskem, v Španiji do
zadnje ievolucije in na Poljskem /deloma/.

Zakonodaja, ki jo razumevamo pod civilnim zakonom, je u-
zurpacija. Vsled zakramentalnega značaja, ki ga ima krščainska zakon¬
ska pogodba, mora Cerkev civilni zakon obsojati. Givilni zakon je ve¬
ri krivičen, nasproten naravnemu pravu, nasprotuje verski svobodi dr¬
žavljanov in je škodljiv javni morali. V očividnem nasprotju je s kr¬
ščanskim pojmovanjem zakona.

Cerkev torej obsoja .civilni zakon, vendar ne more iti pre¬
ko njega. Zato opominja in naroča vernikom ter dušnim pastirjem, naj :
izpolnjujejo salvo iure divino tozadevne državljanske predpise, ne ka¬
kor da bi vezali sami po sebi, temveč ravnajo naj se po njih, da se iz¬
ognejo težkočam. Zgolj v civilni obliki sklenjen zakon nima nikakega
pravnega učinka za cerkveno področje. Taka spolna zveza je natura

sua navaden konkubinat. Vendar pa Cerkev iz taktičnih razlogov ne u-
porablja tega naziva, ampak naziva tako zvezo neveljaven zakon, zgolj
civilni zakon in podobno. Večkrat dobimo izraz "matrimonium civile,ut
aiunt” ali ,r matrimonium per civilem actum t ’. Verniki, ki sklenejo ci¬
vilni zakon, morajo vedno konsez obnoviti v predpisani kanonični obli¬
ki. Predpis, da se mora vršiti civilna poroka pred cerkveno je krivi¬
čen, vendar naj ga dušni pastiarji in verniki izpolnijo ex caritate er-
ga seipsos. Samo po sebi je umevno^ da tam, kjer je fakultativni ci¬
vilni zakon,ni dovoljeno izbirati vernikom med civilno in državljansko
formo; isto velja za sklepanje zasilnega civilnega zakona.

Vprašanje ali je obligatorni ali fakultativni civilni za¬
kon minus malum je bilo med kanonisti sporno. Walter, Silbernagel,
Scherer, Friedberg so trdili, da je boljši obligaten civilni zakon kot
fakultativni. Drugi kot n. pr.Vernz, Heiner, Leitner, Lehmkuhl so trdi¬
li obratno. Slednjim je pritrditi. Res je, da je krivično postavljati
v isto vrsto cerkveni in civilni zakon, vendar je pri fakultativnem za¬
konu vsaj priznana verska oblika, puščena je verska svoboda; res je,
da bodo nekateri to izlorabili, vendar bo velika večina še izpolnila
verske dolžnosti. V svojem bistvu pa sta oba fakultativni in obliga¬
torni civilni zakon Cerkvi silno krivična.

Vprašanje ali more državni uradnik prisostvovati civilne¬
mu zakonu bodisi obligatornemu bodisi fakultativnemu, rešujejo mora¬
listi. Nedvomno je taka asistenca actio in sč mala, ako hoče uradnik,
da se sklene veljavno matrimonialni kontrakt, sicer pa iz odločb rim¬
skih oblastev ni mogoče sklepati, da bi pomenila na splošno taka asi-'
stenca actio in se mala.

Civilni zakon se pojavi šele v novem veku. Najprej na Ho¬
landskem 1. 1580 za nekatoličan®,1.1653 v Angliji. Obligatorni civil¬
ni zakon je bil uveden 1. 1792 v Franciji, isti predpis je zašel 1.18om
v Napoleonov zakonik in potom njega v moderne državne zakonodaje.

Kanonsko pravo je enotno za ves svet, državne zakonodaje
pa so bile med seboj zelo različne,in zato so nastale v praksi velike
težkoče, ki jih je skušala odstraniti s svojimi konvencijami meddržav-
na konferenca v Haagu 12.jun.1902. Te konvencije so podpisale: Belgija,
Francija, Nemčija, Švica, Holandska, Italija, Romunija, Švedska, Luksem¬
burška in Portugalska. Podpisal jih je tudi avstroogrski zastopnik a
v monarhiji niso bile izvedene. Glavne določbe omenjenih konvencij so
naslednje: upravičenost skleniti zakon se ravna po domovinskem pravu
■bodočih soprogov, ako ne doluča omenjeno pravo kaj drugega. Države,ki
predpisujejo verske obliko, niso dolžne priznati v civilni obliki skle-
njenega zakona, v ostalem pa. je načelo locus regit actum splošno obvez¬
no. 5akon,sklenjen v verski obliki, so dolžne priznati tudi one državo,
ki poznajo obvezno civilno poroko. Glede razveze in ločitve zakona je
bilo določeno, da mora priznati razvezo odnosno ločitev vsaka pogod¬
bena država, ako jo je izreklo sodišče, ki je po določilih konvencije
pristojno.

25 -

§ 6. _ Zakonsko pravo v Jugosl aviJi

I. V naši državi moramo razlikovati šest teritorijev:

1. Ozemlje, kjer velja avstrijsko pravo /Slovenija, Dalmacija,
del Istre in Prekmurje, kjer je bilo z naredbo poverjenika za pravo¬
sodje v Sloveniji dne 18. sept.1919 raztegnjeno Slovensko, odnosno av¬
strijsko pravo/. V tem ozemlju velja zakonsko pravo v o.d.z.- u v pol¬
ni moči. .

. 2. Ozemlje, kjer velja ogrsko pravo /Vojvodina in Medjimurje/.

Tu velja zakonsko pravo iz zak.čl.XXXI / 1894, ki ga karakterizira ob¬
vezni- civilni zakon /§ 29/ in razporoka /§§ 75, 76-80/.

5. Hrvatska in Slavonija. Po čl.III. ces. pat. z dne 29.nov.

1852 določbe II. pogl. avstr.občega državljanskega zakonika, ki se je
takrat uvedel v tem ozemlju, v kolikor se tičejo veljavnega sklepanja
zakonov in vprašanj o nezakonitosti zakonov, ločitve od mize in poste¬
lje ter razporoke, ne veljajo za pripadnike rimsko katoliške, grško ka¬
toliške in pravoslavne vere, marveč veljajo v teh stvareh predpisi do-
tične cerkve. V naštetih zakonskih stvareh pri pripadnikih imenovanih
religij ne sodijo državna, marveč cerkvena sodišča /čl. II. in III.ces.
pat. z dne 16.febr.1853/. Na temelju čl. X. avsfct. konkordata iz 1.

1855 je bil izdan s ces # pat. z dne 8.okt.1856 zakon o ženitvah katoli¬
čanov, ki velja s priloženim napotilom za duhovna sodišča še sedaj.
Vprašanje, ali morajo cerkvena katoliška sodišča uporabljati tridentin¬
sko zakonsko pravo ali novo, pustimo ob strani.

4. Srbija. Zakonsko pravo urejajo §§ 60-111 srb.drž. zakonika
iz 1. 1844, vendar ne povsem samostojno, ker se zakonik sklicuje na
pravo srbske pravoslavne cerkve. Po §-u 99 srb.drž.zak. so za presojo
o veljavnosti zakona in za razvezo ..zakona pristojna cerkvena sodišča
/namreč pravoslavna/. Po uredbi z dne 7,dec. 1861 so za zakonske spore
nepravoslavnih oseb pristojna državna sodišča, ki pa morajo, kar zade¬
va materialno pravo, uporabljati za katoličano pravo katoliške cerkve
in za luterance pravo luteranske cerkve, pri mešanem zakonu, če' ni e-
na stranka pravo slavna,pa pravo cerkve, v kateri je bil zakon blagoslov
Ijen. Po srbskem konkordatu iz 1. 1914 je katoliška cerkev, kar zade¬
va zakon, zenačena s pravoslavno. Mešani zakoni/tudi med pravoslavnim
in katoličanom/ se morejo sklepati po katoliškem obredu. 0 veljavnosti
zakona in o ločitvi od mize in postelje sodijo pri čistih katoliških
zakonih in pri mešanih zakonih, ki so sklenjeni v katoliški cerkvi,ka¬
toliška cerkvena sodišča. - Novo zakonsko pravo srb. prav. cerkve je
notranje cerkveno pravo, zato načelnega razmerja med državno in cerkve¬
no pristojnostjo ni moglo spremeniti; je pa to vprašanje v literaturi
in v praksi sporno /prim. BV 1953 267-268/.

5. Bosna in Hercegovina. Za pripadnike vseh ver velja, kar zade¬
va sklepanje zakona, ločitev od mize in postelje/ter razporoko ,njih
konfesionalno pravo. V kolikor gre za imovinskopravna vprašanja iz za¬
konskega razmerja pri nemuslimanih,je sodna praksa uporabljala predpi¬
se občega državljanskega zakonika.

24

6. Črna gora. Po čl. IV. uvodne uredbe k zak. o sodn. postopku
v civilnih pravdah v črni gori z dne 1. nov. /po starem koledarju/

1905 velja glede materialnega zakonskega prava in glede pristojnosti
v zakonskih stvareh isto kot v Bosni in Hercegovini, torej konfesio¬
nalno pravo. Za katoličane je črnogorski konkordat iz 1. 1886 v čl.9
in 10. uredil vprašanje tako kot poznejši srbski konkordat, ki smo ga
zgoraj omenili.

V Sloveniji in Dalmaciji spadajo vse zakonske pravde pod
državna sodišča. Po §^u 111 o. d. z. pa je zakon katoličanov nerazvez-
Ijiv. Ker velja glede sklepanja in razvezavanja zakonov vseh ostalih
pokrajinah naša države izvžemši Vojvodino in Medjimurje konfesionalne
pravo in ker vse konfesije v naši državi razen katoliške poznajo razve¬
zo zakona, se dogajajo primeri, dakatoličarni v Sloveniji in Dalmaciji
ki bi radi dosegli razvezo svojega zakona menjajo vere in jim potem
verska sodišča- izven Slovenije in Dalmacije razvežejo zakon. Ali imajo
take sodbe pravoslavnih sodišč v Sloveniji in Dalmaciji veljavo v dr¬
žavnem področju, je sporno. Hi pa dvoma, da take sodbe starokatoliškir-
sodišč nimajo veljave ne le v Sloveniji in Dalmaciji, temveč tudi v
Hrvatski in Slavoniji ne.

Opisane razmere so nevzdržne, ker nasprotujejo pravnemu
redu. Zato jih je treba odpraviti. Popolnoma drugo vprašanje je, ali
se dajo odpraviti le z unificiranim državnim zakonskim pravom ali ne
tudi kako drugače.

Poleg določb o.d.z. pridejo v naših pokrajinah, kjer ve¬
lja avstrijsko pravo v poštev še dvorni dekreti z dne 26.avg.1814,

17.julija 1835 in 4.fefe. 1837 /vsi o zadržku katolicizma/; zak. z dne
25.maja 1868, d.z.št.47,ki je upostavil II. pogl. o.d.z. - a in uve¬
del civilni zakon v sili; zak. z dne 31.dec.1868, d.o.z.št.3 za leto
1869 o spravnih poizkusih pred ločitvijo od mize in postelje; zak. z
dne 31.dec.1868, d.z.št.4 za 1. 1869 o sklepanju mešanih zakonov;zak,
z dne 9.apr.1870, d.z.št.51 o sklepanju zakonav med osebami, ki ne
pripadajo nobeni priznani verski družbi in o vodstvu matrik in poroč¬
nih knjig za te osebe; zak. z dne 4. jun.1872, d.z. št. 111, s-kateri«}
so se nekatere zakonske stvari iz področja iz deželni oblastev pride-
lile okrajnim oblastvorp; zak. z dne 15. jun.1912, d. z. 159* o sklepanju
zakonov muslimanov in vodstvu matic za nje. Za formalno zak. pravo pa
dvorni dekret z dne 23. avg. 1819, št. 95 in naredba iz 1. 1897, št.
283. Nekatere druge zakone gl. pri G-riessl, Kirch. Vorschriften und
-sterr. Gesefcze u. Verordnungen in Ehe-Angelegenheiten, G-raz 1890.

II. Z akon sko pravo  v o.d.z.-u je v formalnem oziru popol¬
noma samostojno in zaključeno državno pravo, v vsebinskem oziru pa
konfesionalno diferencirano za katoličane posebej, za nekatoličane ir.
Jude pa tudi posebej. Po 1. 1867 pa je zakonodavec v nekaterih stvareh
z zakoni zakonsko pravo tudi v vsebinskem pogledu sekulariziral. Do
popolne reforme zakonskega prava pa v bivši Avstriji kljub ponovnim
predlogom ni* prišlo.

Na podlagi učenja regalističnih in galikanskih teologov,

26

ki so učili v zakonu realno razliko med pogodbo in zakramentom, so
začeli v Avstriji podržavi jati zakonsko pravo v drugi polovici 18.
stoletja. Tako je izdala Marija Terezija 1. 1753 določbe o zakonih
maloletnih oseb in leta 1756 o zakonih častnikov. Cesar Jožef II.pa
je z zakonskim patentom /Ehepatent/ z dne 16. jan. 1783 uredil formal¬
no samostojno vse zakonsko pravo in izročil zakonske spore državnim
sodiščem; ohranil pa je obvezno cerkveno poroko. Določbe zakonskega
patenta so s spremembami prešle v Jožefov zakonik iz 1. 1786, nato v
zapadno gališki zakonik iz 1. 1797, v salcburški zakonski patent iz
1. 18o8 in končno v obči državljanski zakonik iz 1. 1811, čigar II
pogl. "o zakonskem pravu’' je potem veljalo v Avstriji do konkordata
s sveto stolico 1. 1855.

Da je bilo to pravo formalno izključno državno in v sebi
zaključeno, se jasno razvidi iz namena, ki je izražen v Jožefovem za¬
konskem patentu in iz dekreta v o. d.z.-u, ki nikjer ne navaja na cer
kveno pravo. Konfesionalni značaj pa razodeva avstrijsko zakonsko pra¬
vo po vsebini na več mestih. Tako pozna zadržke višjega posvečenja
/§ 63 o.d.z./, slovesne redovniške zaobljube /§ 63 o.d.z./ in različ¬
nosti vere /§ 64o.d.z./, ki so vsi državljanskemu stališču tuji. Po
§-u 111. o.d.z. je zakon med katoliškimi osebami nerazvezljiv in ga
more razvezati le smrt. Nerazvezljiv je tudi zakon, če ja bil le en
kontrahe&t ob času sklenitve zakona že katoliške vere. Na podlagi
cit. paragrafa sta uvedla dvorna dekreta z dne 26,avg. 1814 in 17.jul-
1835 takozvani impedimentum catholicismi, ki izhaja s stališča, da
mora smatrati katoličan vsak veljaven zakon za nerazvezljiv, četudi
ga je državna oblast pri nekatoličanih razvežala. Neodvisnost zakonske¬
ga prava v o. d.z.-u od cerkvenega prava se kljub "konfesionalno pobar¬
vani" vsebini prav pri tem zadržku kaže v tem, da je brez pomena , če.
je zakon cerkveno veljaven ali ne, po spolni združitvi dovršen ali ne,

0 razporoki pri zakonih katoličanov zato o.d.z. nima nobene določbe,
pač pa ureja v §§ 115-119 razvezo zakonov neteatoliških kristjanov,ker
je njim po njihovem verskem nauku in pravu razveza dovoljena. Poseb¬
nosti židovskega verskega zakonskega prava upoštevajo §§ 123-136 o.d,
z. Oblika sklepanja zakona /poroka/ je bila v o.d.z.-u popolnoma cer¬
kvena, oz. verska. V tej dobi /predjl. 1868/ je bila prednost katoli¬
ške vere priznana. Mešan zakon med katoličanom in nekatoličanom se je
moral skleniti pred katoliškim župnikom; dušni pastir nekatoliškega
kontrahenta je smel na zahtevo tega kontrahenta pri poroki pred kate
liškim župnikom le prisastvovati /§ 77 o.d.z./.

Glede oklicev pri zakonih med nekatoliškimi kristjani in
pri mešanih zakonih med katoličani in nekatoliškimi kristjani je dc ; -
ločal § 71, drugi odstave o.d.z.: "Pri zakonih med nekatoliškimi krš
ščanskimi verniki se mora opraviti oklic ne le v njunih bogoslužnih
zborih, marveč 'tudi v tistih katoliških župnih cerkvah, v katerih o-
kolišu prebivata; in pri zakonih med katoliškimi in nekatoliškimi kr¬
ščanskimi verniki ne le v župni cerkvi katoliškega in v molilnici ne¬
katoliškega dela, ampak tudi v katoliški župni cerkvi, v katere okoli¬
šu prebiva nekatoliški del."

Zasilnega civilnega zakona takrat še ni bilo. Sklepanje

zakonov med osebami, ki ne pripadajo nobeni priznani verski družbi,še
ni bilo urejeno. Konfesionalni značaj sta končno razodevala §§ lo4 im
lo7 o.d.z., po katerih je moral spravne poizkuse pred ločitvijo od mi¬
ze in postelje opraviti verski predstavnik.

V letih 1856 do 1868 je v Avstriji na podlagi konkordata
veljalo za katoličane v celoti katoliško zakonsko pravo. Zakon z dne
25.maja 1868, d.z.št.47 pa je zopet uvedel Ilipoglavje o.d*z.-a. Se¬
daj pa se je pričela sekularizacija arstrijskega zakonskega prava tudi
v vsebinskem pogledu. Že pravkar navedeni zakon je dovolil, da se mo¬
reta zaročenca v primeru, da bi verski predstavnik odklonil sodelova¬
nje pri sklenitvi zakona iz razlogov, ki jih ne prizna državno pravo,
poročiti pred civilnim oblastvom /civilni zakon v sili/. Zakon z dne
31. dec. 1868, d.z.št.4 za 1. 1869 je odpravil prvenstveno stališče
katoliške vere, ki je bilo izraženo v zgoraj navedenih §§ 71 in 77 o.
d.z. Zakoni nekatoliških kristjanov se več ne oklicuje jo v katoliških
cerkvah in pri mešanem zakonu je kontrahentoma dano na izhiro, da se
gresta poročit ali pred katoliškega župnika ali pred nekatoliške&a duš¬
nega pastirja. Zakon z dne 9. aprila 1871, d.a. št. 51 je uredil skle¬
panje zakonov med osebami, ki ne pripadajo $obeni znani veri. Na nje
se aplicirajo določbe, ki veljajo za nekatoliške kristjane, a namesto
verskega oblastva sodeluje državno oblastvo /civilni zakon/. Zakon z
dne 31. dec.1868, d.z.št.3 za 1. 1869 je predpisal v paragrafih 104
in 107 o... d. z. , da mora dušni pastir opraviti spravne poskuse med za¬
konci, kadar gre za ločitev od mize in postelje, odpravil in cerkvene
spravne poskuse zenačil s sodnimi.

Reformiranje avstrijskega zakonskega prava po zakonodaji
je bilo s tem končano. Njegov konfesionalen značaj pa je tudi praksa
in interpretacija vedno bolj odstranjala. Po §-U 83 o.d.z. je n.pr.
deželno oblastvo, ki je sprejelo prošnjo za spregled od zakonskih za¬
držkov, bilo obvezano "po okolnosti dalje poizvedovati". Dostavek je
treba tako razumeti, da je bilo deželno oblastvo dolžno stopiti v zve¬
zo tudi s cerkvenimi oblastmi, čeprav na njih mnenja ni bilo vezamo.

Do 1. 1868 deželna oblastva sploh, kakor se zdi, niso dajala spregle¬
dov brez soglasja s škofijskimi ordinariati. Pozneje soglasja niso več
iskala in so pogosto dajala spreglede brez kakršnegakoli ozira na cer¬
kvena oblastva. Do 1. 19o4 so avstrijska oblastva smatrala zadržek
višjega posvečenja /§ 63 o.d.z./ za nespregledne, pozneje so začela da¬
jati spreglede* Isto je bilo z zadržkom slovesne obljube. Tudi od za¬
držkov zakonske vezi so ppd pretvezo, da o.d.0.ne navaja, kateri za¬
držki so spregledni in kateri ne, dajali spreglede. Po svetovni vojni
so v Avstriji pogosto spregledali ta zadržek in skovali za zakon,ki je
bil sklenjen s spregledom od zadržka obstoječe zakonske vezi, besedo
Dispenshe ali Severehe /ime po nižjeavstrijskem deželnem glavarju Se¬
verju, ki je 1. 1919 dajal take dispenzo.

Formalno je bil v Avstriji in tudi pri nas do sedaj dvo¬
tirni sistem zakonskega prava,državno zakonsko pravo je bilo samostoj¬
no in zaključeno. Poleg njega pa je bilo cerkveno zakonsko pravo, ka-

toromu je prinesla nova kodifikacija precejšnje spremembe. Vsebinske
razlike med državnim in zakonskim pravom so postale -- ; e večje, vendar
se kljub sekularizaciji, ki je bila zgoraj popisana, v praksi težkoče
niso čutile, razen pri mešanih zakonih, ker je ostal predpis o obvez¬
ni cerkveni poroki in § 111 o.d.z., po katerem je zakon katoličanov
nerazvezi jiv. Teh dveh točk pa so se tikali skoraj vsi predlogi o re¬
formi zakonskega prava že v Avstriji in potem ves čas, kar obstaja na¬
ša država. Uvede naj se civilni zakon in razporoka. Predlogi so se si¬
cer razhajali, ker so nekateri predlagali fakultativni, drugi pa obli¬
gatorni zakon in tudi glede razlogov,iz katerih naj se razporoka dovo¬
li, niso bili vsi edini, toda edinost je vladala v tem,da bodi v nas¬
protju z dogmo in s pravom katoliške cerkve zakonsko pravo docela in
laksno.

III. Uni fika cij a. Radi teritorialne diferenciacije zlasti
pa še radi tega, ker ni priznano načelo, da se zakon presojaj po tistem
pravnem redu, v katerem je bil sklenjen, se dogajajo zlorabe, da kato¬
ličani s prestopkom v nekatoliško vero dosežejo, da se njihov zakon
razveže. Zlorabe je treba na vsak način odpraviti in zakon unificirati.
Predlogi so različni 1. Uvede naj se obvezni civilni zakon /tako ve¬
čina juristov/. 2. Uvede naj se fakultativni civilni zakon /nekateri
juristi/. 3. Raztegne naj se na vso državo sedanje stanje v Sloveniji
in Dalmaciji z nekaterimi korekturami, od katerih je najvažnejša raz¬
poroka /tako predhodni načrt jugoslovanskega državi jansmega zakonika/.
4. Uvede naj se versko zakonsko pravo tako, da se članom priznanih
konfesij da na izbiro, da sklenejo zakon po svojem verskem pravu ali
po državnem zakonskem pravu. Zakon se presoja po tistem pravnem redu,
v.'katerem je bil sklenjen /predlog katoličanov/.

§ 7 .  Zakonsko_gravo_v_pr edhodnem^načrtu_jugoslovdržav^
zak onika.

Izdelano je na podlagi zakonskega prava v o.d.z.-u. Opu¬
ščen je konfesionalni značaj tega prava; uvedena je razporoka, pač
pa ohranjena obvezna cerkveha poroka z zasilnim civilnim zakonom.Dru¬
go poglavje v predh. načrtu z naslovom "o zakonskem pravu” šteje 71
paragrafov /§$ 103-173/, drugo poglavje v o.d.z.-u z istim naslovom
pa 93 paragrafov /^§ 44-136/. Razvrstitev materije z obrobnimi naslo¬
vi -je^v predh. načrtu skoraj popolnoma sprejeta; Ob medsebojni primer¬
javi paragrafov se pokaže y  da 34-.paragrafov od navedenih 93 paragrafov
v o.d.z.-u ni bilo na noben način sprejetih v predhodnji načrt; na¬
sprotno pa je predh. načrt sprejel 12 paragrafov, ki imajo paralele v
o.d.z.-u. Odpadli so tile paragrafi iz o.d.z.-a: 50,51,54,61,63,64,67,
97,98,100-102,108,111-114,116,117,119,123-136. V njih so bile črtane
posebnosti za zakone Židov /14 paragrafov, paragrafi 123-136/, dalje
šest /oz.sedem/ razdiralnih zakonskih zadržkov /zadržek obsodbe na
kazen radi hudodelstva, § 61; zadržek radi posvečenja ali radi sloves¬
ne zaobljube, § 63; zadržek različne vere,^ 6-4; zadržek p£ešestva,§ 6v

28

impedimentum catholicismi, ker je črtan § 111; zadržek sodelovanja
pri razvezi zakona, §119/. Ostali paragrafi so odpadli, ker spadajo
v procesno pravo ali se nanj sklicujejo /§§ 97-101, 117/, ali spada¬
jo v uvodni zakon ali v internacionalno pravo ali so odveč.

Nove določbe v predh. načrtu pa se tičejo zlasti spregle¬
dovanja oklicev in zakonskih zadržkov /3 novi paragrafi/ in razporo-
ke /5 paragrafov/, ostale le točneje izražajo in dopolnjujejo stare
predpise. Mnoge delne spremembe so utrpeli tudi pridržani paragrafi.

II ; _Z A R_0_K_A_.

/kan.lol7; §§ 45,46, 1247 o.d.z., $§ 104-105 predi;.n./

1. Stari narodi so imeli navado, da so sklepali pred za¬
koni zaroko; tako Judje, Grki, Rimljani, Germani. Pomniti pa je, da
niso povsod, polagali enake važnosti na zaroko. Cerkev je zaroko spre ¬
jela v svoje zakonsko pravo, vendar pa do 1. 1907 ni izdala splošne¬
ga predpisa o obliki zaroke. Pri Rimljanih je bila zaroka brezobli¬
čen posel, pri Germanih pa nasprotno kot bistveni del poroke veza¬
na na obliko. Na zapadu kot na vzhodu je bila zaroka v Cerkvi v sta¬
rih časih vezana po pokrajinskih določilih na cerkvene ceremonije,
vendar so te določbe prešle iz navade. Na tridentskem in vatikanskem
koncilu so predlagali, da bi se uredilo vprašanje o zaroki, zlasti,
da bi se predpisala oblika. Še 1. 1817 je sv. stolica zavrnila nek
škofov predpis, ki je zahteval pri zaroki pod ničnostno klavzulo do¬
ločeno obliko, in prav isto se je zgodilo tudi 1. 1878. 1. 1880 pa ja
sv. stolica izjavila, da je običaj na Španskem, ki je na podlagi prag
matike Karla IV. iz 1. 1803 zahteval za veljavnost zaroke notarski
akt, obvezen. Papež Leon XIII. je raztegnil 1. 1900 omenjeni predpis
tudi na latinsko Ameriko, ker je tako želel ameriški plenarni koncil,
Dekret Ne temere pa je v čl. 1. raztegnil določbo, uvedel za vso Cer¬
kev za Veljavnost zaroke določeno obliko. Zakonik pa zahteva isto ne
le pri zaroki ,*• temveč tudi pri enostranski obljubi zakona.

2. Kan. 1017 subsumira zaroko pod splošni pojem obljube
zakona, ki more biti dvojna:, enostranska ali dvostranska; zadnja se
imenuje zaroka ali sponsalitia. Stari kanonisti so jo imenovali spon
salitia de futuro, da so jo razlikovali od sponsalitia de praesenti.
ki jim je pomenila poroko. Po enostranski obljubi zakona v starem pi¬
vu niso govorili. Taka enostranska obljuba je contractus gratuitus in
se zato zahteva, da jo ena stranka stori in druga sprejme. Prva stran¬
ka je zavezana ex iustitia k temu, kar je obljubila, druga stranka pa
je svobodna.

Zaroka je po kanonskem pravu contractus onerosus, čigar
učinki pa so v primeri z ostalimi dvostranskimipogodbami nekoliko o-
miljeni. Predmet zaroke kot pogodbe je nameravani zakon. Skleniti jo
moreta le individualno določeni osebi. Zakon ki si ga obljubita, mo
ra biti za n ju možen in'dopusten. Ako nasprotuje nameravanemu zakonu,
nespregleden zadržek, ali tale zadržek, od katerega se redno ne dobi

29 -

spregled, ali če je zadržek sicer spregleden,'toda zahtevanih razlo¬
gov za spregled ni, potem je zaroka kot obljuba nemogoče in nedopust¬
ne stvari neveljavna, če je zadržek spregleden in obstajajo tudi raz¬
logi za spregled, stranki pa sta sklenili zaroko brezpogojno, je taka
zaroka nedvomno neveljavna; če bi pa v tem primeru stranki sklenili
pogodbo pod pogojem, da papež podeli spregled je veljavnost zaroke
sporna, če pa zadržek sam od sebe odpade, je zaroka veljavna, ako st?
si stranki obljubili zakon za čas, ko zadržek odpade. Prisega, s kate
ro je bila morda zaroka potrjena, nima učinka za veljavnost zaroke.

Ker je zaroka pogodba, se zahtevajo ostali pogoji kot si¬
cer pri pogodbah, Stranki morata biti pravno in poselno sposobni. 0-
troci pod 7 letom se torej ne morejo zaročiti. Zaroke moških pod 16
leti in ženskih ose^ pod 14 leti so veljavne, če si obljubijo zakon
za dobo, ko ne bo zakonskega zadržka nezadostne starosti. Nekateri
avtorji zahtevajo in ne povsem neutemeljeno dorastlost za poselno sp-:
sobnost pri zaroki, torej pri moških starost 14 in pri ženskah 12 let
/Cappello, 94; Triebs,92/. če starši ali varuhi* ugovarjajo zaroki, je
veljavnost zaroke zavisna od tega, če morejo starši upravičeno ugovar¬
jati zakonu tudi za dobo, za katero je obljubljen. Zakon oz. poroka
je sicer vedno veljavna tudi proti ugovoru staršev, dasi je nedopust¬
na, če morejo starši upravičeno ugovarjati. Zaroka pa, ki bi imela -za
predmet nedopusten, četudi možen zakon, je neveljavna. Privolitev v
rokomora biti pri zaročencih resnična /torej ne v šali, na odru, hli¬
njena/, svobodna, pozitivno izražena tako, da prevzame obveznost /o-
bljubim ti, da ne bom nobene druge vzel kot tebe, ni pozitivna privo¬
litev s prevzemom obveznosti/. Neveljavna je privolitev, ki je podan-
v nevednosti ali v bistveni zmoti.

Kar zadeva obliko, zahteva zakonik, da se mora zaroka na
praviti pismeno. Listina mora biti datirana in podpisaha. Podpisati
jo morata oba zaročenca in krajevni župnik ali krajevni ordinati j.
Župnik oz. ordinarij podpišeta kot avtorizirani priči, zato tega ne
moreta storiti zunaj svojega okolišča in tudi ne moreta poveriti dru.
ge osebe. Namesto župnika ali ordinarija moreta podpisati dve priči-
Cb' ena ali obe stranki ne znata ali ne moreta pisati, se to v listi-
ni omeni in prevzame se še ena priča /tudi če oba neznata pisati, se
prevzame le ena priča več/. Podkrižavanje v listini ali dostavljanje
kakih drugih znamenj je odveč. Pri poroki razlikujemo dovoljeno in
veljavno sodelovanje in je torej možno, da župnik sodeluje vel javno -
a nedovoljeno; pri zaroki pa takega razlikovanja ni.

Po starem kanonskem pravu do novega zakonika je imela
veljavna zaroka naslednje 4 učinke-', a/ zaročenca sta bila zavezana k
fides sponsalitia; b/ obveznost skleniti zakon je bila iztožljiva;
c/ ovaralni zadržek /impedimentum sponsalitium/ in d/ zadržek javne
dostojnosti. Novi zakonik pa je zaroko v nje učinkih bistvena spre¬
menil; iz zaroke izvirata sedaj samo dva učinka: a/ fides sponsalitis
in b/ neiztožlj.iva obveznost skleniti zakon. Zaročenca sta si torej

30

dolžna zvestobo in sicer ex iustitia. Dalje sta dolžna skleniti zakon
v pogojenem roku. Veljavne zaroke s tretjo osebo ne moreta skleniti,
pač pa bi bila veljavna, četndiinedopustna poroka s tretjo osebo. Ob¬
veznost skleniti zakon pa ni iztožljiva, kot določa kanon 1017, § 3.
Zaročenec torej, ki zaroke noče izpolniti, greši sicer smrtno in tud^
in^foro externo mu ostane dolžnost obveznost izpolniti, toda s tožbo
ga druga stranka s tožbo druga stranka ne more prisiliti. Razlog je v
tem, ker morajo biti zakoni svobodni in ker je težko izsiliti dolžno sv
skleniti zakon. Ze v starem prav$ e velja|o načelo "monenda est potius
quam cogenda /Lucij III, c. 17,X 4, 1/, incenzure, ki so bile, naložene
za prelomitev zaroke, so direktno kaznovale prelomitev pogodbe in le
bolj indirektno bile naperjene na izsilitev poroke.

Enostranska in dvostranska obljuba zakona, ki ni izvršena;
v predpisani obliki, je neveljavna in to ne le v zunanjem območju,tem¬
več tudi v notranjem /kan 1017 § l/. Iz take neveljavne obljube ne iz.

vira torej nikaka pravna ali etična obveznost. Kakor je n.pr. nevelja
no sklenjen zakon v notranjem območiu neveljaven, tako je neveljavna
tudi zaroka in obljuba zakona sploh, ki ne odgovarja določenim pred¬
pisom. Obljuba zakona je namreč kot actus disponens ad sacramentum od¬
tegnjena svobodnemu razpolaganju vernikov. Zaroka se razreši na več

načinov: ,  v

a/ z izpolnitvijo; b/ če se ne uresniči odložni pogoj; c/ cs

nastopi razvezni pogoj; d/ z dogovorjeno odpovedjo in e/ z enostransko

odpovedjo.

Da je enostranska odpoved dovoljena, se zahtava važen raz¬
log. Zakonik o teh razlogih ne govori. Spadajo pa med take razloge:
nezvestoba ene stranke /frangenti fidem fides non est servanda, reg.
iur.75 Vi/; Spremenitev okoliščin, ker se pogodbe sklepajo s klavzulo
rebus sic stantibus; nevednost; prevara; zmota; nemožnost obljube iz¬
polniti; izvolitev status perfectioris; papežev spregled.

Ob enostranski odpovedi ima nasprotna stranka pravico na
odškodninsko tožbo. Pogoji za tako tožbo so: a/ stranka, ki je odsto¬
pila od zaroke, ni imela zadostnega razloga oz. je razlog sama povzro¬
čila; b/ škoda mora biti dokazana in c/ med škodo in zaroko mora biti
Vzročha vez. Pod škodo je umeti la damnum emergans, ne pa tudi lucrum
cessans, ker bi sicer bila vrata zlorabam na široko odprta. Nedolžni
del ima torej pravico, £La povračilo onih stroškov , ki si jih je de¬
jansko nakopal za časa zaroke v zaupanju na zakon. Kar zadeva virginsm
defloratam et postea derelictam, je bil razvojrnv odškodninskem poglo
du v kratkem naslednji: prvotno je veljalo :duc et dota; pozneje: du.e
aut dota; danes velja: dota. Pogoj pa je, da je bila zaročenka pošte¬
na in se ni sama ponujala v zlorabo, zakaj volenti non fit iniuria.
Supunira pa kanonsko pravo, da je nevesta, ki je bila zapeljana k splt>
nemu občevanju z ljubeznivim besedami,storila to invita, da^je torej
storjena krivica /Triebs 1.116/.

Po izjavi Ic z dne 2.-3.jun.1918 /AAS 1918,345/ je omenje ■
na tožba actio mixti fori in velja torej p^aeventio.

31

2. Po o.d. z. j* e zaroka predpogodba, ki ja samostojno ureje¬
na in ni torej mogoče aplicirati na njo določbe, ki sicer veljajo v^o.
d.z. o pogodbah. Nekateri avtorji pa trdijo, da je zaroka nejurističen
fakt. Sklene se po o.d.z. zaroka v vsakteri obliki. Zaroka mora biti
dopustna. Nedopustne in neveljavno so zaroke, ki bi imele za vsebino
nedopustno sklenitev zakona. Po §-u 45 o.d.z. ne povzroči zaroka nobe¬
ne pravne obveznosti. Zaroka je torej pogodba, kjer je pogodbenikom
vsak čas dovolj ono.pogodbo razdreti. Dalje določa § 45, da zaročenca ;
nista dolžna izpolniti tega, kar je bilo dogovorjeno za primer odstopa.
Postranski dogovori /glede are, skesnine, konvencionalne globe/ so to¬
rej neveljavni. Po § 46 pa je tisti zaročenec, s katerega strani ni na¬
stal noben utemeljen vzrok za odstop, upravičen zahtevati odškodnino.

Ne gre torej za to, ali je kdo zakrivil odstop, gre le za vprašanje ov
vzroku za odstop. Zaročenec zboli na nevarni bolezni, ki si jo je brez
krivde nakopal. Zaročenka ima kljub temu pravico zahtevati odškodnino.
Zahtevati se sme povračilo le za resnično škodo /§ 46/, torej samo za
damnum emergens; praksa to škodo- zelo strogo interpretira. Paziti je še
na § 1247 o.d.z., ki določa: ako zaročenec drugemu ali tudi kdo drug e'-
nemu ali drugemu delu kaj zagotovi ali podari glede na bodoči zakon,se
sme daritev preklicati, ako se zakon ne sklene in darovalec tega ni
kriv. Po cit. ^1247 odloča v teh primerih samo krivda in ne le vzrok
kot v $ 46. Tožnik mora v tem primeru dokazati: 1. darilo in vzrok da¬
rovanja, drugič da zakon ni sklenjen. Toženec pa dokaže, če more z ugo¬
vorom, da je darovalec kriv, da ni prišlo do zakona.

Pojem zaroke v § 104 predh. n. se krije z onim v § 45 o«,
d. z. Imovinsko pravni učinki odstopa od zaroke v § 105 predh. n. se je
približal kanonskemu naziranju; vpošteva se torej le krivdni razlog.Do¬
ločbo ^ 1247 /o pravici zahtevati, kar je bilo zaročencu dano za dar,
in o pravici neizpolniti obljubo obdarovanja, Če se zaroka razdere/ pc
daja § 106 predh.n.

_III 1  PRIPRAVA__ZA SKLENITEV _ _ZAK0NA 1 _

/kan. 1018 do 1043/

§  1._ 0 pripr avi_vo bče.

Ker ima zakon velike in dolgotrajne socialne, moralne in
pravne učinke, je umeven predpis kan. 1019, § 1, ki določa, da se mora
pred sklenitvijo zakona ugotoviti, da ni nobene ovire tako glede veljaj;.,
nosti kot dopustnosti. Ni zadosti, da je le verjetno, da ne obstoji ovi
ra, temveč constare debet, kot pravi tekst nihil obsistere. Iz tega
splošnega predpisa izvira važna župnikova dolžnost, skrbeti, da se bo¬
do zakoni veljavno in dopustilo sklepali. V ta namen mora župnik najpre;
ljudstvo ^e na splošno previdno poučevati o zakonu in njegovih zadržkih,
kot določa kanon 1018. Podrobneje determinirajo omenjeno dolžnost ško¬
fijska navodila /cfr.III. ljub.sinoda 68-80/. V naših časih innkrajih
jaepotrebno zlasti govoriti o onanizmu med zakonci, dalje o mešanih za¬
konih in o ne razrešijivosti zakonske zveze ter o pravicah Cerkve o za-

32

konu vobče.

Da prepreči neveljavne zakone, je skušala Cerkev prodre¬
ti z zahtevo, da se sklepajo zakoni javno. Danes predpisuje v ta na¬
men preiskave in oklice. Župnik, ki ima pravico sodelovati pri zakonu,
mora dognati, ali so proti temu zakonu vse ovire izključene /kan.1020 ;

§ 1./. Parochus loči, ki ni hkratu parochus propriustji naj zaročenca
napoti k nevestnemu župniku, ako ni važnega razloga za drugačno rav¬
nanj o /kan. 1097, §2/; opomni pa naj zaročenca, da si mora sam dobiti
dovoljenje od nevesnega župnika, ako ne gresta zaročenca k njemu./kah,
1097,§ 3/ in da bo treba plačati poročne pristojbine dvakrat. Kongre¬
gacija za zakramente naroča v instrukciji z dne 4, jul. 1921 krajev¬
nim ordinarijem, naj opominjajo župnike: haud licere ipsis adstare ma-
trimonio, ne praetextu et intentione avertendi fideles a turpi cocubin
natu, aut praecavendi scandalum coniugii, quod vocant»civilis,nisi
constituto šibi legitime de libero statu contrahentium,servatis de iu-
re servandis /AAS 1921, 348/.

Pred'poroko mora dobiti župnik vsa potrebna dokazila, v
smrtni nevarnosti zadostuje prisega zaročencev, da sta krščena in da
jima ni znan noben zadržek. Pogoj pa je, da ni mogoče dobiti takoj
dfugih dokazil in da ni nobene sumnje proti veljavnosti ali dopustnosti
zakona /kan.1019,§ 2/. Periculum mortis pomeni ono stanje, ko je živ¬
ljenje v resni smrtni nevarnosti bodisi radi notranjega vzroka /n.pr.
bolezen/ ali radi zunanje okoliščina /pred težko operacijo/. 0 tem ali
obstoji smrtna nevarnost, presoja župnik.

§ 2. Izpraševanje ž enin a in n eve ste.

Po starem pravu je bila škofova dolžnost, da je izvršil
prež^ave o dovoljenosti zakona in je potem izdal župniku takozvani -
contraha&ur /Triebs,I, 120/. Že Tertulijan poroča, da se je zahtevalo
nekako preiskovanje po škofu, preden je bila dovoljena poroka /De pu.,
c.4 in razlaga njegove professio/. Četrti lateranski cerkv. zbor je
ukazal oklice in dostavil: et ipsi presbyteri nihilominus investigentu*.
trum aliquod impedimentum obsistat /c.3,X 4,3/. V veljavnem pravu je
upravičen in dolžan izpraševati ženina in nevesto tisti župnik, ki je
upravičen za poroko. Izpraševanje ima trojen namen: a/ da se dožene
status liber, kar pomeni, da ni nobene ovire za zakon; b/ da se dože-
ne, da ni nobene hibe na zakonski privolitvi, ki jo bosta podala zaro¬
čenca in c/ da se do žene če sta zaročenca zadosti poučena o krščanske:,!',
življenju in ju župnik ob tej priliki pouči o zakonskem življenju.

Župnik zasliši najprej oba zaročenca o ovirah za zakon.
Redno stori to nevestni župnik. Ako $e ženin drugam pristojen, more po¬
izvedbe, v kolikor se tičejo ženina, izvršiti njegov parochus propriuc,
ki potem zapisnik z listinami pošlje nevestinemu župniku, kjer se spi¬
si shranijo. Ker posl ruje župnik pri poroki kot javni notar, ne sme
teh poizvedb nikdar opustiti, če tudi bi bil a priori prepričan, da ni
zadržka. Ženina in nevesto mora izprašati o vseh zadržkih; opozori na:,
ju na morebitne tajne zadržke, ki pa jih zaročenca nista dolžna javne
povedati; če pa jih razkrijeta, se to ne sme omeniti v zapisniku. Da

33

se more ugotoviti libertas status, dobro služi rojstna in krstna ma¬
tica. Nevesta in ženin morata predložiti kargtM list, ako se izpraše¬
vanje no vrši v župniji, kjer sta rojena. Pri mešanem zakonu predloži
krstni list tudi nekatoliški zaročenec. Krstni list sme biti star
kvečjemu pol leta. Krstni list izdan v tuji škofiji mora dotični or-
dinarijat vidirati /sv.oficij 5.avg.1890 ad 5/. Ako stranka ne more
predložiti krstnega lista sine gravi incommodo, mora nedostatek ordi¬
narij spregledati, ako ni smrtne nevarnosti /Gasparrij,1.89/. Ordina¬
rij odloči tudi, kaj je potrebno v takem primeru storiti. V krstnem
listu, če je matica pravilno vodena, je omenjeno tudi, če je krščeni
prejel subdiakonat /kan. 1011/ ali če je napravil slovesne obljube
/kan.576,§ 2/ ali je bil poročen /kan,103, § 2/ ali je bil zakon pro¬
glašen z dvema sodbama za'nevel javnega /kan. 1988/ ali je papež dal
spregled od veljavnega a ne še izvršenega zakona. Ker krstni listi ni
so vedno popolni oz. ker v krstnih maticah ni vedno zaznamovano vse,
kar bi po citiranih kanoničnih predpisih moralo biti, zato se zahteva
navadno še posebno spričevalo samskega stanu, dovci in *dove morajo
brezpogojno predložiti mrliški list umrlega soproga.

0 izpraševanju ženina in neveste naj izdajo, kot določa
kanon 1020, § 3, ordinariji posebna navodila. Ponekod morajo biti nav
zoči pri izpraševanju neveste dve priči. Nedvomno je zelo priporočati
da naj bo navzoča pri izpraševanju neveste kaka starejša ženska oseba
0 splošnih stvareh izpraša župnik zaročenca skupaj, Vedno pa naj iz¬
praša vsakega posebej, zlasti velja to pri nevesti, o tem, ali je pri
vol jen je v zakon premišljeno in prostovoljj no. Marsikatera pravda ex
capite vis et metus bi sd s tem preprečila. Pomniti je treba, da je
nevesta velikokrat prisiljena v zakon. Vpraša naj župnik zaročenca po
nezakonskih otrokih, da se izvrše potrebne formalnosti glede pozako-
nitve.

Ker je zakon zakrament živih in ker imajo starši težko
dolžnost versko vzgajati in poučevati svoje otroke, je samo ob sebi
umevno, da morata imeti zaročenca potrebno znanje krščanskega nauka.
Župnikova dolžnost je, da tudi to pri izpraševanju ugotovi. Zaročenca
morata znati, kar je potrebno de necessitata medii, kot pravijo teolc
gi svojih' delhii /torej očenaš , angelov pozdrav, apostolsko ve
ro, božje in cerkvene zapovedi/. Ni potrebno, da bi znala zaročenca o
menjene molitve in zapovedi na iz ust; gre le za vsebino. V starem
pravu so mogli župniki in ordinariji začasno zabraniti zakon osebam,
ki niso znale rudimenta doctrinae christianae. V veljavnem pravu ni
dovoljeno ne odreči in ne odložiti poroke onim, ki ne znajo in se tu¬
di nočejo o tem poučiti /le 2.- 3.jun.1919 AAS,345/. Župnik naj pouči
zaročenca tudi o zasilnem krstu. Ako iz kakršnegakoli vzroka ne bi b:.
primerno spraševati zaročenca, ali pa ako je župnik prepričan, da sta
poučena, se sme izpraševanje krščanskega nauka izpustiti. Sodba o tem
gre župniku. Pastoralna navodila poudarjajo, naj župnik pri takem iz¬
praševanju bolj razlaga in tako zaročenca opozori na najvažnejše kr¬
ščanske resnice in dolžnosti.

Nikdar pa ne sme župnik opustiti posebnega oouka zaročem

cev

- 34

o zakonskem življenju /kan.1033/. V tem oziru je sodelovanja Cerkve
pri zakonih naravnost nepreglednega pomena. Kako se tak pouk vrši,do¬
ločajo običajni škofijski predpisi /cfr. III. ljub.sin.79 in 80/.

Že tridentski koncil je opominjal zaročence, naj se pred
poroko spovedo in prejmejo sveto obhajilo /sess.24, c.l de ref./.Par¬
tikularni pravni predpisi so šli dalje in večkrat zahtevali prejem o-
menjenih zakramentov pod grožnjo, da se sicer odreče benedictio nup-
tialis. Ta strogost ni bila primerna, ker se je zamenjal notranji form
z zunanjim. V veljavnem pravu škof ali župnik ne moreta zahtevati, da
bi se morali zaročenci spovedati in pristopiti k sv. obhajilu, izvzet
je seveda le primer, da je zaročenec javni grešnik ali notorično cen¬
zuriran /kan.1066/.

§ 3. _ O klici

/kan.1022-1013; §§ 69-74 o.d.z.; §§ 123-128 predh.n./

I. Na splošno je uvedel oklice IV. lateranski c. zbor
/c.3.X 4,3/, po partikularnem pravu pa so bili uvedeni zlasti v Fran
ciji že po 1. 1000. Po določilih IV. lateranskega c.zbora se je mo¬
ral zakon oklivati enkrat. Tridentski koncil pa je v dekretu "Tametsi*
določil, da se zakon trikrat okliče. Kjerkoli je bil sprejet "Tametsi?
tam so oklicevali zaročence trikrat, v ostalih pokrajinah pa enkrat.

Zakonik oklice strogo ukazuje. Imenuje jih publicationes
/kan.1023/, denuntiationes /kan.1104/; nazivajo se tudi banna ali prc-
clamationes. Oklice ukazuje lex lata ad praecavendum periculum genera¬
le /kan.2l/, zato jih mora župnik opraviti, četudi je prepričan, da ni
zadržka; sodijo, da župnik smrtno greši, če bi opustil vse tri ali dva
oklica. Oklici odpadejo pri zakonu po vesti /kan. 1104/, pri zakonih,ki¬
jih sklepajo državni poglavarji in v sili. Naravnost prepovedani so o-
klici pri mešanih zakonih /kan. 1026/.

Oklici se opravijo v onih ‘župnijah, kjer imata zaročenca
domicil ali kvazidomicil, opravi jih torej parochus proprius; pri po-
tikavcih /vagi/ pa parochus loči. Oklici se morajo opraviti na vseh
tistih krajih, kjer ima en zaročenec domicil ali kvanidomisil. Če se
odrede pri mešanem zakonu oklici, se ti opravijo le na onem kraju, kjer
.ima katoliški del domicil ali kvazidomicil. če se je stranka, potem
ko je postala odrastla /pubei/, mudila šest mesecev v kakem drugem kra¬
ju ali v primeru, da je ob krajšem bivanju v tujem kraju podan sum za¬
konskega zadržka, mora župnik sporočiti zadevo škofu, ki odloči, ali
je izvršiti oklice tudi na teh krajih, ali pa ukaže na drug način
zbrati dokaze de libertate status /kan* 1023,§ 2/. Škof sme v teh pri¬
merih zahtevati tudi prisego /l c  2*-3.jun.1918 AAS 1918 345/. Ne more
pa škof poveriti župnikom na splošno, da zahtevajo v takih primerih
prisego /Kongr. za zakr. 6,11.1920 mainškemu ord./. Omenjeni predpis
kan. 1022, ^ 2 pa se dejansko marsikje ne izpolnjuje radi nasprotne
stoletne navade /po kan. 5/ /tako n.pr. v Nemčiji kar je priznala
konc.kongr. 15.marca 1925, Knecht, 174; na Ogrskem so odredili škofje

35

že 26.apr.1918, da v rednih primerih, ko ni utemeljene sumnje o za¬
držku,ni treba oklioevati zaročencev na krajih šestmesečnega bivanja
v smislu kan. 1083, § 2 ne v škofiji in ne zunaj škofije* Sipos, 501/.

V ljubljanski škofiji se predpis izpolnjuje; III. ljub.sinoda 79 se z
zadevo ni pečala.

Tudi v samostojnih duhovnijah in lokalijah se morejo okli-
ci enako opraviti kot v župnijah. Po kan.462, §4 spadajo oklici med žup
nikove pravice in gre za nje župniku posebna pristojbina, če tudi jih
je opravil drug duhovnik. Ali duhovnik s samostojnim dušnopastirskim
delokrogom, ki pa ni župnija vsaj quoad temporalia, te pristojbine ob¬
drži zase, zavisi od škofove odredbe.

Oklice je treba izvršiti na tri zaporedne nedelje ali za¬
povedane praznike med mašo ali kako drugo pobožnostjo, ki je številno
obiskana, v župni cerkvi ali ekspozitni ali podružnični cerkvi, če je
tam župnijska božja služba; ne veljajo pa oklici, ki bi.bili izvršeni
v kakšnem oratoriju, ker ta pač ni namenjen populo /kan.1024/. Način
kako se oklici izvrše, v zakoniku ni odrejen. Rimski obrednik pa poda¬
ja obrazec /naslov VII, pogl.1,7/ in sicer je treba v domačem jeziku
oklicati takole: "Naznanja se vsem, ki so tu navzočni, da nameravata
skleniti sv,.zakon I., sin rodbine I., iz župnije I.,in I., hči I.,
rodbine I., iz župnije I. Zatorej opominjamo vse in vsakega, da je dol¬
žan čim preje razodeti župniku ali krajevnemu ordinariju, če kdo ve zs
kak zadržek sorodstva, svaštva, duhovnega sorodstva ali za katerikoli
drug zadržek, ki bi oviral sklenitev njunega zakona; in k temu opomi¬
njamo prvič /ali drugič ali tretjič/.

Merodajne pa so tudi odločbe krajevnega ordinarija in o-
bičaji. Umevno je, da župnik za oklice ne more poveriti lajike, pač pa
duhovnika.

Že pred zakonikom je bilo dovoljeno v pariški nadškofiji,
da se v župnijah z nad 10.000 prebivalci naiftesto ustmenih oklicev afi-
širali imena zaročencev na cerkvena vrata. Kan.1025 daje ordinarijem
pravico, da morejo odrediti namesto oklicev, da se nabijejo imena za¬
ročencev na vrata župne cerkve ali kake druge cerkve; imena morajo o-
stati razobešena vsaj 8 dni, med katerimi morata biti dva praznična
dneva.

Verniki imajo težko vestno dolžnost propter bonum commune,
da naznanijo župniku ali ordinariju zadržke /razdiralne in oviralne/,
za katere vedo /kan. 1027/. Te dolžnosti so odvezani oni, katerim bi
pretila nevarnost, če razodenejo zadržek, in sicer nevarnost ali ško¬
da njim osebno ali njihovim najbližjim sorodnikom; dalje nimajo dol¬
žnosti oni, katerim brani razodeti secretum officiosum. Dolžnost razo¬
deti zadržek v občem pravu,/kakor tudi v našem partikularnem pravu/ni
kazensko sankcionirana, pač pa bi mogel ordinarij odrediti kazen.

Po kan. 1028 ima ordinarij pravico spregledati oklice,če¬
prav to ukazuje splošni zakon in bi torej praviloKE^a^spenziratSi le sv.
stolica. Spregledati more oklice lastni ordinarij. Če je takih ordina¬
rijev več je pristojen oni ordinarij, v čigar škofiji se bo poroka vr¬
šila. Ce pa se bo poroka vršila drugod, so pristojni za spregled vsi

36

lastni ordinariji« Spregledati more ordinarij en, dva ali vse tri
oklice. Umevno je, da raora biti razlog sorazmerno važen, brez važne¬
ga razloga podeljen spregled pa bi bil po kan. 84, § 1 novel javen,ker
je v tej zadevi ordinarij inforior. Kateri razlog je zadosten, v zako¬
nu ni odrejeno. Razlog za spregled od enega ali dveh oklicev je n.pr.
utemeljena bojazen, da hočejo s takojšnim potovanjem poroko otežkoči-
ti ali onemogočiti, ali noseča nevesta je pred porodom. Za spregled
od vseh treh oklicev je n.pr. zadosten razlog, da bi nastopila pri
konvalidaciji sramota za zakonca ali legitimanda proles v smrtni ne¬
varnosti. Ordinariji morejo oblast dajati spreglede od oklicev pove¬
riti. V ljubljanski škof. so dekani poverjeni za spregled od enega o-
klica. Spregled se mora podeliti zastonj /kan.1056/.

Zakon brez oklicev je po icanoxiičuew pravu veljaven, a

nedopusten.

Po opravljenih poizvedbah in oklicih župnik ne sme zaro¬
čencev poročiti, dokler ni sprejel od drugih župnikov, ki so zaročen¬
ce tudi oklicali vseh zapisnikov in obvestil. Ko je vse v redu naj
praviloma čaka še tri dni od zadnjega oklica dalje in potem naj zaro¬
čenca poroči /kan. 1030, § l/. V ljubljanski škofiji se postari nava¬
di, potrjeni na tretji sinodi/str. 79/ poroka vrši takoj prvi dan po :
klicih in, če je pameten razlog, se sme vršiti že popoldan na dan zad¬
njega oklica. 0 razlogu presoja župnik, ki mora biti bolj širokega sr¬
ca, kot pravi sinoda, če se v šestih mesecih po oklicih poroka ni iz¬
vršila, ja treba oklice ponoviti, ako ordinarij ne sodi drugače /kan.
1030, § 2/.

II. Oklici se zahtevajo tudi V civilriem zakonskem pravu.
Zadevne predpise podaja o.d.z. §§ 69-74, in sicer pod naslovom poman-
kanje bistvenih obličnosti, torej med zakonskimi zadržki /po trmino-
logiji o.d.z./, ki se tičejo oblike. V vsebinskem pogledu se predpisi
o. d. z. le deloma vjemajo s kanoničnimi predpisi. Kar zadeva vsebino
oklicev, je ta točno navedena v § 70. Okliče se rojstno ime in priimek,
rojstni kraj, stan in domovališče. Z oklicem mora biti fcdružen poziv, ©.
da naj tisti, ki ve za zadržek, tega prijavi. Vere, starosti, kakor tu¬
di tega, ali je zaročenec samski ali udovec , ni treba oklicevati ne
po kanonskem in ne po našem civilnem pravu. Opustile naj bi se zlasti
navedba starosti Oklic se mora po o.d.z. izvršiti v jeziku, ki je veči¬
ni navzočih znan, sicer je oklic neveljaven in neveljaven tudi zakon
radi neveljavnega oklica /^ 69/. Oklic se mora napraviti pred zbranim
navadnim cerkvenim občinstvom na zapovedan praznik ali nedeljo in si¬
cer v tisti župniji, kjer zaročenca ali eden od njiju stanuje. Oklicat',
je treba po § 71 trikrat, ni pa ukazano, da bi morale nedelje ali praz¬
niki zaporedni. Zaročene mora bivati v kraju najmanj 6 tednov, da je
le ta župnik pristojen za oklic. Bivati ne pomeni domicilirati, temveč
le faktično prebivanje v dotičnem kraju. Naznanilo na policiji ali na^
jetje stanovanja ni odločilno. Pri nedoletnih ne odloča njihov zako¬
nit domicil, temveč njih faktično bivanje. Ako zaročenec še ne prebiva
šest tednov -v tem kraju, potem mora biti oklican na dveh krajih in si¬
cer v kraju svojega sedanjega bivanja in v kraju, kjer je poprej bival
več kot šest tednov,ali pa mora odložiti poroko toliko časa, da preteci

37

šest tedno /§ 72/. Več judikatov se je izreklo, da zadostuje, če je
preteklo šest tednov do zadnjega oklica. Ne zahteva se torej, da hi
moralo miniti šest tednov pred prvim bklicem. Zadostuje tudi, da se
poroka izvrši po preteku šestih tednov, če tudi so se oklici izvršili
popre je. Če se v šestih mesecih po zadnjem oklicu zakon ne sklene, se
morajo oklici /vsi trije/ ponoviti /§ 73/. Poroka se sme izvršiti ta¬
koj, ko je opravljen zadnji oklic /že par minut za njim/.

Pri mešanih zakonih se mora opraviti oklic v bogoslužnem zbo¬
ru župnega okoliša obeh zakoncev na sicer zakonit način /čl.I in III
zak.z dne 1.dec.1868,d.z. za 1.1869,št.4/. Ako kateri izmed dušnih pa¬
stirjev oklice odkloni radi predpisov svoje veroizpovedi, jih izvrši
politično oblastvo; izvrše se ti oklici na ta način, da se imena afi-
širajo na javni deski političnega oblastva I.stopnje in domače občine
vsakega zaročenca. Ostati bi morala imena ^iširana tri tedne; politič¬
no oblastvo II.stopnje pa more dati spregled.

V smrtni nevarnosti daje spreglede od oklicev po § 86 tudi po¬
litično oblastvo I. stopnje, vendar morata zaročenca s prisego potr¬
diti, da jima ni znan kak zakonski zadržek. To prisego sprejme politični
oblastvo I.stopnje oz. mestni magistrat. Sicer pa mora v nujnih okol-
nostih spregledati vse tri oklice banska uprava. Vsi trije oklici se
spregledajo tudi takrat, kadar se hočeta poročiti dve osebi, o katerih
se je vobče domnevalo, da sta poročeni, V tem primeru sme dušni pasti::
prositi za izpregled, no  aa bi naznanil imeni strank. Zgoraj omenjeno
prisego sprejme v tem slučaju dušni pastir in nupturienta ne prideta
s političnim oblastvom v nikak stik /§ 87/. Ako pa oblast putativnim
zakoncem spregleda zadržek, ki je bil ob sklenitvi njunega zakona,mo¬
rata zakonca pač ponoviti privoljenje v sicer predpisani obliki,a o-
klici se opuste /§ 87/.

En ali dva oklica spregleda sreako glavarstvo. Navadni župani
nimajo te oblasti. Prošnjo za spregled naredita zaročenca sama. Ce sta
ženin in nevesta iz različnih srezkih poglavarstev, se mora obrniti
vsak na svojega poglavarja. Pomankanje oklicev je zadržek in obenem je
prepovedano poročati brez oklicev. Za veljavnost zakona se zahteva:
a/ da se je oklic izvršil v jeziku, ki ga govori večina župljanov; b/
da so je oklic izvršil vsaj enkrat; c/ da sta bili v oklicu havddeni
vsaj imeni zaročencev in č/ da je oklic izvršil pristojni dušni pa¬
stir. Če je bilo pri oklicih ostalo izpuščeho /rojstni kraj, domova-
lišče, poziv k naznanitvi, ali ni bilo treh oklicev/, je zakon velja¬
ven. Zakonski zadržek pomankanje oklicev je privatno praven. Omenjeni
zadržek je logično nevzdržen, ker izhaja iz napačnega tolmačenja, kot
ha spadajo oklici k obliki poroke. Ker je po § 74 zakon radi pomanka-
nja oklicev v pravkar opisanem pomenu neveljaven, so našli mnogi,zla¬
sti v velikih mestih, sredstvo,za izpodbijanje veljavnosti zakona /žup¬
niku so n.pr. povedali napačno ime; za oklice so se preselili v drugo
ulico iu podobno; takozvani dunajski zakonski zadržek!/

Izvršiti poroko, dokler se niso izvršili trije oklici, je pre

38

povedano in zadene udeležence kazen.

Oklici v predhodnem načrtu - Zakon se mora oklicati /§ 123
predh.n./. Oklic, tudi eden ne, se ne zahteva za veljavnost zakona /§
124 predh.n./. S tem je odpravljene težko umljiva določba § 74 o.d.z.,
da se en oklic zahteva za veljavnost zakona. Zaročenci ali njihovi za¬
stopniki kakor tudi verski predstavnik ali predstavnik upravne oblast:-,
so pod kaznijo dolžni skrbeti, da se oklici izvrže v predpisani obliki
/§ 124 predh.n./. Oklic mora obsegati poleg podatkov, ki jih zahteva
§ 70 o.d.z., še to, ali sta zaročenca polnoletna ali maloletna, ali
sklepata prvi ali ponovni zakon /& 125 predh.n./. Zadržki se morajo na¬
znaniti predstavniku oblasti, pred katerim se bo zakon sklenil /§ 125
predh.n./.

Oklici so "cerkveni” ali "civilni". Cerkveni oklic se izvr¬
ši tri zaporedne nedeljo ali praznike med božjo službo v župniji /ver¬
ski občini/ obeh zaročencev /kjer bivata, ne več "stanovaliste"/ /§ 126
predh.n./. Dostavek "zaporedne" je nov /prim. § 71 o.d.z./, se pa krije
s kanonom 1024. Ta oklic jo ustmen, more pa ga verski predstavnik zame¬
njati s pismeno objavo, ki se nabije na vidnem mestu na cerkvenih vrati
in ostane afiširana deset dni. Kadar se sklene zakon pred civilnim o-
blastvon, se izvrši civilni oklic, in sicer tako, da se afišira objava
na ob javni deski upravne oblasti prve stopnje in upravnih občin ženina
in neveste; objava ostane afiširaha deset dni. Ako verski predstojnik
ali upravna oblast sodi, da so zaročenci v kraju oklica premalo znani,
mora odrediti na stroške zaročencev oklice tudi v domačih in po potrebi
tudi v tujih listih /§ 126 predh.n./.

Ako zaročene še ne prebiva šest tednov v kraju /v verski ob¬
čini, v upravnem okraju/, kjer naj bi se izvršil oklic /po §-u 72 o.d.z
kjer "naj se zakon sklene”!/, se mora opraviti oklic tudi v kraju, kjer
je nazadnje prebival šest tednov,ali pa mora bivanje podaljšati do šest
tednov /§ 127 predh.n./. Ako se v šestih mesecih po oklicih zakon ne
sklene, se morajo oklici ponoviti na predpisani način /§ 128 predh.n. in
§ 73 o.d.z./.

Vsebinska razlika med določbami o oklicih v predh.n. od onih
v o.d.z-u je torej v glavnem ta, da se oklic ne zahteva za veljavnost *
kona in da so dovoljeni tudi pismeni oklici, kar bo pomenilo veliko o-
lajšavo za večje župnije, ker sme po kan. 1025 krajevni ordinarij nado¬
mestiti ustne oklice s pismenimi.

§ 4.  Pos ebne  d oloč be za  župnika.

/kan. 1031, 1032, 1034/

1. Zakonik v nasprotju s tarim pravom podajo v kan. 1031
župniku jasne določbe, kako naj ravna, ako se po preiskavi in oklicih
do žene zakonski zadržek ali se vsaj sumnja odstrani.

če se pokaže, da obstoji razd i raln i zadržek /isto velja
za oviralne /, je -breba najprej paziti, če. je spregleden ali nespregle
den. Če je zadržek nespregleden bodi sam na sebi ali pa je dejansko,

39

župnik zaročenca opomni, da naj odstopita od nameravanega zakona, če
je zadržek tajen, mora župnik začeti z oklici in jih nadaljevati.
Hkrati pa naj skuša zadržek odpraviti, bodisi da prosi za. spregled sv.
penitenciarijo ali ordinarija ali pa v izrednem slučaju sam podeli
spregled v moči kanona 1043 in naslednjih,o čemer bo govor pozne je.Ce
se odkrije javen zadržek, župnik ne sme začeti z oklici, čeprav mu je
znano, da je spregled pro foro interno že podeljen. Če pa se je zadr¬
žek odkril, potem ko je bil zakon prvič ali drugič že oklican, mora
župnik z oklici nadaljevati in zadevo nemudoma sporočiti ordinariju.

Ce se pojavi dvom, sum o zadržku, mora župnik skušati, da do.

žene resnico. Dubium iuris odpravi s študijem in v skrajnem primeru
naj se obrne na ordinariat; dubium facti pa tako, da skuša dejanski
stan čitobolj pojasniti. Zasliši naj pod prisego vsaj dve verodostoj¬
ni priči, če le ne gre za zadržek, radi katerega bi bilo v nevarnosti
dobro ime zaročencev. V potrebi naj zasliši pod prisego zaročenca. 0
tem zaslišanju se mora napraviti zapisnik. Če župnik na noben način
suma ne more odpraviti, naj zadevo sporoči ordinariju. Oklice pa mora
v teh primerih izvršiti oz. začeti z njimi. Nikakor pa ne sme Zaročen¬
cev pripustiti k poroki, dokler ni odpadel sum, inconnulto ordinario.-

2. Onih, ki so vagi v smislu kan. 91, naj župnik nikdar ne po¬
roči, ne da bi zadevo sporočil škofu, ali duhovniku, ki je v to od
škofa poverjen, in prejel od njega dovoljenje. Vagi v smislu kan. 91,
ki ga navedeni kanon 1032 citira, so tisti, ki nimajo nc domicila,ne
kvazidomicila in sicer ne župnega in ne škofijskega. Pomniti je, da e=_
vagi v smislu kan.1032 povsem drugi kot vagi v kan.1097, § l,nn.2,3 &

0 tem bo govor pozneje. Seveda mora vrhtega župnik pri teh zakonih iz¬
vršiti vse ostale poizvedbe, kot so sicer predpisane . Avtorji izvze¬
majo od predpisa kan.1032 one, ki so momentano vagi /n.pr.uradniki
med selitvijo/ - /Triebs 1,135/. V sili predpis kan.1032 odpade.

3. Kan. 1034 omenja zakone nedoletnih oseb. Določbe o takii
zakonih imajo pestra zgodovino. V rimskem pravu so bili zakoni vseh c
seb, ki so bile in patri»a potesta&e, neveljavne brez privolitve patris
familias. Isto je veljalo v germanskem pravu, v kolikor se niso tam
sklepali zakoni z ropom nevest. Cerkev je sprejela rimske določbe in
do 12.stol. se je v vsej Cerkvi zahteval pristanek očeta za vel javnos:
zakona , ki ga sklene nedoletna oseba. Isto velja še danes v vzhodni
oerkvi. Pod vplivom pariške teološke šole, ki je izhajala iz stališče.;
da je zakon zakrament in da mora biti prejemnik tega zakramenta svobo¬
den, kot mora biti svoboden prejemnik vsakega zakramenta, je zmagalo
nasprotno mnenje, kateremu sta pripomogla do zmage zlasti široko tol¬
mačeno rimsko načelo: matrimonia liberejesse debent /cfr.Nikola j I.C =
Lin« C. 30,q. 2/ in nauk sv. Tomaža /S.Th. 2.2. a.114 ,a. 5/. Na trident-
skem koncilu je odposlanstvo francoskega kralja še zahtevalo, da naj
se določi, da se zahteva consens patris za veljavnost zakona, a veči¬
na se -je temu uprla. Koncil je zagrozil z anatemom tistim, ki uče,da
je zakon brez dovoljenja očeta neveljaven; dostavil pa je odlok,- da
je Cerkev vedno obsojala in prepovedovala take zakone /sess.24,de ref

40

c.l/. V veljavnem pravu so zakoni nedoletnih, ki so' sklenjeni proti
volji staršev, veljavni, toda kan. 1034 opominja mladoletne, naj ne
sklepajo zakona proti volji in brez vednosti staršev. Župnik ne sme
takih mladoletnih zaročencev poročiti, ne da bi preje obvestil ordina-
rijat /cfr.Triebs,I,135-138/.

4. Cerkev želi, da bi bili zaročenci birmani. Če še niso
prejeli tega zakramenta, naj ga prejmejo pred -ooroko, ako je mogoče
brez težke škode /kan.1021,§ 2/. Župnik torej zahtevaj tudi potrdilo"
o sprejemu sv.birme. Poroke nebirmanim ni mogoče odreči.

5. Župnik končno ne sme poročiti strank, dokler niso v redv
vsi dokumenti, in dokler ni prejel obvestil od drugih župnikov, ki se
vršili oklice. Obvestila morajo biti uradna. Dokumenti se shranijo v
arhivu nevestinega župnika. Župnik tudi delegacije za poroko ne sme
dati, dokler niso prav vse opisane izpolnjene. Kateri dokumenti se za
htevajo, je bilo deloma že omenjeno, deloma pa bo še razvidno iz na-
daljnega /cfr.1030, § l/.

_IYi.ZAKONSKI = _ = ZADRŽKI =

1. 0 zadržkih vo bč e.

Za veljavnost pogodbe se po naravi in po pozitivnih določ¬
bah zahteva, da so osebe pravno in poslovno sposobne, da je posel mo¬
žen in dopusten, dalje izjava poslovne volje in končno pri nekaterih
pravnih poslih še zakonito določena oblika. Ker je zakon pogodba, za
katero je predpisana določena - a  oblika, se zahtevajo za nje veljavnost
opisani štirje zahtevki. Pri ostalih pogodbah so izraženi omenjeni za¬
htevki pozitivno, pri zakonski oogodbi pa negativno s takozvanimi za¬
konskimi zadržki. Zakonske zadržke pozna kanonsko pravo in jih pozna
jo civilna zakonska prava; pojem pa ni enoznačen in tudi v kanonskem
pravu samem je bila vsebina tega pojma v različnih dobah različna.

V rimskem pravu pojem zakonskega zadržka ni bil določen.V
Cerkvi so določenim osebam že prav zgodaj prepovedovali zakon, vendar
ni bilo jasno, ali jim je zakon samo prepovedan, ali pa je zakon,ki
ga kljub prepovedi sklenejo neveljaven. Precej natančen seznam takih

prepovedi je sestavila rimska sinoda iz 1. 721. Še pri Gratianu je ter¬
minologija najasna. Polagoma pa se uvedejo za prepovedi krajši tehnr
šni izrazi obstaculum in impedimentum. Izraze impedimentum dirimens
in impedimentum impediens /prohibens/ je dobiti že pri Rolandu in Ber¬
nardu iz Pavi je. Obsegal je pojem zakonski zadržek prvotno one osebne
ln  stvarne okoliščine, ki so izvestnim osebam proti splošnemu načelr
da je zakon vsakemu na razpolago, branile skleniti zakon. Pojem zakon¬
skega .zadržka pa so začeli širiti na vse bistvene zahteve za veljav¬
nost zakona, tudi na one, ki se tičejo izjave poslovne volje in obli¬
ke. Zato je umevna, da so raalični avtorji v starem kanonskemu pravu na¬
števali različno število zakonskih zadržkov. Rufinus je n.pr. pozna'.'

14 različnih zadržkov; Rolandus 11, Štefan Tornacensis 16, več avto::

41

17, drugi zopet 19, van de Burgt pa nedoločeno med 20 in 24. Število c-
viralnih zadržkov pa se je gibalo med 2 in 11 /Wernz-Vidal, 1(70 s/.

Novi zakonik se je vrnil k staremu umenanju zakonskega za¬
držka. Po kan.1035 morejo namreč vsi skleniti zakon, če jim ni skleni
tev po pravu zabranjena. 0 izjavi zakonske privolitve in nje hibah ka¬
kor tudi o obliki, v kateri se mora privolitev izjaviti, razpravlja
zakonik v posebnih poglavjih. Zakonski zadržek v tehničnem pomenu mo¬
remo s Gasparrijem opisati kot okoliščino, ki brani skleniti veljaven
ali dovoljen zakon /l,123/, gre za nedostatek na kontrahentovi strani.
po zakonskem zadržku vprašuje vprašan je :kdo ne more oz.ne sme sklenit:,
pogodbe zakona; pri vprašanju o formi pa gre za to: Kako se mora zako:
skleniti.Od zakonskega zadržka je treba razlikovati hibe v zakonski
privolitvi /TRiebs 1,145/. Med zakonske zadržke ne spadajo ovire za
prejem zakramentalne milosti, dalje prepovedi naslovljene na župnika
/n.pr. da ne sme poročati brez oklicev/, enako ne tempus clausum in
vetitum Episcopi /cfr. kan. 1039,^ l/.

Pomniti pa je, da sam Gasparrijev analitično-abecedni indeks
našteva med zakonskimi zadržki clandestinitas, torej hibo v obliki;tu¬
di zakonodavec sam ni dosleden in rabi izraz impedimentum v kan.1030 ;

§ 2; 1093; 1971,§ l,n.l v širšem pomenu. V znanstvu pa se je treba dr¬
žati zgoraj označene terminologije.

Zadržki izvirajo iz božjega ali iz pozitivnega človeškega
prava. Njih namen je zaščititi zakon kot silno pomemben socialni inst
tut. Brez zakonskih zadržkov bi namreč ta ustanova trpela veliko ško¬
do; to ne velja le za zadržke božjega prava,temveč tudi za cerkveno¬
pravne zadržke. Iz omenjenega vidika je tudi umljivo, da Cerkev ne po
zna zadržkov, ki bi sloneli na socialni razliki, na pripadnosti k do¬
ločenemu družabnemu sloju, ker bi taki zadržki nasprotovali Pavlovemu
nauku, da so v Kristusu vsi eno /Gal 3,28/ /cfr. TRiebs 1,141/.

Naš o.d.z. rabi pojem zakonski zadržek b najširšem pomenu.

Po § 47 sme skleniti ženitbeno pogodbo vsakdo, ako mu ni napoti noben
zakoniti zadržek; v nadaljnih paragrafih pa razpravlja pod skupnim na¬
pisom o vseh zahtevkih zavveljavno sklenitev zakona. Zadržke razvršča
o.d. z. v tejle zaporednosti: zadržki radi pomanjkanja privoljenja, po¬
tem zadržki radi pomankanja zmožnosti za smoter in končno zadržki ra¬
di pomaganja bistvanih obličnosti. Zadržki, našeti na drugem mestu
odgovarjajo kanoničnim zadržkom, od onih pa prvem mestu pa le otmica
/§ 56/. Ostali Zadržki v o*d*z* so po terminologiji veljavnega zakon¬
skega prava hibe v privolitvi in napake v obliki.

Predh. načrt jugoslov. drž. zakonika grupira zadržke tako
kot o.d.z., torej: I. pomanjkanje privolitve/a/ zadržki radi nezmožne
sti dati privoljenje; b/ zadržki radi nedostatka pravega privoljenja/
II. Zadržki radi posebnih lastnosti, III. pomankanje bistvenih oblič--
nosti. - Bračna pravila srbske pravoslavne cerkve iz 1. 1933 poznajo
osebne zadržke, ki so odpravljivi ali neodpravljivi, zadržke, radi hi¬
be v izjavi privolitve in zadržke glede oblike.

Nemški državljanski zakonik se je ognil pojmu zakonski zadr¬
žek in sistematičnemu razpravijan$u o zadržkih, vendar tudi tam teor ; k-,

42

se more pogrešati tega pojma/Triebs 1,144./ Švicarski civilni zakon je
ohranil besedo zakonski zadržek le za nekatere naše zadržke, o drugih
pa razpravlja pod ženitno sposobnostjo.

_§ 2. Ra zdelitev zakonskih zad ržkov.

7kan7l036j 1037; “l04277'

Zakonski zadržki se dajo pod različnimi vidiki deliti;delitve
pa so prav tako pod različnimi vidiki pomembne.

1. Po izvoru so zadržki ali božjo- pra vni ali cerkv enopravni;
dejansko so še civilno-pr avni . Božjepravni zakonski zadržki izvirajo
ali iz naravnega prava /n.pr.spolna nezmožnost/ ali iz pozitivnega bo¬
žjega prava /n.pr. zadržek zakonske vezi/. Cerkvenopravne je uvedla

Cerkev. Civilnopravni pa so zadržki, ki so uzakonjeni v državnem zako¬
niku; ti zadržki se vsebinsko včasih krijejo s cerkvenopravnimi, včas.l
pa ne. Ako zadržek pozna le državni zakonik, ga imenujemo zg olj civiln
pravni zadržek.

2. Z ozirom na učinek se zakonski zadržki ali razdir aln i /i.
dirimentia/ ali oviralni /i.impedientia/. latinsko terminologijo je u-
vedel Bernard iz Pavi je, ki je sam čutil, da izraz i.dirimens ni logi¬
čen. V slovenščino je latinske termine dobesedno prevedel Kosec. Hr¬
vatje imajo boljše izraze: zabrane i ovire. Pri nas nekateri uvajajo
izraze zadržek za i.dirimens in prepoved za i.impediens, toda usus ty-
ranus. Razlika med razdiralnimi in oviralnimi zadržki je bistvena. Za¬
kon sklenjen kljub razdiralnemu zadržku je neveljaven; med tem ko je
zakon, ki i&u nasprotuje le oviralni zadržek, veljaven.

3. Z ozirom na zmožnost spregleda so zadržki ali spregi edni
/i.dispensabilia/ ali n esp regledni /i.indispensabilia/. Nespregledni
zadržki so tisti, ki izvirajo iz božjega prava, in je zato pri njih
spregled popolnoma nemogoč, spadajo pa tudi sem ti&ti cerkvenopravni
zadržki, pri katerih bi bila dispenza sicer mogoča, ker so človeškega
izvora, toda dejansko se spregled nikdat ne dobi.

4. Z ozirom na spregled je rimska kurija uvedla in je kan.
1042 ohranil razlikovanje med zadržki višj ega reda /i.gradus maiaris/
in zadržki nižj e ga reda  /i.gradus minoris/. Slednje navedeni kanon
taksativno našteva in sicer so to: a/ zadržek krvnega sorodstva v tre¬
tjem kolenu stranske črte; b/ zadržek svaštva v drugem kolenu stran¬
ske črte; c/ zadržek javne dostojnosti v drugem kolenu; č/ zadržek du¬
hovnega sorodstva; d/ zadržek prešestva z obljubo zakona ali s posku¬
som skleniti zakon če tudi civilen. Vsi ostali zadržki so zadržki viš¬
jega reda. Sporno je vprašanje ali velja to le za razdiralne ali tudi
za oviralne. Prvo mnenje zagovarjajo po našem mnenju upravičeno Wernz-
Vidal, 168, Casparrij, I,129,Hilling,19, Knecht,198; Cappello,206, Si-
pos, 509; drugo pa Schafer 91, Triebs 149,Leitner 285, De Smet,464.

5. Po trajanju se dele zadržki v tra jne /perpetua/ in začas¬
ne /temporalia/; prvi sami od sebe ne preminejo, drugi pa s časom pre¬
stane jo.

6. Ako zadržek prepoveduje zakon na splošno, je abso l ute n /l.
absolutum/, če le za določena osebo, je relativen /i.relativum/. Isti

mota biti sedaj absoluten, drugič relative /n.pr.absolutna in relativ
na spolna nezmožnost/.

7. Zadržki se dele v javne /publica/ in tajne  /occulta/. Po
kan. 1037 je zadržek javen, ako se more dokazati, v zunanjem območju,
sicer pa je tajen. Kriterij je torej dokazljivost v zunanjem območju;
ne zadostuje hipotetična možnost dokazati obstoj zadržka, temveč mora
biti ta možnost praktična in jo je treba za vsak slučaj posebej dogne.
ti, kot pravi Gasparrij 1,126. Dokazna sredstva so priče, avtentične
listine, izvedenci in tako dalje. Dokaz mora biti podan po dveh vero¬
dostojnih pričah /kan. 1791,§ l/. Pri presojanju, ali je zadržek v srni
slu kan. 1037 javeh ali tajen, je paziti torej samo na konkretno dokaz
ljivost. Zato je tudi umeven odgovor IC z dne 25. jun.l932/AA§ 1932,
284/, da zadostuje zato, da je zadržek javen, da-je fakt, iz katerega
izhaja, javen. V procesnem delu omenja zakonik zadržke, ki so po svo¬
ji _ 5 aravi_javni /natura sua puhlica kan.1971,§ 1 n.2/. To so zadržki,
ki izhajajo iz javnega, uradnega dejstva, ki se more uradno ugotovit:
in protokulirati in se zato more izdati o njem uradna listina ali se
sicer uradno dokazati /n.pr.z rojstnimi in mrliškimi maticami, s knji
go ordinandov in. t. d./.Skoro vsi zadržki so po svoji naravi javni /n.
pr. preprosta zaobljuba, napravljena v redu, mešana veroizpoved, le¬
galno sorodstvo, nezadostna starost, krvno sorodstvo, svaštvo, duhov¬
no sorodstvo, vsa ligamina; zakonska vez, višje posvečenje, slovesna
zaobljuba, javna dostojnost, ki ifcvira iz neveljavnega, a formalno p
pravilno sklenjena zakona/. Pri nezakonskem rojstvuje krvno sorodstvo
po materini strani po svoji naravi javni zadržek, quia mater semper
certat, po strani nezakonskega očeta pa ni zadržek po svoji naravi
"aven, temveč obratno po svoji naravi tajen. V nasprotju z zadržki, ki
so po svoji naravi javni, so zadržki, ki so po svoji naravi tajni, to
so taki, ki izhajajo iz tajnega in grešnega dejstva /n. pr. iz neza¬
konskega rojstva, impedimentum criminis/. -I.er pa je kriterij dokaz¬
ljivost, morejo postati tudi ti zadržki javni.

Pred zakonikom so delili zadržke v javne in tajne, po tem,
ali so znani ali ne. Sveta penitenciarija je tudi po promulgaciji no¬
vega zakonika obdržala ta kriterij; ne jemlje torej pojma javen in
tajen v smislu kan. 1037 temveč v pomenu, ki ga ima izraz publicum
in occultum v kazenskem pravu, kjer pomeni publicum /auod/ jam divul c -
gatum est aut talibus contingit seu versatur in adiunctis ut pruden-
terjudicari poss&t et debeatfacile divulgatum iri; kar ni publicum,
je pa occultum /kan. 2197, nn. 1,4/. Pojem publicum je torej pri sv.
penitencijariji orji Kot je legalno definirani pojem v kan. 1037. Če
v kraju vedo za dejstvo dve’ ali tri osebe, ali v večjem pet,sedem ali
osem oseb,je to dejstvo še vedno tajno po praksi sv. penitenciarije,
Gasi je dokazljivo v zunanjem območju. Iz povedanega je umljiva na-
daljna delitev tajnih zadržkov v impedimenta simpl io iter occulta  in
impe dim e nta omn i no occ ulta,ki je izvedena prav po notoričnosti zadr¬
žka. Če je zadržek znan le nekaterim pametnim osebam, ki ga ne bodo
raznesle, je simplioiter occultum. Ce pa je znan samo strankama in

44

spovedniku ali samo eni priči je omnino occultum.

‘"astane vprašanje, kdaj je v praksi smatrati zadržek za ja¬
ven in kdaj za tajen, "^o zgledu sv. penitenciarije morejo tudi ordi¬
nariji pri spregledavanju zadržkov smatrati za tajne tiste, ki še ni¬
so znani, dasi so dokazljivi v zunanjem območju. V dvomu pa naj se o-
brnejo na sv. penitenciari ja /Gasparri, I,1?.0/. 'ri konvalidaci ji ne¬
veljavnih zakonov pa je smatrati zadržek za javen po kriteriju v kan.
1037. r odrobneje bo o tem govor v poglavju o spregledih.

8. ;d pravkar opisane razdelitva je tre&a razlikovati deli¬
tev zadržkov v j.§ynopravne/i. iuris publici/ in zasebn opravn e /i. iu~
ris privati/. Javno pravni so tisti, pri katerih mora cerkveni sodnik

ex offo začeti s postopanjem za proglasitev neveljavnosti zakona. Za¬
sebno pravni pa so tisti, pri katerih se začne omenjeno postopanje le
na zahtevo strank. Nekateri nazivu javnopravni in zasebno pravni za¬
držek ugovarjajo /tako zlasti Hilling, Triebs in drugi/. Več avtor¬
jev /n. pr. W.-Vidal, Knecht in mnogi nemški kanonisti/ pa nasprotno
to razdelitev zagovarjajo. Samo po sebi je umevno, da omenjene delit¬
ve v kanonskem pravu ni umeti tako kot v modernem civilnem zakonskem
pravu, ki govori pri zasebno pravnih zadržkih o izpodbojnih zakonih
in pri javnopravnih zadržkih o ničnih zakonih. Izpodbojnih zakonov
kanonsko pravo ne pozna. Zakon je ničen, ako je sklenjen ob zadržku,
pa naj bo ta javnopraven ali zasebnopraven. Omenjena razdelitev zadr¬
žkov je torej izvedena le pod procesnopravnim vidikom.

Zadržki morejo biti izvestni /certa/ ali dvomni /dubia/. 0
zadržku more nastati dubium iuris ali dubiiium facti ali dubium iuris
et facti. Dvom more biti oziraje se na poroko ali antecedens ali sub-
seouens. Dvom v pravu more biti ali in iure divino ali in iure eccle^.
siastico. V dvomu je ravnati takole.

Če je zadržek dvomen dubio iuris mere ecclesiastici in se
dvom kljub prizadevanju ne da odpraviti, potem zadržek kot lex dubia
oo  določbi kan. 15 ne veže. Vendar župnik sam o tem ne more odločati,
temveč naj prepusti zadevo ordinariju, ki se mora v zapletenih prime¬
rih obrniti do sv. stolice. Po načelu matrimonium semel validum sem-
per validum, ostane tak zakon veljaven, četudi naknadna avtentična in¬
terpretacija dvom tako reši, da zadržek obstoji. Če je zadržek dvomen
dubio facti in gre za človeško praven zadržek, prevlada lex certa. Za¬
držek torej veže, a škof more po kan.15 dati spregled, dummodo agatur
de legibus in ouibus R* ^ontifes dispensare solet. Ce pa je dejanski
stan dvomen in je obstoj človeško-pravnega zadržka dvomen /in dubio
factimet iuris ecclesiastici/ zadržek ne obstoji, če pa gre za božjem
praven zadržek, je postopati drugače. In dubio iuris zadržek veže, če
je dvom o zadržku zakonske vezi ali krvnega sorodstva, ^rav tako veže
zadržek zakonske vezi in božjepravni zadržek krvnega sorodstva in du~
bio facti, ker cerkev nima pravice dovoliti možnosti mnogoženstva in
zakona med stariši in otroci in ned bratom in sestro. Če pa je dubium

- 45

iuris pri zadržku spolne nesposobnosti }  zakon dovoljen, ker prevla¬
da naravnopravna pravica do zakona, dokler ni nesposobnost izvestna.

In dubio facti impotentiae ne prevlada domneva, da je vsak človek za
zakon sposoben, dokler ni nasprotno izvestno. Iz tega sledi, da je za¬
kon dovoljen pri dvomnem zadržku spolne ne sposobno st d), pa naj bo du-
bium iuris ali facti. Če pa nastane dvom o božjepravnem zadržku potem
ko je zakon že sklenjen, je treba dvom odpraviti. Če se dvom odpravit:,
ne da, standum e st praevalore matrimonii /kan. 1014/.

10. Zadržki morejo biti enkratni /simplicia/ ali mnogok r atn i
/multiplicia/, n. pr. zadržek krvnega sorodstva, zadržek criminis.

11. Zadržek je enos tr an ski  /n. pr. zadržek sv. reda/ ali o-
bo je s trans ki /n. pr. zadržek krvnega sorodstva/.

12. Če velja zadržek v vsej cerkvi, je obči /universale/,če
velja le v določeni cerkveni pokrajini kot n. pr. legalno sorodstvo,
je krajevni /particulare/. Obči so pravilo, krajevni le izjema.

13. Civilisti dele radi privatnih meddržavnopravnih učinko.
zakonske zveze v,ovire, ki jih pozna kanonsko pravo pod imenom zakon¬
ski zadržki, v zadržke, ki se tičej o  že nitne spos obnosti in v zadržke
ki se tičejo možnos ti  ih dopus tn osti  zakonske zveze. Razlikovanje je
radi tega važno, ker naštevajo različni civilni zakoniki različne za-"
držke, in zato nastane vprašanje, kateri zadržki vežejo zakonca iz
različnih pravnih področij. Če se n. pr. določeni zadržek v o.d. z.
tiče možnosti in dopustnosti zakonske -  zveze, naša državljanka ne more
skleniti veljavne zakonske zveze s tujcem, ki je upravičen skleniti
zakon po svojem pravnem redu, ki ne pozna našega zadržka, a ne po na¬
šem. Če se pa tiče v opisanem primeru zadržek le ženitne sposobnosti
in je tujec habilitiran po svojem pravnem redu, mu dishabilitacija po
našem pravnem redu ni napotu. V kanonskem pravu so seveda take kolizi¬
je izključene, ker ima meddržavni značaj.- Zadržki po našem o.d. z.in
predh. načrtu sistematično delimo v štiri vrste; a/ zadržki, ki se ti-,
če jo ženitne sposobnosti; b/ zadržki, ki se tičejo možnosti zakonske
zveze; c/ zadržki, ki se tičejo privolitve in č/ zadržki, kise tičejo
oblike.

_§_3^_Uvajanje_zadržkov

/kan. 1038 - 1041/.

Zakonodaja glede zakonskih zadržkov spada v cerkveno področje
Tako je odločil tridentski c.zbor /sess.24,de matr.cc 3,4,9/.

Po kan. 1038 more samo sv. stolica uvesti ali odpraviti kak zakonski
zadržek oziroma pojasniti kak božjepravisn zakonski zadržek. Običaju
po kan. 1041 v tej materiji ni priznana zakonodajna moč. Nižji cerkve¬
ni zakonodavci ne morejo uvajati, ne odpravljati zadržkov, ne deklari¬
rati božjepravnih zadržkov. Sv.stolica more uvajati oziroma odpravlja¬
ti zadržke ali s splošnim ali s partikularnim zakonom. Ordinariji more¬
jo v poedinem primeru iz upravičenega razloga prepovedati zakon,dokler
vzrok traja, vendar taka prepoved ne__mpre_ imet i_nično_stne_klavzule.

46

Ničnostno klavzulo more dodati Ig  sveta stolica /kan.1039/. More pa
ordinarij svojo prepoved kazensko sankcionirati. Uvajanje in odpravlja
nje zakonskih zadržkov ni taka zadeva, ki bi bila že po svoji naravi
rezervirana sveti stolici, kot so nekateri pretirano trdili. Do Grego¬
rija VII. so n.pr. škofje izvrševali to pravico. Pozneje pa je sveta
stolica pričela to pravico pridrževati sebi. Kdaj se je to prav začela.,
ni gotovo. Aleksander III. je že proglasil zakon, ki je bil sklenjen
kljub škofovi prepovedi, za veljaven /c.2,X 4,16/. Enako je proglasi..
papež Urban VIII., da je sklep rutenških škofov iz 1. 1619 in 1626,ki
je uvedel zadržek clandestinitatis, neveljaven. Do novega zakonika sc
nekateri sodili, da morejo škofje uvajati oviralne zadržke. Danes je
stvar jasna, ker zakonik ne dela v tej stvari razlike med oviralnimi
in razdiralnimi zadržki. ' '

Stari kanonisti so se rmjogo bavili z vprašanjem, ali more
državni poglavar uvajati zadržke za krščene podložnike. Vprašanje, a-
li more državni poglavar uvajati zadržke za nekrščene podložnike, je
med teologi sporno. Verjetnejše je mnenje, da jih more, kajti Cerkev
sama jih ne more, naravno pravo je premalo jasno, pravni red pa zahte¬
va jasnosti in določnosti v tako važni stvari, kot je sklepanje zakonu.

Pri vprašanju, koga vežejo kanonični zadržki, je treba razli¬
kovati med božje-pravnimi ih cerkveno-pravnimi zadržki. Božjepravni z
zadržki vežejo vse ljudi in sicer tako, kot so od Cerkve deklarirani.
Zgolj cerkvenopravni zadržki vežejo vse krščene, katoličane in nekaate
ličane. Starejši kanonisti /Sohamizgruber, Pichler in dru&i, so trdil:
da Cerkev noče vezati v te j zadevi heretikov. Od Benedikta XIV. dalje
so se izjavile mnoge odločbe cerkvene oblasti nasprotno. Besedilo kan.
1038, § 2 danes be dopušča dvoma; dokaz e contrario pa podaja kanon 1
1099, ki pri cerkveni obliki poroke izrečno izvzema nekatoliške krist¬
jane. Zakon o zadržkih je lex inhabilitans in zato bona fides in ne
vednost ne izvzema /kan.16/. Zakone heretikov in shizmatikov, ki so
bili sklenjeni kljub kanoničnemu zadržku, Cerkev po konversiji ali
proglasi za veljavne ali pa jih konvalidira. Nevernike, ki se izpreo-
brne jo, vežejo le oni kanonični zadržki, qui nituntur vinculo natura*-
li iam ante baptismum existente. /W.-V. 72/.

2« Oviralni zadržki
/kan.1058 - 1066/.

§ 1. Pre prosta  zaobljub a .

/kan. 10587-“

Zaobljubo /vatum/ definira kan.1307,§ 1 kot "promissio de li-
berata ao libera Deo facta de bono meliore ac possibile. Ako zaobljube
sprejme v imenu Cerkve zakoniti cerkveni predstojnik, je javna, sicer
zasebna. Javne zaobljube so slovesne ali preproste. Slovesne so one,
ki jih Cerkev prizna kot slovesne, ostale javne zaobljube so preprost -
/kan. 1308,§§ 1-2/.

47

Oviralni zakonska zadržek povzroči naslednjih pet preprost^
zaobljub, bodisi javnih bodisi zasebnaih, ki jih našteva kan. 1058,§ 1?
v.virginitatis, v.castitatis perfectae, v.non nubendi, v.suscipiendi
ordines sacros, v.amplectendi statum religiosum. Od teh prve tri ne¬
posredno nasprotujejo zakonu, a ne vse na enak način . Ostali dve le
posredno, ker nalagata dolžnosti, ki se po pozitivnem pravu ne dajo
združiti z zakonskimi pravicami. Obljuba devištva ima za zabranjen ob
jek primam copulam consommatam. Zaobljuba popolne čistosti ima za pred¬
met vzdržnost od vseh aktov notranjih in zunanjih proti popolni čisto¬
sti, torej tudi od takih, ki so zakonskim ljudem dovoljeni. Votum non
nubendi ima za zabranjen predmet samo sklenitev zakonske pogodbe.

Omenjenih petero zaobljub povzroči, da je zakon nedovoljeno
sklenjen* njih učinki pa so različni. Kdor je sklenil zakon cum voto
virginitatis, ga je sklenil nedovoljeno. Ante primam copulam mar ital ©o:,
non potest debitum petere sed debet reddere. Ko je zakon prvič dovršen
zaobljuba premine in more zato vnaprej zakonec tudi zahtevati debitum-
Ker je s kopulo objekt te zaobljube nepopravljivo uničen, zato votum
virginitatis ne oživi s smrtjo drugega zakonca. Kdor je zaobljubil po¬
polno čistodt, je sklenil zakon nedovoljeno, a veljavno, sed debet sem-
per reddffi-re debitum, petere non potest. Tako so učili in še uče kano-
nisti vobče. Gasparrij pa trdi, sklicevaje se na historiat kan.1111,
da so taki osebi dovoljeni vsi akti, kot so sicer dovoljeni zakoncem.

V osnutku kan.1111 se je namreč glasilo besedilo § 2: coniuK solum in
času quo castitatis voto teneatur,nequit petere debitum coniugale,li»
cet reddere et possit et debeat. Kodeks pa je omenjeni § 2 opustil ir
namesto actus per se aptos ad prolis generationem v osnutku § 1 cit.
kan ustavil besede actus proprios vitae coniugalis /G-asparrij, 1,253-
2S5/. Razlog za spremembo je v tem, ker bi sicer n,pr. žena, ki se je .
poročila proti zaobljubi popolne čistosti, bila neprestano v grešni
prilo žnosti.

Če se prvi zakon razreši mu zaobljuba brani skleniti nov za¬
kon. Kdor je sklenil zakon čuta voto non nubendi, ga je sklenil nedovo¬
ljeno, a veljavno. V zakonu more ličite petere št reddere debitum. Po
smrti zakonca pa ga votum non dubendi zopet veže. Kdor sklene zakon
kljub temu, da je napravil zaobljubo, da hoče stopiti v kak red t  ali
sprejeti višje redove, ta sklene zakon nedovoljeno. V zakonu ga oblju¬
ba več ne veže, njena moč pa oživi s smrtjo njegovega zakonca.

- ' Spregled od omenjenih zaobljub je možen, Obveznost, ki jo na¬

laga zaobljuba, veže sicer človeka napram Bogu, toda ni Bog avtor te
obligacije, temveč človek samooziroma actus humanus. Zato govorimo pri
zaobljubah de iure divino condicionato. Bog more odpustiti omenjeno
obveznost in v njegovem imenu je odpušča Cerkev. Da pa je spregled od
zaobljub veljaven in dovoljen, je treba primernega upravičeiiega razlo¬
ga, Taki razlogi so: nepremišljenost, ko se zaobljuba dela, težke st ral.
sti, pomirjenje raznih skrupulov, gospodarske razmere in podobno.Spre¬
gled od zaobljube more dati krajevni ordinarij,ako ni zaobljuba pridr¬
žana. Papežu so pridržane tele zaobljube: a/ vse javne zaobljube pa-
peškopravnih redovih; b/ dve zasebni obljubi in sircer: votum perfectae
castitatis in votum .ingrediendi ord.inem /vstop v red s slovesnimi za-

48

obljubami/, pod pogojem, da jih je oseba storila brezpogojno in po
dovršenem 18 letu; e/ vse zaobljube, ki bi škodovale ius quaesitum.

Od javnih zaobljub daje v papeževem imenu redovniška kongregacija spre¬
glede , od zasebnih pa kongregacija za zakramente. Pri spregledih je pr
žiti na besedilo in klavzule. Navadno se dostavlja klavzula TT ad effec-
tum tantum matrimonium contrachendi.

Od spregleda od zaobljube je treba razlikovati spregled od
zadržka iz zaobljube; slednji spregled učinkuje le toliko, da je poro¬
ka dovoljena; jasno je, da je v praksi združen tak spregled z odložit¬
vijo obligacije, ki jo zaobljuba nalaga /Triebs, 216/.

Preproste zaobljube nikdar ne povzroče neveljavnosti zako¬
na, ako ni tega sv« stolica izrečno dostavila. Tako so n.pr. zaoblju¬
be, ki jih napravijo jezuitski novinci po dveletnem noviciatu, razdi¬
ralni Zakonski zadržek. V prvih krščanskih stoletjih so smatrali za¬
obljubo čistega življenja za matrimonium spirituale; njen prelom za
bigamijo ali adulterium. Ko se je začelo razvijati meništvo, so uvedli
razliko med javnimi in zasebnimi zaobljubami. Za one, ki so imeli jav¬
ne zaobljube, pa bi vstopili v zakon* so bile določene feude cerkvene
in državne kazni, dolgotrajne javne pokore, toda ni bilo vedno jasno ;
če je zakon neveljaven. KIasičnaukanonistika je začela razlikovati met
slovesnimi in preprostimi .aobljubami; prve je smatrala za razdiralni
druge za oviralni zadržek.

Zadržka preprostih zaobljub naše civilno pravo ne pozna.

§ 2. Legaln o_sorods tvo.

7kan. 10B97

Po cerkvenem zakoniku je legalno sorodstvo v nekaterih po¬
krajinah oviralni zadržek, drugod razdiralni; ponekod pa sploh ni za¬
držek. Ravna se namreč to po državljanskih zakonikihž Podrobneje bo
govor o legalnem sorodstvu med razdiralnimi zadržki.

§ 3. Meša na veroizpove d.

/kan. 1060 - 1064/.

1. Dve krščeni osebi, od katerih pripada ena h katoliški
veri, druga pa heretični ali shizmatični sekti, sta v pravnem oziru
mešane veroizpovedi /mixta religio/. Ded dvema takima osebama je zakon
prepovedan. "Severissime”,kot se izraža kan. 1060, prepoveduje Cerkev
take zakone. Razloge za prepoved mešanih zakonov utemeljuje živi jen¬
ska skušnja. Leon XIII. je točno povzel te razloge v okrožnici o za¬
konu takole ; ’ T animos de disciplina religionis dissidentes vix sperari
potest futuros esse quoad cetera concordes. Quinimo ab eiusmodi coniJ
giis ex eo maxime perspicitur esse ab horrendum, quod aecasionem prao
bent vetitae societati et communicationi rerum sacrarum, periculum rs-
ligioni creant coniugis featholici, impedimento sunt bonae institut ic.nl
liberorum, et persaepe animos impellunt, ut cunctarum religionum ae-
quam habere rationem 'assuescant, sublato veri falsique diserimine /Ar-
canum, 10.II.1880/. Torej, a/ verska needinost, ki nujno vodi v indi-
ferentizem; b/ communicatio in sacris; c/ nevarnost za vero katoliške-

49

ga zakonca in otrok. Temu je dodati še fundamentalno različno pojmo¬
vanje zakona: za katoličana je zakon vedno nerazvezljiv, vsi nekato-
ličani sodijo prav nasprotno. Že pred Leonom XIII. je izjavil Gregor
XVI. v pismu freiburškemu nadškofu z dne 23.maja 1846: "compertftm ex-
ploratumque est catholicos seu viros seu mfilieres, qui mixtis nuptiis
temere eontsahendis se ac prolem inde suscipiendam inperversionis pe~
rictalum iniiciunt, contra naturalem divinamque legem peccare ,T . Sicer pa
že Kutschker našteva petnajst papežev od Gregorja Vel* dalje, ki so
prepovedovali mešane zakone. Jasno je, da je tak mešan zakon po božje"
pravu prepovedan, kadar pomeni bližnjo grešno priložnost,tako za kato¬
liški del kakor tudi za otroke. Kan*1060 to izrecno poudarja. La od
te prgpovedft Cerkev ne more odvezati in da v takem primeru tudi od cer
kvenopravnega zadržka mešane veroizpovedi ne more dati spregleda, je
samo po sebi umevno. Toda če tudi je v konkretnem slučaju nevarnost
za vero odstranjena, je vendar mešana veroizpoved cerkvenopravni ova-
ralni zadržek. Cit.kanon določa tudi, da velja omenjeni zadržek /u-
bique/. Nekateri starejši pisatelji so namreč trdili, da ^ izvestnih
versko mešanih pokrajinah tega zadržka v kolikor je cerkvenopravnega
izvora, ni /SchmalzgriiberjSanchez/.

2. Da nastane zadržek mešane veroizpovedi mora biti en za¬
ročenec katoliške vere, drugi pa "seetae haereticae seu shismaticae
adscriptus’' /kan,1060/. Heretik oz. shizmatik mora torej pripadati v
času, ko se zakon sklepa, heretični ali shizmatični sekti; krščen pa
je mogel biti v katoliški cerkvi ali pa v nekatoliški sekti. Po odgo¬
voru in interpretacijske komisije z dne 30.jul.1934 so zenačehi s te¬
mi, ki so "adscripti seetae hereticae seu shismaticae" tudi tisti, ki
so "adscripti seetae adheisticae”. Katoliški v smislu kan.1060 ne od¬
govarja pojmu katoliški v kan.1099 ali v kan. 1070, §1. S katoličanom,
ki odpade v herezijo ali shizmo ali v nekrščansko religijo ali V brez¬
božno sekto /"falsa religio", dekret sv,oficija z dne 30.jan.1867 ,ad
1,Ponta s IV,3o2/, je torej prepovedano sklepati zakon radi oviralnega
zadržka. 3 mohamedancem n.pr., ki ni bil krščen, pa brani zakon raz¬
diralni zadfcžek. Oni, ki so brez konfesije, pa so bili katoličani, se
smatrajo za katoličane; prav tako se heretiki oziroma shizmatiki, ki
so bili oficielno zapisani v heretično ali shizrnatično sekto, a se
proglase za brezkonfesionalne, smatrajo še vedno za heretike oz. shiž-
matike.

Na vzhodu je trulska sinoda 1.692 dodala prepovedi ničnost¬
no klavzulo. Na zapadu ni bila nikdar mešana veroizpoved na’splošno
priznana kt razdiralni zadržek; tudi kot oviralni zadržek se ni omen¬
jala, ker pač ni bilo potrebe. Od sholastične dobe dalje noben zapad-
ni teolog ni trdil, da bi bili zakoni s heretiki in shizmatiki neve¬
ljavni. Vzhodna ločena cerkev se večinoma drži določbe trulske sinodo:
vzhodni katoličani pa se ujemajo z zapadnimi.

3. V visokem srednjem veku je Cerkev pod najstrožjimi kaz¬
nimi prepovedala občevanje s krivoverci. Od te prakse tudi ni odstopi¬
la potem, ko je psevdoreformacija odtrgala od nje cele pokrajine na se
veru. Začela ije nasprotno vedno ostreje prepovedovati zakone z nekato-

ličani. Dispenz od omenjene prepovedi ni rada dovoljevala. Do 18.stol.
papeži skoraj nikoli niso poverili oblasti dispenzirati od tega zadr¬
žka. Do 17.stol. je vobče morala nekatoliška stranka konvertirati. V
17.stol. pa so začeli dajati dispenze, niše torej več zahtevali konver
zije. Toda dispenzirali so le iz najvažnejših razlogov. X>o Benedikta
XIV. si. nekateri teologi bili, Ki so trdili, da v Nemčiji ni potrebna
dispenza. V drugi polovici 18.stol. in v začetku 19.stol. so dajali v
Nemčiji dispenze tudi v slučajih, kjer so bili pogoji, ki jih terja na¬
ravno pravo, kršeni.

4. Cerkev spregleda zadržek od mešane veroizpovedi le po
tremi pogoji, ki jih našteva kan.1061: a/ Biti morajo važni razlogi,
b/ Podana morajo biti poroštva /cautiones/; nekatoliški x del se mora
zavezati /ne samo obljubiti/, da bo odvračal od katoliškega zakonca,
periculum perversionis,oba nupturienta pa se rriorata zavezati, da bosta
vse otroke dala samo katoliško krstiti in vzgajati, c/ Končno mora bi¬
ti moralno izvestno, da se bodo omenjene obveznosti tudi Izpolnile. V
kolikor gre Za božjepravno prepoved mešanega zakona /če je n.pr. vera
katoliškega zakonca v nevarnosti /, se zahtevajo pogoji po božjepravni
zapovedi. V kolikor gre za zgolj cerkvenopraven zadržek mešane veroiz¬
povedi, je zahteva o pogojih formalno'samo cerkvenopravna in bi zato.
absolutno govorjeno,• sv.stolica mogla podeliti spregled veljavno, čo
tudi bi pogoji ne bili uresničeni. Bilo bi pa seveda tako postopanje
nedovoljeno. Pri spregledih, ki jih podeljujejo nižji cerkveni dispen
zatorji se zahtevajo omenjeni razlogi za veljavnost. In sicer vedno,
tudi v smrtni nevarnosti ni mogoče spregledati, ako niso vsi trije po¬
goji izpolnjeni /cfr.kan.. 1143/.

Prvi od pogojev je obstoj važnega razloga. Ne zahteva se ja¬
ven razlog /ki ga narekuje javna blaginja/, zadošča zaseben razlog. U-
poštevati se morejo le razlogi na strani katoliškega zaročenca. Razlog
mora biti važen /urgent iustae ac graves causae/. Tak razlog je, n.pr,-
nevarnost odpada od vere, nevarnost civilnega ali nekatoliškega zako¬
na; če je v kraju malo katoličanov.

Drug pogoj so poroštva . Po § 2 kan.1061 naj še redno zahte¬
va, da se podajo poroštva pismeno. Sv.oficij je izdal 14. jan.1932 iT de-
cretum de cautionibus M mixtis nuptiis praestandis", kjer zahtevajda .
se morajo podati poroštva v taki obliki j da bodo njih izpolnjevanje
zasigurano tudi z državnimi zakoni kraja kjer nuptmrienta bivata ali
kraja, kjer bosta predvidoma zakonca bivala. Dispenza brez poroštev v
taki obliki je neveljavna. Citirani dekret opozarja, tudi, da je po¬
sebno paziti na vero in na versko vzgojo otrok. Po avstrijskem inter-
konfesionalnem zakonu z. dne 25.maja 1868 d.z.št.49 čl-1 so v mešanem'
zakonu sinovi očetove vere,hčere pa materine. Nezakonski otroci so ma¬
terine vere. Oče in mati pa morata vero otrok pogodbeno določiti tako,
da so vsi otroci očetove ali pa materine vere.

V ljubljanski škofiji je predpisana pismena pogodba, poda¬
na pred dvema pričama in župnikom, fogodbo podpišeta zaročenca, priči
in župnik. Obrazec za pogodbo je predpisan v škof.listu 1932,34-35.

Tretji pogoj je mo r alna izv e stnost, da se bodo poroštva iz¬
polnjevala. Moralno izvesten je človek,kadar mnenju ne nasprotuje u~
pravičen dvom, za mnenje pa govore tehtni razlogi. Moralna izvestnost
je torej quest'i.o facti. Oprta mora biti na razloge. Trditev, da obsto¬
ji moralna -izvestnost, je nezadostna, ako se ne navedejo razlogi. Mo¬
ralno izvestnost mora imeti ordinarij o izpolnjevanju poroštev,ki preš -
njo za spregled pošlje sv.oficiju ali sam po fakulteti podeli spregledi
Oprl bo ordinarij moralno izvestnost na župnikovo poročilo. Župnik mo¬
ra zato graviter onerata conscientia razložiti razloge za in proti.
Sodba o moralni izvestnosti ni župnikova stvar marveč ordinarijeva.
Razlogi, ki govore za moralno izvestnost so n.pr. katoliški zaročenec
je versko trden in odločen,nekatoliški zaročenec pa je brez ustavlja¬
nja dal zahtevana jamstva; zakonca bosta živela v katoliškem kraju;
rodbina, iz katere katoliški zakonec izhaja, je versko zavedna in je
zato utemeljeno upanje, da bo vplivala na izpolnjevati je jamstev.Raz¬
logi pfcoti moralni izvestnosti so: verska mlačnost katoliškega zaro¬
čenca; nekatoliški zaročenec je le prisiljeno podal jamstvo; sam je
fanatičen; živela bosta med nekatoličani.

Pred novim zakonikom se je moral katoliški zaročenec zave¬
zati, da bo previdno skrbel, da se nekatoliški del spreobrne h katoli¬
ški veri. /instrukcija sv.oficija 3.jan.1871/. Omenjena dolžnost je
božjepravna /izvira iz ljubezni/, toda zahteva kavcije je cerkvenoprav¬
nega izvora, in jo zato Cerkev more opustiti. Kan. 106?. ugotavlja, da j.
ma katoliški z-akonac skrbeti za konverzijo svojega nekatoliškega za¬
konca. Kavcije, da b$ to dolžnost tudi vršil, kodeks od njega več ne
zahteva. Zadostuje, da katoliški zaročenec obljubi, da bo to dolžnost
izpolnjeval. Ordinarij pa seveda more zahtevati, da poda obljubo pis
meno.

5. Četudi je dispenza dana, ne moreta iti zaročenca ne preč.
ne po katoliški poroki, ne sama ne po zastopnikih k nekatoliškemu kult¬
nemu služabniku, da bi tam podala oz. obnovila svojo zakonito privoli
tev /kan.l063,§ 2/. Smeta pa iti k njemu, če je potrebno, zato, da de¬
bi poroka pred njim civilno-pravne učinke, toda le v tem slučaju, če
ne -oo slu je ut sacris addictus. Če župnik za gotovo ve, da bosta zaro¬
čenca prestopila to prepoved oz. da sta jo že, naj ju ne poroči razen
pod tremi pogoji: a/ ex gravissimis causis, b/ remoto scandalo in c/
ko je poprej obvestil ordinarija. Prepoved iti k nekatoliškemu kultne¬
mu služabniku je božjepravna; bilo bi namreč communicatio in sacris.

Uti sacris addictus bi kultni služabnik fungiral, če bi imel liturgič¬
na oblačila ali bi v svetišču sprejel poročenca, bi tam nagovoril in
podobno. Sv.oficij je izjavil, da ni dovoljeno izjaviti zakonske pri¬
volitve pred nekatoliškim kultnim služabnikom uti sacris addictus*
"etiamsi pars catholica inseriptis declaraverit mere passive se gerere
et nullo modo ritui protestatio,adhaerere velle” /10.dec.1902,ad 3/.

Oravissimae causae, ki jih zakonik zahteva, niso točneje določene. Ta¬
ki razlogi so,ker bi sicer zakon bil neveljaven, in *a versko vzgojo
otrok bi bilo še manj preskrbljeno in podobno. Nekaj drugega pa je
naknadna katoliška poroka /katholische Nachtrauung/, kar pomeni kon-
validacijo neveljavnega zakona, ki je bil sklenjen pred nekatoliškim

52

verskim predstavnikom. Taka poroka ima značaj spokoritve in zato ne
veljajo za nje ostre določbe kanona 1063, § 2.

6. Kan. 1064 nalaga ordinarijem, župnikom in ostalim duš¬
nim pastirjem dolžnost, da naj odvračajo kolikor morejo vernike od me¬
šanih zakonov. Za versko življenje katoliškega zakonca so navadno tak.:
•zakoni usodepolni. Zato naj dušni pastirji svare pred njimi, store p'--
naj to pravočasno. Potem ko se je že začela ljubezen, je svarjenje na¬
vadno brez uspeha, če pa ni mogoče odvrniti mešanega zakona, naj duš¬
ni pastirji na vso moč skrbe, da se ne bo sklenil contra Dei et.iEcole-
siae leges. Po poroki pa ostane ordinarijem in župnikom skrb, da Su¬
je jo, da s® bodo dane obljube izpolnjevale. Paročhus proprius katoli¬
škega dela ima to skrb, hodisi da se je zakon sklenil v njegovem ozem¬
lju ali drugod. - o mešanih zakonih razpravlja 3.1jub.sinoda od strani

70-76, ki poudarja, da naj duhovni pastirji v pridigah zlasti, v stanov¬
skih in nisi jonskih s^-vare' pred mešanimi zakoni, če pa nekateri kljub
temu hočejo skleniti mešan zakon, naj župnik skrbi, da se ne bo sklenil
zakon proti kanoničnim predpisom. Pa doseže kavtele, naj sestavi z zaro¬
čencema zapisnik, in napravi prošnjo za spregled in sicer na ordinariat..
Prošnji se doda zgoraj omenjena pismena pogodba o poroštvih, krstna li¬
sta zaročencev. Navesti se morajo važni razlogi. Izrečno se mora v proš¬
nji omeniti: a/ Resna obljuba obeh, da se ne dasta ne pred in ne po k at c
liški poroki poročiti pred nekatoliškim verskim predstavnikom. Ta obl v:
ba se mora sprejeti v pogodbo; b/ Razlogi za moralno izvestnost; c/ Po¬
trdilo, da se je katoliški zaročenec opomnil na dolžnost, naj si po pre¬
vidnosti prizadeva, da bo pridobil nekatoliškega zaročenca za katoliško
vero in da je to tudi obljubil. Dodati je tudi pristojbino za sv.oficij,
ki .znaša 100 Din; more se pa po premoženjskih razmerah katoliškega za¬
ročenca znižati ali tudi zvišati /škof.list 1932,35/. Sinoda naroča žup¬
niku, naj odkritosrčno pove spoje notranje prepričanje, je li mnenja,do
obstoja moralna gotovost za izpolnjevanje danega poroštva.

V ljub. škofiji se oklici pri mešanih zakonih izvrše,le ve¬
ra se ne omeni. Poroka se zvrši kakor navadno, edino le sv. maša pro
sponso et sponsa z blagoslovom za zaročenca ostane prepovedana. Ne bra¬
ni se zaročencema, da sta pri sv. maši skupno z drugimi verniki med nji¬
mi pomešana. Nadalje razlaga sinoda kan. 1064,3. Skrben duhovnik bo skr-
^ e l, da se bodo podane kavtele izpolnjevale. Ako bi se zakonca preseli¬
la v kako drugo katoliško župnijo, mora poučiti novega župnika, ki prev¬
zema potem to skrb. če se pa preselita v pravoslavne kraje, je skrb skc-
r aj nemogoča. Župnik naj ostane s katoliškim zakoncem v zvezi vsaj po
njegovih sorodnikih. Nadalje naroča sinoda župnikom, da vodijo zapisnik
o mešanih porokah. Zabeležijo naj, ali je katoliški zakonec ostal zvest
veri, kje se otroci krščujejo ali vzgajajo. Tak zapisnik bi tudi škofu
pomagal, da presodi nevarnost mešanih zakonov in morebitne izgube za ka¬
toliško Cerkev. Ako more od domačih zvedeti za poroke, sklenjene na tu¬
jem pred nekatoliškim cerkvenim služabnikom, naj jih zapiše v zapisnik
s  podatki o usodi dotične osebe.

53 -

O obliki, v kateri se mešani zakon sklepa, razpravlja zakoni.’;
na drugem mestu.

7. Za one, ki bi prelomili predpise glede mešanih zakonov, dolo¬
ča kodeks kazni v kan. 2319. Skskomunikacija latae sententiae, ki je or¬
dinariju pridržana, zadene a/ katoličane, ki bi se šli poročit proti kar-..
1063 pred nekatoliškega služabnika ut sacris addictum; b/ one, ki se es-
plioite ali implicite pogodbeno zavežejo pred poroko, da bodo kakšnega c
troka nekatoliško vzgojili; c/ one, ki dajo zavestno krstiti svoje otro¬
ke nekatoliškemu kultnemu služabniku, in d/ končno one starše in njihove
namestnike, ki zavestno izroče otroke, da se poučujejo ali vzgajajo v ne-
katoliški veri. Katoličane, ki bi sklenili zakon brez dispenze, zadene
kazen izključitve ab actibus legitimis ecclesiasticis in od zakramentalen
/kan.2375; actus legit.ecc.so našteti v kan. 2256,2/. Ob steku več zgo¬
raj opisanih deliktov velja quot delicta tod poenae /kan.2224,§ l/.

§ 4 ._Cerkvena prepove d gled e zakon a z  grešniki in  oenzuriranimi L

/kan.1065-1066/

Ker je zakon zakrament živih se zahteva v onem, ki hoče skle¬
niti zakon po božjem pravu stan posvečujoče milosti božje. Prepovedi, ki
ovirajo vredni prejem zakramenta, Cerkev ne šteje med zadržke, ker se
slednji nanašajo na zakon kot zakonsko pogodbo in ne na zakrament. Zato
od omenjenih ovir Cerkev ne daje spregledov, po drugi strani dopušča za¬
kon z nevrednimi. Dokler je greh tajen, ne spada v zunanje cerkveno ob¬
močje, drugače pa je kadar je greh javen, zlasti če se je bati, da uteg ¬
ne izvirati nevarnost za ostalega zakonca in otroke.

Kodeks motri v kan.1065 in 1066 štiri vrste takih grešnikov-
1* one, ki so odpadli notorično od katoliške vere, a se niso vpisali v
nekatoliško sekto ali vero, 2. one, ki so se vpisali v družbe od Cerkve
prepovedane, 3. javne grešnike, 4. notorično cenzurirane.

1. Na prvem mestu so omenjeni apostati. V smislu kan. 1325,

§ 2 je apostata oni, kdor a fide Christiana totaliter recedit. To so ta¬
ki, ki s kakim notoričnim dejanjem izrazijo, da niso katoličani oz., ds
nočejo biti katoličani. Ako so prestopili formalno h kaki nekatoliški
sekti, nastane zadržek mešane vere. Kdor se pa samo praktično ne meni za
vero, bi spadal med javne grešnike. Cerkev svari p-red zakoni z aposta'
Ako obstaja bližnja nevarnost za vero katoliškega zaročenca in otroke,,
tak zakon prepovedan iure divino. Župnik naj ne asistira pri takih zakc-
nih, dokler ni obvestil ordinarija. Ordinarij more dovoliti asistenco
pod dvema pogojema: a/ če obstoje važni razlogi, in b/ če je po njegov:
sodbi zadosti preskrbljeno za katoliško vzgojo otrok in je odstranjena
nevarnost za katoliškega zakonca. Poroštva se ne zahtevajo.

2. Popolnoma isti predpisi veljajo glede zakoni z onimi, k; :
so se vpisali v družbe od Cerkve prepovedane. Take družbe so framasons/
in one, quae contra ecclesiam vel legitimas civiles potestates machinan-
tur. Člane takih družb zadene ip-^o faoto sv. stolici simpliciter pridr ¬
žana ekskoraun.lkaai pa /kan,

3 ?  -Ako javni grešnik opravi spoved, četudi zgolj fiktivno
neveljavno, in foro externo ni mogoče več smatrati za javnega grešni¬
ka. Ce pa se javni grelnik brani opraviti zakramentalne spovedi, naj
župnik ne asistira poroki razen iz važnega nujnega razloga, o čemer naj,
če je mogoče, obvesti ordinarija. Isto o notorično cenzuriranih. Cenzur:
je notorična, bodisi not orle tat e iuris bodisi notorietate facto. Ho tori o--
no so torej cenzurirani oni, katerih cenzura je bila deklarirana ali- &
kondemnatorno sodbo naložena, ali pa je zločin, za katerega je cenzura
naložena, znan.

Pred zakonikom je sv. stolica večkrat zahtevala, da v teh
štirih slučajih župnik asistira ”exclusis sacris ritibus" ali vsaj "erx~
clusa semper missae celebratione. n  Novi zakonik tega več ne zahteva /efr
W.-V. 224/.

3._R_a z d i r  a 1 n  i_ z adržki

/kan.1067 - 1080/.

§  1._Vobče.

Cerkveni zakonik našteva naslednje razdiralne zadržke: neza¬
dostna starost, spolna nesposobnost, zakonska vez, različna vera,
višje posvečenje, slovesne zaobljube, ugrabljanje, crimen, krvno so¬
rodstvo, svaštvo, duhovno sorodstvo, javna dostojnost in ponekod še
legalno sorodstvo. Skupno torej 12 oz. 13 razdiralnih zadržkov. Zakon,
sklenjen kljub kateremu izmed razdiralnih zadržkov,je neveljaven, pa je
kdo vedel za zadržek ali ne. Četudi bi pozneje v takem zakonu zadržek
sam od sebe odpadel, zakon še ne postane veljaven. Vsled svojega poseb¬
nega značaja je zakonska pogodba veljavna ali neveljavna nikdar pa ne
izpodbo jna.

V pddelku o razdiralnih zadržkih pomeni kodeks velik naprede::
v cerkveni zakonodaji. Marsikje je odpravil nejasnosti; odločbe so izda¬
ne pod enotnim vidikom; zunanji forum je od notranjega strogo ločen; nad¬
ziranje, da obstoji bistvo zakonske pogodbe v privolitvi, je strogo iz¬
vedeno .

Zadržki v o.d.z. se le deloma ujemajo s kanoničnimi zadržki
Vzroki za to so trije: a/ državna zakonodaja je šla svojo pot in uvedla
zadržke, ki so kanonični zakonodaji povsem tuji; b/ uzakonila je sicer v
glavnem iste zadržke, a tako kot so bili v starem kanonskem pravu; c/
pojem zadržka je v o.d.z. veliko širši kot v veljavnem kanonskem zakoni¬
ku. Navaja pa o.d.z. 20 razdiralnih zakonskih zadržkov in 5 oviralnih*
Razlika med posameznimi zadržki po obeh zakonodajah bo razvidna iz opl i,
poedinega zadržka. Sistematičen pregled obojnih zadržkov bo podan ob kon¬
cu tega poglavja.

V kakšnem načelnem razmerju je predhodni načrt jugosl. drž.
zak. do o. d. z. glede razdiralnih zadržkov je bilo že omenjeno.

_§ 2.  Jjezados tna  starost ._

/kan.1067; § ^8 o.d.z.; § 108 perdh.n./

I. Moški, k.i še ni izpolnil 16- leta in ženska, ki še ni do-

~ o  5 ~

dopolnila 14 leta ne moreta skleniti veljavnega zakona /kan.1067,§ l/,
To je zadržek nezadostne starosti. Zadržek je zgolj cerkvenopravnega
izvora. Naravno pravo terja samo toliko umsko /ne telesno/ dorastlost
v kontrahentih, da moreta skleniti zakonsko pogodbo. Iz higijeničnih,
socialnih in ekonomskih razlogov je kar najbolj primerno, da ne skle¬
pajo otroci, če tudi že spolno dozoreli'zakonske pogodbe. Cerkveno pra¬
vo suponira puberteto /telesno spolno dozorelost/ pri moškem 14. in pr:,
ženski z 12.letom. Nejnižjo dobo za veljavno sklenitev zakona /torej
duševno umsko dorastlost/ pa je pomaknila višje. Moderni civilni zako¬
niki postavljajo navadno višjo dobo, vendar dovoljujejo tudii dispenze-
še pod leta, ki jih zahteva Cerkev. Kodeks, ki je univerzalni zakonik
je postavil nekoliko nižje starostno dobo; opominja pa župnike, naj
skušajo odvrniti mlade ljudi, da ne bodo sklepali zakonov v dobi, ' ki
ni navadna v tistih krajih, /kan. 1067,§ 2 /. Zahteva pa zakonik izpo.--
njeno šestnajsto leto oz. štirinajsto. Ako bi manjkal le en dan, oz.
le nekaj ur, bi bil zakon radi nezadostne starosti. Čas se šteje po
kan. 34, § 3,n.3. Iger nimajo štetja po sončnih letih, dodenejo k luni
nemu po en mesec.

Pri tem zadržku je velika razlika med novim in prejšnjim
cerkvenim pravom., Cerkev je našla pri raznih narodih različno določe¬
no starost za ženitev. Kolikor , je mogla se je običajem prilagodila
Težkoče so ji nudile navade srednjeveških narodov; zaročali in poroča¬
li so tedaj otroke še v zibeli. Cerkev je prodrla z načelom, da so se
taki poročeni pozneje odločili ali hočejo živeti v zakonu ali ne. Za
čela je postavljati določeno dobo. "Sponsalia ante septennium contra-
hi non possunt’ 1  je trdil Gratian /c, 1,C 30,q,2/. Pozneje so zahteva¬
li po zgledu rimskega prava .^puberteto* Ker pa je naravno puberteto
težko pravno dognati, so določili štirinajsto oz. dvanajsto leto.in
s temi leti supunirali dozorelost /pubertas iuridica/. TT Quemadmodum
feminae post impletos duodecim annos omnimodo pubescere iudicentur, ~
et mares post excessum quatuordecim annorum puberes existimentur Tr  je
določil cesar Justinian /zak. z dne 6. apr. 529 ,c. 3 Cod. 5.60/ in po n;e-:
je sprejela to‘določbo tudi Cerkev. Vendar pa ni zahtevala teh let ab¬
solutno, ampak le pogojno; dostavila je namreč klavzulo, nisi malitia
suppleat aetatem” /c.9, X 4,2/. "impuberes sunt inhabiles ad matrimo-
nium, si malitia non suppleat aetatem. n  Kadar je torej fakt zrušil
presumpcijo, ki je govorila, dane  obstoji ratio iudicii, /t.j.dušev¬
na zrelost/ u ad cosensum coniugalem et potentiae petualis ad generan-
dum /telesna zrelost/, se je mogel skleniti zakon pod leti zakonite
pubertete. Da; je bil zakon dovoljen, je moral škof deklarirati omenja¬
ni fakt /declaratio episcopi, cfr.Benedikt XIV., Magnae nobis 29. jun..
1748, & 9./.

Novi zakonik je postavil absolutni zadržek. Če tudi bi mo-
mentano s šestnajstim oz. s štirinajstim letom moški in ženska ne bila
spolno dozorela, je zakon veljaven. Dalje je ta zadržek po svoji nara¬
va javen, začasen in per se spregleden, dejansko pa Cerkev ne da spre¬
gleda tudi v misijonskih pokrajinah ne.

“ JO ~

II. O.d.z. v §§ 21 in 48 zahteva za moškega in žensko šti¬
rinajst let. Zadržek je absoluten. Omeniti pa je, da pozna o.d.z. še
zadržek radi pomanjkanja svojo pravnosti /§§ 49-53/, ki je tuj cerkve¬
nemu pravu. O tem poznge.

Po § 108 predh.n. moški pod 17.letom in ženska pod 15.letom
ne moreta skleniti zakona radi zadržka nezadostne starosti. Zadržek je
nespregleden /§ 142 predh.n./.

§ 3._Spoln a  nespos obn ost.

/lmpotentia,Kan.1068;telesna nezmožnost,^60 o.d.z.; ^122 predh. n./

l.onoy, ki jo je treba tukaj obravnavati je v enaki meri fc'--~

da necessaria ad difficilis, kot pravi Gasparri/l,299/.Upoštevati je
treba poleg kanoničnih tudi fiziološka vpraš^anja. Vprašanja o fi tič ne m
de ju spolne združitve in oploditve spadajo v medecino in je torej stvar
zdravnikov, da študirajo funkoioniranje zadevnih človeških organov. Ko
pa stvar prestopi zgolj sfero fiziološkega delovanja kot takega in se
začne obravnavati kot actus humanus, preide v Cerkveno območje. Zdravniš¬
ka veda ugotovi funkcije, vprašanje pa, kako daleč se§i^2SSi*lek spolne
nesposobnosti, spada v cerkveno področje.

Po kan. 1068, § 1 je predhodna in trajna spolna nesposob¬
nost bodisi da je bila zhana ali ne, absolutna ali relativna, naravno-
pravni zakonski zadržek. Že v starem pravu je bilo glede tega zadržka
spornih vprašanj, ki jih tudi novi zakonik teoretično ni pojasnil. Kan.
1068, § 3 sicer določa, da sterilnost ni ne razdiralni ne oviralni za¬
konski zadržek, pač pa je zadržek impotentia. Ker pa zakonik pojma im~
potentia ni opredelil, so stara sporna vprašanja ostala nerešena. Pa je
mogoče umeti bistvo teoretično zelo težkih in praktično važnih vprašan;
je treba imeti pred očmi po ebi strani razvoj fiziološke vede, po drug:'.

pa različne vidike, s katerih motrita spolno dogajanje pravo in medi-c

na

2. Oziraje se na zakonski zadržek, o katerem je tu govor,
je razlikovati tako pri moškem kot pri ženski spojne or gane /Begattung,-.
organe/ in plodila /Zeugungsorgane/. Spojni organ pri moškem je membruri.
/penis,virga/, pri ženski vagina. Plodilni organ v moškem sta dva moda
/testiculi/, kjer se tvori seme /sperma/, ki ima spermatozoide. Ce spe -
matozoidov v semenu ni ja seme sterilno. Imenuje pa se seme v obeh pr:,
merih v kanonist ičrii terminologiji semen v e rum , in ga je treba dobro
razlikovati od ostalih sestavin eiakulata. Po dovodnikih pride seme v
penis. Plodilni organ v ženski sta dva jajčnika /ovaria/, kjer se tvo¬
rijo jajčeca /ovula/. Dokler je ženska zmožna roditi, prihajajo meseč¬
no jajčeca po dovodih, ki imata po italijanskemu anatomu kanoniku Gabri¬
elu Pallopio ime tubae fallopianae,v maternico /uerus/ in od tod, akc
ni oploditve, iz telesa ven /menstruatio/.

Za spolno zmožnost zahteva kanonistična judikatura troje:
a/ penetfatio membri virilis in vaginam: mož mora s spojnim organom
prodreti v ženin spojni organ. Ako je žena v telesnem oziru še devica,
se pri tem raztrga hymen /Heviški venec"/; b/ effusio seminis in vagi.

in c/ semen verum; to je v modih stvorjeno seme, ne torej kak drag
eiakulat.

Ako katerega od opisanih elementov ni, govorimo de im-
potontia coeundi. Po tu so vsi kanonisti edini. Razhajajo pa se pri
vprašanju ali je impotentna generandi isovetna s sterilitas oz. ali
je kanonična impotenca samo impotentia coeundi. Klasični kanonisti so
razlikovali pri spolnem aktu med actio humana in actio naturae, prva
se konča z izlitjem semena in vagina, kar se nadalje vrši so imenoval
actio naturae /cfr.Gasparrij,1,304/. Kanonična impotenca obstoji po
njihovem mnenju v nemočnosti dovršiti actionom humanam; nedostatki in
actione naturae pa spadajo pod pojem sterilitas. To mnenje se imenuje
teorija sterilnosti; rpnenje pa, ki razlikuje med impotentia coeundi in
impotentia generandi /nedostatki v plodilih/in sterilnostjo nazivajo
te 9 rij 9 _impgten.ee . Zastopniki teorije sterilnosti so* Sanchez, Gaspari-
Vermeersch, Cappello, OjettL in mnogi drugi; teorijo impotence pa zago¬
varjajo: Antonelli, Bucceroni, Santi-Leitner, Triebs, Knecht.

Praktični primer, kjer sta se zlasti srečali obe teoriji, je
takozvana mulier excisa, kai pomeni žensko, kateri so z operacijo, kil
ima ime po zdravniku Porro, izrezali maternico /uterus/ in jajčnika
/ovaria/. Nastane namreč vprašanje, ali je taka ženska, pri kateri je
spočetje nedvomno izključeno,le sterilna ali impotentna . Ker je spol¬
na združitev možna in zato ne obstoja impotentia coeundi, trdijo za¬
stopniki teorije sterilnosti, da je mulier excisa samo sterilna. Za¬
govorniki teorije impotentiae pa trdijo, da je mulier excisa impoten¬
tna in sicer je pri' njej impotentia generandi, ker taki ženski manjka
plodilnih organov. Slednji argumentirajo takole: Moško seme in ženske
jajčece sta oba nujno potrebna za spočetje, ket je dokazal naravoslo
vec Karel Nrnst von Baer /1792-1876/. Mož, ki nemore producirati pra
pravega semena, aa je po deklaraciji papeža Siksta V., v pismu Cum
frequonter z dne 27. VI. 1587 /Pontes,od. Gasparrii I,n.161/,naslovi je
nem na španskega nuncija impotenten. Zakaj bi torej no bila tudi žena
impotentna, ki ne more producirati jajčeca. Z nasprotne strani pa ugo
varja, da je paralela sicer prevarijiva > a ne preverljiva. Izlitje sem..
na in vagina da spada ad actionem humanam, produciranje jajčec pa ne.
ker decisio ovuli v jačniku ni v zvezi s spolno združitvijo, temveč 1 :
vrši po rednih terminih. Na to zopet odgovarjajo zastopniki teorije
impotence, da je izumetničena trditev, da seme spada ad actionem hu¬
manam, ovulum pa ad actionem naturae. Dalje trdijo isti, da je zakon¬
ska pogodba, kjer je radikalno izključen prvi namen zakona /zaplodi¬
tev otrok/ nemožna; zastopniki sterilnosti pa odgovarjajo, da temu ni
tako, ker ostane še drugotni namen /remedium concupiscentiae/, nakar
jim zastopniki druge teorije odgovarjajo, da so v zmoti, ker zamenjav a-
jo pojem drugotnega namena z nadomestnim namenom. Zastopniki steril-
nostne teorije navajajo štiri odločbe sv. oficija, ud teh sta bili
javno objavljeni dve /23, VII. 1890 in 31. VII. 1895/, ki so se izra¬
zile, da mulieri excisae zakona ni zabraniti. Nasprotniki pa navajajo
štiri sodbe koncilske kongregacije, ki so se glasile za neveljavnost
zakona, ker je bila žena mulier excisa /27.VI.1863; 22.VI.1871; 7.11.
1895 in 16.XII,1899/. Vse navedene določve so reševale praktične pri

- 58 -

more in niso imelo namena rešiti dubiium iuris. Rimska rota razsoja o-
bičajno v smislu storilnostne teorije. Njena sodba z dne 31.jan.1911
/De cisiones vol.III, 42/ izjavlja, da sta probabilni obe teoriji, a
da jo verjetnejša storilnostna. Sodba z dne 17.febr.1917 /De cisiones
vol. IX, 33/ trdi, da govore za teorije impotence notranji in zunanji
razlogi, vendar pa se no sme cerkveni sodnik ravnati po njej iz dveh
razlogov: a/ Ker nasprotuje stalna iurisprudenca in b/ ker Cerkev na¬
sprotno teorije na le ne prepoveduje, temveč tudi zakona mulieribus
excisis ne brani. V smislu teorije impotence pa je razsodila Rimska
rota v sodbah z dne 8. jan.1913 /De cis. vol. V. 23-38/, z dne 5,. jun. 1913
/De cis.vol.V.355-364/ in 3.febr.l916 /De cis. vol.VIII. 4-£0/. Pri¬
pomniti pa je, da jo v vseh treh primerih naslednji turnus kot apela-
cijsko sodišče razsodil po storilnostni teoriji.

Nekako vmesno teorijo zagovarja jezuit Arndt. Po njegovem
mnenju mulier excisa ni impotentna, vendar če je bil defekt pred poro
ko lahko spoznaten, jo zakon neveljaven ex capite de-foctus substanti-
aliter vitiati.

3. Po kan. 1068 je impotenci ja naravnopraven razdiralen za¬

držek. Vprašanja, ali je ta impotenca istovetna z impotentia coeundi,
zakonik ni rešil. Spolna nesposobnost mora biti predhodna in trajna,
zato nesposobnost, ki je nastopila v zakonu, ne razveljavi zakona. Za
trajno nesposobnost so smatra tista, ki se more odpraviti le čudežno,
ali z nedovoljenim sredstvom ali z verjetno nevarnostjo življenja,
zahteva pa se^da bi morala bili neozdravljivost absolutna; zadostuje
le dejansko neozdravljiva, če tudi v drugačnih razmerah neozdravljiva,
Tako je Rimska rota z dne 15.nov.19o9 proglasila zakon za neveljaven
radi nesposobnosti, ki je bila sama na sebi razmerno lahko ozdravljiv:-,
vendar pa je živela žena "in barbaris et dissitis rcgionibus", kjer r. :
bilo nobenega zdravnika ginekologa. Spolna nesposobnost je absolutna,
če je nemogočo spolno občevanje z vsako osebo, relativna, če je zdru¬
žitev le z določeno osebo nemogoča. Spolna nesposobnost more biti ali
prirojena /naturalis,intrinseca/ ali pridobljena /accidentialis,extri.
seča/; dalje ali organična /organica/n.pr.zadevni ud manjka ali funkci
onalna /functionalis/ n.pr. ud je sicer anatomično pravilen , a no de¬
luje radi bolezni n.pr. radi živčne bolezni /takozvana psihična impo¬
tenca/. Nesposobnost moro biti dvojna ali izvestna. 0 dvomni nesposob¬
nosti kan.1068., £ izrečno, da ne ovira zakona, pa naj si bo dubiud

facti ali dubium iuris/n.pr.pri vprašanju de muliere excisa za ono av
torje, ki se jim zdi zadeva dvomna/. Zadržek spolno nesposobnosti jo
sicer naravnopraven, vendar je. zakon ob dvomni nesposobnosti dovoUjen,
kor ima vsak človek naravno pravico skleniti zakon in je ta pravica v
posesti, doneč de contrario certo non constet. Treba pa je v takem pri
meru skrbne preizkave. Ce se dvom ne da odpraviti, je sklenitev zakona
in še bolj raba zakona dovoljena. Naknadna spolna.nesposobnost jo za¬
dosten razlog za dispenzo superato et non consummato pod pogojem seve¬
da, da zakon še ni bil dovršen.

4. I T ož je nedvomno spolno nesposoben v naslednjih primerih

59 -

a/ če mu manjka moški ud /membrum/, b/ če je moški ud nenormalno velik
ali manjhen /relativna impotenca/; c/ če se mu ud ne zravna /non erigi
tur/ bodi si radi fizičnih ali psihičnih vzrokov, pa naj bo to prirojo
no /n.pr. infantilizem/ ali pozneje pridobljeno. Sem spadata anaphrc-
disia, ki se imenuje v dekretalnem pravu frigiditas, "mrzlost" in na¬
sproti temu je aphrodisia ali nimia caliditas; prvo pomeni bolezenske
pomanjkanje spolenega gona, drugo pa nedostatek, ker mož prehitro izli
je seme, preden more priti do združitve. Frigiditatem so včasih pripi¬
sovali tudi vpli hudobnega duha in to so imenovali maleficium. Na
vprašanje, ali se <ahteva za pravilno spolno združitev polna penetrai,
vaginae ali zadostuje depositio semdnis ad os vaginae, niso avtorji c-
nako odgovarjali. Nekateri / t D , Annibale, Ballerini, Palmieri/ so zago¬
varjali mnenje, da zadostuje depositio ad os. Antonclli je trdil isto
za primer, da je iz take kopulo dejansko sledilo spočetje. Veliko av¬
torjev pa trdi, da se zahteva penetratio vaginae; Rimska rota se je v
zadevnih primerih odločila za isto; v sodbah z dne 29.V.1916 in 19.X.:
1917 je namreč v drugi in tretji stopnji obravnavala primer, ko je že¬
na zapustila moža, češ da je spolno nesposoben, po petih mesecih pa je
žena začutila, da je noseča in je pozneje porodila virginitatis signa
adhuc praeseferens. Posrečil se je dokaz, da je mogel mož doponere se¬
men sol um ad os in da ni mogel predreti in vaginam. Izrekli so v obeh
instancah, de. je zakon radi impotence neveljaven, quod vir seminavit
ad os vaginae, quod nec constituit copulam maritalem, nec facit matrrV-
monium validam /De cis. vol.IX.284/. Podoben primer je obravnavala rc
ta 17. VIII.1920. Suzana, ki se je poročila s Henrikom 1. 1907 in je
ž njim živela skupaj 11 let, ne da bi mogla zakon dovršiti, je vloži¬
la adhuc virgo na kongregacijo za zakramente prošnjo za spregled super
rato et non consummato. Zdravniki so našli pri S. hymen nedotaknjen,
dasi je spočela in abortirala. Kongregacija je v smislu kan. 249,. § 2
odstopila zadevo roti, ki je razsodila, da je zakon nedovršen, .ker mo
gel mož deponere semen solum ad os.

Impotenca je dalje podana: d/ če manjkata oba moda.Pomniti
je, da modo proizvaja neštevilne germinalne celiae, od katerih vsaka
zadostuje za oploditev. Iz tega sledi, da impotenca ni dokazana^ dok}.:;
ostane /pri operaciji n.pr./ vsaj del enega moda; e/ če sta moda pope'
noma atrofična; to je radi bolezni tako degenerirana, da več ne delu¬
jeta; biti pa mora popolna atrofija /nekrospermija, azoospermija, as-
permatismus/; f/ če seme ne more dospeti v membrum n.pr. radi vasekto-
mi je na obeh straneh, ali radi zamašenja obeh dovodov /epididymitis
duplex, struktura impermeabilis urethralis in podobno/; g/ pri hypo-
spadaji in epispadiji /i.est si meatus non in extremitate virgae,sed
in medio aut imo peni aperitur/ v primerih da tudi in mutatione situs
ali na kak drug dovoljen način ni združitev možna.

Pri ženi je impotenca .aoeundi: a/ radi infantilizma /to je
zaostali razvoj spolnih organov, ki ostanejo taki kot so v otroški de¬
bi; hiba more biti -orirojena ali pozneje pridobljena /; b/radi bistve
nih poškodb vaginae c/ vagina je na zunaj tako zaprta, da je membrum

60-

virile ne more prodreti; d/ vagina je preozka bodisi absolutno,bodisi
relativno; e/ radi vaginizma /to je nekak reflexni krč,ki|zapre vaginam,
kadar se približa moški ud ženskim spolevilam/. V tem primeru je spol¬
ni akt fizično nemogoč. Primerov impotence generandi ex parte mulieris
ne upoštevamo, ker je utemeljeno mnenje, v da tvori zadržek le impotent
coeundi.

5. Kar zadeva vprašanje, ali je starim ljudem dovoljeno skic
niti zakon, je treba omeniti tole: po menopauzi, ki nastopi v naših de¬
želah med 45-50 letom, ženske več ne rode /izjeme so prav redke /.Z  aken
pa jim je kljub temu dovoljen.Kar zadeva moža,se ne da ugotoviti sta¬
rostna meja, v kateri nastopi zanj impotentia generadi.Gre torej le za

to, ali se taki stari ljudje morejo spolno združiti, kar pa je vedno
quaestio faeti. Zato je umevno, da Cerkev ni postavila kake starostne
meje navzgor.

V zevi z dosedanjim sta še vprašanji, kedaj je zakon dovr
šen in o zakonski sposobnosti hermafroditov.

6. Zakonik drdi, da je matrimonium consummatum, si inter
coniuges locum habuerit coniugalis actus, da quem natura sua ordinatu::
oontraetus matrimonialis et quo coniuges fiant una caro /kan.1051,§ 1/
Toda kontroverzno je vprašanje, kdaj se ta akt, s katerim postaneta za¬
konca eno telo, izvrši. Vedno se suponifa matrimonium validum. Če za¬
kon namreč ne obstaja, ne more biti konsumiran. Bile so o tem, kdaj po¬
stane zakon dovršen, štiri teorije.Nekateri so zahtevali za dovršitev
foecundatio ovuli seminei per spermatozoida, torej Jaj^ično^ spočet je.
Drugih mnenje trdi, da je dovršen zakon s tako kopulo, da je iz nje gpv
četje_možno. Po tretjem mnenju bi zadostovala tudi artificialis intro -
ductio seminis mariti in vaginam. Prvi dve mnenji sta nedvomno pretira:.:
ker bi sicer sterilne osebe nikdar ne mogle konsumirati zakona, zakaj
koncepcija in možnost koncepcije je pri njih izključena. Navedenima
sentencama nasprotuje iurisprudenca stare koncilske kongregacije in
Rimske rote. Tretje mnenje je jasno zavrženo v besedilu cit. kanona.
Ostane torej se_četrta_sentenca, ki trdi, da je zakon konsumiran cum
c op ula perfecta, torej effusione veri seminis in vaginam modo natur.aia
faeta. Iz tega sledi, da koncepcija ni nujen dokaz, da je bil zakon ko:
sumiran. Dne 20.mar.1926 je Rimska rota deklarirala in causa Veroneneč
zakon za nedovršen, dais je žena imela dvaaotroka z možem v zakonu. k\
positione seminis ad orefioium vaginae sine aliqua saltem penetratior/
vasis muliebris matrimonium non consummatujn.Zato je. mogoče, da ob moder¬
nih zlorabah zakona, zakon večkrat ni dovršen, dasi živita zakonca sko¬
paj več let. Prima copula perfecta laceratur generatim exceptis causi-
bus rarissimis hymen, quae operit vaginam ab exteriori. Hymenem non
laceratum smatra praksa aerkvenih sodišč za zadostan dokaz, da zakon

ni bil dovršen. Če se ie izvršila frafcfcio hymenis v prejšnjem zakonu,
ali rta na kakoršni način izven zakona, so seveda na ta način ne more
dokazati neizvršenost zakona. Ako sta po poroki zakonca skupaj bivala,
se presumira, da sta zakon dovršila /kan.1015,§3/.

7. Stari pesniki so sanjali o človeku, rojenem iz Herma

in Afrodite, ki je bil torej pol moški,pol ženska. Kanoniste je zanima-

10 vprašanje, ali bi mogel tak človek valide inlicite skelniti zakon
Dbro je pogodila glosa k c.3 §22 C.4,q.2 in 3, ki se glasi: !§ monstro
fieri possunt monstruosae auaestiones. Pp$olnih hermafroditov, ki bi ir:; •

11 popolno razvite organe obojnega spola ni, torej so vsa tozadevna mr ■
nja starih 'kanonistov odveč. Če v kakem človeku organi niso zadostno
razviti, je za zakon nesposoben, kot je samo po sebi umevno, če pa je

le na videz hermafrodit /takozvani pseudohermapfroditismus/, ali ima or¬
gane enega spola zadosti razvite, je njegov zakon veljaven. Enako je
soditi o androgyniji in gynadriji. Zanimiv slučaj se je obravnaval 24.
marca in 18.avg. 1888 v koncilski kongregaciji. Paustina M. nupsit Jo-
anni C., qui paulo post matrimonii celebrationem, confessarii ac medi-
corum consilio, eam dereliquit, afirmans illius sexum esse incertura.

Iussu Curiae episcopalis ferentinae Paustina medicorum examini submis-
sa fuit, quorum tres dixerunt esse feminam, duo esse virum. S.C.C.,ad
quam causa delata fuerat, die 24.mart.1888 rescripsit: "Dilata et fiat
nova inspectio a tribus chirurgis a S.C. designandis, quem in finem
Paustina Romam adveniet." lam vero ii chirurgi declaraverunt Paustinam
pertinere potius ad sexum masculinum, certe esse ineptam ad matrimonii
consumationem in sexu femineo, et hoc vitium praecadere coniugium.Hino
S.C. die 8.augusti 1888 posito dubio: "An constet de nullititate.matri¬
monii in času’,' respondit afirmative /ASS 1888 480 nsl./.

8. Spolna nesposobnost je bila v cerkvenem zakonskem pra¬
vu v različnih dobah različno vpoštevana. V rimskem pravu je bil zakon
radi nje prepovedan le kastriranim c.39,D.23,3/; v ostalih primerih pa

bila vzrok za ločitev. Cesar Justini jan je leta 536 določil, da se
smeta zakonca ločiti radi spolne nesposobnost po triletni brezuspešni
poizkusni dobi /experimentum trienale, nov.22.cap.6/.Ta praksa se je
obdržala v državnem območju kot tudi v področju vzhodne cerkve. Tudi
na zapadu je bila spolna nesposobnost prvotno le razlog za ločitev. V
frankovski cerkvi se je uveljabila praksa, da spolna nesposobnost tudi
razdere zakon, rimska cerkev pa je bila strožja in je priporočala, da
naj v takem primeru živita zakonca kot brat in sestra. Ta praksa je tra-
jala do 12. stol. ko de je v kanonistiki uveljavilo učenje, da je spolna,
nesposobnost razdiralni zakonski zadržek. Ako se je dala spolna nespo¬
sobnost evidentno ugotoviti, so proglasili zakon za neveljaven. Ako pa
je bila zadeva dvorana, sta morala po določbi Celestina III./c.5,X 4,la/
zakonca živeti v triletni poizkusni dobi in nato priseči, da zakona ni
sta mogla dovršiti; njuno verodostojnost je moralo potrditi sedem prist¬
nih pomočnikov /testes septimae manus/; žensko pa so vrhtega preizkale
ženske osebe. Če se v izjavih mož in žena nista ujemala, je šla prvotno
vera možu /qui est caput mulieris/, pozneje so uvedli božjo sodbo in
sicer iud icium crucis. Po G-racijanu pa triletno preizkusno dobo v zvezi
s prisežnimi pomočniki in telesno preizkavo. Postopek, predpisan v velja-
nem pravu, podajajo kan.1960 in nsl.

9. Zadržek spolne nesposobnosti pozna tudi o.d.z./§ 60/in
sicer gre tu za impotentia coeundi, kot je pojasnila n^višja odločba z
dne 25.febr.1837. Zadržek je iuris privati, uveljavlja se le na pred¬
log legitimirane stranke, t.j. predvsem zdravi zakonec, a tudi spolno

- 62 -

nesposobni, ako ni vedel za svojo nesposobnost. Zadržek temelji na za¬
konski zvezi; radi t&ga je zakon neveljave, če zakonec ni upravičen
za zakon po svojem nacionalnem pravu kot tudi po nacionalnem pravu svo¬
jega zakonca. Ker ponekod poznajo sterilnost in spolne bolezni kot za¬
držek spolne nesposobnosti, je gornja ugotovitev praktičnega pomena.Čf
se n.pr. tujerodec iz države, ki pozna spolno bolezen kot zakonski za¬
držek, poroči s Slovenko, ki ima omenjeno bolezen je zakon navel j&ver...
ker nevesta po domačem pravu ženina ni upravičena za zakon.

V § 118 predh*n. se imenuje zadržek spolne nesposobnosti
"pomanjkanje fizične sposobnosti za izvrševanje zakonske dolžnosti";
ga?e za impotentia coeundi.

§  4. Zadržek zakonske veti.

/ligamen; kan'7l0697l 62~o.d.z.;§ 119 predh.n./

I. 1.»Kristus je uvedel monogamičen zakon, kakršen je bil
zakon v začetku. Bodisi da je odpravil s tem spregled, ki ga je Bog
dal od sekundarne zahteve naravnega prava, ali pa je uvedel novo pozi¬
tivno božjepravno določbo; dejstvo je, da ni po Kristusu mnogoženstvo
prepovedano le za kristjane, ampak tudi za pogane. Monogamija je bož--
jepravna zahteva in brani imeti možu istočasno več žena in ženi isto¬
časno več mož. Samo po sebi je umetno, da je Cerkev vedno stala na mo -
nogamdčnem stališču "Duas tempore ono habere uxores nec ipsa origo ho-
manae conditionis admittit nec lex christianorum ulla permittit", je
pisal papež Nikolaj I. Bolgarom /Hefele 1.349/. Nobenega dokumenta n:?,,
ki bi pričal, da je Cerkev kdaj v te j točki popustila.

V 12.stol. se je vnela glede nastopa omenjenega zadržka
disputacija med pariško teološko in bolonjsko kanonistično šolo, ali
obstoji zakon v sami privolitvi ali v sledeči spolni izvršitvi zakona
Prvo mnenje je zastopala pariška, drugo bolonjska šola. Rolandus Bon .
dinellus je zastopal bolonjsko mnenje, ko pa je moral kot papež Alek
ksander III. o tem odločiti, se je odločil za pariško sentenco, venda.:
ne brez pridržka, ker je priznal, da se more matrimonium ratum et nor. 1 .
consummatum s papeževo dispenzo razrešiti. /c.3,X 4,4/. Kan.1069 pravi

.jasno, da kdor je v zakonu, bodisi da je zakon ratum ali že izvršen,
ne more skleniti nov zakon, dokler prva vez obstoji. Izjema je le pri
privilegiju fidei. Kdor je torej bil V zakonu, pa hoče skleniti nov za
kon, mora dokazati, da je njegov zakon razrešen, ker je ali zakonski
drug umrl ali pa je cerkveno sodišče proglasilo njegov zakon za neve¬
ljaven, ali je papež dal spregled od neizvršene&a zakona, ali je bil
neizvršen zakon razvezan s slovesno zaobljubo ostalega zakonca. Zakon,
ki bi se sklenil k^jub temu, da prvi obstoji, je ničen. Brez pomena je
ali sta nupturienta vedela za zadržek ali ne. četudi je drugi zakon
že bil dovršen, prvi pa ni bil, obstoji vendar prvi in ne drugi. Velja”
nost drugega zakona obstoji le od objektivnega obstoja prvega zakona,
ne pa od d-obre ali slabe vere zakoncev.

V naših časovnih razmerah je postal omenjeni zadržek veli-

- 63 -

kega praktičnega pomena. Civilne matrimonialne zakonodaje dovoljujejo
namreč skoro brez izjeme razporoke. Pa tudi zgolj v cerkvenem področju
je postal zadržek pomemben, ker se iz svetovne vojne veliko mož ni vi-
nilo domov, glede katerih se ne da z razvidnostjo trditi, da so v voj ¬
ski padli.

2. Ce zakonec sodi, da je zakon neveljaven, mora vložiti
tožbo, da se njegov zakon proglasi sodnim potom za neveljaven; nikakor
pa ne more na svojo roko izvajati posledic. Ako cerkveno sodišče izre¬
če non constat de nulliditate matriraonii in času, se zakonec ne sme po¬
ročiti z drugim, dasi je v vesti prepričan, da je zakon ničen in torej
sodba ne odgovarja objektivnemu stanju. V tem slučaju si seveda notra¬
nji in zunanji forum nasprotujeta, toda bonum publicum in svetost za¬
kramentalne vezi tir jata, da se ne sme skleniti nov zakon, antequam de
prioris nullitate aut solutione legitim e a c certo  c onstit erit /kan.

1069, $2./  Presojanje dokazov je stvar cerkvene oblasti.

3. Smrt zakonca se more dokazati z različnimi dokaznimi
sredstvi in po posebnem sumaričnem postopanju, ki ga je opisala in st;,: .< -
cija sv.oficija "Matrimonii vinculo ,f z dne 13.maja 1868. Pristojen je
ordinarij zadnjega bivališča; ni potrebno sodno postopanje, tudi se ne
zahteva udeležba branilca vezi. Postopanje ordinarij zaključi z odloke-,
proti kateremu je dovoljen rakurz na kongregacijo za zakramente. Odlok
se glasi: constat /vel non constat/ de rnorte prioris coniugis. Dokler
župnik ne prejme tega odloka ne sme poročiti. Polni dokaz smrti tvori¬
jo: a/ avtentične jav ne li stine, k im j ih izdajo cerkveni uradi ali.'pa
tudi civilni, ako cerkvenih ni, oz', ni mogoče dobiti o njih podatkov.

Ako so na razpolago avtentične listina, ni treba, da bi župnik rekuli
ral na ordinarija, drugače je seveda, če- se pojavi dvom. Drugi dokazi

so^očivid ci  /testes de visu/, če teh ni, testes de auditu, če morejo
pričati o smrti /tempore non suspeeto/, c/ zas ebne l is tine i n dol očeno.
Če je župnik napravil poizvedbe, pa je kljub temu smrt ostala dvorana,
mora na vsak način ordinarij uvesti zgoraj omenjeni sumarični amini-
strativni proces. Ako tudi pri tem procesu ni mogoče priti na jasno,
naj se ordinarij obrne na sv* stolico. Popoln dokaz tvorita dve zapri
seženi priči, ako sta bila očividca "testes de visu" in se ujemata pri
opisovanju slučaja in okoliščin,n.pr. kraja in vzroka smrti. Če ni dveh
prič, zadostuje tudi ena, zlasti če se indici je. ujemajo z njenim priče¬
vanjem, ali je vsaj vse , kar izreče, $rjetno. Ako ni prič de visu, zv.
dostujejo priče de auditu, ki pričajo, da so slišale in tempore non siv,
peeto, da je zakonski drug Umrl. Ako tudi takih prič ni, se je treba le¬
teči k domnevam, konjekturam in okoliščinam. Pri tem se bo seveda ozi¬
rati na značaj zakonca, Čigar smrt naj se dokaže. Preizkati se mora,
ali je živel v ljubezni s svojo ženo, ali je bil dober ali veren,ali ...
imel kak vzrok, da bi se skrival, ali ima doma premoženje, ali je odšV
z doma z vednostjo žene in domačih, ali jimaje dopisoval, koliko je
star, kakšnega zdravja je bil. če je moral oditi v vojsko, a se ni vr¬
nil , bodo poizvedbe skušale dognati, katere bitke se je pogrešani ude¬
ležil, ali je bil ujet, ali je pobegnil, ali je bil'komandiran na
posebno nevarno mesto. Po bitki pri Adui je odgovoril sv.oficij 20. jih .

64

1898 "Dummodo agatur d g viris qui certo adstiterunt pugnae de Adua,e J :,
per aotis opportunis investigationibus, indubitanter dignosci neque~
at, an vir reapse mortuus cecidit, attentis specialibus eircumstanti;...
in času exposito occurrentibus, et valida praesumptione obitus,ordina-
rius permittere poterit’ transitum ad alias nuptias”. Po rusko japonski
vojski je kongregacija za zakramente odločila,16.dec.1898, naj se api ■

čira cit. odgovor sv.oficija, enako 12.marca 1910 po mesinskem potre-

s u.

Če se je mož odpeljal čez morje, naj se skuša poizvedeti.,
kam se je odpeljal,s katero ladjo, ali je dospela srečno na domenjen,
kraj« Tudi govorica in glas, ki se je raznesel o smrti, more biti za-
dosteti dokaz, ako se zaprisežeta vsaj dve verodostojni priči, ki po¬
leg tega še pričata, da je vzrok omenjeni govorici verjeten in ni dve
ma, da so govorico širili oni, ki bi imeli korist od tega. Po odgovo¬
ru komisije za razlaganje kodeksa z dna 2.-3.jun.1918 /AAS ,1018,344
ad IV«/ morejo zahtevati ordinariji od zakonca tudi supletorno prise¬
go. Tega v starem pravu niso smeli brez apostolskega indulta. Paziti
pa je na to , da odlok proglasitve mrtvim ne postane nikdar pravomočer.
/1903/, ampak ostane vedno le domneva, ki jo poruši nasproten dokaz.

Če bi se torej pogrešani zakonec vrnil, je dokazano, da je bil drugi
zakon neveljaven; če pa je bil vsaj od ene strani sklenjen v dobri ve¬
ri, ima učinke putativnega zakona.

4. S sklenitvijo drugega zakona je storjena bigamija, ki
je zločin, za katerega nalaga kazni kan. 2356. Bigamista sta ipso fao-
to infamna. Če ju je ordinarij opomnil, naj pretrgata grešno zvezo, in'
tega ne storita, ju more ordinarij po teži zločina kaznovati ali z ek.-.-
komunikacijo ali z osebnim interdiktom. Bigamista je smatrati z-a jav¬
nega grešnika, zato mu je odreči zakramente /kan.855,§ l/, cerkveni
pogreb, ako ni pokazal pred smrtjo znamenja pokore /kan.1240 ,§  1 n.6./
sprejet ne more biti v cerkvena društva./kan.693,§ l/. Bigamist izgu¬
bi pravico uveljavljati po smrti svojega prvega soproga ničnost drugo
ga zakona /kan.1971,n.l/.

Zadržek zakonske vezi spada med javnopravne in se mora za¬
to bigamni zakon ex  officio proglasiti za neveljavnega.

5. Razporoko /to je razvezo dovršenega zakona za življenj/?
obeh zakoncev, - rabijo tudi srbsko besedo razvod/ je katoliška cer¬
kev vedno odločno obsojala. Pogostoma se je postavila po rabu knezom
in vladarjem, ki jih je spolna strast tirala k ločitvi od lastnih že¬
na. V znameniti encikliki Arcanum divinae sapientiae z dne 10.11.1861
našteva Leon XIII. celo vrsto takih zgledov. Neločljivost zakonske zve
ze je branil Nikolaj I. proti Lotarju; Urban II. in Pashal II, proti 7
lipu I. francoskemu kralju; Celestin III. in Inocenc III, proti Fili¬
pu II. franc, kralju; KlementVII. in Pavel III. proti Henriku VIII in
Pij VII. proti Napoleonu I.

Nasprotno pa je evangelska cerkev večkrat dovolila visoki.'
osebnostim vež žena. /n.pr. Luther Filipu Hessenskemu/; prot.konzistc-
rij Frideriku Viljemu II. pruskemu kralju/, čeprav.so to tudi v evan-

65

gelski cerkvi le izjeme, Gjorgjevič je napisal knjigo Poligamija a
južnih blovena /Arhiv za pravne in društvene nauke,knj.8.in 9. Beograč
1925/, odkoder je razbrati, da je na našem pravoslavnem jugu poligam:
ja precej pogost primef. Načelno pa se seveda pravoslavna cerkev uje¬
ma s katoliško.

II. 1. Toderne državne zakonodaje sicer navadno dopuščajo
raZ.poroke, vendar dovoljujejo načelno le monogamijo. Seveda monogami-
jo drugače po jmu je jo 'kot kanonsko pravo, ker smatrajo zakon za razvez--
Ijiv. Vendar pa je med državami velika razlika z ozirom na razporoko.
Ilekatere je načeloma ne dopuščajo /Italija, .Avstrija, " Unako, deloma
'oljska/; druge dovoljujejo razporoko predvsem v slučaju krivde enega
ali obeh zakoncev /takozvani voimegendes Verschuldigungsprinzip//An-
glija, Belgija, nizozemska,Škotska, Irska, Albanija, Bolgarija, Ogr¬
ska, Vinska, Grška, Romunska, Francoska, Luksenburg/. PO nekaterih dr¬
žavah zadošča za razporoko objektivno nesrečen zakon /takozvana omaja
nost zakona, vorwiegendes Zerriittungsprinzip/ tako v Švici, Turčiji,
Portugalski, Čehoslovaški, Panski, Norveški, Švedski, Betonski, Eston¬
ski. V Rusiji končno velja svobodna razporoka /Klink, Pie Reform.-best
bunge im Ehescheidungsrecht, Berlin, 1928, 34-44/. Vsak nupturient mo
ra tam, kjer je uzakonjen monogamičen princip dokazati, da njegov pre;-
šnji zakon ne obstoji več, ako hoče skleniti nov zakon. Zato se mora
smrt zakonskega dela dokazati z avtentičnimi listinami oziroma po soč¬
nem postopanju, oz. mora zakon sodnim potem biti razvezan.

Z dokazom smrti se ne sme zamenjati proglasitev mrtvim,ki
je po o.d.z. dvojna: navadna in slovesna. Prva je zadostna za uredi¬
tev imovinskopravnih vprašanj, slovesna pa tudi izreče, da je smatrati
zakon vsled neizvestnikove smrti za razrešen. Ako je stranka dosegla
samo navadno proglasitev se ne more še v drugič poročiti.

Pogoje za proglasitev zahteva po cesarskem ukazu z dne
12.okt.1914 d. z. št. 276 spremenjeni § 24 d. z. "Smrt odsotnika se dom
neva: 1. Ako je'preteklo 70 let od njegovega rojstva in 5 let od zad-
njega poročila, da še živi, ali ako je preteklo trideset let od nje¬
govega rojstva in deset let od zadnjega poročila roki petih in dese¬
tih let račun jeni od ::onca zadnjega leta, v katerem je po poročilih
še živel, kar jih je.

2. Ako je bil v vojni težko ranjen ali ie pogrešan kot u-
deležnik v vojni in so pretekla tri leta od začetka leta, v katerem
je prenehala vojna, brez poročila.o njegovem življenju. Za pogrešane
udeležnike svetovne vojne in za osebe, ki so se mudili v krajih poseb¬
nih vojnih dogodkov, so. bili z ,akonom z dne 31.mar.1918 d.z.št.128
roki skrajšani na dve leti.

3. Ako je bil a potopljeni ladji ali kaki drugi bližnji
smrtni nevarnosti in je pogrešan tri leta od začetka leta, v katerem
se je to zgodilo. Da se je ladja potopila se domneva, ako ni dospela
na svoj cilj ali če ni bilo določenega po.tnega cilja, ako se ni vrni¬
la in so pretekla tri leta od zadnjega poročila. Kot dan potopljonja
velja zadnji dan tega roka. V vseh teh primerih je mogoče zaprositi

proglasitev za mrtvega.

Sodni odlok civilnega sodišča, ki proglaša koga mrtvim,
nima seveda moči za cerkveno območje. Služiti pa morejo tam zbrani po
datki tudi cerkvenemu sodišču. Ako se izkaže domneva, kot napačna, je
izgubilo seveda na svoji moči tako v našem državnem kot v cerkvenem
področju.

2. Že v uvodu je bilo omenjeno, da obsega drugo poglavje o
d.z. materialiter versko recipirano zakonsko pravo. V smislu omenjene
recepcije določa s  111 o.d.z.; Vez veljavnega zakona se more med kato
liškimi osebami razvezati le s smrtjo enega zakonca. Prav tako neraz-
vezna je zakonska vez, če je bil tudi le en del ob času sklenjenega
zakona že katoliške vere. S citirano določbo se zahteva kanonskega pr¬
va o nerazvezljivosti zakona krije le deloma. Po čl.II.in III.zakona

z d$e 91*dec.1868 državni zakonik za 1. 1869 št.4 se more namreč skle
mešani

niti zakon veljavno tudi ;ored nekatoliškim verskim predstavnikom in ta
ki zakoni so po ^ 111 o.d.z. nerazvezl j ivi, dasi po veljavnem ka&onsk..
pravu sploh ne obstajajo. Čl.II. zakona z dne 25.maja 1868 d.z.št.47
predvideva zasilno civilno poroko za katoličane, in tudi zakon zasilno
civilno poročenih katoliških zakoncev je nerazvezljiv, dasi po kanon¬
skemu pravu taki katoličani sploh niso vel lavno ooročeni. Po drugi
strani pa 111 o.d. z. ne dela razlike med in&trimonium ratum in ratum
et consummatum in je obojen za katoličane nerazvezljiv, med tem.ko se
matrimonium tantum ratum po cerkvenem pr. : vu vsled važnih razlogov mo¬
re razvezati s papeževo dispenzo. V naznačenih slučajih veže nerazvez
Ijivost, ki jo obsega § 111 o.d.z.dalje, kot to terja kanonsko pravo
Po drugi staani.pa avstrijsko po konfesijah diferencirano zakonsko pra
vo ni prevzelo katoliškega načela, da je vsak krščanski zakon nerazve
ljiv, ker pravi § 115 o.d.z.: "Nekatoliškim krščanskim vernikom dopuš¬
ča zakon po njihovih verskih pojmih iz važnih razlogov razvezo zakona
če je tudi prestopil eden izmed obeh nekatoliških zakoncev v katoliš
vero, je ohranil nekatoliški del parvico, da zahteva on razvezo iz ra/,
logov, ki jih je našteval p 115 o.d.z. /cfr.^116 o.d.z./. Tudi h kato
licizmu prestopivJi del je zopet dobil to pravico, ako je od katolic:,
ma odstopil. Ako :>a sta prestopila oba nekatoliška dela v katoliško ve¬
ro, je postal s tem njun zakon nerazvezljiv.

Po § 119 o.d.z. je razvezanim zakoncem vobče dopuščeno,da

se zopet poroče. Dvorni dekert z dne 17.julija 1835 zb.z.št.61 inter-
r

pretira citirani pangraf v tem smislu,da je samo po sebi umevno, da
se zakonec, ki je bil ob sklenitvi zakona nekatoliške vero, toda jo
pozneje prestopil k katoliški veri, ne more veljavno v drugič poro¬
čiti, dokler njegov.nerafcvezani hekatoliški del živi. To je takozvan:
abso lutni zakon ski za držek katolicizma. Dvorni dekret z dne 26.VIII.
1814 zb. j.z. št.1099, ki je bil razširjen na novo pridobljen^* pokraji¬
ne z dvornim dekretom z dhe 17.jul.1835 zb.j.z.št.61 določa, da so raz
poročeni nekatoliški soprogi ne morejo veljavno poročiti s katoliča¬
nom , dokler razvezani nekatoliški soprog živi. To je relativni zakon¬
ski zadržek matolicizma. Po dvornbm dekertu z dne 4.II.1837 zadržka
katolicizma ne veljata za Žide. V Sloveniji in Dalmaciii se noben kav..

ben katoličan ne more poročiti z razvezano nekatoličanko in obratno
katoličanka z nekatoličanom, dokler je drugi zakonski del razvezane¬
ga zakona še pri življenju. Prav tako se razvezani nekatoličan, kije
postal katoličan, ne more poročiti.

3. Civilni zadržek zakonske vezi je absoluten in javnoprav¬
nega značaja. Politična uprava stare Avstrije od tega zadržka ni daja¬
la dispenze. Skušali pa so obiti zadržek na različne načine; tako da
so n.pl. avstrijski katoličani dosegli ločitev od mize in postelje,po
tem pa prestopili na Ogrskem v reformirano unitaristično Cerkev in da¬
li po verskem sodišču te cerkve proglasiti ločitev za razporoko in se
potem drugič poročili /takozvani sedmograški zakonik/. L. 1884 je Ogr¬
ska dobila lastno zakonsko pravo,/lex Vekerle/, ki je poznalo razvezo
in tako so začeli avstrijski katoličani drugo prakso. Dali so že na 0-
grskem adoptirati, postali ogrski državljani in dosegli v Avstriji skla¬
njanega katoliškega zakona razvezo. Avstrija je do 1. 1907 proglašala
te zakone za neveljavne, -pozneje pa so jih pripuščali kot veljavne*Po
prevratu pa je deželna vlada na Nižjeavstrijskem začela dajati števil¬
ne dispenze, tako so nove zakone imenovali Dispensehen, ki se tudi i-
menujejo po deželnem glavarju Sver-ju Sver-Ehen. Judikatura nižjih so¬
dišč je oklevala, najvišje sodišče pa ni priznalo takih zakonov, stoji,
namreč na stališču monogamije, in mora biti zato prvi zakon razrešen,
preden se sklene drugi, dispenza pa ne pomeni razrešitve. V Sloveniji
in Dalmaciji doslej politična oblastva takih dispenz niso dajala.

Rešiti pa so se hoteli v Sloveniji mnogi na ta način zadr¬
žka zakonske vezi, ko je po § 111 o.d.z. zakon katoličanov nerazvezi j v.
da so prestopili v pravoslavno, muslimansko ali starokatoliško vero,
šli na južne kraje naše države, kjer so v veljavi verska zakonska prav
tudi v državnem področju, tam dosegli razvezo zakona in se nato znova
poročili. Nastalo je vprašanje, ali so taki novi zakoni veljavni v pod¬
ročju slovensko-dalmatinskega prava. Nižja sodišča, so pri nas okleva. -
češ, da določbi/ §§ 62 in 1111 o.d.z. ne moreta ostati več v veljavi,
ker sila v opreki z enakostjo vseh državljanov pred zakonom, kakor je
ustanovljena v čl.4.vidovdanske ustave /dež.sod.v Ljubi j.Qg.1,3/26/.
Stol sedmorice v Zagrebu je z odločbo 7.jan 1928, Rv 412/27/1 zabzel
nasprotno stališče, ki je edino pravilno, češ, da s prestopom katoli¬
čanov v pravoslavno vero niso prišla ob moč njegova pravna dejanja,
storjena za časa njegovega katoličanstva /cfr.BV.1931,192-194/. V na;-
novejšem času pa na podlagi čl.6.zak.o srbski parv.cerkvi z dne 8.nov.
1929 smatrajo naša sodišča odločbe duhovnih parvoslavnih sodišč,ki raz¬
vezujejo zakone, za veljavne tudi v našem območju. To postopanje ne me.-,
biti pravilno.

Starokatoliška cerkev nima privilegija, da bi sodbe njenih
cerkvenih sodišč imele veljavo v državnem obsežju v Sloveniji, Dalmaci¬
ji in na Hrvatskem.

Po predhodnem načrtu jugosl. državljanskega zakonika je
predvidena razporoka tudi za katoličane; zato je zadržek katolicizma

_l_5i_2adržek_različne_vere i

/impedimentum disparitatis cultus; kan.1070-1071;§64 o.d.z./.

1. Zadržek različnosti vere po kan 1070 brani zakon med
krščeno osebo in osebo, ki je bila v katoliški cerkvi krščena
oziroma je prestopila v katoličanstvo iz shizme ali herezije, čerudi
jo pozneje zopet odpadla. Po prava pred novim zakonikom je obstajal o-
menjeni zadržek med nekrščeno in krščeno osebo, bodisi da je slednja
prejela krst v katoliški cerkvi ali v kaki shizmatični ali heretični.

Osnova omenjenemu zadržkuki jo bil dolsa stoletja zvezan

s prepovedjo skleniti zakon 7  nekatolikanom, 'e v preveliki diferenci,
ki je med katoličanom in nekrist janom. Že Judom je bil prepovedan zakon
S poganskimi Kananejoi /cfr.Sx 34,16/. Pavel jo prepovvedal zakon z

neverniki; isto so storile pozneje posamezne partikularne sinode; ven¬
dar je treba pomniti, da na splošno zakon s pogani v stari cerkvi ni
bil neveljaven, pač pa nedovoljen. Pod vplivom običajnega prava je me c".
7. in 12. stol, postala različnost vero razdiralni zadržek. V 1 6.-flt.ol«

se je pojavil dvom, ali velja omenjeni zadržek tudi’na Japonskem in
Kitajskem, ker tam ni bil po. običaju sprojet. Sv.stolica se je odloči¬
la za mnenje, ki je trdilo, da velja omenjeni zadržek tudi na Kitajs¬
ka m in Japonskem in Gregor XIII. je zato podelil tamkajšnjim misijonar¬
jem fakultete, da so mogli dispenzirati.

Po današnjem pravu ne obstoja omenjeni zadržek za one, ki
niso oz. vsaj niso bili nikoli katoličani; poznejši iztop iz katolišk:
Cerkve namreč pravno veljavne pripadnosti k njej več ne uniči; druga¬
če se presoja verska pripadnost, kakor je bilo že omenjeno, pri zadrž¬
ku mešane vere.

2. Nastane samo vprašanje, kdo je v katoliški Cerkvi kršče
Izraz je uvedel dekret Ne tomere /art.XI,§ l/. Ker je krst eden, so
pravzaprav vsi, ki so veljavno krščeni prejeli krst v katoliški Cerk;.
Toda jasno,je, da zakonik ne misli na tem mestu na krst kot natranjo
vcepitev v Cerkev ampak kot znamenje zunanje zveze s Cerkvijo; pripad
nost bo torej zavisela od namena krščenca ali njegovih staršev ali kr-
stitelja. V tem smislu so katoliško krščeni: a/ Odrasli, ki so prosto¬
voljno prejeli krst ipo katoliškem obredu; b/ Otroci, za katere poskrbe
stariši izrecno ali pa vsaj tacite, da so od katoličana krščeni in ds.
naj postanejo udje katoliške Corkve; c/ Otroci, krščeni od katoličanov
čo so stariši ižgiibili travico nad njimi oz. so se ji odrekli. Brez po ¬
mena je, ali je bil krst slovesen ali neslovesen /zasilen/ . Kdor je
bil rojen od nekatoliških staršev in krščen slučajno ali -pa proti preč
pisom kanonov 750 in 751 od katoličana ali celo od katoliškega duhovni
ka, pozneje pa vzgojen v shizmi ali pa v hereziji, ni podvržen omenje¬
nemu zadržku. Ni pa jasno, če veža ta zadržfek njega, ki je rojen od ne
katoličanov, toda krščen na željo nokatoliških roditoljov v katoliški
cerkvi,a potem nekatoliško vzgojen. /Vsaj tako pravi Cappello ,450, nas¬
protno Vormeresch-Cr.II,213; Triebs, 321 pa trdi da v tem primeru zadr¬
žek ne veže/.

- 69

3. Nastane vprašanje, kako je z razdiralnim zadržkom raz¬
lične vere, če je krst_dvomen./cfr.Creusen,Bsptsme doutcux et mariage
indissolubile , Nouvelle Rov. Th.1925,227-241; Ne Smet Recentiores va-
ritiones in rem matrimoniali, Bphemorides Theologicae Lov.1924,575/.
Nvon o krstu se more pojaviti pred sklenitvijo zakona ali pa potem,ko
jo bil zakon že sklenjen. Dvom moro biti ali dubium juriš /ali je bil
krst veljavno podeljen/ ali dubium faeti /ali je bil krst sploh pode¬
ljen/. če se pojavi dvom o krstu pred sklenitvijo zakona, je težka žup-
nikova dolžnost, da zadevo preišče. Nikdar se župnik ne sme zadovolji¬
ti s samo ustno ali privatno pismeno izjavo, ,da sta zaročenca krščena,
pa naj sta oba katoličana ali eden no. Ce se dvom odpraviti neda, se me
ra krst sub conditione ponoviti, ako je dvomen krst katoliškega zaro¬
čenca. Navadno pa nastane dvom o krstu nekatoliškega zaročenca. Ako bi
tak zaročenec hotel konvertirati, je zadeva enostavna: krst se sub con-
dibione ponovi. Če pa dvomno krščeni nekatoli:ki zaročenec noče konver¬
tirati, ga župnik ne s me pogo jn o krstiti Nasprotno prakso je sv.oficir
z dne 3.IV. 1878 težko obsodil. Če se dvom o veljavnosti krsta ni dal
odpraviti in se tudi krst ni mogel pogojno ponoviti, se je ravnal sv.
oficij poprej po načelu: baptismus dubius, habendus est ubi validus in
ordine matrimonium /instrukcija z dne 17.XI.1830 n.2/.To načelo je po¬
stalo skoro aksijom. V vsakem primeru se je smatral dvomni krst ozira¬
je se na zakon za veljaven, pa naj se je pojavil dvom pred sklenitvijo
zakona ali po sklenjenem zakonu. Dvomno krščeno so seveda pozneje sub
conditione krščevali, a s pridržkom, da se smatra quoad matrimonium
dvomni-krst vedno fca veljaven. Pozneje pa je sv. oficij začel popušča¬
ti od tega načela, ki je ostalo le še domneva; zato so začeli dajati
spreglede od zadržka različne vere ad cautelam. Zakoncem, od katerih
je bil eden dvomno krščen pa so zakon sanirali; dovoljena pa je tudi
bila tožba na proglasitev neveljavnosti zakona radi omenjenega zadržka-
Zakonik je uzakonil zadnjo prakso, kar je razvidno po G-asparrijevi tr¬
ditvi /1,355/ tudi iz zakonikovih osnutkov. Če gre torej za sklenite"'
zakona med dvema zaročencema, od katerih je eden katoliško krščen,dru¬
gi pa je dvomno nekatoliško krščen in se dvom ne da odpraviti, je tre¬
ba dveh spregle dov , namreč spregled od oviralnega zadržka mešane vere
in ad cautelam spregled od razdiralnega. zadržka različne vere. Iz pov e¬
danega sledi, da dvomno krščenih ni dovoljeno potočiti brez spregleda,
pa naj gre za dubi um faeti ali dubium juriš. Če pa se pojavi dvom o
veljavnost: krsta po sklenitvi zakona, se mora smatrati zakon za velja
ven, dokler se pozitivno ne dožene, da je obstojal zadržek različne va¬
re in da spregled ni bil dan /kan.1070,§2/. Apliciran je tu splošni
princip, ki ga podaja kan.1014, da je namreč treba smatrati zakon za ve¬
ljaven, dokler se nasprotno ne dožene. Ce sta torej oba zakonca katoli¬
čana in se pojavi dvom, ali je bil eden od njiju krščen, se mora pač
krst ponoviti,' ker je bistveni pogoj za zveličanje, toda sine praeiud:
&io valoris matrimonii. Zakon se smatra za neveljaven še le takrat,kc
se pozitivno dožene, da zakonec pred ooroko ni bil krščen, ko torej dvo¬
ma ni več. Če se oojavi n.or. dvom o krstu obeh zakoncev /dvomno kršeno
katoličan in dvomno krščena protestantka/, je treba katoličana pogoj¬
no krstiti radi zveličanja; zakon pa je veljaven, če dvom 6. krstu obev
zakoncev ostane ali če se dožene, da nobeden o njiju ni veljavno kr^ y  •

- v o -

Zakon je neveljaven le v tem primeru, če se dožene, da §den od omenjen?
zakoncov ni bil krščen pred zakonom.

4. Glede domnev o dvomnem dejstvu krsta /dubium facti/je
izdal sv.oficij 1.VIII.1883 v odgovoru na enega izmed kanadskih škofov
naslednja navodila /Fontes G.4,str.413/: a/ Krst se ne domneva pri ta¬
kem nekatoličanu, ki je imel za starše pristaše take sekte, ki zameta
krst otrok ali če so se stariši proglašali za brezkonfesionalne oz. za
pripadnike brezkonfesionalnega krščanstva, b/ Domneva pa se nasprotno
krst pfi pripadnikih takih konfesij, ki smatrajo krst za potreben in va¬
žen zakrament ter so bili starši goreči pri izpolnjevanju dolžnosti,ki
jim jih nalaga njihova religija, c/ če pa kdo izhaja iz sekte, ki sicer
ne zametava krsta a tudi ne naglaša njegove pomembnosti ali pa so bili
njegovi stariši malomarni pri izpolnjevanju verskih dolžnosti, je trebe,
slučaj sporočiti sv.stolici.

Glede pripadnikov modernih protestantskih sekt se večkrv
pojavi d^om o veljavnosti niihovega krsta /dubium iuris/. Treba je vsak
slučaj posebej pre&zkati glede na .materijo, formo in intencijo/cf.in-
strokcijo sv.oficija z dna 17.XI.1830, Fontes G.4,152/. Ker se tak dvom
navadno ne da odpraviti, se podeli ad cautelam spregled.

5. Zadržek različne vere je po svoji naravi zelo sličen
oviralnemu zadržku mešane veroizpovedi. Ako pomeni zakon z- nekristja¬
nom v konkretnem slučaju bližnjo nevarnost za vero katoliškega dela,je
tak zakon po božjem pravu prepovedan. Sam na sebi pa je zadržek različ¬
ne vere cerkvenopraven. Dispenza od njega je načelno možna, vendar sc
v katoliških deželah zelo redko dobi, toda v novejšem času laže kot po¬
prej. Pogostne jše so dispenz-e v poganskih deželah. Kavtele ,ki se zahte¬
vajo pri spregledu oviralnega zadržka mešane veroizpovedi, se morajo
zahtevati tudi tu. Četudi je odstranjena verska nevarnost za vero, je
vendar dispanza brez omenjenih kavtel neveljavna. Dispenza se da vedno
pod pogojem: guatenus sine contumenia creaturis fieri possit. Iz- odgo¬
vora sv.oficija z dne 16.IX.1864 je bilo razbrati, da vsebuje spregled
od različne vere izprcglede od eventualnih drugih zadržkov. Na vprašanj■

ali je to praksa stylus curiae, ki je ostala v veljavi, je odgovoril
sv. oficij 14.III.1928: Certo non constare de praxi. Po tem odgovoru
so dajali spregled s klavzulo nisi aliud obstot impe&imentum. Dne 15.
1931 pa je izjavil sv.oficij: Dispensationem ab impedimento disparita
tis cultus non_continere r  Dispensationem ab impedimenti a quibus exemp
ta est pars infidolis« Odgovor je torej nasproten Odgovoru z dne 16.Ud
1824, a odpravil je tudi klavzulo, ki je nastala po letu 1928 /cfr-.Gas-
parri I, 36o-36l/. >

6. Razen v Vojvodini in Medjimurju, je povsod pri nas pid
znan omenjeni zadržek tudi v državni matrimonijalni zakonodaji. Vsebin¬
sko pa se zadržek različnosti vere v našem o.d.z. v več primerih ne ul¬
jema z kanonskim zadržkom. Država smatra namreč odpad od vere kot popo •
len izstop iz nje. Zato dopušča zakone od krščanstva odpadlih oseb z
nekristjani. Zakon nekatoliških kristjanov z nekristjani je cerkveno¬
pravno veljaven, po o.d.z. pa ne. Zakon z brezkonfesionalci po o.d.z,
ni veljaven, po cerkvenem pravu pa je. Zakon brezkonfesionalcev, ki ,c.

bili popre jo katoličani, z nekristjani je po cerkvenem pravu nevel ja¥o.
po o.d*z« pa veljaven. - Zadržek različne vere je javnopravnega značaja
zato se mora po njem povzročena neveljavnost uradoma ugotoviti. -
predhodni načrt ne pozna tega zadržka.

§_6. Zadržek svetega r e da.

/impedimentum ordinis; kan. lo72-§ 63 o.d.z./.

1.1. Ze kan. 132 določa, da je zakon klerikom, ki imajo
višje redove, prepovedan. Kan. lo72 pa trdi naravnost, da klerik z
višjim redom, zaman skuša skleniti zakon, kar pomeni, da iz sv. reda
izvira razdiralni zakonski zadržek. Znano je, da je na zapadu že v za¬
četku 4. stol. prodrlh naziranje, da naj bodo duhovniki neoženjeni.

Kdaj pa je postal zadržek sv. reda razdiralen, ni gotovo. V začetku 12
stol. je več pokrajinskih koncilov proglašalo, da se kleriški zakoni
neveljavne grešne spolne zveze. Splošni cerkveni zakon, ki je določno
proglasil zadržek sv.reda za razdiralen, je bil izdan na drugem Late¬
ranskem c.zborfii 1. 1139 /c. 40 ,C. 27, q ,l/. Določbo so mozneje večkrat o : -
novili ob koncu srednjega veka in z nastopom luterahsta je celibat med
duhovniki marsikje propadel. Cesar Ferdinad I. in bavarski vojvoda Al¬
brecht V. sta predlagala tridentiskemu cerkv. zboru, naj bi dovolil du¬
hovniške zakone. Tridentinski cerkv. zbor je prošnjo energično odbil
in je nasprotno določil anatem za tiste, ki bi trdili, da se kleriki z
višjimi redovi morejo poročiti in da so taki zakoni kljub cerkveni pi
povedi veljavni /sess.24.c.9 de matr./.

2. Omenjeni zadržek pomeni nesposobnost višjega posveče¬
nja, da bi sklenil zakon oz, v že pomre j sklenjenemu nadalje dovoljen
živel. Zadržek je zgolj cerkveno praven. Treba je razlikovati med do.,
žnostjo kleriškega celibata in zadržkom sv.reda. Dolžnost celibata prem
zame klerik, kako-r trdijo mnogi, čeprav najbrže neopravičeno, s tiho
obljubo. Zadržek pa ne izvira ne iz sv. reda, ne iz zaobljube, ampak
iz pozitivne cerkvenega zakonodajalca. Če bi torej tudi kdo poz

tivno izključil pred posvečenjem zaobljubo čistosti, postane kljub te:...
nesposoben, da bi sklenil zakon. Papež in sicer samo papež bi mogel da¬
ti spregled od tega zadržka. Dejansko pa'da tako dispenzo zelo redkok: •
zato se smatra zadržek za nespregleden. Nikdar še ni dal papež škofu
spregleda, zelo redko prezbiterom; brez večjih težkoč dobe dijakoni in
subdijakoni. Iz javnih razlogov je dal naprimer Julij III.11554 spre¬
gled angleškim duhovnikom, Pij VII.1.1801 francoskim. V teh primerih
je bila dana dispenza in cumulo.

3. Da majorista veže razdiralni zadržek sv. reda, je mora¬
lo biti troje: a/ ordinacija veljavna; b/ posvečenec sam je moral ved
ti vsalj in confuso, kakšno obligacijo sprejema in c/ posvečenec je mo
ral biti svoboden ori sprejemu sv. reda. Ako torej ordinand ni bil sv j  -
boden, oziroma ni. molče per ordinis exeroitium sprejel dolžnosti in s-o
to po posebnem postopanju dokaže, je s tem podan dokaz, da ga zadržek
ni vezal, če bi bil tak posvečenec sklenil zakon pred sodbo druge in¬
stance oz. pred odlokom kongregacije za zakramente, bi bil njegov za/.,
ako se glasi druga sodba oz. odlok za svobodo, sicer veljaven , a ne-

dovoljen. Ko pa je klerik po kan. 214 laiziran, ker je namreč bil pri«
siljen in si torej ni nakopal obligacij, se more veljavnno in dovoljen
poročiti.

Uastalo je vprašanje ali veže zadržek sv. reda katoličana,
ki je odpadel v heretično ali shizrnatično sekto, bil tam posvečen v
duhovnika in se pozneje vrnil v katoliško Cerkev, ^partikularnem pri¬
meru je odgovoril sv. oficij apostolskemu delegatu za Indijo dne 18.XX.
1931 “Scclesiam non habere nec numquam habituram esse oratorem tanquam
ordinatum, eumaue prapterea nuli is teneri obligationibus statui deri-
cali adnexis. Shizmatične in heretične duhovnike, ki konvertirajo, ve¬
žejo vse kleriške dolžnosti, če so bili veljavno ordinirani. Če je or¬
dinacija neveljavna ali njo veljavnost dvomna, jih te dolžnosti ne ve¬
žejo /Casparri ,X,

4. Za major iste, ki bi kljub zadržku skušali skleniti zakon,
četudi le civilen, doIona zakonik naslednje kazni:

a/ izobčenje latae sententiae, ki je sv. stolici simplici-
ter pridržano.Izobčenje zadene tudi osebo, s katero bi klerik skušal
skleniti zakon /kan. 2388, j 1/.

b/ Klerik izgubi vse cerkvene službe ipso facto/kan. 188,

n.5./.

c/ Če se klerik opominjan v določenem roku ne poboljša, ga

more ordinarij degradirati /kan. 2388, d/.

Takega majorista zadene tudi iregulariteta ex delicto /kan-

985,3/.

II. Po&63 o.d.z. z duhovniki, ki so prejeli višje redove ne

morejo sklepati veljavnih zakonov. Nsjvišje sodišče je ponovno izjavil,
da ostane zadržek, če tudi duhovnik izstopi iz Cerkve. Po 1.1907 pa je
v judikaturi začelo prodirati mnehje, da izstopivši katolik no more bi
ti vezan na določilo vere,iz'katere je izstopil. Vendar slednje mnenje
še ni prodrlo, literatura se večinoma drži še prvega naziranja; enako
tudi sodstvo, ■''a z odpadom zadržek preneha, je dokazoval zlasti Unger
, Piiesterehen und Monchehen 1910/. Povsem drugo pa je Vprašanje ali je
zadržek spregledan. Po 1.1904 so praktično smatrali zadržek za nespre-
gleden. L. 1904. pa je dala koroška ddž. vlada spregled nekemu odpad¬
lemu duhovniku benediktincu. Sklicevala se je na to, da obči državni
zakonik ne omenja, od katerih zadržkov je spregled možen,a od katerih r
V vseh pokrajinah naše države razen v Vojvodini in Medji-

murju, kjer je le oviralen, je omenjeni zadržek razdiralen. Zadržek je
absoluten in javnopraven, Sato se ničnost zakoha preganja uradoma. Kver.
tualna cerkvena dispenza je brez učinkov.

Za meddržavno zasebno vprašanje je važno ugotoviti, ali
bremeni zadržek sv. reda na zakonski zvezi ali na duhovniku. Stvar ni
jasna. Pri nas prof. Lapajne uvršča zadržek med -zadržke osebne ženitn :-
nesposobnosti /cfr. Slov. Pravnik/; zato se more čehoslovaški duhovnik
pri nas poročiti, ker čehoslovaško zakonsko pravo ne pozna zadržka sv,
reda«.• prav isto velja o zadržku slovesnih zaobljubo

73 -

predhodni načrt ne pozna tega zadržka.

§ 7. Zadržek sl o ve sne zaobljube.

/impedimentum voti solemnis; kan.1073; §63 o,.d.z./.

1.1. Kot določa kan. 1073, ne more veljavno skleniti zako¬
na redovniška oseba, ki ima slo ve sne z a oblj ube ali pa take preproste,
katerim je po posebni določbi sv. stolice dan učinek, da prepovedujejo
zakon pod kaznijo ničnosti. Slovesna zaobljuba je taka javna zaoblju¬
ba,- ki jo je Cerkev kot slovesno sprejela /kan. 1308, § ?/. Stara kon-
troverza o naravi slovesne zaobljube je s tem ponovno avtoritativno re¬
šena. olovesne zaobljube se delajo v redovih s slovesnimm zaoblubami
/o^dines/. Preproste zaobljube, ki tvorijo razdiralni zakonski zadržek
ima jezuitski red. Slovesna zaobljuba razveže matrimonium ratum et nc;..
consummatum, preprosta jezuitska zaobljuba kakor tudi sv. red nima za
tega učinka. 0 tem razpravlja zakonik v oddelku o razvezi. Preden more
poročena oseba napraviti slovesne zaobljube, mora dobiti privoljenje
svojega zakonskega tovariša in pa spregled od sv. stolice. C.e bi taka
oseba potem, ko je napravila slovesne zaobljube, še občevala spolno s
svojim poprej poročenim soprogom, bi napravila sakrileg in spočeti o~
troci bi bili nezakonski in sakrilegični, v starem pravu je bil soor,
ali je omenjeni zadržek božjeprave /tako je sodil sv.Alfonz/ ali je
zgolj cerkvenopraven; danes ni nobenega dvoma, da je cerkvenopravnega
izvora. Papež ga zato mOfce spregledati. Dispenzirati more seveda od
zadržka slovesnih zaobljub iure proprio, ker je zadržek cerkvenopraven
od slovesne zaobljube same pa kakor pri zaobljubah sploh le in sensu
diviso in ne in sensu conposito. In sensu diviso pomeni, da papež od¬
pusti dotično osebo iz reda in s tem je oseba rešena zaobljubo. Vča¬
sih so dovoljevali spreglede od zadržka slovesne zaobljube ex causa
publica; danes se podeljujejo tudi ex causa privata; biti pa mora vzrok
nujen /urgens/ in težke narave /gravis/ . Dispenze so obsegale običaj
ne razne klavzule: n.pr. da se more tako odpuščeni religioz poročiti
le s katoličanko. Včasih, a bolj redko je imel reskript nasl-^edno klav¬
zulo: ,T Viro religioso iniungatur obligatio reliqua vota solemnia in
regul.ari professione emissa servandi, quatenus prudenti iuditio Ordi-
nario in eo statu commode fieri possit, ac aliquod pium opus in profe:
sa rellgione fieri solitum ab eodem praeseribendum quotidie peragendi
Poleg tega je nalagal reskript težke pokore, tudi trajne in.pr. vsak te¬
den en rožni venec, pogostno spoved, eden ali dva posta na; teden. Da¬
nes je vse to odpadlo. V nujnih slučajih more dati spregled tudi-or¬
dinarij in celo tudi navadni duhovnik, ker v kan,1043 ta zadržek ni
izVzet.

.2. Kazni za one, ki bi se skušali kljub zadržku poročiti
so po kodeksu nasledne: a/ Izobčenje latae sententiae sv.stol.simpl.
pridržano, ki zadene tudi ono osebo, s katero redovna oseba poskuša
skleniti zakon /kan.2388/; b/ Odpustitev ipso faeto /kan.646/. Tak
redovnik je iregularen.

74

3. V 12. stol. je kanonistika uvedla razlikovanje med pre¬
prosto in slovesno zaobljubo; kar so papeži sprejeli. Da je zaoblju -
ba razdiralni zadržek, je nedvomno določil 7 kan. II. later. cerkvene¬
ga zbora 1. 1139 /c.40,C.27,q.l/. Začeli so omejevati zadržek le na
slovesne obljube. Dvome, glede tega, kdaj je obljuba slovesna, je raz¬
rešil Bonifacij VIII. /c.un.in VI.3,15/.

II. Od civilnih prav nekatera upoštevajo omenjeni zadržek,
druga pa ne. Po §> 63 o.d. z. je slovesna M  obljuba razdiralni zadržek ;
Vojvodini in Medjimurju pa oviralni zadržek /§ 25, čl.31/1894/. Glede
prenehanja omenjenega zadržka z apostazijo a religione velja podobno
kot pri zadržku sv. reda.

Predhodni načrt ne pozna tega zadržka.

§ 8. Zadržek. ugra bi jenj a.

/impedimentum raptus;kan.1074;§56 o.d.z.,§114 predh.n./.

1.1. V historičnem pogledu je treba razlikovati med zloči¬
nom ugrabljenca in zadržkom ugrabi jenja. Ugrabi jenje ženske je bilo
že v starem rimskem pravu prepovedana pod težkimi kaznimi/smrtna kazen./
med delikti zoper mir in javno varnost. Konstantin Veliki je prvi spe-
cielno omenil raptus kot kapitalni delikt in določil zanj smrtno kazer,
ki pa so jo pozneje omilili. V Justinianovem pravu se pojavi ugrablje-
nje kot razdiralni zadržek. Cerkev se je ravnala po zgledu svetnega p
prava; za delikt ugrabi jenja je prav zgodaj nalagala težke kazni. Do¬
ločbe pa so variirale. Včasih je bilo prepovedano le ugrabi jenje tuje
zaročenke, včasih ženske sploh. V 9.stol. je bil raptorju zakon prepo¬
vedan, ne samo z ugrabljenko, ampak sploh. Od Gratiana dalje je bil za¬
kon med raptorjem in ugrabljeno izrecno dovoljen, "si prior dissensio
transisset postmodum in consensum" kot je izjavil Inocenc III./c.7,X
5,17/. Impedimentum raptus se torej v dekretalnem pravu ni ločil od za¬
držka sile in strahu. Na željo francoskih škofov in kaaljevih poslance;,
je tridentski koncil določil, da tvori raptus razdiralni zadržek, doku
ni ugrabljenka ločena od svojega raptorja in se ne nahaja na varnem ki¬
ju, kjer se more svobodno gibati /sess.24.c.6 de ref./. Tudi če bi u~
grabijehka privolila v zakon, je zakon neveljaven, ker je raptus samp
stojen zadržek,

Raptus moremo tudi v javnem cerkvenem pravu motriti kot de
likt in kot zakonski zadržek, toda pojmovna je med obema velika razli¬
ka. Raptus kot delikt je nasilna odveditev ženske osebe z varnega kra
ja radi zakona ali spolne sle. Razlikujejo raptus viole*tiae in rap¬
tus seductionis. Prvi primer je podan, ako kdo odvede žensko pa?oti nj-:--
ni volji s silo ali z zvijačo. Raptus seductionis pa je takrat, kadar
kdo odvede mladoletno žensko z njenim privoljenjem sicer, toda brez
vednosti ali celo proti volji staršev ali varuhov. Za oba primera je
določena ista kazen v kan. 2353. Tak raptdir je ipso faeto izključen
ab actibus legitimis ecclesiasticis in vrhu tega ga morejo zadeti po
teži zločina še druge kazni.

3. Razdiralni zakonski zadržek ugrabi jenja pa je podan po
novem pravu /besedilo je vzeto v kolikor gre za odvedenje skoro do

besede iz tridentskega koncila in se nora zato po kan. 6.n.2 razlagati
po stari interpretaciji/, ako kdo nasilno žensko osebo odvede ali jo
nasilno zadržuje in sicer obakrat radi zakona /ne radi posilstva,konku--
binata in tako dalje/. Raptus seductionis je delikt, a ni zadržek; na¬
silno zadrževanje je zadržek ugrabi jan ja., a .ne delikt ugrabljenja. Kod; .
je s tem, da je raztegnil zadržek tudi na nasilno zadrževanje, odpravil
marsikatere kontroverze. Raje zadržek podan je treba naslednjih pogo-

a/ Ženska oseba mora biti nasilno odbedena ali nasimno za¬
drževana. Ker zadostuje nasilno zadrževanje, so brez pomena kontrover¬
ze o pojmu odvedenja. Ženska more ..biti zadrževana tudi v lastnem stano¬
vanju. Odvedena mora biti nasilno, to je pod pritiskom'fizične sile
/n.pr. nasilno jo odpeljejo z avtom/ ali pod vplivom grožnje in straha
/nastavijo revolver/. Zvijačna odveditev ženske /n.pr. z napačnim vla¬
kom/, ako ji ne sledi nasilno zadrževanje, še ne tvori zadržka. Zadrže¬
vanje je podano, če tudi se more ženska nekoliko svobodno gibati /n.p::
na vrtu/. Če pa je ženska sicer prostovoljno odšla, toda pozneje svojo
voljo spremenila, a je bila zadrževana s silo, nastane zadržek. Sta ta¬
re j dve obliki zadrževanja. Zadržek je podan, -ako je bila ženska proti
volji s silo odvedena oz. zadrževana, četudi z dovoljenjem staršev.

b/ Odvedena oseba mora biti ženska, ni-na tem, da je devi¬
ca ali poštena. Ugrabi jenje moškega ne tvori zadržka.

c/ Ugrabitelj mora biti možki. Ugrabiti mora sam ali po dru¬
gem; v tem slučaju med mandatarjem in ugrabljenko ni zadržka.

č/ Ženska oseba mora biti ugrabljena ali zadrževana intui
tu matrimonii. Ako je bila ugrabljena radi kakega drugega vzroka, ne
stane zadržek, četudi se je zgodilo nad njo spolno nasilje.

V dvomu j ali je bila ženska oseba ugrabljena intuitu mati - :,
monii ali ne, se domneva prvo, če je bila z raptotjem že zaročena, pa.
tudi sicer, ako so podani kaki indiciji, ki govore zajbo, da sta omenja
ni osebi ali vsaj ena od obeh hoteli prav ta zakon. Včasih nastane d" >
ali je ženska prostovoljno pobegnila ali pa je bila ugrabljena.

Zadržek ostane dokler je ugrabljenka pod oblastjo raptorj:
četudi morčLg, med tem privoli v zakon. V tern pomenu je razumeti instrut
cijo sv. oficijja z dne 15. febr.1901, ki pravi, da je zadržek postavi; -
in odium facinoris. Če pa se ugrabljenka loči od raptorja in se zopet
nahaja, na varnem kraju, kjer se svobodno giblje, zadržek sam od sebe
preneha. Kateri kraj je varen f  odloči škof in ne župnik, Spregled od
zadržka, ki je zgolj cerkvenopraven, je možen; ker se nekultivirana
ljudstva včasih krčevito dr^e starih običajev, je morda tudi potreben,
Omeniti je, da nekristjanov zadržek ne veže. Rovoljuje pa se taka dic-
penza le iz zelo važnih razlogov in v zelo^redkih slučajih. Pogoj je
vedno, da more ugrabijenka-kijub temu, da se nahaja v raotorjevi ob¬
lasti, svobodno izraziti svojo zakonsko orivolitev.

II. Zadržek ugrabljenja pozna tudi naše državljansko pravo-
§ 56 o.d.z. ima besedilo: "Privoljenje je tudi tedaj neveljavno, kadar
ga je dala odpeljana in ne še osvobojena oseba." Ker rabi zakon izraz

oseba, nastane zadržek tudi v primeru, če je ugrabljena moška oseba.
Zadržek traja ves čas, dokler se odvedena oseba nahaja v odvisnosti.

- 76 -

Taka oseba se sploh ne more z nikomur poročiti dokler ni sbobodna.Na¬
silno zadrževanje pa po našem civilnem pravu ne pomeni zadržka. Osta¬
li civilni zakoniki navadno ne ločijo med zadržkom ugrabi jenja in za¬
držkom sile in strahu.

Ugrabljenje ženske osebe se kaznuje po § 245 in § 246 k.z.,
zadrževanje pa po § S43 k.z.

V § 114 predh.n. , ki sicer odgovarja '§ 56, o. d« z. , je dostav¬
ljeno "ali s silo zadrževana" /oseba/; s tem dostavkom se je določba
približala kan. 1074.

_Zadržek zlo čina .

/impedimentum criminis; karul075T§ 67 in 68 o.d. z./

1.1. Zadržek zločina nastane med osebama, ki v določenih o-
koliščinah zagrešita prešestvo ali umor soproga. V smislu kan.1075
more imeti zadržek štiri oblike in sicer ga povzroče naslednji delikt:
a/ prešestvo z obljubo zakona; b/ prešestvo s poizkusom skleniti za¬
kon; c/ prešestvo z umorom soproga, ki ga je izvršil eden izmed pre¬
še stnikov z vednostjo ali pa brez vednosti drugega; č/ umor soproga^
ki ga zagrešita oba dela, četudi nista prej prešestvovala. Ako se iste
osebe ne okrivijo samo enega izmed naštetih zločinov ampak več, more
biti zadržek večkrat podan.

Pogoji, da nastane zadržek, so pri omenjenih štirih deliktih

naslednji:

a/ Prešestvo in obljuba zakona morata biti podana za dobe
istega zakona, če je torej kdo zagrešil prašestvo, prešestnika pa st,;
si obljubila zakon potem, ko je nedolžni soprog že umrl, ne nastane
zadržek. Brez pomena je, ali je bila dana obljuba časovno ored preše*-
stvom ali za njim. Ako je bila dana pred njim, ne sme biti preklican:-;
pred prešestnim dejanjem. Ako obljubo prekliče le en del, četudi prot:
volji dtugega, zadržka ni. Prešestvo mora biti popolno /copula perfeo
ta/; biti mora objektivno resnična, zato mora biti vsaj eden od obeh.
preše stnikov vezan po veljavnem zakoriu. Ako bi zakon ne bil veljaven

četudi bi prešestnika mislila da je, zadržek ne nastane. Nadalje mo¬
ra biti prešestvo za oba prešestnika formalno. Ako le en del ve, da
je v zakonu, drugi pa smatra, da greši z neporočeno osebo, zadržka ni.
četudi bi bila oba vezana vsak po svojem zakonu. V zadnjem slučaju Di¬
hi! sicer adulterium formale toda ne formale utrique in zato zadržka
ni. Ge sta oba že poročena, ni potrebno, da bi oba vedela drug za dru¬
gega da je poročen, zadosti je,če eden ve za druge^.^Obljuba zakona,
četudi le civilnega,mora biti obojestranska, resnična, resna, svobodr.-i .
na zunaj javljena in nedolžnemu zakoncu krivična. Če bi torej nedolž
ni zakonec prigovarjal k obljubi, ta ni krivična in zato zadržka ni.

b/ Druga oblika je prešestvo s poizkusom zakona. Poizkus
mora biti resen; ni potrebno, da bi prešestnika poizkušala skleniti

cerkven zakon, zadostuje civilni ali celo če privatno izrečeta zakon -
sko privolitev. Ne nastane pa zadržek, če bi se smatrala prešestnika

le za konkubinarca. Podan je torej ta zadržek v dejanski bigami ji.Ve¬
ljavno poročeni, ki dosežejo civilno razporoko, in se po em civilno
poroče, se torej ne morejo veljavno med seboj poročiti brez dispenze,
Prešestvo in poizkus skleniti zakon se morata izvršiti za obstoja

istega zakona. Brez pomena je, ali je prešestvo sledilo poizkusu
ali narobe.

o/ Tretja oblika je umor soproga, ki je sledil prešestvu:
umor pa je izvršil eden izmed .prešestnikov z vednostjo ali brez ved¬
nostjo drugega toda brez njegove pomoči. Zadržek nastane četudi bi
drugi prešestnik ugovarjal umoru. Poizkušen umor ne zadostuje; smrt
je moralo povzročiti prešestnikovo dejanje; bodisi, da je fizično iz¬
vršil umor, ali pa je bil glavni moralni krivec /cfr.pogl.o sokrivo;':,
iz kaz. prava/. Prešestnik mora umoriti soproga z namenom, da bi se
tako mogel poročiti z njegovim zakonskim drugom; zadržka ni, če je
prešestnik umoril soproga radi maščevanja ali kakega drugega razlo¬
ga /C.C. in c.Ulyssobonensi je 28.sept.1726 izrekla, kot trdi Rigan-
ti, In reg.49 cance llApost.n.56,da zadržka ni, češ da je mož ubil
ženo iz maščevanja/. Vendar se presumira, da je umor izvršil ra^|^

č/ V četrtem slučaju nastane zadržek, ako osebi sporazum¬
no umorita zakonca bodisi da sodelujeta fizično ali moralno. Umor
sta morala izvršiti z namenom, da si pripravita prosto pot za zakon.
Zadržek zločina je sam po sebi trajen. Po naravi zgolj cerkvenopravv
£» zato papež more spregledati. Prvi dve njegovi obliki spadata
med zadržke nižjega reda. V slučaju'tajnega umora soproga se podeli
spregled, le iz zelo važnega razloga; za primer javnega umora se pa
dejansko ne podeli nikoli, kakor je izjavil Benedikt XIV. za svojo
dobo: "Neque tamen exemplo ullo cons.tat Pontifioem dispe.nsisse in
impedimento huiusmodi publici /aetas anni,Wernz-V.394/.

Za prakso je opomniti, da morajo župniki in spovedniki skr
beti, da ne bodo verniki sklepali zakonov, ki bi bili neveljavni ra¬
di zadržka zločina. Paziti je treba -tembolj zato, ker običajno
ljudje ne vedo za ta zadržek. Ako se n.pr.poroči udovec kmalu po
smrti svoje žene, ki je bila morda dalj časa bolna, s svojo uslužbenk
ali z osebo, ki živi v njegovem domu, je utemeljen sum, da obstoji
zadržek. Še bolj pogostni primeri tega zadržka v naših dneh so tile
mož se loči od svoje žene in se civilno /pravoslavno, starokatoliško/
poroči s tretjo in s to dovrši zakon; po smrti svoje žene pa bi zade¬
vo rad uredil. V'tem primeru utegneta biti dva zadržka zločina: pre¬
šestvo z obljubo zakona in prešestvo s poizkusom zakona /cfr.Triebs,
1,370/.

Kodeks ne navaja posebnih kazni, ki bi zadele delinkvente,
ki store katerega izmed naštetih slučajev.

2. V prvih stoletjih je Cerkev nalagala za prešestvo težko
pokoro, toda razdiralni zadržek vsled njega ni nastal. Rimsko pravo
je branilo prešestnicam, da bi sklepale zakone s svojimi prešestni-
ki, vendar je ta psepoved postala razdiralni zadržek šele v nov.134
cap.12 cesarja Justiniana iz 1. 556. Justinianovo določbo je sprejela
vzhodna cerkev. Omeniti je treba, da je po starem rimskem pravnem poj- ;
movanju spadalo prešestvo v našem pomenu v delikte zoper imovine.

Mož ni zagrešil-prešestva napram svoji ženi, temveč le nasproti možo
poročene žene, ako je z njo grešil. Še le pozneje /za cesarja Anto-
nina/ je prodrlo mnenje, da je tudi mož dolžan zvestobo ženi. Na Fro:
burškem koncilu iz i. 895 se prvič pojavi kvalificirano prešestvo


/prešestvo z obljubo zakon-a/ kot zadržek. Tozadevni kan.40 soosprejele
Reginonova, Burckhardova, Ivonova in Gratianova pravna zbirka/c.4,C.31,
q,l/• Gratian pozna že . dve obliki zadržka: prvi izvira iz prešestvo
kateremu sledi umor sooroga, drugi pa iz prešestva z obljubo za$ona-,Sa-
vrnil pa je Gratian mnenje, da bi povzročil zadržek navadno prešestvo.
Še Bernard iz Pavi je ni priznal, da bi iz prešestva s poizkusom skleni¬
ti zakon, nastal zadržek. Za Elementa III. in Celestina III. pa je pre¬
drlo mnenje - načelo: "Plus est ducere quam fi^em dare", in tako je na¬
stal zadržek tudi iz prešestva s poizkusom skleniti zakon /c 0 l 9  X,3,35/;
Tankred n.pr. pozna že tri vrste tega zadržka. K trem vrstam je dodal
Celestin III. še četrto namreč coniugicidium utroque machinante brez
prešestva /e.l X 3,33/. Končno je Gregor IX. izjavil, da sama obljuba
ali poizkus skleniti zakon .še ne povzroči zadržka /c.8,X 4,7/.. Tako je¬
dil zadržek na vse strani razmejen in tak je prešel v no-bi zakonik.

Izoblikovala je zap. Cerkev zadržek zločina samostojno na
osnovi spokorne discipline. Za znani trojni krimen /umor, . prešestvo,
malikovan je; od tod tudi ime zadržku/ je bilo v prvotni Cerkvi zagrožei
izobčenje. Papež Kalist I. je strogost omilil. Prešestnikom so nalaga'-
pokore-in po prestani pokori so se mo gl.;, poročiti. Leon Veliki je si/: :
še postavil načelo: "nnllus ducat in matrimonium, quam prius polluerat
adulterio", a praksa je šla drugo pot.

II. Baše civilno pravo pozna dva zadržka, ki sta podobna
kanoničnemu zadržku zločina /§§ 67-68 o.d.z./ in sicer: prešestvo /§6'
in streženje po življenju drugega zakonca /§68/. Po ,§ 67 o.d.z. tvori
zadržek prešestvu, ki pa mora biti dokazano pred sklenjenim zakonom.

Kot je pojasnil dekret dvorne pisarna z dne 6.dec.1833 se ne zahteva,
da bi moralo biti prešestvo pred sklenjenim zakonom sodno dokazano,am¬
pak zadostuje, da je izjavljeno in vzeto na zapisnik pred političnim
oblastvom. Priznanje pred dušn im pastirjem oz. pred duhovnim oblast-
vom pa ne zadostuje*. L.1909 pa je izjavilo najviš^e sodišče, da mora bi¬
ti prešestvo sodno dokazano. Bi pa potreben dokaz pred kazenskim sodiš¬
čem, zadostuje pred civilnim. Po § 68 o.d. z. pa nastane zadržek, če sr•
si dve osebi, tudi brez poprejšnjega prešestva obljubili, da se vzameta
v zakon, ako je,(j.a bi namen dosegli, tudi le ena izmed njiju z vedno¬
stjo ali brez vednosti druge, zakoncu, ki je bil njunemu zjkonu na po¬
ti, stregla po življenju, četudi se umor ni resnično dovršil.

Za katoličane pride še v poštev kot zadržek udeleženost
na razvodnem razlogu v smislu § 119 o.d.z. Razvod /razporoka/se po o.d.
z. dovoli nekatolič-^anom, ako je ugotovljen objektivni razvodni raZlos
Ce se pri procesu dožene, da je bila tretja oseba udeležena na razvod¬
nem razlogu, potem se z razvedenim soprogom ista tretja oseba po § 119

o.d.z. ne more poročiti.

V predh. n. so vsi trije zadržki odpadli.

§  lo ! __Z adržek _k r v ne ga _ s o r od s t v a. _
/oonsanguinitas;kan.!076;§ 65 o.d.z.; S 120 predh.n./

I. 1. Že naraven čut brani, da bi sklepale zakone osebe,ki
so si blizu v sorodu. Zato je razumljivo, da so tudi pri takozvanih

79 -

primitivnih narodih zakoni mod najbližjimi sorodniki redki. Redno je
običajna eksogamija /ženitev s tujimi/, čeprav je njen obseg različen
/n.pr. totemska eksogamija, plemenska eksogamija/. Rimsko pravo in z
njim kanonsko pravo in kakor tudi vsa moderna državljanska prava pozna
jo le eksogamijo krvnega sorodstva in svaštva. Priznati pa je treba,d:;
so tudi narodi in kulture, kjer so običajni zakoni med najožjimi sorod
niki. Take zakone sta priporočala v glavnem dva razloga: prvič je osta
lo premoženje v družini, ta razlog je bil merodajen zlasti pri german¬
skih plemenih; drugič 'brani zakone s tujci stanovska zavest /n.pr. v
kraljevskih in plemenitaških rodbinah, pa tudi pri samotnih kmetskih
družinah/.

Razlogi za prepovedozakonov med sorodniki so fizične, soc:
alne in moralne narave. Vez po krvi spada med najmočnejše veti in slo
ni na pietetnem spoštovanju, med tem ko je zakonska skupnost utemelje
na na enakosti moža in žene. Družina je svetišče; zato so si člani, k;
izvirajo iz istih staršev, dolžni, da žive med seboj v spoštovanju in
ljubezni, ki ne temelji v spolnem udejstvovanju. Radi skupnega življe¬
nja mora vladati d družini sramežljivost, Ako bi bil zakon dovoljen
med osebami iz iste družine, bi s tem odpadla velika ovira za njihovo
skoraj.šno medsebojno spolno občevanje. Trpel bi tako zakon kot družina:
Že starim pisateljem je bilo dalje znano, da so zakoni med sorodniki
večkrat brez otrok, ali pa imajo slabotne in pohabljene otroke. Vendar:
z zdravstvenimi razlogi ne gre pretiravati. Vprašanje spada v evgeniko
in je sporno o Pustimo tudi ob strani vprašanje, kateri razlogi so pri
marno vplivali na to, da se je prepoved takih zakonov uvedla. V rim¬
skem pravu so bili n.pr. nravni razlogi: n Si quis ex his, quos moribus
prohibemur uxores ducere, duxerit, incestum dicitur committere /1.39,

§ 1.D.23.2/. Incestus /ali incestum = non castus, ali non castum;cas-
tum pomeni vzdržnost od česarkoli iz verskih motivov/ je bil v rimskem,
pravu sakralen delikt, ki so ga bogovi sovražili in je zato moral bit:,
s smrtjo kaznovan in vrhtega je moralo.ljudstvo napraviti spravo z bo
govi /Triebs, Studien zur Lex Dei 80 nsl./. Sv.Tomas Akv. navaja zlas:,
razlog, da se zavaruje spolna morala /g.Th.2,2,q,154,a 9/. Drugi temu
ugovarjajo /n.pr.Schulte/. Sv. Avguštin omenja v Državi božji /15,16/
tako socialni razlog /copulatio maris et feminae est, quantum attinet
ad genus humanum, semdnarium quoddam caritatis/ kot gospodarski razlog
/premoženje se mora deliti, da je v večji prid skupnosti./

2. Za krvno sorodstvo in tudi za zakonski zadržek, ki iz¬
haja iz omenjenega sorodfetva, je značilna skupnost po krvi. Sorodstvo
je zakonito ali nezakonito; prvo izvira iz zakona, drugo iz nezakonsko
spolne zveze. Ako so si osebe sorodne po očetu in materi, govorimo o
popolnem sorodstvu, sicer o manj popolnem. Bratje, to so oni, ki imag.
istega očeta in isto mater, se latinsko nazivajo germani ; popol bratje
pa so c on san a -Ul agi  , ako imajo samo skupnega očeta, in ut e r ini. ako s-,
rojeni iz iste matere. Sorodniki po moški črti se splošno nativajo ag-
nati, sorodniki po ženski črti papr egnat i. V rimskem pravu so bili ag
nati oni, ki so bili pod patria potestas istega gospodarja; rojstvo n.J
bilo odločilno, kar je mogel dospeti kdo pod patria potastas tudi po
adopciji. - Sorodstvo more biti enkraono /simplex/ ali večkratno ,

Določuje se sorodstvo na več načinov. Zakonikov način je pojasnjen v
kan. 96. Razlikujemo namteČ pri določevanju sorodstva deblo /stipes/
črto /linea/ in člen ali koleno /gradus/. Deblo nam predstavlja oče
ali mati ali pa oba skupaj za osebe, ki neposredno ali posredno iz
njih izhaja jo. - Črta more biti ravna /recta/ ali stranska /obliqua,co"‘.-
lateralis/. Osebe, ki izhajajo druga, iz druge neposredno iz debla, s-.
si sorodna po ravni črti, torej oče, sin, vnuk,pravnuk. Ako štejemo
verigo rojstev od osebe ali para, ki naj nam predstavlja deblo, nav¬
zgor, govorimo o aseendentih torej oče, stari oče, prastari oče; če
štejemo navzdol imamo deseeMente /slika 1./. V stranski črti pa so s:--
sorodne med seboj osebe, ki izhajajo iz skupnega debla; Če so vsi ena
ko oddaljeni od debla,imamo enako stransko črto /l.aequalis/; če pa
so različno, govorimo o neenaki črti /l.inaequalis/.

V ravni in stranski črti razlikujemo kolena. V ravni ort:;
je toliko kolen ali členov, kolikor je rojstev; deblo se ne šteje,
/kan.96,§ 2/. Sin in hči sta si s starši v sorodu v prvem kolenu rav
ne črte, vnuki v drugem itd. V enaki stranski črti je toliko kolenov,
kolikor je do debla rojstev po. eni strani; v enaki stranski črti je
liko kolenov, kolikor je na oddaljenejši strani rojstev do debla /kan
96,§ 3/ /slika 2/.

Zadržek krvnega sorodstva obstoji v veljavnem kanonskem
pravu v vseh kolenih ravne črte, torej med vsemi ascendendii in descen
denti. Ker je podlaga skupnost po krvi, je brez pomena, ali so potom¬
ci zakonski ali nezakonski. Pri stranski črti pa sega zadržek do všt
ši tretjega kolena. Paziti je na to, da b® zadržek tolikokrat pomno¬
ži, kolikorkrat se pomnoži skupno deblo /kan. 1076,§ 2/. ne pa pot d
njih, kakor je bilo v starem pravu. Večkratno sorodstvo torej obstoj:
to je skupno deblo se pomnoži med potomci sorodnih zakoncev /slika 3/
in med otroci iz zakonov, ki jih zaporedoma sklene ista oseba z last¬
nimi sorodniki /slika 4/.

3. V prvem kolenu ravne črte je zadržek naravnopraven:co;
nubium patris cum filia pugnare cum lege naturae in singulorum cordi
bus scripta' T , piše sv. Ambrož /P.L. XVI. IB83/. Pri ostalih členih i-
ne črte sicer teoretično ni jasno, ali je zadržek naravnopraven ali
pozitivnopraven; praktično pa je jasno, da se dispenza ne dobi in je •
tudi še papež ni nikdar dal. Nadalje teološki spor, ali je zadržek jk
rodstva stranske črte prvega kolena naravnopraven ali ne; nekateri s;
razlikujejo med primarnim in sekundarnim naravnim pravom, in trdijo,
da je omenjeni zadržek sicer naravnopraven a v smislu sekundarnega -na¬
ravnega prava. Že teoretično je nemara to zadnje mnenje najbolj upra
vičeno, praktično pa je gotovo, da se zakon med bratom in sestro ni/,
ne dovoli. Kan.lQ76,^ 3 določa tudi, da se nikdar ne dovoli zakon, akc
je dvom, ali sta si nupturienta v sorodu v ravni črti ali v -prvem ko¬
lenu stranske. Spor o naravi tega zadržka je pomemben pri presojanj;-
zakonov, ki jih sklepajo nekristjani. Zakon med materjo in sinom na
primer je nedvomno tudi za nekristjane prepovedan; za zakone med so¬
rodniki po ostalih členih ravne črte je zelo verjetno, da so tudi po
božjem pravu nedovoljeni; če torej taki zakonci prestopijo v krščan
stvo se morajo na vsak način ločiti in morejo skleniti nov zakon.

Za zakone med “brati in sestrami pa stvar ni tako jasna. Lehmkuhl pa
sodi: TT at si forte frater et soror /infideles/ coniugalem vitam agar
numquam eam post fidem susceptam produci permittitur, sed novi matri
monii ineundi lioentia datur” /Th.m.n.991/. Mnogi  kanonisti sodi jo,da
je zadržek prvem kolena stranske črte božjepraven. G-asparri pa piše :
Matrimonium in aliqao grada lineae rectae post primum at in primo gr;,
da lineae collateralis est dubiam. Ideoque coniages nec possant neo C
bent separari, nisi S.Sedeš saa potestate in matrimonio infidelium,do
qaa re alias, matrimoniom irritet a& cautelam et ita permitbet coniug'
ad alias naptias tratisire /G-asparri, I, 434/. Praksa sv. oficija in
propagande ne dovoljuje, da bi taki nadaljevali zakon. .

zadržke.

Sorodstvo v tretjem člena stranske črte spada med nižje

/Glede spregledov zadržka sorodstva v drugem kolena stran
ske črte tangente primo je izdal sv.oficij 1. avg.1931 na ordinarije
posebne instrokeije, kjer ooudarja, da naj škofje ne sprejmejo radi
zadevnih prošenj in jih ne priporočajo, ker so taki zakoni večkrat ne.
srečni radi prevelike razlike v starosti med zakonci in nudijo tudi
druge neprilike. Če iz važnih razlogov, se bo podelila dispenza. Pri
poročilo naj škofje sami spišejo ali vsaj semper esse sua mana sbsc:'.
bendas /preces/ et speciali modo commendandas/.

4. Obseg zadržka vsled krvnega sorodstva se je tekom ča&:<
zelo spreminjal. Cerkev je v prvih stoletjih obdržala predpise iz ju
dovskega in rimskega prava. Skušala pa je kmalu zabraniti zakone med
najbližjimi sorodniki. Judovski predpisi so hranili zakone med soroč
hiki v prvem členu ravne in stranske črte, nadalje zakon deda z unu-
kinjo, vnuka z babico. Rimljani so prepovedovali v ravni črti vse za
kone, v stranski pa med onimi osebami, med katerima obstoja respectu:
parentelae, /ker je §na izmed oseb sorodna v prvem členu s skupnim od
tom;/ tako je bil prepovedan zakon s stricem, s teto, starim stricem
in staro teto. Teodozij Veliki je razširil zadržek tudi na bratrance
v zakonodaji krščanskih vzhodnih vladarjev se to razširjenje ni ohra
nilo. Za določevanje sorodstva so rabili Rimljani podobo stopnic,odt-
ime gradus za,člene. Določalo pa je člene tako, da je štelo vsa roj¬
stva med osebo do debla navzgor in od debla navzdol do druge osebe.
Germanski narodi so pri določevanju sorodstva vzeli podobo od člov©š
kega telesa. V ravni črti so šteli zakone, kot Rimljani, v stranski
pa popolnoma drugače. Generatio jim pomeni potomstvo; vsi otroci, k:
jih ima A, so generatio prima; vsi otroci, ki jih ima A-jev sin B, ge -
neratio secunda. Zato je umevno, da šteje germa-nsko pravo generatio
nes le v eno smer in ne v obe kot rimsko pravo. Cerkev je sprejela

nov glede zakonov sorodnikov Mozesove in rimske določbe,po
lagoma je začela prepoved širiti; v 6.stol. je n.pr. prepovedala za
kone med bratranci in malimi bratranci /.61 sinode v Agde 1.506/. Do
8. stol. je štela Cerkev sorodstvo po rimskem načinu. V drugi polovic:
11.stol. je nastal med sv. Petrom Damijanom in ravenskimi juristi zna¬
menita pravda, ali naj se uporablja germanski ali rimsmi način dolo¬
čevanja sorodstva. Germanski način štetja se je uvedel V Gerkvi po o
biča ju. Aleksander II. se je odločil 3 Petrom Damijanom za germanski

82

način, ko je določil 1. 1063: dno gradus legale s unum gradum canonicun
efficiunt /c.2,ft.35,q.5/ Cerkev, kakor je bilo že omenjeno, je začela
zadržek raztegovati. Partikularne sinode so ga v 6.stol. razširile dc
6.kolena po rimskem štetju. Do 6.kolena pa so segali po pretorskem pra¬
vu tudi intestantni upravičenci /§ 5, Inst.3.5/. Tako se je uvedlo na¬
čelo, da sega zadržek tako daleč kot upravičenost intestantnega dedova -
n ja. V germanskem pravu pa je dedovala zadruga do sedmega kolena po ge,:
manskem štetju, torej do štirinajstega kolena x>o rimskem štetju. Nasta¬
le so zato težkoče. Inocenc IV. je zato omejili zadržek na 4.generacijo
po germanskem štetju /o.8,X 4,14/. V tem obsegu je veljal zadržek do
novega zakonika.

II. Po § 65 o.d.z. je zakon prepovedan med sorodniki v rav¬
ni črti, nadalje v. prvem in drugem kolenu stranske črte in secundo tan¬
gente primo. Zadržek zadene tudi nezakonsko rojene, V Vojvodini sega
razdiralni zadržek do tretjega člena in v Srbiji do četrtega člena po
civilnem /rimskem/ štetju.

Spolno občevanje med osebami, katerim je zakon zabranjen
radi zadržkega krvnega sorodstva je incest,krvosramnost. Zanj določa
kazen § 284 k. z. TT Telesna združitev med sorodniki v previ vrsti se kaz¬
nuje z robijo 10 let. Telesna združitev med sorodniki po krvi v stran¬
ski vrsti do vštete druge stopnje se kaznuje z robijo do petih let.Cer¬
kveni zakonik določa kazen v kan.2357,§ 1 /infamia iuris et poenae ar-
bitrariae/.

Zadržek krvnega sorodstva je javnopraven. Zato se mora na¬
stopiti proti krvosramn&Btzakonom tudi ex officio, včasih zlasti pri
nezakonskih je dokaz težko podati.

Po § 120 predh.n. obstoji zadrži k krvnega sorodstva v rav:-r:
črti neomejeno, v stranski pa do četrtega kolena /po rimskem štetju/.

slike z našlednj

Da se morejo lažje razvideti sorodstva, se uporabljajo
slednjimi znaki:

ženska oseba;

umrla ženska oseba;

stranska črta;
prvo koleno.

zakonska spolna
vez.

_ nezakonska
vez

spolna

Slika 1.

pravnuk(pronepos)

ase endenti(predniki)

\K

desceMenti(potomci )

Ana

Slika 2.

'I. Koleno: Benedikt, Cecilija ,Bernard. Peter in Neža: v tretjem kolenu( 3/.

II. Koleno: Aqa 7 -Neža • Veter.  in Ivana: v četrtem kol.

III. Kolena: Peter -- Lucija. Peter in Lucija: v tretjem kol (3/3

IV. Koleno: Peter-Ivana. Ivana in Karel: v tretjem kol(3/l)

Ivana in Jožef: v trefjem kol(3/2.

Šteje se namreč vedno addal jene .jša  stran; bližnja stran se označi iatim-
kp: tangente; Ivana in Karel sta si n.pr. v sorodu:tertio gradu tandem- e

prime 1 tV T '/'; ) • Ivana :..n Jožef tertio grad a tangente sekundo (t - , 7 .3'2 -•

i -84-

Slika 3.

Feliks

Feliksova sinova Anton in Benedikt se poročita s Petrovima hčerama Mo
rijo in Ano. Anton in Marija imata otroka Pavla in Rozo;Benedikt in &
na otroka Karla in Domitilo.-Omenjeni Štiri otroci so vnuki Feliksa m
vnuki Petra. Otroka iz prvega para sta z otrokoma iz drugega para v s
rodstvu v drugem členu stranske črte in sicer dvakrat. Karel se poro¬
či s sestrično Rozo in ima otroka Lucija in Tomaža. Pavel vzame zn zo
no sestrično Lomitilo in ima otroka Nežo in Frančiška. Tomaž je z Me¬
žo v štirikratnem sorodstvu, kor so,podana štiri skupna debla /Ana -
Benedikt; Anton - Marija; Feliks; Poter/ in sicer 2/2, 2/2,3/3 in 3/3

85

Slika 4.

S O R O l  T .V- c .

- 86 r

Slika 5.
rodovni^

XI. Kadar se pojači sum, da obstoji zadržek krvnega sorodstva, naj se no
pravi rodovnik. ^Co je sorodstvo znano, je nrodovnik v lahko narediti in iz
rodovnika ni težko razbrati., ali obstoji zadržek, če pa sorodstvo ni dog
nano, naj se napravi poseben rodovnik za ženina in poseben za nevesto in
sicer Poltretjega kolena inelusivo, torej za 14 ascendentov pri vsakem iz
med zaročencev, v poštev namreč pridno: oče in mati(I.gen. ); očetov oče
in mati; materin oge in mati(II.gon. ); stariši vseh oseb druge generacije
(4 x 2X XII. gen. ). Ge se najde v obeh rodovnikih isto im* , je zadržek so¬
rodstva podan. Potemjsestavi iz obeh rodovnikov ene ga ki pokaže, sorodstvo
Upošteva s o pri vprašanju o mnogokratnem sorodstva najbližje skupno deblo

Zgleda rodovnikov.

1. Preprosto sorodstvo.

nevesta

Ženin in nevesta sta si v sorodu v tretjem kolenu stranske črte (3/2).

Zadržek obstoji!

87

2. Večkratno sorodstvo.

Janez T.

'Marija C

Ženin in. nevesta sta si v sorod m četrtega kolom neenake n

88

§  11. Zadržek svaštva.

/impedimentum affinitatis, kan. 1077; § 66 o.d.z.;§ 121 predh.n./

Zakonca tvorita med seboj tako celoto, da stopijo v g. od tega so¬
rodniki enega zakonca b posebno razmerje z dragim zakoncem. To razmer¬
je se imenuje svaštvo /affinitas/ /od affinis * bližnji, sosednji, cfr
Modestinus Tt.l4,§ 3,D.38,10/. Da bodi zakon med osebami, ki so si , me d
seboj v bližnjem svaštvu, prepovedan je nakaj tako naravnega, da so to
zahtevali že stari narodi. Razlogi so podobne narave kot pri krvnem sc
rodstvu. Možesova postava je prepovedovala zakon z mačeho, z ženino
hčerjo iz prvega zakona /privigna/, s taščo, s snaho, z ženo umrlega
brata razen v leviratskem zakonu, z ženo strica ali ujca /Lev 18,8 nsi
20,20 21/. Po rimskem pravu je bil prapovedan zakon z mačeho, s taščo,
s snaho in z ženino hčerjo iz prvega zakona.Po Justinijanovem pravu jo
segal zadržek v stranski črti do brata moža oziroma sestre žene. Svaš¬
tvo more temeljiti ali na kopuli ali na zakonski privolitvi /unio cor-
porum - unio voluntatum/. V rimskem ^ravu je bila osnova, na kateri je
nastal omenjeni zadržek,vel javna zakonika privolitev, v judovskem pra¬
vu pa n|4brž spolna zveza / Tr duo in čarne una”/; vendar stvar ni dogna¬
na. Kot pričajo sinode iz petega in naslednjih stoletij, je začela Cer
ker v širiti ta zadržek preko mej judovskega in rimskega prava. Kalor sc
širili zadržek krvnega sorodstva tako tudi zadržek svaštva. Od 8.stol.
dalje je segal vsaj v rimski cerkvinz-adržek krvnega sorodstva do sed¬
mega kolena in enako tudi zadržek svaštva. Potom običajnega prava
se je razširil zadržek tudi po germanskih deželah. V 12.stol. je bil
ta razvoj končan. Začela pa se je spreminjati osnova tega zadržka; me¬
sto unio voluntatum so pod vplivom bibličnih tekstov / Gn 2,24/ začeli
naglašati unio corporum. Od -8.stol. dalje so vedno bolj pogosto trdi¬
li, da zadržek ne izvira iz zakona kot takega, ampak iz kopule. Na vz¬
hodu je začel s tem učenjem sv. Bazilij in na zapadu sv. Avguštin, a
rimska cerkev ga do 11.stol. ni sprejela. V 12.stol. je bilo to mnenje
na splošno sprejeto, in končno ga je sprejel tudi Aleksander III. /c.
2,X 4, 14; c.2,X 4,13/. Iz zakonskega spolnega ^obč e vanj a je nastala
aff initas_honesta /boljše bi bilo affinitas ex copula ličita/.

Prizadevanje, da bi se omejili zakoni med osebami, ki so v
kaki zvezi med seboj, je dobilo izraza v trojni vrsti svaštva. n Če je
Tit, Kajev brat dovršil zakon z Berto, je nastalo med Berto in Kajem
svaštvo prve vrste /affinitas primi generis/; če se je po Titovi smr¬
ti Berta omožila s Sempronijem, je nastalo med Sempronijem in Kajem
ter vsemi sorodniki umrlega Tita svaštvo druge vrste /aff.II.generis/;
/cfr. e.21.C.35.q.2/. Inocenc III je na 4.lateranskem zboru omejil za¬
držek samo na svaštvo prve vrste in to do četrtega kolena stranske čr¬
te in to brez ozira na to, ali izvira iz zakonskega spolnega občeva¬
nja ali iz 'nezakonskega /c.8.X 4,14/. Tridentski koncil je zadržek
pri nezakonitem svaštvu skrčil na drugo.koleno in tako je ostalo do
novega zakonika /sess.24,c.4.de ref./. Zakonito svaštvo je bilo razdi¬
ralni zadržek do četrtega kolena, nezakonito pa do drugega.

- 89

2. Zakonik je bistveno spremenil osnovo zadržku iz svašt-
va. Kot določa kan. 97,^ 1 izvira svaštvo iz ve 1 ,iavnega zakona brez c-
žira na to ali je izvršen; zato ni več odločilna kopula, ampak zakon¬
ska privolitev, kakor' je bilo to v rimskem pravu in je v modernih ci¬
vilnih pravnih redih. Kot pri krvnem sorodstvu ločimo tudi pri svaštvu
ravno innstransko črto. I'.!o že vi sorodniki so z ženo v svaštvu in ženin::
z možem. Pri tem je paziti na načelo: Affinitas n o n egredit ur co pula-
tos* če sevtorej vdovec Kajus, ki ima otroke, poroči z vdovo Sempront
jo, ki ima otroke, nastane pač svaštvo med Kajem in bmprenijimi otro¬
ki iz prvega zakona, ne pa med Kajevimi otroki in otroki Sempronije,

Drugo načelo je : affinitas non parit affinit atem . Anton je pač v svaš¬
tvu s Petrom, bratom svoje žene, ne pa z njegovo ženo Cecilijo; če po-'
stane Anton vdovec in Ceciliji umrje njen mož Peter, moreta Cecilija
in Peter skleniti zakon.

3. Kan.97,§ 3 podaja način, kako se šteje svaštvo. Moževi
sorodniki so z ženo v svaštvu v isti črti in kolenu kot so z možem v
sorodstvu. Isto velja ženine sorodnike napram možu. V ravni črti je
svaštvo razdiralni zadržek v vseh kolenih; v stranski pa do vštetega
drugega kolena. Zadržek svaštva .se ponovi: a/ če se ponovi zadržek so¬
rodstva ter b/ z zakonom s sorodnikom umrlega soproga /kan.1077,§ 2/.

Anton se je oženil z Ano; po njeni smrti vzame po dispenzl
sestro Berto; Berta mu umre'; Anton se hoče poročiti z Nežo, hčerjo
sva^a Cirila; zakon prepoveduje dvakratni zadržek svaštva v drugem ko-

4. Zadržek svaštva je zgolj cerkvenopraven. Pod pretvezo,
da je zadržek svaštva v prvem kolenu stranske črte naravriprave, je Hen¬
rik VII. trdil, da je njegov zakon s Katarino Aragonsko, ki je bila
vdova njegovega brata Arturja, neveljaven. Nekateri-pisatelji so meni •
li zaradi napačnega tolmačenja SZ, da je zadržek svaštva v ravni črt-i
naravnopraven. Danes ni o tem nikakega dvoma. Spregled od omenjenega
zadržka je možen; svaštvo v drugem kolenu stranske črte spada celo 'med
zadržke nižjega reda. Od svaštva v ravni črti, če je bil zakon dovr¬
šen, se spregled ne da /cfr.kan.1043/. V izrednih slučajih pa je bila da
dana prkr.at v zadnjem času dispenza /Chelodi, 108/. Tako je n.pr.do¬
volila sv.p&nltenciarija 2.dec.1911, da se poveljavi civilni zakon
Janeza I. z Rebeko S., ki je bila nezakonska hči Janezove žene /Cap-
pello, 573/.

5. Sporno je vprašanje, ali izvira zadržek svaštva samo is

krščanskega zakona ali tudi iz r.e.krščanskega. Nekateri trdijo, da sa¬
mo iz krščanskega /Cerato,Cappello,De Smet,Aertnys/,drugi da iz vsako-
kega/Noldin ,’7ernz-V. ,Triobs/; tretji dvomijo/ Ius Pontif icium r  r d

- 90 -

V smisla kan. 97, § 1-nastane svaštvo iz veljavnega zakona
bodisi, da Je ra&um tantum ali da Je ratom et consummalUm. Po kan.1016
§ 1 se - samo krščanski z-akon deli v ratum tantum et consummatum. Na st a

ne vprašanje, ali Je rabil kan. 97,§ 1 izraz ratftm et oonsummatum v
smisla kan. 1015, § 1, ali pa v smisla starih kanonistov, ki so rabili
te izraze c vsakem zakona. Oziraje se na tekst so na boljšem oni,ki
trdijo, da Je treba izraze ometi tako, kot Jih Je zakonik določil, da
Je torej osnova svaštva krščanski zakon, vendar pa dokazovanje ni pre¬
verljivo, ker zakonik ne rabi terminologije vedno v istem pomena.
Vernz-Vidal pa se napram tema sklicuje na to, da se Je zakonik ob za¬
četka svaštva naslonil na rimsko pravo, kjer Je svaštvo izviralo iz
kega zakona /443/. Podobno dokazuje Triebs,407.

6. Ker Je bila v starem pravu osnova zadržka svaštva spo¬
na združitev bodisi zakonska ali nezakonska, Je mogel nastati tudi im-
pedimentum affinitatis superveniens. Zakonski drug, ki se Je spolno
pregrešil z osebo, ki Je. bila sorodna njegovemu soprogu, Je s tem iz¬
gubil ius petendi de bitum, zavezan pa Je ostal ad reddendum debitum.

Po pravu vzhodne cerkve, ki smatra moža in ženo za eno te
lo, nastane svaštvo ne le med možem in ženinimi sorodniki, oziroma me.,
ženo in moževimi sorodniki, ampak tudi med moževimi in ženinimi soroč.
niki. Zato smeta dva brata poročiti dve sestri le istočasno.

II. Svaštvo ima tudi naše civilno pravo za zadržek; § 66
o.d.z. se namreč glasi: Iz svaštva nastane zakonski zadržek, da se mož
ne sme poročiti s sorodnicami svoje zakonske žene, omenjenimi v §§ 6 :
in žena ne omožiti s tamkaj omenjenimi sorodniki svojega moža.

Po italijanskem pravu /čl. 58,59/ in francoskem /čl.162,1
163,16&/ je zadržek razdiralen v vseh kolenih ravne črte in v prvem
kolenu stranske črte. Po vojvodinskem in nemškem pravu tvori svaštvo
zadržek le v ravni črti.

V* § 121 predh.n. je zadržek svaštva orne jen le na ravno
črto. "Zakonec ne more skleniti zakona z osebo, ki je v sorodstvu v
ravni črti z njegovim bivšim zakoncem?

§12.  Zadr že k javne_dostojnosti.

1. V veljavnem pravu nastane zadržek javne dostojnosti iz
neveljavnega zakona, bodisi da je bil konsumiran ali ne, ter iz javne¬
ga ali notoričnega konkubinata. Brani pa ta zadržek skleniti zakon z
osebo, ki je v krtnem sorodstva v prvem ali drugem kolenu ravne č rt e
Putativni zakonec oz. konkubinarec se torej ne more poročiti s starši,
prastarši, otroci in vnuki osebe, s katero živi v putativnem zakonu
ali konkubinatu /kan. 1078/.

Zakon mora biti neipl^aven; tak je radi razdiralnega za¬
držka ali radi tega, ker ni bilo zakonske privolitve ali radi defekte
v obliki sklepanja. Pri zakonu, ki je neveljaven ex defectu consensua
omnino occulto, qui in foro externo probari non potest, tega zadržka
ni. V starem pravu iz zakona, ki je bil neveljaven ex defectu consen-
sus, zadržek javne dostojnosti ni nastal /c.un.,in VI,4,l/; isto ve¬
lja po Vidalu /o.c. 453/ še v novem pravu, ako ni bil zakon dovršen.
Vendar pa je slednje mnenje zgrešeno, kakor dokazuje G-asparrl /1,447
nsl./ prepričevalno iz razlike med osnutki k kan. 1078, ki so še ime

- 91 -

li dostavek; durarnodo non sit n ali um ex defectu consensus, in med za¬
konskih tekstom v kan. 1078, kjer dostavka ni. V prejšnjem stoletju je
nastalo vprašanje, ali nastane zadržek iz civilnega zakona. Koncilska
kongregacija je dne 13.marca 1879 odločila, da ne nastane; odlok je po¬
trdil Leon XIII. 17.marca 1878. Po promulgaciji novega zakonika so tr¬
dili nekateri, da spada pod pojem matrimonium invalidum tudi matrimo-
nium civile /Triebs,416/. JC pa na vprašanje: An vi can. Io78 ex so¬
lo actu, ut aiunt, civili in-ter eos de quibus in can 1099,§ 1, inde •
pendenter a cohabitatione, oriatur impedimentum publicae honestatis, -
odgovorila IS.marca 1929: negative /AA8 1929,180/. Tajnik koncil.kongre
gači je je utemeljeval pravno osnovo navedenega odgovora s tem, da je
civilna poroka le civilna ceremonija, ne. pa prava poroka.

Konkubinat označuje commercium carnale habituale. Mora pa
biti konkubinat javen ali notoričen. Pojmi so razloženi v kan.2197,
ni, Delikt je javen’v smislu cit. kanona, ako je že divulgiran ozirom
so taks okoliščine, da se more in mora soditi, da se bo lahko razvedo;
ITotoričen pa postane delikt notorietate iuris s pravomočno sodbo pri¬
stojnega sodnika ali pa s sodnim priznanjem; notoričen notorietate fac-
ti je delikt, če je javno znan in storjen v takih okoliščinah, da se
ne da zakriti ali pa s kakim pravnim pripomočkom izgovoriti.

2. Osnova omenjenega zadržka je v novem pravu precej dru¬
gačna, kot je bila v starem. Do novega zakonika je nastal omenjeni za¬
držek, ki so ga imenovali tudi. impedimentum quasi afdnitatis iz ne iz¬
vršenega veljavnega zakona, nadalje in neizvršenega neveljavnega zako¬
na in iz veljavne zaroke. Raztegal se- je na ravno črto pa tudi na st ir¬
sko do četrtega kolena, ako je izhajal iz neizvršenega zakona. Ce pa
je bila njegova osnova veljavna zaroka,, je segal do prvega kolena v
ravni in'stranski črti. Zadržek javne dostojnosti so uvedli kot dopol¬
nilo k zadržku svaštva; odtod tudi staro ime ampsdimentum quasiaffin;,
tatis. Že rimsko pravo je poznalo ta zadržek v delnem obsegu. Tako je
bil prepovedan zakon med sinom in očetovo zaročenko, med očetom in si
novo zaročenko, med zaročencem in materjo njegove zaročenke, med loče
nim zakoncem in hčerjo njegovega ločenega soproga iz novega zakona, i:;. •:
očmom in pastorkovo vdovo in med pisano materjo in vdovcem njene pasto eU
ke /P. 23,2/. Vzhodna cerkev je sprejela rimskopravne določbe; v zapadi
cerkvi pa je bil zadržek neznan do 11.stol. Potem pa je nastal najpre;
iz zaroke potem tudi iz nedovšenega zakona. Obsežnost zadržka je hila
zelo sporna do tridentskega koncila, ki je določil, da iz dvomne ali
pogojne zaroke zadržek ne izvira in da sega pri zaroki le do prvega
kolena ravne in stranske črte /sess. 24.c.3.de ref./. Pij V. je avten&i
tično določil, da se tridentska korekcija prava ne tiče zadržka, v ko¬
likor izhaja iz neizvršenega zakona; in je torej še ostala določba
Inocenca III. iz 4. lat. koncila, da sega zadržek quasi aflLnitatis
do četrtega kolena v stranski črti, kot zadržek svaštva ali krvnega
sorodstva.

Novi zakonik je torej spremenil njegovo osnovo ter ga skri
čil na vključno drugo koleno ravne čhte, uvedel pa, da izvira tudi iz
konkubinata.

Zadržek je zgolj cerkvenopraven; nekršcenih se ne tiče.V
drugem kolenu spada med impedimenta minoris gradus, v prvem kolenu je

impedimentum maioris gradus.

Zadržek more biti enkraten ali večkraten. Večkraten je,če
en zakonski drug sklene neveljaven zakon sukcesivno z otroci drugega
dela, ali če živi z istimi v konkubinatu. N.pr.zaročene z dvema hčer¬
kama neveste. Vendar zakonik nikjer ne omenja tega podvojnega zadržka
ker so pač taki slučaji dejansko redki.

3* Naše civilno pravo kakor tudi vojvodinsko tega zadržka ne
omenja. V ostalih pokrajinah veljajo tozadevni cerkveni predpisi.

§  13. Zad ržek duh o vn e g a s orods tva.
7cognatio spiritualis; kan.10797*

1. Ker je po bibličnem in dogmatičnem nauku krst nadnarav•
no prerojenje, je razumljivo, da je razmerje med krstiteljem in krščea
cem ter med botri in krščencem v krščanstvu povzročilo zakonski zadr¬
žek. Dolžno spoštovanje krščenca do teh oseb kakor tudi spodobnost sz~.
terjala, da ne stopajo take osebe, ki so si postale duhovno sorodne,v
zakon. Kan. 53 trulske sinode celo določa, da je duhovno sorodstvo vi*--
je od krvnega. Uvedlo je ta zadržek običajno pravo. ITa vzhodu ga je
potrdil cesar Justini jan I. 530 /l. 26,God. 5,4/. Na zapadu je bil izd or.
o tem pisan zakon v 8.stol. Od krsta so razširili ta zadržek tudi na
birmo, čemur je vzrok pač v tem, ker so v prvih časih oba omenjena za
kramenta hkratu podeljevali, pozneje pa ločeno, dratian in glosatorji
so tudi pri tem zadržku uvedli sistem.Posamezne kontroverze so se te¬
kom stoletij razpršile.

Razlikovali so različne'stopnje v tem zadržku. Pat ernitas
oziroma matgrnitas spiritua lis je razmerje med krstiteljem oziroma
botrom ter krščencem ali birmancem; compater nita s ali co nmaternitas
spirit ua lis je duhovno sorodstvo .med krst itel jem oziroma botrom ter
roditelji krščenca ali birmanca. Tako so bili vezani po omenjenem za
držku: baptizans, baptizatus, baptizatique parentes,

levans, levatus, levaticue parentes,

confirmans, confimatus, confirmatirue parentes,
ligans, ‘ ligatus,, ligatioue parentes.

■'oleg tega jo bila še Tr aternitas spi rit ualis  /med krščencem in otro¬
ki krstitelja ali botra/ kakor tudi affinit a s spiritua lis /med krščen¬
cem oziroma birmancem ter ženo botra oziroma botre/. C o gn ati o špiri tu-
alis s upe rveniens /oče krsti svojega otroka/ je imela za posledico iur-.
potendi. 0 obsegu tega zadržka je bilo do tridentskega koncila nebroj
dvomov. Tridentski koncil je avtentično omejil zadržek na paternitas
et conpaternitas tako pri krstu kakor tudi pri birmi.

Da bi vse te zadržke omejil je določil Tridentski koncil
naj ima vsak otrok le enega botra ali kvečjemu enega botra in eno bo¬
tro.

2• V veljavnem pravu nastane zadrželj duhovnega sorodstva
med krstiteljem in krščencem ter med botrom in krščencem. Zadržek je
zgolj cerkvenopraven in spada med Zadržke nižjega reda.

Krst nora biti veljaven in absolutno podeljen. Je sicer
brez pomena ali je privaten /zasilen/ ali slovesen; toda ker je pri za¬
silnem krstu več Wo t/vom ali je bil krst veljavno podeljen ali ne, za¬
to je mogoče, da krstitelj v sili in botri, ki so bili pri "csilnem kr
stu, ne zapade jo zadržku. Zadržek veže le tiste, ki so bili veljavno bo¬
tri. če se krst pogojno ponovi, se smatra pravno za botra le tisti, ki¬
je pri obeh krstih fungiral kot boter/kan.763, §?/. V starem pravu je
iz dvomnega krsta izviral dvonni zadržek. Pravna sigurnost je bila s
tem omajana.

3. O.d.z. zadržka duhovnega sorodstva ne pozna. Srbski grp.o
zakonik pa razumeva po § 69 tudi duhovno sorodstva, in sicer sega v
srbski cerkvi zadržek do drugega kolena stranske črte. Pri štetju čle¬
nov prihajajo v-poštev samo črte od kuma in krščenca in njegove matere
navzdol. Razmere med botrom in krščencem ter tega roditelji omenja tu¬
di naš novi kazenski zakonik. V §284 točka 3 se namreč glasi: ’ T Telesna
združitev med krstnim botrom in krščencem ali tega roditeljem se kazni
je z zaporom do enega leta. TT

S -14: . Za držek legalnega sor odstva.

/Cognatio legalis kan. 1059,1080/.

* 1. Zadržek legalnega sorodstva je sprejela Cerkev iz rim¬

skega prava, toda ni določeno kdaj. Papež Nikolaj prvič omenja ta za¬
držek 1.866. Po Bernardu iz Pavi je je omenjeni zadržek raadiralni,kar
je tudi potrjeno v Oregorijevih dekretalih.

legalno sorodstvo nastane po adopciji. Rimsko pravo pozna
dvojno adopci jo :adro,s:atio/r^optio perfecta/ in adoptio simplex /adop-
tio imperfecta/. Prava je bila adoptio hominis sui iuris. adoptirani
je pleno iure prešel pod patria potestas onega, ki ga je adoptiral.

Pri adootio simplei /adoptio minus plena/ je homo non sui iuris mogel
postati dedič ab intestato. legalno sorodstvo, ki je nastalo it  spolr -
adopcije, je bilo po rimskem pravu razdiralni zadržek. Kontroverzno pa
je vprašanje, ali j® po Justihijanovem pravu izviral iz nepopolne adcp-
cije razdiralni, zadržek.

Iz adopcije more nastati trojno legalno sorodstvo: pa ter --
nita s legalis  , nastane med onim, ki adoptira in njegovim adoptirance;;
f raternitas legalis  pa med adoptirancem in otroci njega, ki ga je a-
doptiral; affinitas legalis  pa med adoptirancem in ženo njega, ki ga
je adoptiral, oz. med adoptirančevo ženo in njim, ki ga adoptiral. Ve¬
ljalo je namreč načelo: adoptio imitatur naturam;

V rimskem pravu je tvorilo omenjeno trojno sorodstvo raz¬
diralni zadržek, ako je izviral ex arrogatione.

2. Tozadevne predpise rimskega prava je sprejela tudi Cer¬
kev; ostali so v veljavi do novega zakonika. V moči je bilo torej na¬
čelo: adoptio se-cumfert impedimentum dirimens, si facta ad terminos
iuris romani. Vsaj quoad substantian je morala biti adopcija v skladu
z rimskim pravom, ako naj je nastal iz nje zadržek, legalno sorodstvo

je torej bilo razdiralni zadržek, ali pa sploh ni bilo zadržek.

Kodeks je v tem pogleda cerkveno stališče bistveno spreme¬
nil. Zakonito sorodstvo je le tam še zadržek, kjer je postavljen tud:,
po krajevni civilni zakonodaji in sicer je oviralen ali razdiralen ka
kor pač določa dotična civilna zakonodaja. Oba tozadevna kanona /105°
1080/ nam podajata primer legis canonizatae. Formalno ima zadržek mo:
od cerkvene zakonodaje; civilna zakonodaja podaja le osnovo za zadrž
Cerkev je modro ukrenila, ko je sprejela mesto starorimskih predpisob
določbe modernega civilnega prava. Ker pa ima zadržek vso moč od Cer¬
kve, zato je treba pomniti, da samo spregled civilne oblasti še ne od¬
vzema zadržka; temveč je potrebno, da dispenzira cekvena oblast, sicer
bi bi$ zakon neveljaven oz. nedovoljen.

Za presojanje omenjanega zadržka je torej treba poznati ci¬
vilne predpise.

4. Slovensko-dalmatinsko pravo sicer pozna adopcijo /po¬
svojitev/, ki pa ne tvori zakonskega zadržka. 0 posvojitvi podaja o.d
z-, določbe v §§ 179-185. Posvojiti sme oseba, ki ni zaobljubila sams>
ga stanu ali nima lastnih zakonskih otrok. Posvojitelj mora biti star
vsaj 40 let, posvojenec mora biti vsaj 18 let mlajši od njega. Ako je
posvojitelj poročen sme posvojiti oz.-ako je posvojena oseba poročena,
mora dati dovoljenje ostali zakonski drug. Ako je posvojenec nedoleto-.
mora privoliti oče,oz. mati, varuh in sodišče. Posvojitelj prevzame c
Četovsko oblast; med njim in posvojencem veljajo enake pravice, kakor
med zakonskimi roditelji in otroki, v kolikor zakon ne dela izjeme. Iz¬
jema pa je vprav v tem, da omenjeno razmerje ne tvori nikakega zakon¬
skega zadtžka. Pravno še manj vreden kot posvojitev je prevzem v rejo
/§ 186 o.d.z./.

Tudi po hrvatskem, bosanskem, črnogorskem in srbijanskem
pravu zadržek zakonitega sorodstva ne obstoja, po zadnjih treh prav¬
nih redih vsaj za katolike ne. Po ogrskem in vojvodinskem pravu je pa.-
ternitas in affinitas legalis le oviralen zadržek, ki preneha, ako p: -
stane adoptivno razmerje, /zak.čl. 31/1894 13, 13l/. Po tem pravu

obstoji zadržek tudi med varuhom in varovancem, kar je cerkvenopravne
brez pomembno. Zadržka zakonitega sorodstva ne poznajo tudi naslednje ,
zakonodaje: v Portugalski,Damski, Švedski,7Norveški, Angliji, Bolgar: .
Ekvadorju, Argentini ji, Čile, Mehiki, Nikaragui, S. Salvadorju, Uragua-
yu. viralen je zadržek v Franciji po novejši interpretaciji; ker ima¬
jo Belgija, Luksemburg in Romunija francosko pravo, je tudi tam ovira-
len; oviralen je tudi v Švici, Nemčiji in Venezueli. Razdiralen pa jc,
omenjeni zadržek v Španiji, Boliviji, Braziliji, Kolumbiji, Grčiji, r.\
Poljskem in v Monaco. Ne sega pa omenjani zadržek povsod enako daleč.-
Nekateri poznajo le paternitatem legalom oz. affnitatem, drugi tidi
fraternitatem.

Zadržek zakonitega sorodstva veže samo kristjane kot impe -
dimentum canonicum. Kor ureja zakone nekristjanov država, so ti pač ve¬
zani na omenjeni zadržek.

- 95-

Predh. n. Jugosl* drž. zakonika ne pozna zadržka zakonite-

0

ga sorodstva.

& 15. Zakonski zadržki v o.d.z.

Ze v uvoda v poglavje o zadržkih je "bilo omenjeno, da o*d*
z. drugače pojmuje zakonske zadržke kot veljavno kanonsko pravo; pri¬
števa namreč med zakonske zadržke tudi hibe, ki se tičejo privolitve
in oblike, Naj sledi kratka vzporedi^ev zakonskih zadržkov po obefe za¬
konikih* Zadržka sile /§55'/ in zmote /§57/ kakor tudi zadržkov radi c*~
blike /pomanjkanje vsakterega oklica §74/ in napake pri poročanju /§75-
82/ bodo točneje omenjeni v poglavju o zakonski privolitvi in obliki®

I. O.d.z. ne pozna nobenega od cerkvenih o viralnih  zadržkov
/preproste zaobljubo, mešana veroizpoved, zakonito sorodstvo/, pač pa_
naslednjih pet lastnih oviralnih zadržkov:

1. Obstoj ničnega zakona  /§ 62-2/. Osebe v neveljavnem za¬
konu se ne smejo poročiti, dokler ni ničnosti izreklo sodišče. Podoben
predpis velja v kanonskem pravu, samo da ni izražen kot zadržek.

2. Izvestna javna nameščanja.  Politični predpisi prepove¬
dujejo zakon nekaterim nastayljencem /n.pr. diplomatičnim uradnikom/
brez oblastvenega dovoljenja. Omejitve za ženitve vojaštva podaja za¬
kon o ustrojstvu vojske z dne 19. VII.1923, Sl. N. št. 203, čl* 77 in
117. Načelo je, da se/nora vsak aktivni član vojske izkazati s službe¬
nim dovoljenjem pristojnega vojaškega poveljstva* Na Kranjskem so ne-
nastanjeni posli, pomočniki in dninarji po gubernijski naredbi z dne
31. III.1832 št. 4264 potrebovali za ženitev ženitvovanjsko zglasnico
od županstva. Naredba deželne vlade za Slovenijo je 25. VII. 1919 Ur.

L. 8. aug. 1919 št.558 to zahtevo odpravila.

3. Vdovski rok i /§§ 120-121/. Noseča vdova se ne mora poro¬
čiti pred porodom. Vdova ,o kateri je dvom, ali je noseča, se ne more
poročiti pred potekom 180 dni izza razveze prvega zakona. Zakon je mo¬
gel biti razvezan ali radi smrti moža, ali radi pravnomočne sodbe, ki
je zakon razvezala, ali radi pravnomočne sodbe, ki je prvi zakon pro¬
glasila za neveljaven. Vdovi, katere nosečnost je dvomna, se more zni¬
žati rok od šest mesecev na tri mesece. Ce je pa nosečnost izvestna, ne

velja ta določba. Razloga za prepoved sta dva: 1. Da se prepreči nego¬
tovost očetovstva pri otroku, ki bi £a morda vdova rodila, če ne bi bi¬
lo določbe o vdovskem roku, bi bilo dvomno, kdo je oče otroku, ki bi ga
vdova rodila v šestem ali sedmem mesecu po smrti prvega moža, ko bi se
n. pr. že prvi mesec svojega vdovstva vdragič poročila. Po našem pra¬
vu je namreč oče tisti, ki je z matrojo občeval v kritični dobi /med
180 in 300 dni pred rojstvom/; v danem primeru pa sta torej oba /umr¬
li mož kot drugi mož/ domnevna očeta. 2. Drugi razlog za prepoved pa je
pieteta do umrlega moža; pri noseči vdovi n.pr. lo ta razlog pride v

96

6

poštev. Ce je mož slovesno proglašen mrtvim, vdovi ni treba držati
vdovskega roka. Spreglede od določbe vdovskega roka daje sresko načel*- .
stvo /zakon z dne 4. jul. 1872, št. lil/. Določba § 120 je kazensko san¬
kcionirana v §121. Vsled prestopa določbe §120 zakon sicer ni nevelja¬
ven, toda žena izgubi koristi, katere ji jo naklonil prejhji mož z že¬
nitno pogodbo, dedinsko pogodbo ali poslednjo voljo. Mož pa izgubi pra¬
vico, ki mu gre po §58, da izpodbija veljavnost zakona, kar je našel
ženo z dragim nosečo. Obema zakoncema naj se naloži okolnostim pri¬
merna kazen. Če se rodi v takem zakonu otrok in je dvomljivo, ali je
njegov oče umrli ali sedanji mož, se postavi otroku kurator, ki bo va¬
roval njegove pravice. /§12l/.

4. Pomanjkanje potre b nih spričeval in dokazil /listina o o-'
klicih, listina o privolitvi očeta oz. sodišča pri zakonu tistih oseb,
ki potrebujejo radi pomanjkanja svoje pravnosti takega dovoljenja; lis¬
tina o dovoljenju, da se more poročiti častnik ali diplomatični urad¬
nik; krstni list, kadar ni polnoletnost očividna;- ostalo potrebne listi¬
ne; n.pr. da je zadržek spregledan; kadar se poroči inozemec, se mora

po dr. dekretu z dne 22.dec. 1814, Zb. j.z. št. 1118 zahtevati ženitni,
certifikat, to je spričevalo tujčevega domovinskega oblastva, da je de
lege nationali ženitno sposoben/.

5. P omanjkanj e dr ugega ali tretjega oklica .

II. O.d.z. pozna 20 razdiralnih zadržkov.

1. Z adržek nezrelosti  /§48/. Osebo pod 14 leti niso sposo¬
bne skleniti veljavnega zakona. V kanonskem pravu odgovarja zadržek
nezadostne starosti.

2. Zadržek nerazsodno sti /§48/. Bosni, blazni in bebci ne
morejo skleniti veljavne zakonske pogodbe. V kanonskem pravu spada ne¬
razsodnost med hibo v privolitvi.

31 Zadr žek popo lnega p reklica .Po čl. 15, odst.2 uvodnega ■
zakona z s zakon o sodnem nepravdnem postopku z dne 26 jul. 1934. 81. Ilc v.
z dne 4. avg. 1934 je popolnoma preklicana oseba glade opravilne spo¬
sobnosti enaka otroku do dovršenega sedmaga leta. Popolnoma se prekli¬
čejo -osebe, ki so stare več kot sedem lot, a radi umobolnosti ali sla¬
boumnosti niso sposobno, da bi same oskrbovale svoje stvari/čl.15,o.I./

4.' Za držek rad i p o manjkanja svo joprav nosti. /§§ 49-53/ Ho -
dolotniki /pod 2l/ ali tudi polnoletniki, kise ne morejo iz katerihkoli
razlogov sami za so vol javno obvezati, so nezmožni brez privoljenja za¬
konskega očeta veljavno stopiti v zakon. Nezakonski otroci pa potrebu¬
jejo polog izjavo svojega varuha .še privolitva sodišča. Zadržek veže:
a. O sebe pod o četov sk o oblastjo, to je zakonske in adoptirane otroke
mod 14 in 21 lotom; b. O sebo pod varu štvom ; nezakonski otroci; otroci,
ki jim je oče umrl, ali jo izgubil očetovsko oblast; c. Delno preklica-
ne osebo.. Po čl. 16 uvodnega zakona za zakon o sodnem nopradnem posto¬
panju so morejo delno preklicati polnoletniki :  1. ki sicer niso nespo-

97

sobni, da bi oskrbovali svojo stvari, ki pa radi umobolnosti ali sla¬
boumnosti potrebujejo pomočnika za redno oskrbovanje svojih stvari;

2. ki z zapravljivostjo spravljajo sebe ali svojo r*dbino v nevarnost
bede; 3. ki iz navade zlorabljajo alkohol /pijanstvo/ ali živčne stru¬
pa in s tem spravljajo sebe ali svojo rodbino v nevarnost bede ali o-
grožajo varnost drugih ali pa potrebujejo pomočnika za redno oskrbova¬
nje svojih stvari.

Delno preklicani je glede svoje opravilne sposobnosti enak
dorastlemu nedoletniku.

Dovoljenje da osebam pod očetovsko oblastjo oče oz. adop-
tivni oče. Osebam pod varuštvom daje dovoljenje varuštvono sodišče,ki
mora zaslišati varuha, a na njegovo mnenje ni vezano. Omejeno preklica¬
nim daje dovoljenje pomočnik in sodišče. Četudi je pomočnik oče, je po¬
trebno dovoljenje sodišča /§ 4/2/prekl. a?pda/. Dovoljenje se more dat:
ustno ali pismeno /dv.dekr.17.jul.1813,št.1065 zb.j.z./. Ustno da oče- *
dovoljenje pred župnikom in dvena pričama. Na koncu izpraševalnega za¬
pisnika se zapiše: Oče mladoletne neveste /ženina/ je dal svoje dovol ;e-
nje vpričo podpisanih. Podpišejo se oče in obe priči. Župnik mora za¬
znamovati dovoljenje tudi v poročni knjigi v rubriki listine: Oče je
dal ustno dovoljenje pred pričama I. in I. Ako da oče dovoljenje pis¬
meno, ga morata poleg njega podpisati še dve priči. Listina mora biti
kolkovana. Ako se ne more narediti listina, zadostuje, ako oče izreče
dovoljenje pred tremi pričami, ki potem pričajo pred žuonikom o danem
dovoljenju; napravi se zapisnik, ki ga podpišejo vse tri priče. Ako o-
če nedoletniku dovoljenje odreče, ima slednji pravico zaprositi redne
ga sodnika, ako sodi, da se mu s tem dola krivica. Sodišče da privoli¬
tev v običajni obliki sodnega akta. Potreba dovoljenja normalno pre¬
stane s polnoletnostjo; včasih poprej, če se nedoletniku "kupijo leta
/venia aetatis/.

5. 2 adržek_vi!jega_reda_oz_ 1 _slovesne_zaobljube /§ 63/. V
kanonskem pravu sta to bolj dosledno dva različna zadržka.

6. Zadržek_zakonske _v%zi_i /§ 62/. Natančneje ie bil

govor že spredaj. Omenjeno naj bo le še, da je bilo priznano v zakonu
z dne 15.jul.1912,d.z. št.159 v področju Avstrije veroizpovedanje is¬
lama hanefickega obreda, vendar po §§ 6 in nsl. le v toliko, v kolikor
ne nasprotuje veljavnim zakonom. Bigami ja, ki jo dovoljuje omenjena
vera svojim pripadnikom v ozemlju Slovenije ne uživa zaščite. Pripad¬
nik islama se torej v tem ozemlju ne sme drugič poročiti.

7. Zadržek spolne nezmožnosti /§ 60/. Osnova je ista kot
v kanonskem pravu.

8. Zadržek različne vere /§64/. Neveljaven je zakon med

kristjanom in nekristjanom, v kanonskem pravu med katoličanom in ne¬
kristjanom. Odpadnike od krščanstva po drž. pravu ne veže zadržek.Ju -
risti imajo težkoče z vprašanjem, kdo je v smislu § 64 kristjan,sta¬
rejša interpretacija je bila verbalna: kristjan je, kdor se izpovedu¬
je h krščanski veri, brez ozira, ali je krščen. Ako bi konvertit, ki
se je dal krstiti ne naznanil prestopa svoje vere drž.oblasti, ga je

to-coj .st* Jana in .t jzadržek-

_ 98 -

9. Zadržek sorods tva  /§ 65/ Zadržek veže do drugega kolen?
v stranski črti, a ne brez izjeme, zakaj med starim stricem in neča¬
kinjo oziroma nečakom in staro teto je zakon veljaven. Osnovan je za¬
držek na krvnem sorodstvu; priznanje sorodstva in zakonita domneva za
sorodstvo ne ustvarita zadržka. Če torej nezakonski oče prizna hčer

za svojo, pozneje pa dokaže, da ni njegov otrok, se moro z njo poroči¬
ti. V kanonskem prahu jo zadržek sorodstva širši.

10. Z adr žek svaš tva  /$66/. Zadržek sega tako daleč kot za¬
držek sorodstva. 0 naravi velja isto kot v veljavnem kanonskem pravu,

11* Zadržek preše stva  /§67/. Zadržek tvori pred sklenje¬
nim zakonom sodno dokazano prešestvo. Dokaz mora biti podan v spornem
postopanju, ni pa treba, da hi moral biti'pred kazenskim sodiščem,za¬
dostuje pred civilnim. Ne zadostuje pa priznanje v nepravdnem postopa¬
nju; ugotovitve političnih oblasti vsaj od 1. 1853 ne zadostujejo.

12. Zadržek stre žen ja po življenju drugega^ zakone a /§' 68/.
Tvori ga obljuba zakona s poizkusom umora drugega zakonca, četudi je
poizkus izvršil le eden od obeh in poizkus ni uspel. Brez pomena je,
ali je zakonec, čigar soprog naj bi se odstranil, vedel za namen mo¬
rilca ali ne. Motiv umora mora biti poročitev z zakoncem umerjenega
soproga; če je motiv drugačen, zadržka ni.

13.. Zadržek_krivdne_.udeležbe_na_razvpdnem_razlogu /§119/.
Razvodeni zakonec ne more skleniti zakona veljavnega z osebo, ki je
dala povod za razvod prejšnjega zakona bodisi s prešestvovanjem,huj-
skanjem ali na kak drug kaznovanja vreden način na podlagi dokazov,
kolikor jih je bilo pri razvodu. Zadržek je možen le pri nekatoliča-
nih.

14. Zadr že k zano šenosti z drugim moš kim  /§ 58/. Ce naftde
zakonski mož po ženitvi, da je njegova žena noseča z drugim sme ra¬
zen primera, določenega v § 121 /če ni upošteval vdovskega roka/, za¬
htevati, da se proglasi zakon za neveljaven. Mož mora dokazati zano-
šenost. Stvar tožene žene pa je dokaz, da je mož vedel za zanošenost
ali pa dokaz, da je mož otrokov oče. Podan je zadržek tudi v tem pri¬
meru, ko je mož sicer vedel, da je žena noseča, a je mislil, da je z
njim; otrok pa se rodi prez-godaj in na tem mož spozna, da je z njego¬
vo z.eno že pred njim nekdo spolno občeval.

15. Zad r že k_k at p1ic izma po dv. dekretih z dne 26.avg.1811.

št.1099 in 17.jul. 1835,zb.j.z. št.61. Podrobneje je že bil govor o
tem , ,

* 16. Zadržek sile  in strahovanja 55/. Govor o tem bo v

poglavju o privolitvi.

17* Zadržek z mote  /§57/. Govor o tem bo v poglavju o pri¬
volitvi.

18 * Za držek... p trni c e / § 56/. Neveljavno je privoljenje, če ga
je dala odpeljana in še ne osvobojena oseba. Odpeljana more biti moš¬
ka ali ženska oseba. Zakona ne more skleniti z nikomur, ne z odvedi-
teljem in ne s kom drugim. S tem je točno podana razlika od kanonske¬
ga impedimentum raptus: tam je zadržek,ako je ženska oseba odpeljana
ali zadrževana. Zakon je nemožen le med njo in raptorjem.

19.__Zadržek radi pomanjkanja vsak te rega okl ica  /74 §/. 0
tem je že bil govor.

99 -

20. Zadržek radi napak pri celebraciji zakona /.§§ 75-82/.

0 tem pozneje.

Zadržki javne dostojnosti, duhoiznega sorodstva in zakonite¬
ga sorodstva so tuji našemu o.d.z.

JL 3- 6*  _P regled zadr žkov v pr edhodnem.Jlačrtu_ j ugo  slo vanske  ga
državljanske ga_ zak on ika .

I* Oviralni zadržki so isti kot v o.d.z. ,tore j:

1. obstoj ničnega zakona /§ 151 predh.n./

2. izvestna javna nameščenja.

3. vdovski rok /§§ 171,172 predh.n./

4. pomanjkanje oklicev /§ 524 predh.n. oklicev sploh,med tem ko
po § 740.d.z. le pomanjkanje*drugega in tretjega oklica-

II. Razdir al ni z adrž ki:

1. zadržek radi nezadostne starosti. /§ 108 predh.n./ Moški pod
17. letom in ženska pod 15.letom ne moreta skleniti zakona.

2. zadržek nerazsodnosti /§ 109 predh.n./. Odgovarja § 48 o.d.z.

3. zadržek popolnega preklica /§ 109 predh.n./

4. zadržek pomanjkanja svojepravnosti /§§ 110-112 predh.n./ Od¬
govarja §§ 49-52,53 o.d.z.

5. zadržek strahu /§ 113 predh.n./ Odgovarja § 55 o.d.z.; do¬
stavljeno pa je, da se upošteva za presojo strahu nevarnost
' T za življenje, zdravje in čast zaročenca ali osebe,ki je z
njim tesno zvezana'*.

6. zadržek otmice /§ 114 predh.n./ Odgovarja § 56.o.d.z. Dostav-
ljeno je TT ali s ilo zadževana" /oseba/.

7. zadržek zmote /§ 115 predh.n./ Odgovarja § 57 o.d. z. Dostav¬
ljeno je "ali njihovih bistvenih lastnosti, ki ga predstav¬
ljajo za drugo osebo, kakor je.

8. zadržek nosečnosti od drugega moškega /§ 116 predh.n./ Od¬
govarja § 58.o.d.z.

9. zadržek spolne nezmožnosti /§118 predh.n./ Odgovarja § Q 6g

10. zadržek zakonske vezi /§ 119 predh.n./ Odgovarja §62 o.d.z.

11. zadržek krvnega sorodstva /^ 120 predh.n./ Do četrtega ko¬
lena v stranski črti /rimsko štetje/.

12. zadržek svaštva /§ 121 predh.n./. Le v ravni črti.

13. zadržek umora zakonca /§ 122 predh.n./ Odgovarja § 68 o.d. z.-

14. zadržek radi napak pri celebraciji zakona /§§ 129-136 pred::

_§ 1 7.  pr egl ed zakons kih zadržkov v bra čnih pravilih
srbske pravo slavne_ cerkve iz 1. 1933.

Bračna pravila razlikujejo dve vrsti zadržkov: bračne za-
bpane in bračne sm etuj e.

I. Bračne zabrane so po učinkih slične našim oviralnim

zakonskim zadržkom. .V § 37 br.pr.je naštetih naslednjih devet bračnih
zabran:

1. Vdovski.,rok.leni je prepovedano skleniti zakon pred pretekom
10 mesecev, odkar je prejšnji zakon prenehal. Če žena rodi ali se po
6 mesecih ugotovi zdravniško, da ni noseča, zadržek preneha.

2 • Pom an.ikan je sv o j epravnost i.

3. Iz vestna Javna nameščanja.

4. K azen  na sv obo di, ki še ni preš tan a.

5* Prepov ed  poroke brez .predporočnega izpraševanja.

6. Predporočno izpraševanje /z drugo osebo/ ni anulirano.

7. Poroka prot i do ločbam Trebnik a / obrednika/.

8. Pre po ved porok e v pr ep ovedanem času iali na _kraju._ 1 ki_ni_za_pe
roke_dpločen in pred_ nepristojnim_duhovnikom.

9. P oro k a b rez določenega števila pri č ali, na knadnega prav ilne¬
ga vpisa v poročne mat ice .

II* Bračn e s metnje . Bračna pravila razlikujejo osebne zadrž ke /lične

smetnje/, zadržke' radi hibe v izjavi priv-olitve in zad ržka gled e ob --
.. " .~ .. like.

Osehni zadržki so neodpravljivi in odpravljivi.

Ne odpr avljiv i  /ne uklonjivi/ osebni zadržki so po § 12 br.

pr. tile:

1. Ne~z adostna star ost . Moški pod 16.letom in zenska pod
14.letom ne moreta skleniti zakona. Neizpolnjeno 18 leto pri moškem
in neizpolnjeno 16 leto pri ženski pa je odpravljiv zadržek.

2. Krvno sorod stvo. V ravni črti je krvno sorodstvo neod¬
pravljiv zadržek v vseh kolenih, ne j bo zakonsko ali nezakonsko. V . a
stranski črti je zakonsko krvno sorodstvo neodpravljiv zadržek do všte
tega četrtega kolena po rimskem štetju, odpravljiv pa od petega do
vštetega sedmega kolena. Nezakonsko krvno sorodstvo pa tvori v stran¬
ski črti neodpravljiv zadržek le do vštetega tretjega kolena po riips
skem štetju.

3. DvorQdno  sorodstvo.Kot določa 16 br.pr. nastane dvorodno
sorodstvo med zakoncem in krvnimi sorodniki njegovega soproga; to je
naše isvaštvo; srbska tazbina; dalje pa tudi med krvnimi sorodniki pr¬
vega zakonaa in krvnega sorodniki drugega zakonca, takozvano prijate¬
ljstvo. Dvorodno sorodstvo jev obeh oblikah neodpravljiv zadržek do
vštetega tretjega kolena; odpravljiv pa do vštetega šestega kolena.
Izrečno je prepovedan tudi zakon dveh bratov z dvema sestrama.

4. Du hov no sorodstvo. Po določbi § 20 br.pr. obstoji zadr¬
žek duhov nega sorodstva med botrom,/kumom/ in krščencem /kumčetom/
in njunimi krvnimi sorodniki v ravni črti navzdol, dalje tudi med bo¬
trom in krščenčevo materjo. Boter in njegov soprog se računita za eno
osebo. Duhovno sorošatvooje neodpravljiv zadržek do vštetega drugega
kolena in odpravljiv do vštetega sedmega kolena.

5. Sorodstvo ra di po sinovlje n j a /po osvojen ju/, če je TT o-
svojenje' 1  izvršeno ob izpolnjenih državnih, pogojih po predpisanem cerk
kvenem obredu, tvori zakonski zadržek v istih mejah kot duhovno sorod¬
stvo. Pri navadnem državljanskem legalnem sorodstvu se je ravnati po

- 101

državnih določbah.

6 . Obstoječa zakonska vez .

7. Štirje prejšnji zakonik iste os ebe . Ce so bili le trije
zakoni, je zadržek odpravljiv.

8 * Različna vera /naš impedimentum disparitatis o uit us/.

9. Ko nčno izključenje iz cerkvenega občestva.

Sveč eniški čin. Zadržek obsttji, dokler ni svečenik z

odlokom cerkvene oblasti laiziran /čl.24 br.pr./-

11. Meniš ka zaobljuba. Zadržek traja, dokler ni redovna ose
ba zakonito laizirana.

12. Prepdyed_stopiti_v_zakon. Izvirati more ali iz zakonske
določbe ali iz pravnomočne sodbe.

Odpravljivi /uklonjivi/ osebni zakonski zadržki. Po-leg o
nih, ki so bili omenjeni med neodpravljivimi, našteva § 13 br.pr.še
naslednje odpravljive osebne zadržke:

1. Trorodno sorodstvo. ?o § 18 br.pr. obstoji to sorodstvo med
zakoncem in dvorodnimi sorodniki njegovega soproga, dalje med krvnim;
sorodniki enega soproga in dvorodnimi so^sjdniki drugega zakonca. Zad.
žek sega do vštetega tretjega kolena.

2. N iSni  zakon. Zadržek traja, dokler nični zakon ne prestane
ali ni sodno proglašen ničnimi.

3. ?§?llka v_Yeroi:Z 20 Yedan,ju./naša mixta religio/.

4. Preše stvo  - Zagrešiti sta ga morala nupturienta v času, ko e
den od njiju še ni živel ločeno od svojega zakonca.

5. Smrtno nevarne sovraž nosti napram zakonc u /zajedničko radje
nje o gkavi bračnom drugu/. Delikta sub 3 in 5 morata biti dokazana
sodbo cerkvenega ali državnega sodiJča.

Zadržki_radi_hibe_v_iz_javi_priv61itvQ 1  ^  27  br.pr./:

1. Nenormalno duševno stanje, lucida intervalla se ne upošteva-

2. Prisiljenje, namreč: otmica,staah in nasilje.

3. Prevara ali zmota o identiteti fizične osebe.

4. Prevara ali zmota glede nevestine nosečnosti.

5. Prevara ali zmota o 2 akonč’evi sposobnosti vršiti zakonsko d-,
žnost. Kot pojasnjuje pragraf 32 br.pr-, gre za dvojno nesposobnost:

1 . spolno, kot taka se smatra irnpotetia, ne pa sterilitas; in 2 .ne¬
sposobnost radi nalezljive in neozdravljive bolezni opravljati zakon
sko dolžnost brez nevarnosti drugega zakonca. Ako je mož že izpolnil
70 let ali žena 60 let, preneha biti spolna nesposobnost zakonski zs
držek. Nesposobnost mora obstojati že ob sklenitvi zakona in mora bi¬
ti tajna. Ako traja vzdržema vsaj leto dni, se smatra, da je obstoja¬
la že ob poroki in da je bila tajna.

6 . Prevara alfi. zmota o obstoju zločinstva ali o neše prestani k,
kazni na svobodi. Zločinstvo je moralo biti storjeno pred zakonom;za¬
porna kazen mora znašati vsaj tri leta.

Z^čLpIki^glede-Oblike. V 33-36 br.pr. so našteti in razloženi
takole:

- 102  -

1. Ako se zakon sklene brez sodelovanja cerkve, torej pred ci¬
vilno oblastjo; ali ako cerkvene obrede izvrši oseba, ki nima duhov¬
niškega ali škofovskega posvečenja /§34 br.pr./.

2. Ako nupturienta pri poroki nista podala svobodne, določne in
brezpogojne izjave, da stopata v zakon /$ 35 br.pr./«

3. Ako se ni izvršil vsaj bistveni poročni obred. Venčanje se :i >
vrši, ko svečenik blagoslovi izjavljeno voljo poročencev z obrednimi
besedami: Gospodi Bože naš, slavju i čestitiju v&nčaj je /§ 36br.pr/

V._I_z pregled zakonskih zadržkov,
/kan. 1040, 1043 - 1057/.

§ 1. _P ojem.

1. Zadržki imajo ta učinek, da se ne more zakon veljavno
/razdiralni/ ali vsaj dovoljeno /oviralni/ skleniti. Zadržki so začar
ni ali trajni; prvi prenehajo sami od sebe; n.pr. zadržek nezadostna
starosti, zadržek zakonske vezi. Ko tak zadržek prestane, je možno ir.
dovoljeno skleniti zakon. Prožno je tudi, da prestanejo zadržki cum at
rogatione vel derogatione legis. Tako je n.pr. kodeks uvedel ob zadr
žkih veliko spremembo. Če pa naj se sklene zakon, kateremu nasprotuje
zadržek, je potreben spregled, dispensafio. Z njim zakonodavec za kor
kleten primer ukine zakon. Z ozirom na možnost spregleda se dele zadr
žki v več vrst. Dispenza je nemogoča od božjepravnih zadržkov; sorod
stv.; v prvem členu ravne črte j spolna nezmožnosti zakonska V3- Nadal .
od zadržkov, kjer teoretično ni pojasnjeno, ali izvirajo iz božjega
prava ali ne: sorodstvo v ostalih členih ravne črte; sorodstvo v pr¬
vem členu stranske črte. Tudi v dvomu, ali sta nupturienta brat in
sestra, se dispenza ne da /kan. 1076,§3/. Dejansko se skoro nikoli no-
da dispenza od zadržka sv.reda mašnikom. Kikoli še ni bila dana ško¬
fom; pač pa se da dijakonom ali subdijakonom. Prav tako se nikoli ne
dobi spregled ab impedimento coniugicidii puhlici in od svaštva v pr¬
vem kolenu ravne črte, če je bil zakon spolno dovršen. Zelo redko se
podeli spregled: od zadržka starosti, od ugrabi jenja, od svaštva v o
stalih členih ravne črte, zlasti če je bil zakon že konsumiran; od j;
ne zaobl.jdbe; coniugium occultum utroque machinante. Redko se dovoli
pri krvnem sorodstvu v drugem člehu stranske črte tangente primo. Pr:'
ostalih zadržkih se dispenza raje dovoli.

2. Spregled more biti dan pro foro externo ali pro foro int'
no; v zadnjem primeru je zelo važno ali je dan le pro foro interno sr
oramentali ali tudi pro foro interno extra-sacramentali. z ozirom na
območje za katero se spregled podeli oz. prosi, je treba razlikovati
impedimentum natura sua occultum et de faeto ocultum /tako more biti
n.pr. prešestvo z obljubo skleniti zakon/; impedimentum natura sua
publieum et de fact&ooccultum / tako more biti n.pr. zadržek iz neza¬
konskega sorodstva/; impedimentum natura sua occultum et de faeto pu¬
blieum /n.pr. impedimentum criminis, ki se razve/; impedimentum natu¬
ra sua publieum et de faeto publieum /n.pr. sorodstvo/. Glede na oblil
ko, v kateri se spregled podeli, imamo dispenze in forma gratiosa ter

- 103 -

in forma commissoria. Vladarskim družinam se podeli in forma nobilium
ostalim in forma communi, ako zmorejo predpisane takse, sicer pa in f-
ma pauperUm. Iz naslova je .že razumljiva delitev: dispensatio ad mati;,
monium contrahendum in ad matrimonium convalidandum. Spregled se more
podeliti v rednik primerih ali v izrednih /n.pr. smrtna nevarnost, ca
sus perplexuE/.

3. Spregledi od zakonskih zadržkov se v zgodovini kanonske¬
ga prava pojavijo precej pozno. Veliko prej so začeli dajati spregleč'-
od ostalih predpisov. Prve zglede navajajo iz 6.stol.; toda to so bol
privilegiji kot dispenze. Tako je n.pr. dovolil Gregor Veliki spreobr¬
njenim Anglosasom, da morejo sklepati zakone v tretjem in četrtem roč.
Šele iz 11. stol. se navajajo zgledi, da je dala cerkvena oblast dis¬
penze v partikularnih slučajih, in sider post matrimonium contractum.
Tako je dovolil Nikolaj II. normanskemu vojvodu Viljemu, da je ostal

v zakonu, ki ga je proti kanoničnim predpisom sklenil s sorodnico.Got
vo,pa je, da je isti spregled podelil Inocenc III. Otonu TV. 1.1209.

V naslednjih stoletjih sred.veka se ;’e dispenziran je tako -'razpaslo, da
je tridenstki koncil postavil strogo določbo: "Inncontrahendis matrir:
niis vel nulla omnino detur dispensatio,vel raro, idque ex causa et
gratis concedatur /sess.24,c.5,de ref. m./.

4. Tudi v državnem območju je znan pojem ppregleda od zakc .
skega zadržka, ki se v vsebinskem pogledu ujema s kanoničnim pojmom.
Spregledujejo se oviralni in razdiralni zadžžki. Vprašanje je le, kat:
zadržki so spregledni. Zakonodavec v o.d.z. tega ni določil, a obče v
1 ja načelo, da so spregledni zadržki privati iuris,ker jaVno oblastvt

z dispenzo ne more kršiti privatne pravice. Tako ni možen spregled oč.
zadržka pomanjkanja svojeprrvnosti /kršena bi bila pravica očeta in
varuha/, zanošenosti z drugim moškim /kršena moževa pravica/, sile,
zmote /ker ni privolitve/, spolne nezmožnosti. Spregledni pa so taki
zadržki privatnega prava, kjer ni kršena kaka privatna pravica /n.pr.
zadržek popolnega preklica/, pomanjkanje vsakterega oklica. Zadržki
publici iuris, ki jih narekuje javnopravni interesi, pa so v splošnem
spregledni, vendar je tu nekaj izjem. Tako je zadržek sorodstva delne
spregleden, delno pa ne. Tako dovoljuje praksa dispenze za zakone meč.
stricem in nečakinjo, med nečakom in teto, med bratranci. Dovoljuje e-
dispenza za zakon med svakom in vdovelo svakinjo; izjema za zakon meč
tastom in sinaho, med taščo in pastorko, med mačeho in pastorkom. Sp.,
gled od zakonske vezi je nemogoč. Zadržki višjih posvečenj, zaobljubo
katolicizma, različne vere so soregledni.

Predh n. našteva v § 142, kateri zadržki so nespregledni.
Takšni so: vsi zadržki radi pomanjkanja privolitve /zadržek nezadost:.
starosti, nerazsodnosti, popolnega preklica, pomanjkanja svojepravnoe
strahu,otmice, zmote in nosečnosti od drugega moškega/, zadržek spol •
ne nezmožnosti, zakonske vezi, krvnega sorodstva v ravni črti in v ;
stranski do tretjega kolena zaključno, zadržek svaštva in zadržek um,,
ra soproga. Prav tako je seveda nespregleden zadržek nedostatka v obli
ki, čeprav se ne omenja.

§ 2. Organi.

I. Po občepi načela je pristojen za spreglede od zakonskih
zadržkov oni cerkveni predstojnik, ki je z zakonom zadržke uvedel,ter
tisti, ki ga oni za to poveri. Zato razlikujemo dispenze v lastnem in
prenesenem delokrogu. Kot jasno določa kan. 1040, more samo papež uva-
jati ali odpravljati zakonske zadržke bodisi razdiralne ali oviralne
Samo on more dajati spreglede od omenjenih zadržkov, poleg njega pa se¬
veda tudi oni, katerim daje to pravico splošno pravo ali pa poseben 1
dult. Čeprav omenja cit. kanon le papeža, ima isto oblast obči koncil

kar je umevno. Običaj ne more uvesti ali odpraviti kakega zadržka; vse
ka taka navada je reprobmrana. Ordinariji morejo vsem, ki se mudijo n .
njihovem teritoriju, svo'jim podložnikom pa tudi zunaj svojega ter&tor: •
ja,prepovedati zakon, toda brez ničnostne klavzule, ker je ta vedno
pridržana sv. stolici /kan.1039,1041/. Omenjeni rezervat ni natura su-
pridržan papežu, ampak po pozitivni določbi. Ker se pojavijo dispenze
od zakonskih zadržkov šele v visokem sred.veku, ko je zadržke že ureja
lo splošno dekretalno pravo, je umljivo, da so bile te dispenze pridi
Žane sv. stolici. Ustanoviti pa so morali posebne urade in tudi škofe
dati obsedne fakultete.

II. Obče pravo deli dispenzijsko oblast med različne organ:
in natačno orne ju je njihovo pristojnost. Vpošjiev pridejo: 1. sv. stolic v,,
to je papež in različni urad?, rimske kurije; 2. ordinariji, 3. župnik
in duhovnik poročiteclj ; 4. ^spovednik.

1. Papež more spregledati vse zadržke, ki 'so samo cerkveno
pravni, dasi dejansko nekaterih ne spregleda, oz, vsaj tako redko, da
se v praksi to ne more vpoštevati. Če gre 'za naravno ali pozitivno bo¬
je pravo, papež ne more dati spregleda; is-ema je le, si agitur de 1...
re divino conditionato, quod nempe ab humana voluntate dependnt. Dane::
je le malo zadržkov še, za katere bi se bilo treba obrniti na sv. sto¬
lico, ker imajo obsežna pooblastila nunciji in ordinariji. Fakultete,
ki jih ima ljubljanski škof so naštete v ljubi j. Škof. listu 1. 1925,

17 - 21; nekatere spremembe so dodane v Škog. listu 1929,125-127.Take
more omenjeni ordinarij dispenzirati od zadržkov nižjega reda /kan.10
in pa od zadržkov oreprostih zaobljub v smislu kan. 1058. Ex gravi et
urgenti causa more dati spregled: kadar je periculum in mora ; ooroke
pa ni mogoče odložiti da dospe spregled od sv. stolice, v naslednjih ;
Čajih: a/ če gre za sorodstvo drugega ali tretjega kolena eum primo
mixtis, da le ne bo zgledovanja ali zgražanja; b/ sorodstvo d drugem
lenu stranske črte; c/ svaštvo v prvem kolenu stranske črte; d/ javn.v
dostojnost v prvem kolenu, če le ni dvoma, da ni drugi nupturient o-
trok prvega.

V papeževem imenu izvršujejo dispenzijsko oblast za zunan;.
območja sv. oficij, kongregacija za zakramente, kongregacija za vzhoc
no cerkev ter indirektno tudi kongregacija za redovnike. Za notranje
območje pa sv.penitenciarija.

a/ Sv. oficij je pristo jemr-.za zadržka različne in mešane ve::
Vse zadeve mešanih zakonov spadajo pod sv. ofigij. More pa sv.oficij
zadevo predati kakemu drugemu papeškemu oblastvu /kan.247, §3/.

b/ Za vse ostale zadržke je pristojna kongregacija za zal

- 105 -

mente. Tudi misijonske dežele spadajo v tem pogledu pod njeno konpe-
tenoo. Pristojna je tudi za dispenza super rato et non consummato ma-
trimonio /kan.249,§§ 2,3/.

c/ Kongregacija za vzhodno cerkev je pristojna salva compe
tentia S-Officii v primerih, v katerih vsaj ena stranka spada k vzhoc
nemu obredu /kan.257/.

d/ Redovniška kongregacija spada le v toliko sem, ker oq
.vezuje redovnike od zaobljube čistosti.

e/ Za notranje območje, zakramentalna in ne zakramentalno,
daje dispenze sv. penitenciarija /kan.258/. Kan.1037 deli, kot je bi¬
lo že omenjeno zadržke v javne in tajne. Javni so oni, ki so dokazi j i.
vi in foro externo, ostali so tajni. Toda pristojnost sv. penit ene i/r j.
je se ne meri po tem distinktivu, kot da bi bila penitenciarija pri¬
stojna le za tajne zadržke v smisli). cit. zakona, temveč po določbah
konstitucije Benedikta XIV, "Pastor bonus ,T z dne 13.maja 1744. Sv.pen:'
tenciarija daje namreč spreglede, kadar je zadržek znan le nekaterim
in diskretnim osebam, dvema, trem, štirim, petim kakor je pač kraj,
ko da je nevarnost, da bi se zadržek razvedel verjetno izključena. Tu¬
re j samo zadržki, ki so natura sua javni ali pa juridično ali faktič¬
no notorični, ne spadajo v pristojnost sv.penitenciarije. Toda v srn.
slu_ prakse, ki je v veljavi pri. »sv* penitenciari ji,'treba ražlikovatj
ali gre za matrirnonium contrahendum ali matrimunium contractum. ¥ pr¬
vem slučaju je penitenciarija pristojna za zadržke zločina, preprosi;
zaobljube, ako je oboje znano le malo ljudem, in sorodstva, če izvil' 1 :
iz stalne nedovoljene kopule. V drugem slučaju |Da razen teh še za ne
katere po svoji naravi javne a dejansko tajne zadržke, tako za duhov
no sorodstvo, za svaštvo in za krvno sorodstvo v tretjem ali drugem
kolenu, če je ostal zadržek že deset let tajen in sta mož in žena ve¬
ljala za prava zakonca. Če gre za javen in tajen zadržek, Se prosi z o
prvi dispenza od pristojne kongregacije, ne da bi se omenil tajni; za
tajni zadržek pa se je obrniti na sv rf  penitenciari jo in obenem omeni¬
ti tudi konkurentni javni zadržek toda imena se zamolče. Ki gotovo a-
li je treba ad validitatem v prošnji na sv. penitenciari jo omeniti jav¬
ni zadržek.

2. Ordinarij more po splošnem pravu dati spregled: 1. Od
dvomnega zadržka, ki je dvomen dubio faeti in je obenem tak, ki ga pr-
pež navadno spregleda /kan.15/. 2. Od zasebne zaobljube, v kolikor r.;
pridržana sv. stolici /kan.1313, n.1,1309/. Znzaobljubo pade tudi za¬
držek. 3. V moči kanona 81 pod tttfiai pogojih a/ rekurz na sv. stolico
je težaven; b/ periculum in mora; c/ gre za zadržek od katerega sv. si.;,
lica običajno podeli spregled.

Za izredne primere so nadalje pooblaščeni ordinariji in si¬
cer in matrimonio contrahendo v smrtni nevarnosti ter in času perple.7...
pri povel javijenju pa če je periculum in mora.

a/ V smrtni nevarnosti morejo dati ordinariji radi pomirja¬
nja vesti in radi oozakonitve morebitnih nezakonskih otrok spregled
od predpisane obliko poloke in od vseh zgolj cerkvenopravnih zadržke■
razen ordinis presbyteratus in svaštva v ravni črti, ako je v zadnjem
slučaju zakon bil že dovršen /A se je poročil z B, ki je imela že pni

- 106

zakonom hčer C, a ne z A. A je z B zakon dovršil; B umrje, A živi v
konkubinatu s C: v tem primeru zadržka med A in C ordinarij ne more
spregledati/. Podeliti more ‘ dispenze vsem, ki prebiva jo na njegovem
teritoriju, zunaj njega pa le svojim podložnikom; odstraniti pa se me¬
ra pohujšanje /n.pr.če se da dispenza dijakonu/ in če se je dal spre;;
gled od zadržka mešane vere ali različne veroizpovedi, je treba obi¬
čajnih poroštev /kan. 1043/. Brez poroštev se spregled tudi v smrtni
nevarnosti ne more podeliti. Izraz urgens periculum, ki ga rabi cit.
kanon, je širši kot articulus morfcis. Smrtno nevarnost morejo povzro¬
čiti notranji ali zunanji razlogi: bolezen, boljtežak porod, operaci

Zadostuje, da je le enastranka v smrtni nevarnosti, če tudi je ne ve¬
že zadržek /n.pr. dijakonova konkubina zboli na smrt/. Zadostuje le
en izmed naštetih razlogov. Dvom je ali zadosten vztfok.gpozakonitr©.
prolis adulterinae ali sacrilegae.

Omenjene dispenze more dati ordinarij javno ali tajno. Ce
je zadržek javen, se podeli spregled javno, in se zapiše v župno po¬
ročno knjigo. Škof more dati spregled tudi od predpisane oblike, v ka¬
teri se sicer mora vršiti poroka. Paziti pa je, da je treba toliko dc-
kaznih sredstev, da se bo mogla sklenitev zakona dokazati.

Ce je zadržek tajen, se podeli dispenza pro foro interno,
bodisi sacramentali ali extra sacramentali. Ako se podeli za izven
zakramentalno notranje območje, se dispenza ??piše v tajno knjigo v ško
kuriji. Če tudi bi kljub smrtni nevarnosti še bil čas in prilika, ob:
niti se na sv. stolico, ima vendar ordinarij pravice uporabiti kan.
1043. Omenjena čtrdinarijeva dispenzacijska pravica je redna; zato je
more ordinarij tudi habitualno poveriti. Nanaša se na zadržke pred ir
po poroki; ne vključuje pa pravice ozdravljanja v korenini.

b/ Pod istimi kavtelami , ki jih navaja kan.1043, morejo de.
ti ordinariji spregled od vseh zadržkov, razen onih dveh, ki jih iz¬
vzema kan, 1043 in času pe’plexo to je v primeru, kadar se zadržek raz
krije, 1. ko je že vso pripravljeno za poroko, in 2. brez verjetne ho
varnosti težke škode ni mogoče odlašati s poroko, dokler ne bi dospel:,
dispenza od sv. stolice /kan.1045,§ l/. Izraz: zadržek se razkrije,nc
pomeni tega, da bi bil poprej neznan, ampak to, da je takrat ordina¬
rij oz. župnik šele zanj zvedel /in.com.l.mar.1921 ad VI AAS 1921,171/
Ordinarij ima pravico, četudi stranke z odkritjem zadržka namenoma oc
lašajo; nekateri na pr. Pighi, Vfernz-V. sodijo drugače, ker fraus sua
nemini patrocinari debet". Toda dispenza se podeli zato, da se škoda
prepreči. Krivda posameznika ne more odvzeti beneficija javne blaginj.:
Za poroko je vse pripravljeno, ako so se nizvršili okliui, oz. so se
vsaj začeli. Preden pride dispenza iz Rima, preteče 15 - 20 dni. Ako
se torej vsaj za tri tedne ne more poroka odložiti, more dispenzirat"
ordinarij. Kanon zahteva verjetno nevarnost težke škode; ne zahteva
torej sigurna nevarnost, zadostuje verjetna. Težka škoda pomeni zgra¬
žanje, pohujšanje in zguba dobrega imena, precejšnja gmotna škoda,ne¬
varnost konkubinata, civilna poroka, težki spori in podobno. Nihče n.:,
dolžan obrniti se telegrafično ali telefonično na sv. stolico po dis-
penzo. Dati more v takih okoliščinah Ordinarij dišpenžo od vseh zadr¬
žkov razen od presbiterata in svaštva v ravni črti matrimonio consum;:

- 107 -

Če gre za zadržek mešana vere ali mešane veroizpovedi, se morajo zahte¬
vati predpisaha poroštva. Me more pa dispenzirati od predpisane ohlike
poroke. Če je bila sv. stolica že zaprošena, a odgovor še ni dospel, m'
re ordinarij dati dispenzo, ako so verificirani pogoji kan. 1045, §1 in

§ 2 .

c/ Pravkar omenjeno pooblastilo se nanaša tudi na primere
v katerih gre za navadno poveljavi janje že sklenjenega zakona, če je ne¬
varnost v čakanju in ni časa obrniti s^ha sv. stolico /kan. 1045, & 2’/ c
Primeri, o katerih razpravlja kan. 1045, se imenujejo času:

p erplexi .

3. Isto dispenzacijsko oblast, ki jo ima ordinarij v smrt:.;

nevarnosti, ima pod pogojem, da se ni več mogoče obrniti na ordinarija*

n#  g

tudi župnik , duhovnik poročitelj  v smislu kan. 1098,/in pa spove dnik , -
da slednji le za notranje območje in,oa pri spovedi/kan. 1044/.I)ispenzl
rati morejo torej od oblike in od vseh zadržkov razen naštetih dveh. Ce
pa je moralno gotovo, da bi se mogli obrniti na ordinarija, bi bila dii
penza nična. Možnost, obrniti se telegrafično ali telefonično, se ne up
števa/lC.12.11.1922,AAS 1922,663/. Spovednik pa more dati spregled le za
notranje območje. Nekateri sodijo, da bdi mogel spregledati spovednik tu¬
di javne zadržke, ki pa so dejansko tajni/Arendt, Chelodi/. Toda bolj e-
temeljeno je nasprotno mnenje, da sme namreč spovednik dati spregled le
od takih zadržkov, ki so po svoji naravi in dejansko tajni. V nasprotn,.
slučaju bi namreč moglo priti do nasprotja med notranjim in zunanjim ob¬
močjem. Ker je spovednikova dispenzacijska oblast omejena na zakramen¬
talno notranje območje, je jasno, da je dana le ad consulendum cons&ier
tiae /Cappello, Ojetti, Verm-Cr., Gasparri/o

b/ Isto oblast, kot jo daje §1 kan. 1045 ordinarijem, ima; ■

po <j3 istega kan. tudi župnik, duhovnik poročitelj, toda le ,T prp

c asib u s occultis  in auibu s ne loči  quidem ordinarius adiri possit vel
nonnisi cum periculo vialationis sefereti.” Kadar je torej že vse priprt,
ljeno za poroko in se ta brez verjetnosti velike škode ne da odložiti,
morejo dati našteti funkcijonarji spregled od vseh z&držkov izvzemši od
znanih dveh. Paziti pa je pri tem na naslednje. Pravica je dana pod po¬
gojem, da se ni mogoče več obrniti na ordinarija, bodisi, da ni več čar¬
ali pa, kar bi bila nevarnost, da se izda tajnost, Tu ne gre samo za sp .
vedno tajnost, ampak tudi za secretum cosilii it officii, kadar namreč
gre za tajen žadržek. Morda bi se komu čudno zdelo, da naj se ohrani ta.;

nost tudi napram ordinariji, toda zakonik ne razlikuje in možne so tež'--:

sta

okoliščine, n. pr. gre za zadrzek criminis, ženin ali pa nevesta z- ord:
darijem v sorodstvu. Nadaljna klavzula je ’ T in casibus occultis". Nastar'
vprašanje kako je to razlagati. Nekateri so menili, da pomeni Izraz in
casibus occultis toliko kot " in impedimentis occultis" v smislu kan.lC ?.
torej v slučaju, da obstoja zadržek, ki se ne da dokazati v zunanjem ob¬
močju. Drugi so sodili, da gre za zadržke, ki so tajni v stitiisv. penite,
oiarije, drugi zopet da je poudarek le na tem, čT&i je stvar dejansko ta; 11

- 108 -

Zadeva je bila dvorna, Verjetno je Mio,'da izraz casus occultus ni isto¬
veten z izrazom i nape d ime n tura ocoultum, da gre torej za tajne primere, k v
niso notorični. Četudi je zadržek po svoji naravi javen, vendar je znan
le malo osebam, ki so zanesljive, bi smel dati župnik ali duhovnik pore
čitelj spregled. Dvom je v tem smislu avtentično rešila IC P8.dec.1927
AAS 192.8,61. Zadevo pa seveda mora naknadno sporočiti ordinariju, da ee
v kuriji vpiše v tajno knjigo. Spovednik more dati dispenzo le pro foiu
interno, ih  sicer pri izpovedi in le od tajnih zadržkov. Tega kan.
1045 sicer ne omenja izrecno, vendar sledi to iz tega, kor. ni razloga, J.
bi bila njegova oblast v tem primeru večja kot ob smrtni nevarnosti.

Citirahi kanoni izrecno razpravljajo o dispenzacijski oblam
ti ordinarija, župnika, duhovnika poročitelja, V smislu kan. 451, &2,n..-'
so istovetni z župnikom vsi župni vikarji, ki imajo polno župnijsko ju:
dikcijo. Duhovnik poročitelj v smislu kan. 1098, je duhovnik, ki asisti¬
ra pri poroki, "ki se ne sklene pred župnikom ali od njega pooblaščenim
duhovnikom, ker pač teh dveh vsled smrtne nevarnosti ni mogoče dobiti,
ali pa se predvidi, da tokom enega meseca ne bo mogoče priti do župnik:
ali ordinarija. Nastane vprašanje, ali ima oblast dajati spregled v srn:'
lu kan. 1044 in 1045 tudi duhovnik, ki,jsr delegiran za poroko. Mnenja e-,
razhajajo. Nekateri avtorji trdijo, da v navadni delegaciji ni obsežene
omenjena pravica, ker je pač pravica asistirati pri poroki povsem ločer :■
od pravice dispenzirati; drugi pa zopet učijo, da je pod izrazom paroek •.
v citiranih kan. umeti tudi od župnika delegiranega duhovnika. Sklicuje;
se pri tem nekateri na kan. £00,$1; če bi namreč tak duhovnik ne imel 'M
pravice, bi bila večkrat njegova asistenca nična in nedovoljena; drugi
pa navajajo kot dokafc to, ker imajo enako pravico tudi duhovniki poroči-
tel ji v smislu kan. 1098, § 2.

k  3. Prošnja in razlogi za spregled .

I.a/ Za spregled se morejo obrniti stranko same ali po drug
gih na pristojne organe. Razlikovati pa je med tem ali gre'za zunanje a! - :
notranje območje. Za zunanje območje vlagajo navadno prošnje v imenu
stisank župniki,na ordinariat oz. potom drdinariata na sv. stolico. Ce, g
prošnja odposlana po ordinariatu ali vsajj od njega potrjena, je sv. ste
lica redno prej usliši. Če gre za notranje območje, prošnjo redno vlo¬
ži spovednik na ordinariat oz. če je nevarnost za prelom tajnosti, di¬
rektno na sv. penitenciarijo. V prošnji faa spregled tajnih zadržkov se
prava imena nupturientov zamolČe. Ce je med‘ženinom in nevesto javen i"
tajen zadržek, je tr-eba napraviti dve prošnji; v prošnji za spregled od
javnega zadžka se tajni ne omeni; v prošnji za spregled od tajnega pa
so pod fingiranimi imeni nupturientov javni zadržek omeni. Za spregled
se je treba obrniti s pismeno prošnjo; če kdo prosi ustno, prošnjo v ku¬
riji zaznamujejo. Telegrafi^nih in telefoničnih prošenj cerkvena oblas- ■
va ne sprejemajo.

b/ Če se prosi spregled za zunanje območje

pri sv. stolici

- 109 -

lodi prošnja pisana latinsko, francosko ali italijansko; prošnje na
pcnetenciarijo morejo biti sicer pisane v vsakem jeziku, vendar naj ji"
spovednik piše latinsko. Če se prošnjo pošlje kongregaciji, bodi zno¬
traj naslovljena na papeža /Beatissime Pater/, če penitenciariji na ka
dinala vel.penitenciarija /Bminentissime Princeps/; zunaj se naslovi;
ali Smo Cardinal Prefetto della S.C.dei sacramenti ,§,11 Emmo Cardinal
Segrettario della S.C.dei S.Offizzio,Citta del Vaticano. Ali Emmo Car¬
dinal Penitenziere Maggiorc,Citta del Vaticano.

V smislu instrukcije de propaganda z dne 9.maja 1877 zah::
va sijrlus curiae, da mora biti v prošji za spregled izrečno izraženo,
da se prosi za dispenzo; vrh tega se morajo omeniti naslednje stvari;

1. Ime in priimek prosilcev,kadar se prosi za spregled od
javnega zadržka. Treba je napisati vse jasno in brez okrajšav. Ni po¬
trebno, da bi se omenila starost in stan prosilcev, dasi se navadno tu
di to stori. Nadalje je treba dostaviti škofijo, v kateri imata domicil
ali kvazidomicil. Ni-potrebno, da bi se dostavila župnj|a v kateri bi¬
vata.

2. Natačno mora biti popisan zadržek. Ne zadostuje le reč:,
"zadržek sorodstva"; treba je dostaviti črto in koleno. Ako bi se n.p/
namesto bližnjega kolena navedlo oddaljeno, bi bila dispenza neveljavn
Rodovnik ni potreben, a koristen.

3. Treba je navesti vse zadržke in tudi to, ali je zadržek
enkraten ali mnogokraten. Veljaven je spregled, če se je tudi kdo zmo¬
til pri naštevanju zadržkov, da je le primer popisal pravilno. Neve¬
ljavna bi bila dispenza, četudi gre za zadržek gradus minoris, ako bi
kdo krvno sorodstvo zamenjal s svaštvom in podobno.

4. V prošn|i je treba označiti okoliščine, ali gre n.pfc.za

sklenjen zakon ali za zakon, ki se bo šele sklenil; če gra za novel ja-o
ven zakon, ali jo bila vsaj ena stranka bona fide. Da jo zakon dovr¬
šen, da je bila kaka krvosramna kopula, tega danes ni treba več navaja¬
ti. .

5. Navesti je treba razloge za dispenzo. Paziti je na to,

da jo pri zadržkih gradus maioris dispenza ne-veljavna, ako je razlog
neresničen

6. Navede se tudi gmotni položaj prosilcev, ker se bo po
njem ravnala taksa. Dispenza se prosi ali in forma nobilium ali in for¬
ma communi ali -in forma pauperum.

c/ -^ko se je poslai&aprošn ja za spregled rimski stolici,na j
v tem slučaju ordinarij ne uporablja svojih morebitnih fakultet, nisi
ex gravi urgontique caasa", o čemer najj takoj obvesti sv. stolico /kan
1048,§ 2/. Kdor ima splošno pooblastilo za spregled kakega zagonskega
zadržka, sme dispenzirati, četudi se je ta zadržek pomnožil. Kdor pa
je pooblaščen po splošnem indultu za spregled različnih zadržkov, jih
sme spregledati četudi so podani na enom in istem orimeru, ako ni v
indultu omenjena kakšna omejitev^ Če na so v konkretnem primeru podani
javni zadržki, za katere ima kdo pravico dispenzirati, in poleg teh še
kakšen tak, za katerega te pravice nima, se mora za spregled vseh na¬
prositi sv. stolica. Če pa se je potem, ko se je za druge zadržke že
dobila dispenza zvedel Š9 tak zadržek, ki ga pooblaščenčevo pooblasti¬
lo obsega, sme dispenzirati /kan.1050.

- 110 -

II. a/ V prošnji za spregled je treba navesti, kakor je bilo že o men j,
no, tudi razlog.Kodeks takih razlogov ne našteva.. Velja splošni kan.
84,§ 1, ki zahteva razlog, ki mora biti v razmerju z važnostjo zakona
od kateregaose da spregled. Med razlogi je treba razlikovati cusae ca
nonicae ter causae incanonicae. Gausae canonicae so oni razlogi, ki
po praksi rimske kurije zadoščajo za dispenzo. Ostali so causae inča-
nonicae. Razlogi so ali causae motivae /finales/ ali impulsivae; prvo
nagnejo dispenzatorja, druge spregled le priporočajo. Causae puhlica,•
in privatae, pri-prvih je nagib javna blaginja, pri drugih zasebna.
Causae honestae so razlogi,ki ne omadežujejo časti prosilcev, ostali
so causae inhonestae. Instruktio S.C.Propag. super dispensationibus m.:-.
trimonialibus z dne 9.maja 1877 našteva šest kanoničnih razlogov. Ap
stolska datarija je 1.1902 te razloge nekoliko spremenila in pbjasni..
ter našteva 28 razlogov. Rovi zakonik jih sicer ne omenja, vendar o-
stanejo še v veljavi.

Razlogi so naslednji:

1. Angu stia loči: Pomeni, da vsled majhnega števila prebi¬
valcev nevesta ne more dobiti primernega ženina. Ako velja isto tudi
o ženinu je angustia locorum. Ta razlog je podan, če v dotičnem kra t
ni nad 1500 ljudi, in če gre za predmestje, da je oddaljeno vsaj pol•
drug kilometer od mesta. Tak razlog.je verificiran zlasti v vojnem
času.

2. Aetas_feminae_superadulta: za tako se smatra starost na'
24 let. V rpošnji je treba leto natančno navesti. Za  vdove je ugodne
če so mlade; aetas iunior je pri njih do 30 let; aetas adhuc florens
med 30 in 40 leti; če pa je stara nad 40 let, je razlog TT conditio o-
ratricis viduae auzilio indigentis.

3. Deficitientia aut incompet en tia dotis. Upošteva se sam
dota, ki jo ima, oziroma ki jo nima sedaj. Če je torej kdo priprav¬
ljen poročiti jo brez dote ali vsaj brez zadostne dote, je s tem ta
razlog podan.

4.  Lites sup er succe ss ione bonorum iam exort ae ,vel_earunc. o
gra ye_aut_imminens periculum. S poroko bi se spori glede dediščine a
li sicer imovine poravnali, oziroma bi sploh do njih ne prišlo.

5. Paupertas viduae, quae numerosa prole sit onerata vel
dua sit iunioris aetatis, ita ut in periculo incontinentiae verse-ttu.
Dobro je, da se navede število in starost otrok. Periculum incontine- o
tiae se suponira zlasti pri revnih vdovah.

6. Bonum paois; bodisi da gre za mir med družinami ali d'. -

7. Rimia suspecta, periculosa familiaritaš, necnon cohab:
tio sub eodem teeto, quae facile impediri non possit.

8. Copula_et praeganti.a ideoaue legitimatio prolis.

9. Im famia_mulieris ex suspicione orta licet falsa sit.
Zadnji trije razlogi imajo predvsem namen zavarovati oziroma vrniti
dobra ime nevesti. Zlasti je važen razlog praegnantia in legitimati-
prolis.

10. Convalidatio^matrimonii. Včasih je moral biti zakon bo¬
na fide sklenjen, danes pa se da dispenza, četudi je sklenjen mala
de. Treba je v prošnji našteti vse okoliščine.

11. Periculum matrimonii mixti, vel coram acatholico mini-

- m

stro celebrandi.

12. Pe ric ul um incestaosairnconcubinatas.

13« £®£.i®Bly^_§Mlimonii_civilis. Ker je spolna strast sle¬
pa in navadno nadvlada vse druge momente,zato utegnejo biti omenjeni
trije razlogi zelo pogosto na mestu. Taka nevarnost je v naših kraj.
zlasti pri meščanskih zakonih. Ge se uvede obligator ali fakultativ¬
ni civilni zakon bo na zadnjem mestu omenjeni razlog še pogosteje pc-

14. Remotio scandalorum gra viu m.

15. Cqss atio_£ublici_concubinatus.

16. Bx celentiameritorum.

Kot nekanonične razloge priznava praksa rimske kurije nasl

1. Prosilki je umrl oče ali mati ali oba;

2. Prosilka je nezakonska hči;

3. ^rosilka je bolna, nelepe zunanjosti, ima kak defekt;

4. Prosilka je oskrunjena po tretjem;

5. Prosilec je vdovec z več otroki,ki potrebujejo matere;

6. Prosilec bi rabil prav to žensko za gospodinjo.

7. Vse je že zmenjeno za poroko;

8. 0 zakonu se že splošno govori;

9. Oba prosilca sta lepega vedenja;

10. Nameravani zakon bi bil za oba primeren;

11. Prosilca sta odprtih rok za dobre namehe;

12. Prosilec ozir. prosilka ima starega očeta ali mater,ki
potrebujeta postrežbe in podpore;

13. Oba sta že v letih in potrebujeta medsebojno pomoč;

14. Eden od njih je v nevarnosti za vero ali sicer v dušn:'
nevarnosti, ki bi minila, če bi se poročila;

c/ Za spregled od zadržkov gradus minoris zadostuje kakršenko
li pameten razlog; v prošnji pa naj se posamič navedo.

Včasih se da spregled sine causa; plača se navadno v takih
slučajih višja pristojbina.

d/ Ako se v prošnji zamolči podatek, ki bi se moral navesti n
dispenza kljub temu veljavna, da se je le vse to navedlo, kar zahteva
za veljavnost stylus curiae /kan.42,§ l/. Tudi napačno navajanje dej¬
stev ne povzroči neveljavnosti dispenze , ako stylus ne določa drugače- .
da le caasa motiva odgovarja resnici /kan.42, § 2/. Če oblastvo spre
gled odreče, je paziti na kan.,43. Dispenze od zadržkov gradus rainori ,
so veljavne, četudi je edini razlog neveljaven /kan.1054/. Pri ostali:
zadržkih mora biti vsaj ena causa motiva resnična. V dvomu, ali je b:.
navedeni razlog causa motiva ali le impulsiva, standura est pro valore
actus. Ako premine razlog, preden je bila dispenza podeljena, če gre
za dispenzo in forma gratiosa, ali preden je bila dispenza izvršena,
če gre za dispenzo in forma commissoria, je spregled ničen, ako ne g::?
za zadržke gradus minoris. če pa razlog preneha potem, ko je dispenza d
dana oz. izvršena, četudi poroka še ni sledila, spregled ostane v svo¬
ji moči.

dan.

b/

nje :

- 112

§ 4 . Podelitev inizvr šite v di spenz.

1. Sv.stolica podeli dispenzo za zunanjo območje z reskrip-
tom ali /včasih tudi z brevijem. Dispenza se da in forma gratiosa ali
in forma commissoria, ki jo nekateri imenujejo mixta /Gasparri, 1,207/.
ko jim je dispenza in forma commissoria poveritev same dispenzacijske
oblasti, ne pa izvršitev dispenze. IzvrŠilec ne more popre je dispenze
izvršiti, dokler ne sprejme reskripta in njegove pristnosti ne preiBkli¬
si, Reskript more obsegati različne klavzule, ki jih je treba izpolniti
in sicer nekatere sub poena nullitatis, druge pa sub praecepto.^d vali-
ditatem spadajo le one, ki so navedene s členicami si ali dummodo ali
tem podobnimi/ kan. 39/. Kongregacija za zakramente uporablja naslednje
klavzule: 1. servatia canonicis praeseriptis; 2. si vera sint exposita;

3. imposita oratoribus sal&tari poenitentia / če gre za zadržek criminie/
4. dummodo nulium scandalum interce.dat.

Sv. officij doda reskriptu naslednjo klavzulo: "dummodo cau-
tum omnino sit c&itionibus ab Scclesia praeseriptis praesertim de amo-
vendo a coniuge catholico perversionis periculo,.de conversione cnniugis
acatholici pro viribus procuranda ac de universa prole utriusgue sexms
in catholicae religionis sanctitate omnino educanda, et dummodo neque
ante neque’ post matrimonium coram parocho catholico initum partes ad-
eant ministrum catholicum. ,r  V kolikor odgovarja klavzula predpisom kan”
l° p l, 'ii  1 n. 2 je de essentia. Drugi del klavzule je razumeti de actua-
li intentione.

Sv. penitenciarija dodaja: Audita prius eius confessione ai i
in sakramentali cofessione tantum; pogoj je de validitate. 2. Dummodo
super publico impedimento dispensationis litterae obtentae fuerint et
nullitas earum ex praemissis proveniens occulta permaneat./3. Dummodo
impedimentum occliltum sit. Klavzule pod 2 in 3 sta de validitate. 4. Ir,-
iuncta salutari poenitentia et confessione sacramentali semel singull
nu/sibus, klavzula je preceptivna. G. Kullis super his testibus adhibit
aut litteris datis aed praesentibus, post earum executionem, sub poena
excummunicationis latae sentehtiae, per te laceratis /combustis/. Klavz u¬
la je preceptivna. Spovednika, ki ne bi v treh dneh reskripta popolnoma
uničil, zadene izobčenje, ki je pridržano kardinalu velikemu penitanc::.?-
riju /G;asparri 1219/. Zelo važna je naslednja klavzula:"Dummodo nat iv v a
tas mulieris praecesserit copulam ab oratore habitam cum eius matre". U-
porablja se, kadar gre za dispenzo od svaštva v ravni vrsti v prvem ko¬
lenu.

Izvršitev ^^kriptob je uredil dekret sv. officija z dne 2CK
dec. 1868 in po njem zakonik.

2. Ordinarij ali župnik ne moreta odreči izvršitve reskripta,
ako nista prepričana, da je reskript subreptione vel obreotione ničen
/kan. 54. §l/, Pač pa se mora izvrševalec prepričati, ako prošnja odgo¬
varja resnici. Ker navadno izvrši reskript isti, ki je vložil prošnjo
zanj, si je to izvestnost že prej pridobil. Ugotovitev o obstoju razlo¬
ga se ne zahteva ad validitatem. Klavzula: in utrogue foro absolvas ne

- 113

pomeni,bi se moral izvršiti spregled za vsako področje posebej/Sv.
psn.27.ap®. 1886/. Di.spenna, dana za zunanje območje, velja tudi za no¬
tranje območje. Dispenza pro foro interno , bodisi sacramentali ali es¬
tra sakramentali se izvrši ustno. Dispenza, dana pro foro interno estra
sacramentali se zaznamenjuje v tajni knjigi v škofijski kuriji. Reskri¬
pti pro foro interno so naslovljeni na spovednika; navadno : TT  Discreto
viro confessario ex approbatis $b ordinario et oratoribus /vel oratore/
electo" ali pa 'Discreto viro confessario ex approbatis ab ordinario’ 7 -.

Ce si je nakopala zadržek le ena stranka, zadostuje, da se
dispenza nad njo izvrši, če pa sta obe vezani po zadržku, soovednik pr¬
ve stranke, ko jbespregled nad njo izvršil, reskript njej  vrne z naro¬
čilom, naj ga vrna drugi stranki, da ga ta izroči svojemu spovedniku.

Mnenje, da bi morali iti obe stranki k istemu spovedniku, da izvrši spre
gled,ni dokazano.

Pro foro externo se mora izvršitev narediti pismeno. Če se
je izvršilec zmotil sme in mora svojo zmoto popraviti, pa tudi stranka
sme iti z reskriptom, če je pro foro interno dan, k drugemu spovedniku,
da izvrši oziroma dopolni izvršitev.Če se izkaže, da je reskript neve¬
ljaven, ker se je odkril nov zadržek, oz. zadržek nijbil pravilno jav¬
ljen, je treba znova rekurirati na pristojno oblast, da izda indult per-
rnde val o ra , s katerim ser‘.po vel javi Neveljavni reskript. Če se odkrije
nato še nova hiba, je potreben nov reskript, ki ga stylus imenuje :fer-
inde valere super perinde valere. Če potem, ko je bila dispenza podel
na, a ne še izvršena, stranke prosijo za nobo dispenzo, se izda decre
tum reformatorium /G-asparri,I. 205/. Če izvršilec smatra, da reskripta
ne sme izvršiti, mora to takoj javiti dispenzatorju. Reskript pro foro
externo se ohrani v škof. kuriji, izvedbeni odlok $am pa v župnem ar¬
hivu.

§ 5 . Posebne_določbe.

/kan.1051-1057/.

1. Kan. 1051 - 1057 podajajo še nekatera posebna določila g' ?.
de dispenz od zakonskih zadržkov.

a/ 2 dispenzo od razdiralnih zadržkov, če jo js dal tak, ki
ima redno oblast ali pa splošni indult za take dispenze, ki ni torej
poverjen le za partikularen slučaj, je podana tudi pozakonitev otrok,
ki so že rojeni ali spočeti, izvzeta je le proles adulterina ali sa-
crilega /kan.1051/. Proles sacrilega so po dekretu sv.oficija z dne

8.jul.1903 rojeni a personis ordine sacro aut soll&sni professione re~
ligiosa ligatis /torej ni zadosti votum simplex, še manj privatum/. Čo-

tudi bi ne prišlo do poroke, so otroci z dispenzo od zadržka pozakonje-
ni.

b/ Diopenža od zadržka krvnega sorodstva ali svaštva je ve¬
ljavna, četudi je v prošnji ali reskriptu zmotno navedeno koleno, da
je le v resnici koleno oddaljenejše, kot pa je pomotoma navedeno. Ena¬
ko velja dispenza če se je zamolčal zadržek iste vrste v enakem ali od¬
daljenejšem kolenu./kan.1052/.

c/ Ako sv.stolica razveže matrimonium ratum et non consumna-
tum, ali če dovoli vdovcu nov zakon, ker se presumira smrt njegovega

- 114

zakonca, obsega tak odlok vedno tudi soregled od prvih dveh vrst zadr¬
žka criminis, torej ab impedimento proveniente ex adulterio cum profili s-
sione vel attentione matrimonii, če je morda potrebno. Omenjeno določil :
pa ne velja za ostale species impedimenti criminis /kan.1053/.

d/ Kan.1054 ugotavlja, da je spregled od zadržka gradus mi-
noriš veljaven, četudi je bila causa finalis zmotna.

e/ Spreglede od javnih zadržkov izvršuje oni ordinarij,ki ja
prošnjo poslal v Rim oz. dodal spričevala, četudi nimata prosilca več
domicila ali kvazidomicila v njegovi škofiji; opomniti pa mora potem
prdinarija onega kraja, kjer želita stranki skleniti zakon /kan.1055/,
f/ Kdor dispenzira po oblasti, ki $u jo je delegirala sv.
stolica, mora pri dispenzi omeniti ta indult /kan.1057/, vendar pa je
dispenza tudi brez te omenitve veljavna.

2. Kan.1056 govori o taksah pri dispenzah od zakonskih zadrž¬
kov. Ordinariji smejo zahtevati za dispenze le povrnitev pisarniških
stroškov, bodisi da so dali spregled potestate propria ali pa poverje¬
ni za izvršitev. Vsaka nasprotna navada je zavržena. Ce bi brez dovolje¬
nja apost. stolice zahtevali kaj več, so dolžni restituirati.

Dispenza pro foro interno se izdajo vedno zastonj. Pristoj¬
bine, ki se plačujejo sv.stolici za spreglede zakonskih zadržkov pro
foro extorno, se določujejo po praksi, ki je bila uvedena pri apostol¬
ski datariji. Pristojbina sestoji iz štirih delov: 1. iz takse v ožjem
pomenu besede, 2. iz takozvane componendae, 3. iz agencije, in 4. iz
poštnih stroškov. Taksa v ožjem pomenu je načelno neodvisna od gospo¬
darskih razmer prosilcev in se ravna po važnosti’zadržka. Namenjena je
za Mgdrževanje uradništva v dotičnem uradu. Componenda je nekako zado¬
stilo. Cerkev je privzela zadostila iz germanskega prava. V germanskem
pravu so bila namreč določena zadostila v denarju za delikte./Stihongc ,
Ko je delinkvent plačal odmerjeno vsoto, je bila zadeva med njim in ple¬
menom urejena /t.j . compositio, componenda/. Dispenza tudi pomeni prelo
lom pravnega roda, treba je poravnati z zadostilom; čim večji je bil e --
držek, tem večji prelom pravnega reda je povzročila dispenza, tem več¬
ja componenda se zato zahteva /cfr.Triebs,205/. Odmeri se sorazmerno
imovinskemu stanju prosilca, važnosti zadržka in razloga. Imovinsko s r ;a--
nje prosilcev sporoči ordinarij. Suponirasese, da imovina nese štiri
odstotke, in od teh štirih odstotkov se potem jemlje componendai to pa
ni za vse kraje enako /Gasparri 1,172/. .Agentia je prispevek, ki pripa¬
de škofijskemu agentu; njegovo višino določi sv. stolica.

Z ozirom na imovinsko razmere se dele prosilci v več razre¬
dov: divites, quasi pauperos, pauperes. Divites morajo plačati vse šti¬
ri dele pristojbine. Quasi pauperes plačajo le takozvano taxam auctam
10 Lir. Pauperes pa samo taxam. Vsi prosilci pa morajo plačati agenti--
am in pa poštne str.oške. Taksa in tudi agentia se včasih odpusti. Tež¬
ko pa je določiti^med omenjenimi razredi. Rimska kurija se ravna po do¬
ločbah, ki segajo v dobo Benedikta XIV. Pauperes so oni, ki nimajo pre¬
moženja nad 3000 lir, quasi-pauperes pa oni, ki nimajo preko 10.00015.:
Zunaj Italije se vsota podvoji. Vsled popolnoma spremenjenih gospodar¬
skih in valutnih razmer so stara določila, ki so so ozirala na nepre¬
mično premoženje povsem brez pomena. Uvajajo nov način, ki obstoji v

- 115 -

tem, da prosilci že vnaprej ponujajo vsoto, ki jo morejo utrpeti po
svojih gmotnih razmerah.

§ 6. Spreg ledov anj e zakons k ih  zadr žkov ^._o. d« z.

~/§§ 83- 88 o.d.z./

1. Podobno kot v cerkvenem območju so možni spregledi tudi v
državnem področju pod dvema pogojema, da je zadržek spregleden in da
važen razlog za spregled. 0 tem kateri zadržki so sprcgledni, je že b::
lo govorjeno. Razlogi za spregled morajo biti važni /§ 83 o. d. z./. Es¬
teri razlogi so važni, ni povedano. Navedeni § 83 dostavlja, da naj o-
blastvo "po okolnosti dalje poizveduje". Historična interpretacija po¬
ve, da dostavek pomeni, naj oblastvo skuša doseči sporazum cs cerkveno
oblastjo, da bo tudi ona podelila spregled. Dokler živi država s Cerk¬
vijo v prijaznih odnošajih, se pač oblastva ravnajo po derektivi § 83-
Praksa pa kaže, da gre razvoj v drugo smer /n,pr. spregledi od zadržka
sv. reda/.

2. Pristojno jo za spregled od razdiralnih zadržkov oblast.’,
druge stopnje /banska uorava/. ^ nekaterih primerih podeljuje take spee-
glede oblastvo prve stopnje./sresko poglavarstvo/: tako daje v nujnih
okoliščinah srcdko poglavarstvo spregled od vseh treh oklicev /zak. z
dne 4.jul.1872, drž.z. št.111 § 1/; dalje more sresko poglavarstvo v
smrtni nevarnosti spregledati zadržke, a zaročenec mora priseči, da mu.
ni znan noben zadržek /§ 86 o.d.z./. Oviralni zadržki so sprcgledni,
izjema je le prepoved, da se osebe v javni službi ne morejo poročiti
brez dovoljenja. Uredil je dispenziranjo od oviralnih zadržkov zakon

z dne 4.jul.1872 d.z. št.111, ki je prenesel kompetenco od oblastva IV.
stopnje na oblastvo f stopnjo. Tako spregleda sreski načelnik od enega -
ali dveh oklicev, od predpisa o potrebnih listinah /krstnillist,drugi
dokumenti, aile v nujnih okoliščinah/ in od vdovskega roka. Krajevno
pristojno je ono oblastvo, kjer prosilec biva.

3. Za spregled je prositi pred sklenitvijo zakona. Prosijo
stranke pod lastnim imenom, če so pa pojavi po sklenjenem zakonu pop:..
neznan razdiralni zadržek, so moreta zakonca obrniti na oblastvo tudi
po dušnem pastirju in brez navedbe svojega imena /§ 84 o.d.z./. Če se
hočeta poročiti osebi, ki sta na splošno voljali za poročeni, sme tudi
dušni pastir prositi za spregled od vsoh oklicev, no da bi navedel im:.:o
strank. Stranki pa morata priseči pred dušnim pastirjem, da jima ni zr.-,:,
noben zadržek. /§ 87 o.d.fc./.

4. Podelitev spregleda po § 88 še no konvalidira neveljaven
zakon, temveč ima samo ta učinek, da osebe, ki jim jo spregled dan,me¬
re jo skleniti zakon. Če jo bil razdiralni zadržek spregledan po skler -
nem zakonu in se izreče ponovno privoljenja pred župnikom in dvema za¬
upnima pričama, no da hi se zakon fcnova oklical, ja smatrati zakon, ko¬
da jo bil prvotno veljavno sklenjen./§ 88 o.d.z./. Navedeni predpis
prinaša trojo olajšav: 1. oklici odpadejo, 2. župnik in priči sta ob¬
vezani k molčečnosti /sicer možna kazen/, 3. konvalidacija so le zazn, ■ :u
muje pri prvem vpisu poroko.

- 116 -

§ 7.  S p regl edo vanja zak. zad ržko v v predh.n.

/§§ 137 - 145 predh.n./

Spregled drugega in tretjega oklica dajo upravna oblast pr¬
vo stopnje /§ 137 predh.n./* Iz kakšnih razlogov, ni navedeno. V §-u
85 o.d. z. jo rečeno "iz važnih razlogov". Upravna oblast druge stopnj--
more spregledati vse oklice iz zelo važnih razlogov kakor tudi v prim'
ru, ko se hočeta poročiti osebi, o katerih se je vobče domnevalo, da
sta že poročeni. Kadar se spregledajo vsi oklici, morata zaročenca s
prisego potrditi, da jima ni znan noben zadržek /§ 138 predh.n./. V
§§ 86,87 odd.z. jo enaka določba. Samo dostavljeno je v §-u 87, drugi
stav.o.d.z., da sme v primeru, ko se vobče smatrata paročenca za pore¬
čena, dušni pastir prositi za spregled oklicev, na da bi naznanil ime¬
ni strank /tectis nominibus/. Ta dostavek je izpuščen; za spregled mo¬
reta prositi zaročenca, ko navedeta svoji imeni. Zahtevati pa moreta
seveda tajnost. V primeru dokazane smrtne nevarnosti enega izmed zaro¬
čencev more spregledati vse zadržke pod pogojem, da se napravi omenje¬
na prisega, tudi upravna oblast prve stopnje, in če je ta preveč odda
Ijena tudi občinska oblast /§ 139 predh.n./. Dostavek , da more spre¬
gledati oklice tudi občinska oblast, je nov. /§ 86 o.d.ž./.

Stranice se morajo obrniti za spregled zadržkov, ki so $im
znani, pred poroko na upravno oblast druge stopnje /§ 141 predh.n. v
zvezi s § 140 predh.n./. Isto je bilo določeno v §§ 83 in 84 o.d.z.
Dostavek v §-u 83 o.d.z., da naj deželno oblastvo "po okolnosti dalje
poizveduje", ki naj bi garantiral vzajemno postopanje s cerkveno‘oblao.
jo, je odpadel. Ako se zve za zadržek šele po sklenitvi zakona, se mo¬
reta stranki obrniti za spregled ali neposredno ali po zastopniku o-
blasti, pred katerim je bil zakon sklenjen /§ 141 predh.n./. Dostavek
v §-u 84 o.d.z., da se v tem primeru obrne dušni pastir na oblastvo za
spregled brez navedbe imen prosilcev, je odpadel. Stranki se torej o-
brneta na oblastvo sami ali po zastopniku oblasti, v vsakem primeru p
z navedbo imen. Primer, ko jo strankama zadržek pred poroko znan, a so
obrneta za spregled šele po poroki, ni omenjen.

O.d.z. ni našteval taksativno, kateri zadržki so spregledn:'
oziroma nespregledni. To pomanjkljivost odpravlja § 142 predh.n.

0 poveljavijenju zakona imajo določbe zadnji trije paragraf:
obravnavanega poglavja o spregledovanju /§§$143-145 predh.n./- V njih
gre za nekakšno sanatio in radiee, ki je § 88 o.d.z., ki jim delno odg.
varja, ni poznal. Zakon, ki je neveljaven radi pomanjkanja privoljenja
/ §§ 108-116 predh.n./ se poveljavi, ako oseba, ki ima pravico zahteva¬
ti, da se zakon proglasi za neveljaven, da svoj pristanek /§ 143/. Ako
so naknadno dobi spregled, se smatra zakon za veljaven že od početka
/§ 144/. Ako jo zakon neveljaven radi napake v obliki sklepanja, se mo¬
ra privoljenje v zakon ponositi v predpisani obliki in to vpisati v po¬
ročno knjigo /§ 145/.

- 117 -

Yi^ = ^_§ = k != o_n =s s = k_a ;5 :_;2_r_i_v_o_l_i_t_G sj v =:

/kan.1081-1093/.

§ 1._Po jem.

/kan.l08l/.

1. Že uvodni kanoni zakonskega prava /kan.1012/ ugotavlja,
da jo zakon pogodba.'Isto je po zgledu rimskega prava določalo dekreta]
no pravo /c.3, X 4,4;c,14 X 4,l;c.23 X 4,1; c.25 X,4,l;e.l C 27 q.l;
o.2,C27 q 1./. 0 razmerju med privolitvijo' in izvršitvijo zakona je bi¬
lo v teoriji od 9.dp 12.stol. zastopano dvojno rnnonje. Pariška šbla
je trdila da je že neizvršen zakon zakrament in ne razve 0.1  j iv; bolog >n
ska šola pa je učila, da se more neizvršoni zakon razrešiti s slovesne
zaobljubo, radi spolne nezmožnosti, radi neozdravljive bolezni, presest
va in radi drugih vzrokov. Aleksander III. je bil kot privaten učitelj
zastopnik bolognske šole, kot papež pa je uzakonil vmesno mnenjo med : -
bema skrajnostima omenjenih šol. Tako se je koncem 12.stol. rešilo nas¬
protje mod tzv. kopulalno in konsenzualno teorijo. Trditev nekaterih
modernih civilistov, češ, da je šele novi vek prodrl z nazftranjem dan
je zakon pogodba, ker se popre je smatrali zakon za zakrament, je tore'
zgrešeno. Zakon kot pogodba namroč ne nasprotuje zakonu kot zakramenti:,
kor jo po kan. 1012 Kristus zakonsko pogodbo povzdignil k časti zakra¬
ment a.

Zakon je konsenzualna pogodba, ki je svojevrstna. Kan.1083.
poudarja, da tvori zakon medsebojna privolitev obeh nupturientov in da
je ta privolitev tako potrebna, da jo ne moro nadomestiti nobena člo¬
veška oblast.

Zakonska privolitev je akt volje, ki pa mora biti na zunaj i
izražen in sicer na zakonit način /consensus legitimo manifestatus,
kan.1081/. Analiza pokaže, da obsega zakonska privolitev prav zaprav
četvero izjav volje: vir tradit ius,mulier tradit ius,vir acceptat ius.
mulier acceptat ius.

Zakonska privolitev mora biti kot izraz opravilne volje res¬
nična, premišljena, obojestranska, na zunaj izražena,podana od oseb,
ki so jo zmožne. Hibe v privolitvi morejo biti ali na strani razuma,
zakaj nihil volitum nibi praecognitum, torej nevednost, nerazsodnost,
zmota, ali na strani volje, torej hlinjena, radi sile in strahu, radi
neizpolnjenega pogoja sine qaa non,radi pogoja,ki nasprotuje bistvu
Zakonske pogodbe,

V tflHmutku-, ko je zakon veljavno sklenjen, je zakonska po¬
godba odmaknjena iz svobodne sfere kontrahentov; privolitve ne moreta
več preklicati. Dokler pa zakon ni veljaven more nupturient ali pa oba
privolitev preklicati. Neveljavni zakon tempore ne postane veljaven, t*?
temveč šele z pozitivno izjavo zakonske privolitve, ki jo podasta nuj -
turienta potem, ko zaznata, da je bil njun zakon neveljaven. Zakonske
privolitve Cerkev ne more nadomestiti.

Zavest, da bo sklenjeni zakon neveljaven, bo redno izklju¬
čila zakonsko privolitev; vendar pa taka izključitev ni nujna, kot :b
rečno določa kan. 1085. Odvisna je tore jev tem slučaju zakonska privo
litev in po tej povzročena veljavnost zakona od namena kontrahentov
supposito da ni kakega razdiralnega zadržka. Zmota o veljavnosti zako-

- 113 -

na more nastati v dveh slučajih: bodisi, da Kdo meni, da veljavno skle¬
pa zakon, toda v resnici ga neveljavno, ker nasprotuje zakonu razdiral¬
ni" kontrahentu neznani zadržek, hodisi, da kdo meni, da je njegov zakon
radi kake ovire neveljaven, v resnici pa je veljaven, ker take ovire ni-
V obeh slučajih je možno, da ima nupturientapravo zakonsko privolitev,
Quaestio|j£acti pa je, ali privolitev obstaja ali ne, kan.1085 ne obsega
kake presunfcije, temveč samo previdno pravi, da privolitev v takih slu¬
čajih ni nujno izključena.

Avtorji razpravljajo o tem, ali govori pri civilnih zakonih
praesumptio iuris za to, da so podali taki kontrahenti pravi zakonski
konsenz ali ne. Kadar sklepajo civilni zakon versko vzgojeni katoliča¬
ni, se presumira, pravijo, da so hoteli s tem opraviti zgolj civilno ce¬
remonijo, pri ostalih obratno govori presumpcija za to, da so s tem iz¬
rekli pravo zakonsko privolitev. Praksa pri 'Roti je prevzela te presum; -
cije vsaj kot nekake adminicula probationis. V Remčiji jih je zelo zago¬
varjal kanonist Heiner. V kan .1093  je podana pravna domneva, da privo¬
litev v zakon traja, četudi je zakon neveljaven, dokler ni pozitivno
dognano, da je bila preklicana. Ra isti osnovi je utemeljen institut
poveljavi jenja zakona /kan.1139,§ l/.

Pri preiskovanju konkretne zakonske privolitve mora biti glob¬
ni poudarek na tem ali je bila prava privolitev podana ali ne; ni osta¬
ti le pri besedah in zunajhjih znamenjih, čeprav govori domneva za to,
da notranja privolitev odgovarja zrnatemu izrazu /kan.1086,§ l/,tem*
več je treba dognati, ali je bila privolitev v zakon resnična. Prav
posebno je paziti na to pri privolitvah pod pogojem.

§ 2. Reznanje in nerazsodnost.

-7kanTl0827~

1.Zakonska privolitev predpostavlja v kontrahentu neko pozna¬
nje pogodbe in razsodnost. Objekt privolitve je po kan. 1081, §,2 v ts; -
utraque pars tradit et acceptat ius in corpus perpetuum et exclusivum
in ordine ad actus per se aptos ad prolis gene rat ione m. V trenutku, Jr.?
podajata kontrahenta privolitev, jima mora biti objekt v umu prezenten
Vedeti morata o zakonu vsaj to, da je trajna zveza med/nožem in ženo
za žara janje otrok /kan.1082,§ l/. Če bi torej nevesta~stopila v zakon
v prepričanju, da ja zakon le neka prijateljska vez med moškim in žen¬
sko in ne bi prav nič vedela o glavnem namenu zakona, je njena privoli¬
tev neveljavna ex capite ignorantiae, kot se izraža cerkvena |udikatun: •
Obsega&inimalnega znanja je torej v tem, da zaročenca vesta dvoje :1. č.a
je zakon stalna zveza, 2. za zarajanje otrok. Vedeti morata, da se o-
troci rode s sodelovanjem moža in žene, da je torej potrebna združitev
obeh teles. Rikakor pa ni potrebno, da bi morala podrobno poznati vse
potrebne akte. Reznanje se pri dorastlih ljudeh ne presumira /k&n.lOSi,

§ 2/. Razlog za to je samoopazovanje /natura duce discimus/ in opazova¬
nje okolice. Reznanje je težko dokazati, vendar pa možnost ni izključi 1 '

2* Druga hiba ex parte intellectus, radi katere more biti r..'
volitev neveljavna, pa je defectus usus rationis. Rimska reta imenuje
ta razlog ex amentia ali ex dementia. V materialnem zakonskem pravu no -
vega zakonika ta razlog posebej ni omenjen, kar je umevno, ker kodeks
poudarja različno od starega Corpasa splošna načela. Spadajo pa neraz
sodni kontrahenti med one, ki po kan. 1081 niso iure habiles. Kolikšno.

119 -

razsodnost je potrebna, se presodi iz narave zakonske pogodbe. Stari
kanonisti so Tomažem Sanchezom nesrečno trdili, da zadostuje tolika
razsodnost, quae sufficit ad lethaliter peccandum. Isto so ponavljaje
sodbe Rimske rote do najnovejšega časa. Po kodeksu pa so sodbe opust:š
le zamešavanje moralno teoloških pojmov s kanonističnimi in se izraža¬
jo, da morejo osebe skleniti zakon dummodo usum rationis seu disereti
onem iudicii sufficientem habent intelligendum /sodba dne 27.jul.1920
Sec. XII,204/. Med duševno bolnimi in zaostalimi razlikuje zakonik v
soglasju z modernimi pravnimi načeli: habitu amentes, aetu amentes,
debiles mente /cfr.kan.2201/. Amentes so oni, ki ne mo-pejo napravit:
actum humanum. Kar zadeva habitu amehtes, je presoja lahka. Sem spada¬
jo idioti, imbecilles,creteni. Zakona ti skleniti ne morejo. Težja je
zadeva pri onih, ki tsaj za laično gledanje niso habitu amentes. Za¬
hteva se vedno, da so amentes v trenutku, ko sklepajo zakoni Posebno
vrsto bolezni tvori tzv.dementia, n.pr.monomania, zmedenost duha za
določeno področje. Vprašanje je namreč to, ali imajo toliko razsodnost
da morejo skleniti zakon, če so nenormalni na drugih področjih n.pr.
kleptomani. Stvar spada v psihiatrijo. Ker je zdravniška veda na to v-
prašanje različno odgovarjala, je umevno, da je tudi judikatura raz¬
lično razsojala. Prav isto volja o takVvanih lucida intervalla; stari
so trdili, da obstajajo, moderni jih negirajo. - Za prakso sledi:če
se oglasi za poroko kontrahent, o katerem je dvom, ali je duševno zdra
ali ne, naj prinese zdravniško izpričevalo, če se pokaže duševna ano¬
malija kmalu po poroki, je verjetno, da je obstajala že pred poroko,
da je torej zakon neveljaven. Obrditi se je na cerkveno sodišče, pri
Rimski roti kakor kaže pregled sodb od 1.1909, so te vrste zahtevki
uspeli v nadpolovico primerih, med tem ko oni ex capite ignorantiae
skoro nikoli.

§ 3._Zmota.

/kan.1083-1084/.

1. Zmota in neznanje se bistveno ločita. Neznanje ima le ne¬
gativen značaj /carentia/, zmota pa obsega tudi sodbo /falsa apprehen
sio/. Izraz rimskega jurista: errantis nulla est voluntas /1.20,P.39,
3/ je treba torej tak® umetr, da kontrahent v zmoti pač ni privolil \
objeli, ki ga mu je um napačno predstavil; njegova volja je bila usme/
jena na predmet A, namesto katerega pa mu je um predstavil objekt B i...
le z ozirom na objekt B je njegova privolitev nična. Z ozirom na zrno •:
v zakonski privolitvi je treba ponovno poudariti razliko med error
faeti in error iuris; o prvi razpravlja kan.1083, od drugi kan.1084.

2. Error faeti je najprej erro r circa personam. Persona po¬
meni fizično določeno osebo. 0 tej zmoti določa kan. 1083, da povzro
či neveljavnost zakona. Določilo je umevno.aA hoče skleniti zakon z : •,
po pomoti pa ga sklene s C. V tem primeru je zakon neveljaven, četudi
bi bil error concomitans /A bi bil privolil v zakon s C, če bi bil ve¬
del, da se moti/. Razlog je v tem, ker je in času erroris concomitan': :
volja hipotetična, ko je dejansko hotel nupturient skleniti zakon z
drugo osebo. Zmota circa personam jo redka, dasi možna. S takim prime¬
rom se je bavila sodba Rimske rote z dne 16.apr. 1913, Doc.V ,242-248

- ISO -

primeril se je na Kitajskem. Izpodbijal je zakori mož; nameraval so je
poročiti s C in je zato poslal k njej snubača. C ženina ni marala in je
pregovorila staro vdovo D, da je šla mesto nje k poroki. Pri poroki jo
bila nevesta P po ondotnem slučaju zagrnjena. Po poroki je mož ogorčeno
protestiral, potem pa je nekaj časa živel z P. Zakon je bil proglašen
za neveljavnega radi zmote v osebi.

Zmota v kvali teti o s ebo . Po § 2 cit. kan. ne povzroči neve¬
ljavnosti zakona, razen v dveh oz. treh izjemah in sicer: a/ si erro::
redundat_in_3rrorem_persnae, b/ si porsona libera in errore contrahat
cum persona quam liberam putat, cum contra sit scrvat, servitute pri¬
prle dicta$ o/ §i_errpr recidat in  cond it ionom si ne qua non . Prvo iz¬
jemo so kanonisti tako pojasnjevali, da je pošt&la še manj jasna.Ven¬
dar pa zadeva ni težavna. Kontrahent mora namreč biti kontrahentu znan;
to pa more biti ali osebno /in corpore/ ali .po določenih individualni;:.

kvalitetah, ki pristoje le njemu. A se hoče n. pr. poročiti z B, ki jo
prvorojena hči župana v C;B mu osebno ni znana,pač po omenjenih kval .

tetah /prvorojena župana v C/ki so tako individualne, da ije pristoje
nobeni drugi osebi; če se sedaj poroči A z r, o kateri sodi,da je B, ,;e
zakon neveljaven radi zmote v^valiteti, ki preide vzmoto o osebi.Pogoj
za tako zmoto je torej: a/ da kontrahent ni znan kontrahentu razen pc
določenih kvalitetah in b/' da so te kvalitete tako individualne, da
z njimi oseba nesporno določena. Tako je n. pr. Rimska rota v sodbi z
dne 2* jan. 1913, Dec.V,1-8/ obravnavala primer, ko je ženin tožil
na neveljavnost zakona ob orrorem. Pred poroko je namreč rekel neve¬
sti, |je vzamem te, ako si že s kom spolno občevala, ali si? Kevesta
je odgovorila, da ni; čez tri mesece pa mu je priznala, da je noseča
z drugim. Rota je pravilno razsodila, da gre za error simplex, da jo
zato zakon veljaven. Ženina Vanulija jempregovorila nevesta Vafrija,
da se je z njo poročil, češ, da je z njim noseča. Mož je tožil na ne
veljavnost zakona vsled zmote v lastnosti,k=gr nevesta ni bila noseča.
Rota je razsodila, da je zakon veljaven, ker je bila navedena zmota
le error simplex, četudi v motivu, ki je močno vplival na privolitev
/error dans causam contractui/. četudi je bila zmota edini motiv za
zakon, ostane ta veljaven, četudi je evidentno, da bi ne prišlo do
zakona, če ne bi bilo zmote. Novejša civilna judikatura je začela raz¬
likovati med fizično in državljansko osebnostjo, ter trdi, da povzro¬
či neveljavnost tudi zmota v državljanski osebnosti. N.pr; Ženin A
seoizkaže z listinami B-ja; C se poroči z A-jem in sodi, da so listi¬
ne, ki jih je predložil vse njegove, v resnici pa so B-jeve; toda C
privoli v zakon z A, katerega ima po pomoti za B; zakon je vel javen ;
ker tu ni zmote in  corpore, temveč le v običajnih kvalitetah. Razli¬
kovanje med fizično in državljansko osebnbstjo cerkvena judikatura v o
skladu s tradicijo zavrača.

Druga izjema je podana, če se svobodna oseba poroči s pra¬
vo sužnjo, o kateri je mislila, da je svobodna. Izjema je pozitivno
pravna. Cerkov jo je zato dodala, da obvaruje svobodno osebo pred ve¬
likimi težkočamiii. Po rimskem pravu sužnji med seboj in s svobodnimi
niso mogli sklepati pravih zakonov. Tudi pri Ger&anih je bil zakon
med robi le fakt in ne juridična vez. Cerkev je^zakone sužnjev pri¬
znavala za prave zakone, a uspela je polagoma. Šele Hadrijan IV. jo
odredil, da veljavnost zakonov, ki jih sklepajo sužnji ne zavisi od
gospodarjeve privolitve. Impedimentum inhabilitatis £ersonalis ex

sorvitute se je polagoma izpremenil v impedimentum erroris conditio-
nis servilis. Razvoj je bil končan v 12.stoletju.

Tretja izjema bi bila, če je kvaliteta pozitivno dogovorjena
kot conditio_sine qua non, in je zmota podana v tej kvaliteti. N.pr.
ženin reče nevesti vzamem te le pod pogojem, da nisi s kom občevala.
Dokaže se, da je bila zmota v tej kvaliteti. V tem primeru je zakon
neveljaven /kan.104/. V praksi je vsa težkoča v dokafeu, ali gre za zrnc
to v motivu ali za zmoto v pogoju sine qua non; v dvomu se domneva pr¬
vo •

3. 0 zmoti o zakonu innjegovih lastnostih prinaša določilo
kan. 1084. Razlikovati morama različne zmote. Error in negotio je zmo¬
ta v pravnem poslu kot takem. Nevesta meni, da gre za zaroko, gre pa
za poroko. Zakon v tej zmoti sklenjen je neveljaven. Druga zmota je
2 ££ 2 ;r_in. substantia; ta izključi zakonsko privolitev, nevesta meni n.
pr. da gre le za prijateljsko vez, za gospodinjsko razmerje. Vsaka dri
ga zmota o lastnostnostih zakona, tako glede edinosti, norazvozljivo-
s ti  ali zakramentalne ga  značaja ne povzroči neveljavnosti zakona, če¬
prav je bila zmota v nagibu /kan.1084/. Cerkev namreč suponira, da nav.
ravajo stranke skloniti objektivno veljaven zakon, ki je samo eden,
tor ignorira osebno zmotno prepričanje kontrahontov /Benedikt XIV/.Bi¬
ti pa mora, kot izrečno dostavlja kan.1084, error simplex. če torej
stranki pri sklepanju zakona kakšno bistveno zakonovo lastnost izreč¬
no odklonita, potem seveda domneva, da hočeta objektivno veljaven za¬
kon, odpade, in njuna zakonska privolitev je neveljavna. Iz povedane¬
ga je umljivo, zakaj Cerkev smatra zakone Judov in pristašev nekato-
liških sekt za veljavno, čeprav oboji po svojem nauku zakone razvezu¬
jejo. Če bi torej kdo te zakonca pred poroko vprašal, kakšen zakon ho¬
če jo, razvezljiv ali norazvezljiv, bi nedvomno vsi odgovorili, da raz-
vezljiv, toda kljub temu so suponira, da hočojo skleniti objektivno
veljaven zakon, ki je norazvezljiv. Ne gre namreg za to, kaj so stori¬
li. Če pa obratno pozitivno izrazijo, da hočojo skleniti zakon brez
katere njegove bistvene lastnosti, je umevno zakon neveljaven. Potreb¬
no jo torej vsak primer presoditi posebej.

§  4.Strah in s ila .

"/kan. 1087/.""

Neznanje in zmota, o katerih je bil govor dosedaj, sta hibi,ki
zadeneta v prvi vrsti intelekt; na voljo pa vplivata primarno strah in
sila. 0 njima dolo-ča kan.1087: Zakon je neveljaven, ako je sklenjen
vsled sile ali vsled težkega od zunaj in nezakonito povzročenega stra¬
hu, pri katerem je kdo, da bi se ga rešil, bil prisiljen privoliti v
zakon. Nikak drug strah, četudi je bil edini razlog v zakonsko privo¬
litev, ne povzroči neveljavnosti zakona. Ako razumevamo pod izrazom
vis fizično silo, prjpti kateri je odpor nemogoč, je jasno samo po sebi
da s tem privolitev ni podana. Navadno pa umevajo pod vis moralno na¬
silje, ki povzroči v subjektu strah, torej grožnjo, ter so imata po¬
tom' pojma vis in metus kot vzrok in učinek. Če kontrahent sploh ni
privolil, čeprav je bil siljen, je jasno, da zakona ni,ker se privoli¬
tev absolutno ne ,da nadomestiti; toda zakon je tudi takrat neveljaven,
kadar je sicer kontrahent v resnici v zakonsko zvezo privolil, a je to
storil prisiljon vsled strahu.

- 122  -

'Imeti pa mora strah določene pogoje, da povzroči neveljavnost
zakona.f*Strah mora biti težak . Strah je težek, ako grozi subjektu abso¬
lutno ali relativno težko zlo, in je obenem subjekt prepričan, da mu
grozi to zlo v bližnji prihodnjosti. V vinkularnih pravdah igra veliko
vlogo takozvani metus reverentialis; gre namreč za vprašanje, ali je,
smatrati tak strah za težek ali lahek. Avtorji o tem disputirajo; resni¬
ca je, da je velikost takega strahu vedno quaestio facti. Ako bi ne vol jr-:
staršev ali predstojnikov pomenila po okoliščinah za konkreten subjekt
težko zlo, je metus reverentialis težek, kakor je Rimska rota v števil¬
nih slučajih sprejela. Običajno je Rota zahtevala, da mora biti metus
reverentialis mixtus ali qualifioatus, torej združen s silnimi prošnja¬
mi, opomini in s podobnimi neprijetnostmi. Več avtorjev pa je zagovar¬
jalo mnsnje, da zadostuje že sam strah pred težko in dolgotrajno neje¬
voljo predstojnika, da je metus reverentialis gravis. Razlika med obe¬
ma sentencijama pa je navidezna, zakaj po eni strani vsi priznajo, da
je metus reverentialis poprej težak kot običajni metus, po drugi strani
pa so tudi vsi edini, da se mora offensio ali indignatio na zunaj jav¬
ljati/torej v prošnjah, opominih itd./.

2. Strah mora dalje biti ab extrinseco; strah ab intrinseco
incussus se ne vpošteva. Ab intrinseco je strah, ki ga ne povzroči člc-

3. Strah mora biti iniustus. Paziti je pri tem na to, da more
biti strah iniustus quoad substantiam ali pa quoad modum ali pa oboje.
Iniustus quoad substantiam ter iniustus quoad modum bi bil strah, ki bi
ga povzročil človeku, ki je posilil dekle, dekletov oče, ki bi stupra-
tor ju zagrozil s smrtjo, ako ne plača odškodnine oz. nesrečno-, dekle ne v
vzame v zakon. Pomniti je, da mora groziti ktivica, da je metus inius¬
tus; bodisi, da grozi k-:... odvzeti kdo to, do česar nima pravice, ali pa
namerava vzeti na tak način, do katerega nima pravice.

V smislu kan. 1087 mora torej imeti strah, ki povzroči neve¬
ljavnost zakona radi izsiljen^ privolitve štiri lastnosti: 1. biti mo¬
ra gravis, 2. ab extrinseco, 3. iniuste incussus in 4. prisiliti mora
subjekt k privolitvi, da je namreč ta prisiljen izbrati zakon, da se
ognje zlu. V starem pravu je bila velika kontroverza ali mora biti kdo
prisiljen skleniti zakon z določeno osebo ali zakon sploh. Iz kanono-
vega besedila "eligere cogat&r matrimonium" sledi, ds! e zakonodavec osvo¬
jil drugo mnenje. Med kanonisti je kontraverza, ali mora biti metus di-
rectus da consensum matrimonialem extorquendum ali pa zadostuje, da je^ ■
za onega, kateremu grozi zlo, ženitev nujno sredstvo za rešitev vsaj
po njegovem mnenju. Prvo naziranje zagovarjajo De S*.et Vlaming, Noldin,
Genicot-Salmans, V/ernz-Vidal; drugo Chelodij, Cappello, Vermeersch-
c reusen, Gasparri; drugo mnenje je verjetnejše zlasti še radi tega,ker
je kodifikacijska komisija, kot poroča Gasparri 11,61, v končni redak¬
ciji prvotno besedilo: metum ...incussum in ordine ad extorquendum con¬
sensum matrimonialem spremenila v sedanje: metus ...a quo ut quis se
beret, eligere cogatur matrimonium. Med teologi in kanonisti je zalo
preporno vprašanje, ali podaja razpravijani kan.1087 naravnopravno ali
pozitivno cerkvenopravno določbo. Stvar ni jasna. Sv.Tomaž zagovarja
prvo mnenje, Sanchez drugo; Gasparri, 11,53 se je odločil za drugo.

- 123 -

Vprašanje je praktičnega pomena, kadar se razpravlja o zakonih med
neverniki, ^er je stvar dvomna, standum est pro valore actus. Od pred¬
pisa v kan.1087, § 1 Cerkev nikdar ne da spregleda.

Zakon, ki ga je sklenila oseba pod vplivom opisanega strah j.
je neveljaven in ostane neveljaven, dokler ostrašeni zakonec ne obnovi
zakonske privolitve, potem ko je strah minil. Za tožbo za proglasitev
zakonove neveljavnosti sta po kan. 1®7I, § l.n.l opravičeni obe stran
ki. V pravdi je večkrat težko dokazati, da je oftojal tak strah. Tož¬
be se prepuščajo tudi čez leta, tako se je bavila Rimska rota 28.jan
1918 s primerom, ko je bila tožba vložena šele čez 20 let, dne 26.11
1910 pa s primerom, ko je bila tožba vložena šele po 33 letih.

Po rimskem pravu je bil zakon, ki je bil sklenjen prisilje¬
no, izpodbojen. Cerkev tega hi mogla sprejeti. Proti krutim navadam
barbarskih narodov pa je že od 6.stol. dalje branila svobodo pri skle¬
panju zakonov. Govorili so takrat de impadimento vis art metus. Prvi
splošen zakon o tem je izdal Ufiban II. koncem 11. stol., ko je izjav:,
določno, da sila in strah irritirata zakon /c.l,C.31,q.2/. Pri cerkve¬
nih sodiščih se največkrat izpodbija veljavnost zakona radi sile in
strahu /ex capite vis et metus/, pri Rimski roti nad 40$. Po .vojski so
očitali Rimski roti, da v tem preveč popu ča. Toda vzrok je v tem,ker
stoji Cerkev neomajno na stališčur^ da. morata biti ženin in nevesta,ki
stopata v zakon, svobodha.

§  5. Hlinj ena pr ivoli te v.

/kan.1086/7

1. Pri pravnih poslih mora biti notranja privolitev na zunaj
javljena /manifestatio/; javi se z običajnimi človeškimi zamenji. U-
mevno je, da vedno predpostavljamo, da znamenjem javljanja odgovarja
tudi notranja privolite# volje, kot d&loča predpis kan.1086,§ 1; in-
tem&s animi consensus semper praesumitur conformis verbis vel signis
in celebrando matrimonio. Vendar pa kanonsko pravo kljub omenjeni pre
sumpciji ne vstraja brazizjemno na zunanjih znamenjih, ampak dopušča
dokaz, da notranja privolitev ni odgovarjala zunanjemu izrazu in je
zato zakon neveljaven, V tem primeru govorimo o hlinjeni privolitvi.
Kan. 1086, § 2 dopušča le tri primere hlinjene privolitve: a/ eden a-
li oba kontrahenta izključita zakon sam, b/ ali vse zakonske pravice,
c/ ali kako bistveno lastnost zakona. - Najenostavnejši primer hli¬
njene privolitve je prvi. Ženin ali nevesta ali oba na zunaj izrazita
privolitev v zakon, a volja tega noče. Razlogi za tako hlinjeno pri¬
volitev so različni: na ženinovi strani navadno želja doseči le doto.
dalje tudi strah, na nevestini strani sramota. Edinstven je nedvomnj
primer, ki se je navajal v sodbi Rimske rote z dne 8.jul.1914,Dec.VI,
244-253, češ, da je hotel ženin le zato skleniti zakon, da bi ozdravil
nevesto zaljubl'jšnosti vanj /namreč v ženina/. Umevno je tudi, ga je
zakonska privolitev, ki je podana v šali, neveljavna. 0 tem je bila za¬
nimiva zadeva Asculana 14.dec.1889 pri konc.kongregaciji /cfr.Cappellc.
648-649/.

Drugi primer simulacije je po kan.1086 § 2 ta, da kontra-
hent sicer hoče skleniti zakon, a izključi vso pravico do spolnega
občevanja. Poudarek je na vso pravico. Vsa pravica ni izključena, ake v

124

kontrahenta izključita spolno občevanje za nekaj let. &akon je v pri¬
meru, če se izključi vsa pravica neveljavno sklenjen.

•V tretjem primeru izključi kontrahent katero iz med bistve¬
nih zakonovih lastno-sti. Razlikovati je pril tem treba dvoje: imeti na¬
men dolžnosti ne sprejeti in imeti nameii sprejeto dolžnost ne izpol¬
njevati - ali kakor so razlikovali kanonisti: animus non contrahendi,
oz. animus non se obligandi in animus non implendi. Zakon sklenjen c-um
animo non contrahendi ali non se obligandi je evidentno neveljaven. Za¬
kon , sklenjen cum animo non implendi /n.pr. dolžnost zvestobe/ je ve¬
ljaven. Paziti je le na to, da pri lastnosti zakonove nerazvezljivosti
ni mogoče razlikovati med animus non se obligandi in animus non imple-n-
di. Zakon, sklenjen cum animo non se obligandi je neveljaven; nekateri
avtorji so sicer o tem dvomili, a neopravičeno.

2. Drugih primerov hlinjene zakonske privolitve zakonik ne
pozna. Paziti je treba dobro, da mora biti v simulirani privolitvi za¬
kon oz. zakonska pravica ali bistvena zakonova lastnost izključena s
pozitivnim aktom volje; ta akt je sicer notranji čin volje v nasprotju
z na zunaj manifestiranim de jem, toda biti mora izrečen /kan.1086,§ 2/.
Pri simulirani privolitvi imamo torej dva de$a volje, ki si nasprotuje¬
ta: zunanji itraža zakonsko privolitev, notranji pa jo izključuje., Po
določbi cerkvenega zakonodavca prevlada v tem primeru notranji dej,mad
tem ko je za svetnega zakonodavca edino merodajen zunanji de.j /cfr.Tri-
ebs,493/. Razlog za ravnanje cerkvenega zakonodavca, da namreč dopusti
dokaz hlinjene privolitve, ja v tem, ker hoče preprečiti nasprotje med
notranjim območjem vesti in zunanjim pravnim področjem. Da se je mogel
izključujoči pozitivni akt volje dokazati, je zahtevala Rimska rota pr¬
votno, da je bil in pactum deductus /torej dogovor jen, tako še 1. 19153,
pozneje pa je to zahtevo opustila. Rotina sodba, s katerd je bila zaklju¬
čena Znana zakonska pravda Marconi-0 T Brien /l$. apr.1927, AAS, 1927,217-
227/ razlikuje v tem pogledu ,ed raznimi zakonovimi dobrinami« Če gre za
dobrino neločljivosti, pravi, zadostuje za neveljavnost pozitivno izra¬
žena volja sskleniti razvezijiv zakon, pri ostalih dveh dobrinah’pa mo¬
ra biti izključujoča namera izražena kot pogoj sine qua non, oz. pogod¬
beno dogovorjena. Prscfcde, da se proglasi zakon zaaneveljaven, ker je
kontrahent izključil pri sklepanju lastnost nerazvezljivosti, se bavijo
velikokrat z mešanimi zakoni in z zakoni nekatoličanov. Pri teh prav¬
dah ponavlja Bimslca rota neprestano odgovor sv. oficija škofu v Bosni
1. 168o, ki se je ha vprašanje: an sit validum matrimoninm contractum
inter catholicum et shismaticum cum intentione foedandi vel solvendi
matrimonium, glasil: si ista sint deducta in pactum seu cum ista condi-
tione sint contracta, matrimonia sunt nulla; sin aliter, sunt valida.

Iz dejstvu, da je nekatoliški verski organ, ki je poročal, bral iz obreži-
ue knjige, da je zakon razvezijiv /n.pr.pri Kalvincih/ oz. nerazvez-
ljiv /n.pr. pri anglikancih/, po izjavah sv.oficija /n.pr.22.jul.1842,
Gasparri,Fontes IV,163/ so ni mogoče sklepati, da sta kontrahenta namera¬
vala skleniti razvezijiv oz. nerazvezljiv zakon. Protestant Kalepodij
h.pr. sklenil zakon s protestantko Ljudmilo v smislu protestantskega narr
uka, ki dovoljuje razvod, če je žena nezvesta, in je izjavil, da se ne
bi poročil, če bi vedel za katoliški pojem nerazvezljivega zakona;

Rimska rota pa je kljub temu proglasila zakon za veljaven z motivaci¬
jo, da priča ICalepodijeva izjava le o hipotetični volji, ki torej de¬
jansko ni obstajala, ter zato ni m&gla nasprotovati pravilni zakonski
privolitvi. Zakon da je bil pač sklenjen cum errare, kar pa ne izklju
Čujo njegove veljavnosti /sodba z dne 24.jul.1909 Dec.I,102-109/. V
pravdi Marconi-0 1 Brien pa je Rota preglasila zakon za neveljaven, ker
sta ga kontrahenta sklenila cum paito dissolubilitatis /torej ne cum
errore dissolubilitatis!/ za primer da nebbosta srečna v zakonu.

3. Sodbe Rimske rote v pravdah, da bi se proglasil zakon n
veljavnim radi hlinjene privolitve, neprestano poudarjajo, da je doka
sicer težak, a možen; za staro gloso k c.26,X 4,1 ponavljajo, da je t
ba dokazati dvoje: a/ causa simulationis seu curnam ficte contraocerit
b/ deinde probatio compleri debet coniecturis, petitis ex circumstan-
tiis matrimonii sive antecedentibus sive concumitantibus sive subse-
quentibus.

§ 6 . Privolitev pod pogojem ali z nalogo.

7kan7l092/.

1. Kot ostale pogodbe 'se tudiazakonska načelno more skleni
ti pod pogojem. Pogojne zakone prvič omenjata dve paleae, ki sta bili
dodani Gratianovemu dekretu. Za Aleksandra III. in Urbana III. je od
njih dekretalno pravo že sistematično razpravljalo. Moderna prava se
ravnajo po načelu: actui legitimo conditio apponi non debet. Kot poro¬
ča Gasparri /11,73/^ Wernz v kodifikacijski komisiji isto predlagai
in so sprejeli njegov predlog konzultorji, pozneje pa so vendar dopu¬
stili stare pravne določbe, pod čigavim vplivom se je to zgodilo, ni
znano. V zakoniku se razpravlja o privolitvi pod pogojem kan. lo92.

2. Pojmu pogoja in naloga je bil govor v oddelku o splošnih
pravilih. Tu je omeniti le še, da se pogoj /conditio/ razlikuje od na¬
mere /intentio/, o kateri je bil govor v prejšnjem paragrafu; Namera
je enostranska, pogoj je vedno dvostranski, zanj morata oba kontrahen-
ta vedeti kot za sestavni del svoje zakonske privolitve.

Kan.1092 omenja različne pogoje. V n. 1.navaja tri pogoje
futuro: in sicer necessaria, impossibilia in turpia, ki pa ne sme b
ti proti bistvu zakona. V n. 2 omenja pogoj de futuro, ki je proti bi¬
stvu zakona; v n.3 pogoj de futuro, ki je dovoljen /ne nasprotuje nit:
božjemu niti cerkvenemu pravu. V n.4 se končno omenjata pogoj de prete
rito in de praesenti. Kanon torej razlikuj® med pogoji de futuro in p.;
ji de praesenti ali de preterito. Pogoje de futuro deli v tri vrste:
a/ one, ki niso proti bistvu zakona, a so necessaria ali impossibilis
ali turpis; b/ one, ki so proti bistvu zakona; c/ de futuro ličite.

Ad a/ Bogo j , ki ni proti bistvu zakona, a je conditio de
futuro necessaria ali impossibilis ali turpis, se smatra za nedodan
/kan.1092 n.l/. Med kanonisti je sporno vprašanje, ali je to načelo
pravna domneva, ter se zato dopušča nasproten dokaz /tako n.pr. Chelo-
di 134, Vermeersch II, 381, Gasparri 11,77-78/, ali je pravna funkci¬
ja, ki ne dopušča nasprotnega dokaza /Triebs 529/. Prvo mnenje se zdi
bolj uoravičeno. Pogoj: vzamem te če zastrupiš mater, smatra torej
pravni red za nedodan. Če pa sta kontrahenta pozitivno nameravala spra

viti veljavnost zakona v odvisnost od omenjenega pogoja, "bo veljavnost
zakona in žuspenso, dokler se pogoj ne verificira. Pro foro interno je?
vsak kontrahent sebi sodnik, pro foro externo se dožene iz okoliščin
/Gasparri Ii,78/.

Ad b/ 0 pogojih de futuro, ki so proti bištvu zakona, dolo¬
ča kanon 1092 n.2, da povzroči neveljavnost zakona. Za bistvo zakona
se smatra; a/ ius ad corpus,b/ enotnost zakonske vezi in c/ nerazvez-
Ijivost zakonske veži. Pogoj proti bistvft zakona morebiti časten ali
nečasten. Ti pogoji morajo biti ali contra bonum prolis, ali oontra bo
num fidei, ali contra bonum sacramenti. Kar zadeva pogoje contra boni,™*,
prolis povzroči neveljavnost naslednji: 1. pogoj, ki izključuje vsako
pravico dc^kontrahentovega telesa; 2. pogoj, ki izključuje pravilno spol¬
no občevanje ali možnost spočetia; 3. pogoj, ki izključuje fizično o-
hranitev otrok /n.pr.pogoj, da abortiraš; da vsakega rojenega otroka
umoriš/. Pogoji contra bonOm fidei so oni, ki so v nasprotja z ius ex~
clusivum ad actum coniugalem; n.pr. pod pogojem imeti več žena; pod p'-'
gojem, da boš s prešuštvovanjem služ&la, da bo torej^tretji s kontras¬
tom /do ut facias/ dobil pravico do tvojega telesa. Ce pa si pri poro
ki kontrahenta pridržita "pravico" prešestvovati je to pač conditio t. r-
pis ali contra substantiam matrimonii, ker tretje osebe s tem ne dobe
pravice do njunih teles /Triebs, 538/.

Pogoji kontra bonum sacramenti so oni, ki nasprotujejo nerovr¬
veži j ivo st i, torej proti vinculum perpetuum /"zakoni na poskušno","za¬
koni za tri leta","dokler ne najdem druge"//c.7 X 4,5/ pod po^ojemjda
se razideva,če spoznava, da nisva ustvarjena drug za drugega/.

Paziti pa je, ali gre samo za propositum oz. intentio off:.
cia non ad implendi ali za error iuris ali pa za conditio sine qua nor...
le v zadnem primeru je zakon neveljaven. Pri_Rimski roti je zakon ex
hoc capite le redko proglašen za neveljavnega, Rer se dokaz apposite
et non revocate condidionis le redko posreži.

Ad c/ Conditio de futuro ličite ima ta učinek, da je veljav¬
nost zakona in suspensa /kan.1092 n.3/. Dokler se pogoj objektivno ne
uresniči zakona ni. Če je zakon med A in B in suspenso, pa se med tem
A poroči s C brezpogojno, je slednji zakon veljavno sklenjen, četudi
nedopustno, in ostane veljaven, čeprav se pozneje pogoj, ki je suspen¬
diral veljavnost zakona z B, verificira. Pri tej vrsti pogojnih privo¬
litev je treba dobro razlikovati ali gre za nalog ali za pogoj.

Končno omenja kan. 1092 n,&  nepravi pogoj de praesenti ali
de preterito. .Zakonska privolitev pod takim pogojem je veljavna ali
neveljavna, kaor je pač s pogojem, če je bil pogoj v trenutku sklepa¬
nja resničen, je zakon veljaven, sicer je neveljaven. Vendar pa za¬
koncema ni dovoljeno izvrševati zakonskih pravic, dokler se ne izkaze
da je pogoj uresničen, če je torej pogoj de praeterito nemogoč, je za¬
konska privolitev takoj neveljavna, če pa je bil pogoj de praeterito
nečasten /"vzamem te, če si bivala v javni hiši"/, zavisi veljavnost
pač od dejstva. Pravo ne izprašuje, zakaj je kdo stavil takopogoj;dru•
gače se presoja, če gre za pogoj de futuro, kot je razvidno iz kan.±0
n.l.

3. Po starem pravu do konstitucije Leona XIII. f, Consensus
mutuus iz 1. 1892 prav gotovo, odjedaj naprej pa po verjetnejšem
mnenju, je kopula, izvršena pendente conditione,tvorila praesumptio
iuris et de iure da je pogoj preklican. Po novem pravu ni taka kopula

- 127

več presumpcija.

4. Ker je zakon kontrakt, se more skleniti tudi sub modo,
causa,demonstratione, i n  aie. Modus /nalog/ ne suspendira veljave;po¬
meni namreč neko breme /nalog/ dodano že izvršenemu dejanju in ki ga
mora drugi del nositi /vzamem te, če me boš hra-nil/. Causa pomeni mo¬
tiv; n.pr. sklenem s teboj zakon, ker si bogata; demonstratia je ta¬
krat , kadar se označi prav +posebna kvaliteta, ki karakterizira prav
to osebo n.pr. oženim se s teboj, ker si prvorojena. Ako ne bo kdaj

ob vsem tem zakon sklenjen pod pogojem, je takoj veljaven, ker je po
dano privoljenje absolutna.

5. V zunanjem območju mbrajo stranke, ki se sklicujejo na
kak pogoj, ki so ga nemara stavile, to na zakonit način dokazati. Hi
sicer potrebno,^a priporočljivo, da ga izrazijo pri poročnih cerSmon;
jah, na vsak način pa naj skrbe, da se bo dal dokazati tudi v zunanje;:'
območju.

Kdor toži na neveljavnost zakona radi neizpolnjenega pogo¬
ja, mora dokazati: 1. Da je bil pogoj v resnici stavijon, da ni šlo e-
propositum; dokaz je tožak. 2. Da pogoj ni bil do poroke preklican.
Posebna kardinalska komisija je 1. 1918 izjavila : revocationem esse
factum; ideoque non praesumendum sed positive demonstrandum esse / AAZ
1918,389/; 3. Da po poroki stranki nista pogoja opustili; 4. Da pogoj
ni izpolnjen.

Zakoni ood pogojem so izjema; župnik naj brez škofovega dc v o
Ijenja ne asistira.

§ 7.  Izja va  zakonske pr iv oli tve .

/kan.1088 -1091/.

1.Nujno je potrebno, da kontrahenta na nek način svojo notra¬
njo privolitev tudi po zunaje izrazita /consensus legitime manifest#*-.-*/
kan. 1081,§ l/. Samo po sebi je na ve& načinov mogoče to storiti. Po-
zitivnopravno so dani v tem pogledu nekateri predpisi, ki se tičejo
ali Veljavnosti ali pa vsaj dovoljenosti.

Za veljavnost zakonske pogodbe je po kan. 1088 potrebi/.

da sta ženin in nevesta istočasno navzoča bodisi osebno ali po zasto ; ;.-

v

niku.PO navadnem pismu ali navadnem odposlancu se torej zakon veljal'
zakon ne more skleniti. Pred tridentskim koncilom ni bilo dvoma, da

#  h(T

se more zakon skleniti po pismu. Po promulgaciji dokreta Tametsi ne¬
kateri dvomili, ali bi bil tak zakon veljaven ali ne; vendar je bilo
gotovo, da je bil zakon veljavno sklenjen, ako se je prebralo pismo
enega kontrahenta v pričo župnika in. je druga stranka izjavil, da
sprejme •konsenz. Tako je veljalo do novega zakonika. Od kar je v ve¬
ljavi novi zakonik, morata biti oba kontrahenta istočasno navzoča bo-
disi osebno ali po zastopniku.

Za zakone po zastopniku veljajo določeni predpisi; od kate¬
rih se nekateri tičejo veljavnosti, drugd pa le dovoljenosti tega nači¬
na sklepanja zakona. Da je tak zakon veljaven, se zahteva po kan. 10/V-,
da je izdano posebno pooblastilo, ki se nanaša na zakon z določeno o-
sebo in je pooblastilo podpisana od pooblastitelja in od župnika ali
od ordinarija onega kraja, kjer se je pooblastilo izdalo ali pa od
duhovnika, ki ga tak župnik ali ordinarij delegirata, ali pa vsaj od
dveh prič. Če pooblastitelj ne zna pisati, se mora to v pooblastilu
omeniti in prevzeti šo ena priča, d.vugaae je pooblastilo nično.

Zastopnik mora osebno zastopati pooblastitelja, sicer zakon ni velja¬
ven. Na vprašanje, če se zahteva za veljaiiost pooblastila, da je dati¬
rano, odgovarjajo, da najbrže. Samo po sebi je umevno, da je zakon neVf-:
1  javen, če je pooblastitelj preklical pooblastilo oz. je postal blazen,
preden je zastopnik izvršil svoj mandat, čeprav zastopnik v trenutku
poroke ni vedel za preklic ali blaznost.Če so vsi ti našteti pogoji iz¬
polnjeni, je zakon veljaven od trenutka dalje, ko je zastopnik v pred
pisani obliki izvršil svoj ipandat in je tudi druga stranka sprejela in
podala privolitev, Veljavnost ne nastopi šele takrat, ko pooblastitel;';
zve za izvršeni mandat. Četudi pooblastitel j prekliče svoje pooblasti'.'
preden je prejel obvestilo po izvršenem mandatu, toda potem ko je bil
ta že izvršen, je zakon veljaven, 0 načina, kako naj se sklepa zakon
po zastopniku, morejo izdati ordinariji določila, ki pa so vse le ad
liceitatem. Pri zakonih po zastopnikih so možne razne prevare in tež-
koče. Kan. 1091 določa zato, da naj župnik ne asistira pri takem zako¬
nu, če ni zdjto 1,upravičenega razloga, 2. ni nobenega dvoma, da je po- d'
blastilo avtentično, in 3. jejdobil, če čas dopušča ordinarijevo dovolj-;
nje.

3. V starem pravu je bilo vprašanje, ali,se more zakon skle ¬
niti po tolmaču, sporno. -Spor je kodeks definitivno rešil s kan. 1090:
Zakon se more skleniti tudi po tolmaču. Razlika med tolmačem in zastop¬
nikom je bistvena. Posebna oblika za tako sklepanje zakona ni predpi¬
sana. Paziti pa je pač treba na verodostojnost tolmača. Brez zadostne¬
ga razloga in brez škofovega dovoljenja, ako za slednje dopušča čas,
naj župnik ne asistira takemu zakonu.

4. -Kontrahenta morata biti pri manifestaciji privolitve o-
sebno navzoča, ali pa zastopana po pooblaščencu. Ukazano pa je nadaljo
da morata izraziti svoje privoljenje z besedami, in ni dovoljeno upo¬
rabiti kaka druga znamenja, ako moreta govoriti /kan,1088,§?/• Ni pa

to zahteva ad validitatem. Zadostuje moralna nemožnost izraziti konsenz
z besedo, da ga je dovoljeno izraziti z znamenji.

§8._Z akonska privolitev po o.d.z.

1. Privolitev mora biti prosta , r esnična  mn d olo čna /§869/.
Hibe v privolitvi šteje o.d.z. med zadržke /§§55-59/ : in sicer nava¬
ja zadržek sile/§&>/, zadržek otmice/§56/ in zadržek zmote/§§57-59/. 0
otmdioi, ki deloma odgovarja kanoničnemu impedimentu raptus, je bil že
govor med zadržki.

2. Sil a in strah . 0 fizični sili/nasilju/ o.d.z. nerazpravi ja

pač pa o ustrašenju /psihični sili/, torej o kanoničnem metud. Privol:
tev izsiljena z utemeljenim strahom ^e brez pravne moči. Utemeljenost
strahu se presoja po velikosti in verjetnosti nevarnosti in po dušnem
stanju ogrožene osebe /§55/. Ni na tem ali je grožnja dovoljena ali ne;
brez pomena je kdo grozi, prav tako je brez pomena, ali je drugi zaro¬
čenec vedel za pretnjo ali ne. Zadržek strahu je privati iuris.

3. Zmota. Upošteva se le error in personam/§58/ in error

redundans in arrore persosnae. ^udikatura je začela aplicirati določbo
§ 58 tudi na zmoto v državljanski losebnosti' /cfr.Kušej 469/. Drug pri¬
mer zmote je omenjen v § 58, o katerem je že til govor. Mož namreč
sme zahtevati, da se proglašal zakon za neveljaven, ako najde, da je ž.-:-
na z drugim noseča; izjema je le, če ni pazil na vdovski rok. Vse o-
stale zmote zakoncev po § 59 ne nasprotujejo veljavnosti zakonske pri
volitve - pogodbe. Prav tako ne nasprotujejo veljavnosti zakonske po¬
godbe prevarane nade domnevanih pogojev ali tudi dogovorjenih pogojem
/§ 59/.

4. 0 neznanju in o hlinj en i privolitvi o.d.z. izrečno ne
razpravlja; o nerazsodnosti določa § 48.

5. Privoljenje morata zakonca izreči /§ 57/. Privoljenje s-
sme izreči tudi po zastopniku, a je za to potrebno: posebno pismeno po¬
oblastilo; b/ v pooblastilu mora biti drugi kontrahent naveden; c/ do¬
voljenje političnega oblastva druge stopnje. V znanstveni literaturi
je sporno, če se zahteva dovoljenje oblastva za veljavnost /§ 76/. A-
ko ni bilo posebnega pooblastila, je zakon neveljaven; prav tako, če
je bilo pooblastilo preklicano pred sklenjenim zakonom; v zadnjem pri¬
meru je pooblastitelj odgovoren za škodo, ki jo je povzročil njegov
preklic /§ 76/. 0 poroki po tolmaču o.d.z. ne razpravlja.

§ 9. Zak onska privolitev v pr edhodnem načrtu jugoslovansko-
ga držav nega_zakonika-

Zadržek st rfahu  /§ 113 predh.n./ odgovarja zadržku v § 55
o„d.z.; samo dostavljeno je, da se upošteva za presojo strahu nevarno--;
"za življenje, zdravje in čast zaročenca ali osebe, ki je z njim tesno
zv eaana".

Zadržek z mote/§ 115 predh.n./. Po § 57 o.d.z. je zakon ne¬
veljaven, če se je zmota zgodila na osebi bodočega zakonca. V § 115
predh.n. pa je še dostavljeno "ali njihovih bistvenih lastnosti, ki
ga predstavljajo za drugo osebo, kakor je".

Pogojna_privolitev. Po § 117 predh.n. je določeno, da se
"pred sklenitvijo zakona" dogovorjeni pogoji ne upoštevajo. Pogoji, kj.
so stavljeni pri sklenitvi zakona, se torej upoštevajo.

P rivo litev po .zastopniku: § 131 pred&.n. odgovarja §76 o.

d. z.

VII.. 0_b_l_J====2=S=S=2=S====

/kan.1094 - 1107/.

§1  _. Zgod o v in sk i ra  zv o j A

Naravno pravo samo ne predpisuje nikake oblike, v kateri
bi morala biti zakonska privolitev podana, da je veljavno sklenjen.U-
mevno pa je, da je družba uvedla za tako socialno važno pogodbo, kot
je zakon, posebno obliko sklepanja. Cerkev je že zgodaj zahtevala,da
se morajo zakoni sklepati vpričo duhovnika. Priče za to so Ignacij,
Tertulijan, Ambrož in drugi. Iz nekega vprašanja, ki ga je stavil pr¬
vi carigr. koncil 1. 381 aleksandrijskemu patriarhu Timoteju sledi,da

- j.3u -

jo bilo duhovnikovo sodelovanje pri sklepanju zakona nekaj občevel.
no 3 a. Na vzhodu je novela Leona Filozofa 1. 893 zahtevala c erkveno o k
liko za veljavnost. Na zapadu se v tej dobi cerkvena oblika ni zahteva
la* za veljavnost. Od 9. stol. daljo, zlasti pa od .Aleksandra III. napi
je Cerkev vedno boli ostro zahtevala cerkveno obliko sklepanja, v enda r
do triden tinskeg a k oncila n e po d kl av zu lo ničnos ti.Tako z vana mat rimoni
clandestina so bila v dobi pred trid. koncilom strogo prepovedana, a :
neveljavna /cfr. bogate podaje pri Knechtu, 601-613/.

2. Tridentinski koncil je v 24. seji v 1. poglavju izdal si
veči dekret ,T Tametsi", ki je določal, da je cerkvena oblika za zakon
bistvena. Zadevno besedilo se glasi: TT Q,ui aliter, quam praesente paroc-
val alio sacerdote de ipsius parochi seu ordinarii licentia, et duobu :
vel tribus testibus matrimonium abntrahere attentabunt, eos sancta syr.
dus ad sic contrahendum omnino inhabiles reddit, et huiusmodi contrae-
tus irritos et nullos esse decernit, prout eos praesenti decreto irri"
facit et anullat". Za veljavnost zakona je torej citirani dekret zah-
taval navzočnost lastnega župnika kontrahentov in pa dveh ali treh pri
Zaradi izrednih težkoč, zlasti pa radi zakona heretikov je izbral tri-
deiatski koncil pri tem dekretu poseben način promulgacije. Dekret naj
se oznani po posameznih župnijah in njegova obveznost nastopi 30. dan
po promulgaci ji. Kjer torej dekret ni bil objavljen, tam ni imel velja
ve. Tako je nastalo razlikovanje med tridentskimi in netr^identskimi
kraji. Pa tudi v kraju, kjer je bil objavljen ni vedno vezal vseh krio
janov. Ce so že imeli nekristjani svojo organizirano/družbo v kraju a.;,
če je župnija postala pozneje nekatoliška ali če so imeli nekatoličan:.
večino, potem za take kraje za njihove zakone ni veljal dekret ”Tamet°
Tako so bili kraji, kjer so bili vsi kristjani vezani na mersko oblik
sklepanja, kraji, kjer samo katoličani, kraji, kjer nihče. Moč citira¬
nega dekreta je bila teritorialna in personalna obenem. V tridontskem
kraju so bili torej vsi vezani na obliko, kot jo je določal "Tametsi'
v netridentskem kraju pa oni, ki so se tja podali in fraudem legis. Do¬
stojen je bil parochus proprius, torej župnik pnega kraja, kjer sta z.,
ročenca imela domi.il ali kvasidomicil, in sicer je mogel župnik svoj.,
podložnike poročati povsod. Tnako kot, župnik je bil pristojen ordinar.:
Lako je uvideti, da je bilo vprašanje, v kakšni obliki naj.se sklepa z
kon, z dekretom "Tamstsi’ 1  malo srečno urejeno.Ker je imel dekret teri-
torijalen in personalen značaj obenem, so nastajala razna preporna vpr
sanja. Tako n. pr. ali so pripadniki netridentskih krajev, ki se poreč

v  kakem tridontskem kraju, vezani na tridentsko obliko; kaj velja za za
ročenca, od katerih eden spada k tridentskemu teritoriju, drugi pa ne-
tridentskemu; kaj velja za mešane zakone v tridentskem teritoriju, kal:
je presojati zakone nekatoličanov iz tridentskega ozemlja in tako dal\
3.Za nekatere kraje so papeži podeljevali splošne spreglede zn
mešane zakone in za zakone nekatoličanov. Tako Benedikt XII. 4.nov.174.'.
z-a Nizozemsko /DaklaTatiii-Banadihtina/, Klement XIII. 1765. za Vratisla
sko.škofi jo/elementina/, Pij VIII. 1. 1830.za renske pokrajine/breve
Literris altero~7^~ I)ne 18 ‘ jan.1906 je konstitucija ,T Provida ,T  Pija X.
proglasila za celo Nemčijo netridehtsko sklenjene mešane zakone za ve-

- 131 —

Ijavne; od 27. febr. 1909 jo konstitucija veljala tudi za Ogrsko.

4. V  modernem času, ko se ljudje naglo selijo iz kraja v k
gotovo ni bilo praktično, določevati župnikovo pristojnost po domicili;
ali kvasidomicilu. Mnogo zakonov je bilo spornih prav glede vprašanja
kvazidomicilu. Da hi dala v tem poglavju veljavi zakonov večjo sigurno
je določila sv. stolica, da se pridobi v združenih ameriških državah k
zidomicil že z enomesečnim prebivanjem; Isto dovoljenje je bilo dano p
riški škofiji, Potrebna je bila vsekakor v tem pogledu splošna reformo
ki jo je res za Pija X prinesel dekret koncilske kongregacije TT Ne teme-
z dne 2. aug.l9B7 in Z obveznostjo od Vel. noči prihodnjega leta, to j
19* apr. 1908, ki je v bistvenih točkah spremenil tridentski dekretJTs
etsi ?T  ter predpisal obvezno obliko poroke za katoličane vseh krajev. 0
menjeni dekret je bil skoro nespremenjen sprejet v novi zakonik* Za vp
šanje torej, ali je kak zakon neveljaven ex capite clandastinitate, je
torej važen datum 19. ap r, k908.

o

§ 2. Splošno/obliki.

Razlikovati moramo p ra vno obliko in liturgično obliko.  Pra¬
na oblika se'deloma zahteva za ve l javnost  zakona; l iturgična  oblika se
kot taka ne zahteva za veljavnost. P ravna  oblika je dvojna, r edna  in i_
jemna. Pri redni pravni o bliki  je razlikovati, kaj se zahteva z a velja -
no in kaj le za dopustno  poroko.Končno je razlikovati med obliko po ks;
pravu in obliko po civ i lnem  pravu.

Lit urgična oblika  ima dva dela, ukazani del in fakultativn.
del. pri mešanih zakonih je po občem pravu li-turgična oblika prepove¬
dana.

Š 3. Redna _obl ika.
a/ Za ve lja vnos t.

Po kan.1094 je zakon oziraje se na obliko veljaven le teda
če'je sklenjen pred krajevnim župnikom ali ordinarijem ter vpričo dveh
prič in po zakonitih predpisih. -Mesto župnika ali ordinarija more fun~
garati po enem od n ju delegirani duhovnik. V de-kretu H Tametsi ,T  je od.i/
čalo,predvsem pe rsonalno nač elo/parochus proprius/, v dekretu ” Ne tem;
re TT  in novem zakoniku bel ja kr ajevho načelo  /parochus loči /. Brez pome¬
na je torej pri vprašanju o veljavni poročitvi domicil ali kvazidomici.
Župnikova kompetenca p^ je krajevno omejena, pristojen je za svoj okol;
tam in samo tam, kjer je parochus loči, more veljavno poročati.

Župnik sprejme medsebojno privolitev zaročencev v imenu Cei
kve, kot dokazuje znamenita zadevna debata na tridentskem koncilu. V s
smislu kan.451 je župnik fizična ali moralna oseba, kateremu je župni n
podeljena in titulum. Moralna oseba ne more sama izvrševati župniških
pravic, ampak jih mora prenesti na vikarja. Glede pravic in župniških d
dolžnosti so zenačeni z župniki: quasiparochi v misijonskih pokrajinah
in pa župni vikarji, če imajo polno župniško oblast;sem spadajo oni vi¬
karji, ki vodijo župnije, kjer je habitualni župnik moralna oseba, nada¬
lje vicarii substituti, sacerdotes supplentes, vicarii oeconomi. Glede

- 13? -

vicarids adiutores in pa vcarios cooperatores se je ravnati po nastavit¬
venih dekretih. Knenje, da pripada pravica poročati kaplanom eo ipso , je
zgrešeno, kar sledi iz kan.1096, .fc 1 /cfr.IC z dne £0. V. 1923 ad 6/. Ako
naj vihar|nis adiutor v vsem podpira nezmožnega ali pholnega župnika, ima
s tem eo ipso pravico asistirati pri poroki /IC. z dne 20.¥.1923,ad 1-5/.
Navadni kaplani pri nas niso eo ipso poverjeni za poročanje; prd eksponi-
ranih kaplanih se je ravnati po dekretu. Pravica asistirati ni striktno
vzeta potestas iurisdictionis, ven/dar je njej zelo podobna. Nekateri celo j
lo sodijo, da je potestas iurisdictionis. Glede prevzema in delegacije se
pa nedvomno ujema z njo. Rektorji cerkva nimajo eo ipso pravice poročati.
Duhovniki,nastavi jeni kot kurati ex officio po kaznilnicah morejo poroča¬
ti v zavodu stalno bivajoče/kone.kongr.3.11.1926/. Semenišča so sicer iz¬
vzeta izpod župne |urisdikcije, vendar po veljavnem pravu/kan.1368/ sene-
niški vodja ne more poročati, pač pa je to mogel po starem pravu. Glede
pravice asistirati pri porokah vojaških oseb, ni v občem pravu nič omenje- j
no. V naši državi se vrši dušno pastirstvo, za vojaške osebe v glavnem
po predpisih* ki jih je izdala sv. stolica za armado bivše Avstro-Ogrske;

zato so za take poroke še vedno pristojni vojaškk kurati.

Krajevni župnik ali ordinarij more asistirati od dneva dalje,

ko je vzel kanonično v posest /in possesionem/svoj beneficij; oziroma je
nastopil svojo službo. Ker je več aktov ob prevzemu službe oz. benefici-ja
ja /desfignatio personae, colatio officii,institutio verbalis et corpora-
lis in ker ima v tem pogledu tudi pokrajinsko pravo važno vlogo/^ordi-
narijat v Olomoucu vprašal o pomenu o possesio in je kongregacija 2»lilo
1908 odgovorila, da pomeni possesio oni akt, s katerim pridobi imenovani'
titular svobodno izvrševanje z njega službo zvezane uradne oblasti; to-
rej pri nas inst itutio  verb alis  /instalacija v škofijski kapeli/; Oni du¬
hovnik, ki ima pravico asistirati poroki, to pravico izgubi, ako je sod¬
no izobčen ali interdiciran ali suspenziran ab officio ali za takega prc- j
gl ašen  /kan*1576, §1, n. I;22i7, &l,nfi‘ 2,3/. Sama kazen 1. s. ne odvze¬
ma pravice. Opomniti je, da velja tudi za asistenco pri poroki kan. 209.

/de iurisdictione supleta/.

Župniki in ordinarji, ki sta sama pristojna za poročanje, mo- ’
reta poveriti tudi drugega duhovnika za poročanje* Pri teh delegacijah
je paziti na tole: delegiranec mora biti duhovnik./sacerdos/;isto je zah- 1
tavalo že tridentinsko pravo; delegiranec ne štor biti sodbeno  izobčen,
interdiciran alfi. suspendiran ali za takega -proglašen  * Nadalje določa
kan.1096 $ 1, da mora biti delegiran d oločen  duhovnik za določeno  poroko.
Generalne delegacije so torej načelno izključene, so dovoljene le za po-
možne duš ne pas ti r je za  oboliš ,  kjer so nas ta v-1  jeni.« Ako ne bi bil v dole
legaciji izražen določe n duhovnik in do ločena  poroka, je delegacija ne¬
veljavna. Nična je torej delegacija, če bi n.pr. župnik rekel, poverim
onega izmed svojih kaplanov, ali če bi poveril enega samostanskega duhovni
nika, ki naj si ga nupturienta sama izbereta, ali onega, ki bo imel čas,
ali ga bo predstojnik izbral; tudi ne zadostuje, če reče župnik, poverim p
poroko prvemu ali jirugemu kaplanu, p. Petru ali Pavlu. V vseh teh slučaji
Jjih namreč delegiranec ni določen. Čisto nekaj drugega pa je, če se glas:’,
pooblastilo za vse  kaplane ali vse v poštev prihajajoče člane kake Eeč.rv -

133

niške hiše in podobno. Ni pot rebno, da hi bil delegiran poznan dele-
gantu, zadostuje, da je le določen. Označiti se isora duhovnik z imenom
ali pa po svoji službi. Paziti je na to, da bo določen; ni zadosti ozna¬
čena oseba, če se reče stolni kanonik, pač pa je zadosti, če se reče ste

ni župnik* dekan stolnega kapitlja in podobno. Poblastilo se mota nana-

Pri

šati na do ločen  zakon. Zato bila neveljavna delegacija, če bi se dala ?.£
vse poroke* ki se bodo izvršile prihodnji mesec in podobno. More se se7?
da pooblastilo nanašati meč porok, samo določene morajo biti, Poroka ja
določena po imenu nufcfcurjeniov ali njihovem položaju ali času ali po kr
ju, kjer naj se vrši. Pooblastilo, se mora glasiti samo na krajevni o~
koliš deleganta /krajevno načelo/. Omenjeno je že bilo, da se smejo dati
splošna poblastila le domačemu kaplanu. Vsi, ki imajo splšmo pravico de¬
legirati, morejo tudi subdelegirati.

Delegacija mora biti v resnici dana, ne zadostuje delegatio
praesumpta ali interpretativa. Velja £a delegacija, če je tudi bila -iz¬
siljena, pravijo avtorji po večini. Nasprotno pa trdi Gasparri/ll, 113/
sklicujoč se na kan. 1095, § 1 n. 3 in Reg. iur*72 in VI. Delegant nam¬
reč sam veljavno asistira, le če je svoboden ,prav isto se torej zahteva
tako sklepa Gasparri, za delegiranje. Veljavna je delegati}ja, če je dana
po telefonu ali telegrafično. Delegirani mora za pooblastilo vedeti in
ga sprejeti; Če pa bi nastal o tem dvom, se je treba pred sklenjenim za-
nom ravnati po strožjem mneijju, po poroki pa po milejšem /cfr. Gasparri,
II, 115-116/. V ostalem veljajo določbe o delegacijah sploh, Kan. 1095
določuje v prvih dveh točkah 1. § župnikovo časovno in krajevno pristoj¬
nost za veljavno poročanje; v 3. pa podaja določbo, kako župnik veljav¬
no asistira; Po tridentskem pravu je zadostovala za veljavnost zgolj fi¬
zična župnikova navzočnost /pasivna asistenca/; veljaven je torej bil za
kon, če so župnika izvabili z zvijačo ali z grožnjami ali pa ga tudi pri

vedli s silo; veljaven je bil zakon, če sta kontrahenta župnika s svojo
izjavo presenetila; samo toliko se je zahtevalo, da je župnik zaznal za
podano zakonsko privolitev. Z dekretom n No temere” in v veljavnem zako¬
niku se je uvedla velika spremembah župnik mora biti namreč aktivno nav¬
zoč; za zakonsko privolitev mora*, kontrahehta vprašati in njuno privoli
tev sprejeti /requiran£ excipiantque/; dalje ne sme biti k temu prisil¬
jen s težko grožnjo ali s silo. Obe.zahtevi se uvajata s članico dummcao
zahteva se torej ad validitatem.

Poleg župnika morata biti navzoči pri poroki vsaj šs dve pri.
či. Pri pričah novo pravo ne terja kakih posebnih kvalifikacij. Zadostu¬
je naravna sposobnost, ki se zahteva za pričevanje. Velljavno asistirajo
možki ali ženske, da so le pri pameti tako, da morejo pričati.Nekatoli-
čani, izobčeni ali infamni so veljavne priče, vendar je nedovoljeno jih
pripuščati brez važnih razlogov.Man j primerno je>, če so priče ženske,
zlasti če se vrši poroka v cerkvi. Ni potrebno, da bi bile priče povab¬
ljene ali naprošene; veljvn^ je poroka, četudi so priče prisil jene.Ni
potrebno, da bi imela priča namen, da hoče fungirati kot priča; zato j k
veljavna priča, kdor je le slučajno navzoč. Priče ne morejo biti slepi;
ki so obenem gluhi, bebci, popolnoma pijani itd.

b/ Za dopustnost.

Da ja asistenca pripporokah ne samo veljavna, ampak  tudi

- 134  -

dovoljena, je potrebno.: 1« da je župniku oz. ardinariju legitimno izka¬
zan liber status contrahentftum, 2. domicil ali kvazidomicil kontrahen-
tov oz. , da vsaj en kontrahent vsaj že efc mesec dni prebiva v njegov
okolišu, oz. da se oni, ki so vagi, vsaj v kraju mude. Ako ženin ali ne¬
vesta nimata v kraju domicila ali kvazidomicila oz. eden vsaj od njih
ne prebiva že mesec dni tam, mora dati dovoljenje pristojni župnik ali
ordinarij, razen v nujnih slučajih. Za osebe, ki nimajo nikjer stalne¬
ga bivališča in se nahajajo vedno na potovanju, ni treba prositi dovc
ljenja. Licentia v smislukkan. 1097, § l,n.3 ni delegaciia, dasi se tu¬
di ta v kan. 1095,§ 2 in 1096,§ 1 imenuje licentia. Pravilo je, da po¬
roča nevestin župnik, ako ni proti upravičenega vzroka. Vprašanje je,
ali je v tern naložena kaka obligacija, nekateri trdijo, da ne /Chelodi '
toda ker zahteva kan. 1097, § 2 iustam causam, je verjetnejše mnenje,
da je izražena v tem obveznost. Zadostuje pa causa leviš /G-asparri, II
132/.

Ako pa pripadata zaročenca različnim obredom, naj ju poroč;
župnik onega obreda, kateremu pripada mož, če ni v partikularnem pravu
določenega kaj drugega /kan,1097,§ 2/.

Župnik, ki bi asistiral brez omenjenega dovoljenja, mora
odstopiti štolnino parocho proprio contrahentium /kan.1097,§ 3/. Ta do¬
ločba ne zadene ženinovega župnika, dasi ima nevestin prednost. Enako
ne župnika, ki bi poročal vagos brez ordinarijevega dovoljenja v smi¬
slu kan.1092. Zato je dolžan restituirati štolnino le oni župnik, ki
ni imel dovoljenja v smislu kan.l097 A §_l a n 2; 3jki je torej poročil brez
dovoljenja, ko ni bil primer nujen, kontrahente, ki niso imeli v njego¬
vi župniji domicila ali kvazidomicila, oz. niso vsaj mesec dni tam pre
bivali, a niso bili vagi. če imata ženin in nevesta različne parochos
proprios, nastane vprašanje, kateremu iz med njih in v kakšnem redu
naj restituira. Ker ima pri poročanju nevestin župnik prednost, je ned
dvomno legislatorjevo mnenje, da naj dobi štolnino on. Če ima nevesta
več parochos proprios, pristojbino med te razdeli. Župnik menstruae
commorationis po verjetnejšem mnenju ne spada sem, ker nj prav za prav
parochu proprius /tako tudi G-asparri,II 133/. Čebpa župnik, ki je .poroča
brez dovoljenja, ni vzel štolnine od nupturientov, po verjetnejšem mne¬
nju ni dolžan iz lastnega povrniti pristojnemu župniku oz. župnikom
štolnine. Tridentski koncil je zagrozil kazen suspenzi je»župnikom, ki
bi nezakonito poročali; v sedanjem občnem pEavu ni za to določena kaka
kazen.

§  4._I»Jemna_obl ika«

1. Kan.1098 govori o izj emni obliki poroke, ko se ta izro¬
či le pred pričami, brez asistence pristojnega župnxka ali ordinarija
oz. duhovnika, ki ga kdo iz med nju delegira. Kanoft omenja dva slučaja:
prvi nastopi v smrtni nevarnosti, drugi pa, kadar se predvidi, (Saktetoo >
meseca ne bo pristojnega duhovnika. Pogoj  je vedno ta, da ni mogoče si
ne gravi incommodo dobiti duhovnika, ki bi bil upravičen asistirati»to¬
rej ne priti k njemu, ne poklicati ga. V smrtni nevarnosti, kadar ni
mogoče dobiti župnika ali ordinarija sine gravi incommodo se torej mo¬
re skleniti zak-on veljavno in dovoljena samo pred pričami. Ad liceita-
tem se zahteva, da se pozove, če je na razpolago za poroko nekompetenten

- J .00 -

duhovnik, da g pričami vred prisostvuje poroki. Toda če bi duhovnika
tudi namenoma ne hotela pozvati, je zakon kljub temu veljaven. Smrtna
nevarnost ni označena kot preteča /urgens/, kot je to n,pr.v kan. 104;:-
Nastopiti more smrtna nevarnost iz kakršnegakoli razloga, n.pr. vsled
bolezni, pred bojem, pred operacijo in tako dalje. Taka nevarnost se
presoja moralno; če bi se nupturienta tudi motila v presojanju okoli¬
ščin, ki naj bi bile smrtna nevarnost, je zakon kljub temu veljaven.
Samo če bi bila ,T periculum mortis omnino imprudenter aestimatum et
prorsus furatum”, bi bil zakon neveljaven. Zadostuje, da grozi smrtna
nevarnost le enemu kontrahentu. Brez pomena je nagib, vsled katerega
želita kontrahenta skleniti zakon kljub smifcni nevarnosti. Dekret, Ne
temere, je navajal v 7.51.! ad consulendum conscientiae /et si casus
ferat/ legitimationi prolis", kodeks je to klavzulo namenoma opustil.
Pogoj je, da župnik, ki asistira kot kvalificirana priča, ne more pri¬
ti brez težke škode k nupturientoma, oz. se ona dva ne moreta podati
k njemu. Taka nemožnost nastopi, ako ni časa in potrebnih sredstev.
Izrednih sredstev /n.pr.aeroplana/, ki bi omogočila priti do župnika,
se ni nihče dolžan posluževati.

Drugi slučaj je podan, kadar nupturienta sicer nista v smr¬
tni nevarnosti , toda brez težke škode pristojni župnik ne more priti
k njima oz. nupturienta ne moreta k njemu, in se po pameti predvideva,
da bodo take razmere trajale mesec dni. Na dvom, ali zadostuje zgolj
factum absentiae parochi, ali se zahteva tudi moralna gotovost ex no-
torio vel ex inquisitione, je odgovorila int.ejpretaci jska komisija
10.nov.1925, negative ad primam partem; affirmative ad secundam parter:
zgolj dejanska odsotnost župnika ne zadostuje, potrebna je tudi neka \r
ralna gotovost, da se more predvidevati, da bodo take razmere trajale
vsaj mesec dni. Ozirati se je treba seveda na to, kar se more v danih
okoliščinah r ed no zgoditi. Če bi se torej čez par dni župnik nenado¬
ma vrnil, bi bila poroka kljub temu veljavna. Zakon je veljaven, četu¬
di se podata nupturienta in fraudem legis v take razmere.Navadno na¬
stopijo take okoliščine v misijonskih deželah, a tudi drugod niso iz¬
ključene: zasedba župnega kraja po sovražniku, snežni zameti, potres:,
in podobni naravni dogodki jih morejo povzročiti. Kontroverzno je bi¬
lo vprašanje, ali spadajo dem tudi slučaji, kadar župnik ne more asi¬
stirati, ker je zakon zabranjen radi takega zgolj civilnopravnega za¬
držka. Kongregacija za zakramente je na tozadevno vprašanje odgovorila
31.jan.1916: "Recurratur in singulis casibus" /AAS,1916,37/. S tem te¬
oretično ni rešila vprašanja, in nafctal je dvom, ali bi bil zakon,v
takih okoliščinah v izjemni obliki sklenjen, veljaven ali ne.Večina
avtorjev je zagovarjala mnenje, da je veljaven, da je tudi v teh slu¬
čajih aplicirati kan.1098, mnogi pa so trdili, da ni veljavni IC je iz¬
javila 10.mar.1928 /AAS,1928,120/, da se nanaša kan.1098 le na fizič¬
no ordinarijev® ali- župnikovo odsotnost /referatur tantum ad $hysic a:
absentiam/. Knogi so interpretacijo tako(r.azumeli, da bi bil zakon skle¬
njen v izredni obliki radi zgolj civilnopravnega zadržka, radi katere¬
ga, župnik ne bi mogel asistirati, neveljaven,ker bi in času ne bila
physica absentia. Interpretacija ni bila jasna in stavljen je bil IC
nov dubium- an ad physicam parochi vel ordinarii absentiam,de qua in

~ 136 -

interpretatione die 10.'Martii 1928 ad canonen (  1098 referendus sit e
am casus, quo parochus vel ordinarius, lioet materialiter praesens
looo od grave tamen incoramodum celebratione matrimonii assistere ne
ad requirens et excipiens contrahent-ium oonsensum? IC jena^j  odgov
la 25.jul.1931 /AAs, 1931,383/: affirmative. Tudi ta odgovor različ
umevajo. Nekateri še vedno trdijo, da je le takrat izredna oblika d;,
voljena, kadar radi kakega fizičnega razloga župnik ne more asistira
Bodisi da ga ni blizu ali pa sioer je , a mu fizičen razlog asistenc-:
brani./Gasparri /II.141-142/ pa razlaga oba navedena odgovora povsei-
drugače. Odgovor z dne 10.mar.1928 je po njem umeti tako, da je komi
sija odgovorila, da ne zadostuje, da je župnik moralno navzoč pri pc
roki, temveč mora biti fizično in aktivno. Ako stranke ne mdSafjo do¬
biti brez težkoče župnika, ker tega n.pr. čaka kazen od civilne obl;
je zakon veljavno in dopustno sklenjen^v izredni obliki. Splošno mns
nje pred zakonikom je torej po Gaspariju z novim zakonikom in navede
nima interpretacijama potrjeno.

2. Glede prič pri izjemni obliki velja vse kot pri navadn
obliki, če je mogoče, naj se v obeh slučajih pozove še duhovnik,ven¬
dar je ta zahteva le a dovoljenest nikdar ne tudi za veljavnost. Tak d
hovnik more tudi v smislu kan.1044 spregledati vse zadržke fazen dve
in tudi formo. Če pa ni prič in tudi ni duhovnika, ki bi mogel spre¬
gledati obliko, tedaj moreta ex epikeia nupturienta sama skleniti za
kon, če bi ga drugače namreč sploh ne mogla ali pa le po zelo dolgem
času, Vendar v rednih razmerah in tudi če le en mesec ordinarija in
župnika ni, to ne pride v poštev.

§ 5._Oblika_v eže ♦

Kan.1099 podaja določbe o tem, kaga vežejo predpisi o obl
ki poroke. Dekret (! Tametsi" je veljal samo tam, kjer je bil dejansko
razglašen in še tam ni veigllvseh; „Ne temere" oa nasprotno je dobil

.i

moč v vsej Cerkvi. V smislu cit. kanona so vezani na obliko:1. Vsi.
ki so bili krščeni v katoliški Cerkvi ali so prišli k njej iz herezi
je ali shizme, kadar sklepajo zakone med seboj ali drugimi. Eventu-
elni odpad oz. povratek v shizmo ali herezijo jih ne odtegne tej ob¬
veznosti. 2. Katoličane, tudi bivši so vezani na obliko in tudi ta¬
krat, kadar sklepajo zakone z nekatoličani ali nekristjani, čeprav s<
dobili spregled od mešane vere ali veroizpovedi. 3. Na obliko so ve^
ni katoličani vzhodnega obreda, kadar sklepajo zakone s tistimi,ki
jih veže ta oblika.

Predpisi o obliki poroke no vežejo: 1. Nekatoličane , to le¬
takih, ki niso bili nikdar pripadniki katoliške Cerkve, kadar sklepa

jo zakone med seboj, to se pravi z nekatoličanom ali nekristjanom.Za
zakone nekristjanov, heretikov in shizmatikov torej Cerkev ne urgira
predpisane oblike. 2. Nadalje niso vezani na obliko oni potomci nek.
toličanov, ki so bili sicer krščeni po katoliškem obredu, a so že oc
otroške dobe vzgojeni v hereziji ijj shizmi ali pa so zrastli brez ver
ske vzgoje, kadar sklepajo zakone z nekatoličani. Izraz: potomci ne-
katoličanov /ab acatholicis nati/ v kan.1099,§ 2 pa se je zdel neja¬
sen; ali pomeni, da morata biti oče in mati nekatoličana ali je zado-

137

sti, če je le en sam del; ali spadajo sem tudi otroci iz takih meša¬
nih zakonov, ki so bili sklenjeni z dispenzo. Na stavljeni dvom: ,r an
ab acatholicis nati, de quibus in canone 1099?§ 2,diceddi sint etiam
ab alterutro parente acatholico cautionibus quoque praestitis ad nor¬
mam canonum 1061 et 1071 ,r , je odgovorila interpretacijska komisija
21.jul.1929 /AAS,1929,573/ affirmative. Isto velja tudi za otroke a-
postatov, stariši so vezani na.obliko, otroci ne /Odg.IC.17.£ebr.l930/
ker so rojeni ab acatholicis, Zakaj apostata publicus je acatholicus
/GasparrijII,145/,

§ 6. Oblika pri mešanih zakonih.

1, Posebej je potrebno govoriti o duhovnikovi asistenci pri
mešanih zakonih. Kan.1099,§ l.n.2 omenja izrečno, da so katoličani,ki

hočejo skleniti zakonaz nekrščansko ali nekatoliško osebo, vezani na
cerkveno obliko sklepanja, četudi so sprejeli spregled od omenjenih
zadržkov. Tudi pri takih zakonih mora duhovnik, ki asistira, vprašati
in sprejeti konsenz. Liturgični obredi pa so prepovedani; vendar mo¬
rejo dovoliti ordinariji tudi pri teh nekatere obrede, da se izogne j.
večjim težavam; vedno pa je zabranjena sv.maš a /kan.1102/. Besedilo
citiranih določb je jasno; pojavil pa se je dvom, ali je s tem pre¬
klicana takozvana pasivna asistenca pri mešanih zakonih, ki je bila
dovoljena pred kodeksom po nekaterih pokrajinah.

Benedikt XIV. je z deklaracijo^Benedictina'določil, da so
na Nizozemskem veljavni mešani zakoni, četudi so sklenjeni v ne tri-
dentski obliki. Konstitucija Pija X. "Provida" z dna 18.jan.1906 je
proglasila za celo Nemčijo netridentske sklenjene mešane zakone za
veljavne, med tem ko so bili v celi Nemčiji od promulgacije omenjene
konstitucije dalje čisti katoliški zadoni veljavni le takrat, če so
bili sklenjeni v predpisani cerkveni obliki. Razlika med tridentskim:’
in netridentskimi kraji je bila s tem za Nemčijo odpravljena. Dne 28,
mar.1908 je odločila koncilska kongregacija, da velja„Provida" le za < y
ne, ki so v Nemčiji rojeni; 18. jun.1909. pa je deklarirala kongre-gaci : .
zanzakramenta, da morata biti oba kontrahenta rojena v Nemčiji-- & res-
kriptom z dne 27. febr.1909 je bila konstitucija Provida z opisanimi
omejitvami razširjena tudi na Ogrsko. Do 28.marca 1908 so bila v Nem
čiji vsa matrimonia clandestina veljavna, od tega dne do 18.jun.1909
le tista, če je imel vsaj en kontrahent origo v Nemčiji, od 18.jun.

1908 sta morala biti oba kontrahenta rojena v Nemčiji. Ker je bila kor-
stituci ja„Provida''lex particularis, ki nasprotuje splošnemu zakonu, .
je izražen v kan.1099, je v smislu kan.6,n.1 odpravljena z 19.majem
1918, kakor je odgovorila IC oz. njen predsednik 30.mar. 1918, dasi
odgovor ni bil objavljen v Acta Apbstolicae Sedi^. Iz tega sledi, da
se morajo mešani zakoni sklepati povsod v predpisani obliki.

2. Po tridentskem zakonskem pravu je zadostovalo za ve¬

ljavnost, ako se je župnik samo pasivno zadržal pri poroki, če je sa¬
mo poslušal hote ali nehote privolitev kpntrahentov. Dovjpljena pa je
bila le aktivna asistenca, da je moral namreč župnik vprašati zaročen¬
ca za konsenz. 0 mešanih zakonih tridentski koncil ni razpravijal.Cer¬
kev jih je v začetku dopuščala pod pogojem, da se jo zaročenec -odrskol

- 138 -

zmoti j pozno je se je zadovol jila s poroštvi . Vseh predpisanih obredov
pa ni pri takih porokah dopuščala. Vedno Cerkev ni mogla doseči, da
bi podal nekatoliški kontrahent predpisane kavtele, vendar pa je vsle
izrednih okoliščin dovoljevala, da je duhovnik kljub temu, da kontra-
henti niso dali poroštev, čisto pasivno asistiral. L. 1795 je koncil¬
ska kongregacija to dovolila škofu v ZiJjsu na Ogrskem; 1. 1830 je dal
enako dovoljenje Pij VIII. porenjskim škogom; instrukcija kardinala
Benettija z dne 12.sept.1834 je raztegnila to koncesijo na Bavarsko.
Za avstrijske dežele je važna "Instru&tio ad Archiepiscopos et Episco
pOs Austriacae Ditionis in foederatis Germaniae paftibus circa matri-
monia mixta TT , ki jo je izdal papeški drž. tajnik kardinal Lambruschin:'
dne 22.maja 1841. Tri tedne poprej je Gregorij XVI. v pismu l( Quas ves-
z dne 30.apr.1841 dovolil podobne koncesije tudi za Ogrsko. Nastalo
vprašanje, ali opisane fakultete glede pn&ivne asistence po novem zale
niku še ostanejo v veljavi^ odgovor je zavisel od tega, ali imajo te k
cesije značaj partikularnega zakona, v smislu kan.6.n. 1 ali pa indHi¬
tov oz. privilegijev v smislu kan.4. Sv. oficij je odgovoril praškemu
ordinarijatu z dne 26.nov.1919 na vprašanje, kako se je vesti duhovni
ku pri mešanem zakonu, kadar zakonca nočeta dati kavtel— "sacerdos
hisbmatrimoniis adsištere nequit nisi praestitis cautionibus obtenta
fuerit disoensatio super impedimento mixtae religionis aut disparita-
tis cultus... Gontrariae Sactae Sediš praeseriptionss atque contraria
indulta per ipsum Codicem iuris canonici abrogata sunt ,f . Lavant* ordi¬
nariat je dobil podoben odgovor od sv. oficija dne 24.nov.1920. Oba
citirana odgovora nista bila priobčena v AAS. IC je dne 10.marca 1928
/AAS, 1928,120/ odgovorila na vprašanje : An canone 1102,§ 1. revocata
sit facultas alicubi a S.S. cocessa ad asistendi matrimoniis mixtis
illiditis?" affl.rmative.

Iz vseh teh odgovorov sledi, da omenjene koncesije nima¬
jo značaja privilegija ali indulta ter da so zato lex partinularis,
ki je bila z novim zakonikom odpravljena.

v 4 ‘

_§ fu lQgQggl._g bro d-i* Cas kraj, poroke.,

1. Poleg bistvene juridične oblike pri poroki so še ne¬
kateri obredi, ki tvorilo takozvano liturgično obliko. Juridična obli¬
ka sevzahteva za veljavnost poroki, liturgična pa le za dovoljenost-
Kan.llOo določa, da se morajo pri poroki razen v primerih sile izvrši¬
ti obredi, kakor jih predpisujejo potrjene liturgične knjige in spre¬
jeti običaji. Rimski obrednik torej ne odpravlja v smislu cit. kano¬
na starih liturgičnih običajev pri poroki, liturgična oblika obstoji
iz dveh delov: iz obreda in pa iz slovesnega blagoslova. Ad liceita-
tem je ukazan prvi del in sicer sub gravi tako za župnika, kot za nup~
turienta. Župnik pa naj skrbi, da bosta poročni blagoslov, ki se jim
more dati ločeno od poroke in že tudi po daljšem zakonskem življenju,
a vedno le med mašo; treba pa je pri tem vpoštevati liturgične predpi¬
se. Omenjeni blagoslov more podeliti le tisti duhovnik, ki more ve¬
ljavno in dopustno asistirati temu zakonu. Poveriti pa more za ta
blagoslov tudi drugega duhovnika /kan.llOl/. Žena, ki je že enkrat
ta blagoslov prejela ga drugič ne more več prejeti /kan.1043/. S

- 159 -

papeževim indultom se more ta blagoslov podeliti tudi izven sv.maše.

V starem pravu je bilo prepoveda m poročencema konsumirati zakon pred
prejemom tega blagoslova in še dva oz. tri dni po njem. Za spregled
od predpisa teh takozvanih Tobijevih noči so plačevali poročeni žup
niku oz. škogu posebno takso: ius primae noctis. Pod tem imenom so mo^
rali ponekod plačevati fevdalnim gospodom ob porokah posebne pristoj¬
bina. Trditve, da je imel v starem pravil zemljiški gospod v prvi noči
pravico do tlačanskih nevest, spadajo med bajke.

2. Zakon se more skleniti katerikolikdan v letu. Slovesni
blagoslov pa je zabranjen tempore feriato; to je od prve adventne ne¬
delje do vštevši božičnega praznika in od pepelnične srede 'do vštevše
velike nedelje. Ordinariji pa morejo tudi v tem času dovoliti omenje¬
ni blagoslov v kolikor dopuščajo liturgična -pravila. Dovoljenje more¬
jo dati ex causa iusta, opomnijo pa naj novoporočence, naj se vzdrže
a nimia pompa /kan^.108/. Nimia pompa je slovesno zvočen je, slavnostni
vhodi v cerkev velike pojedine in plesi ter podobno. Zmerno razveselje¬
vanje ni zabranjeno. Župnik naj v tem pcviadu ne bo preveč siten.

Zakoni med katoličani naj se sklepajo v župni cerkvi; v osta¬
lih cerkvah, javnih in na pol javnih oratorijih se iporejo vršiti poro¬
ke le s škofovim oz,župnikovim dovoljenjem. V zasebnih hišah in orato¬
rijih more dovoliti ordinarij iporoko le v izrednem slučaju, toda nik¬
dar brez upravičenega in pametnega razloga. Samo v sili naj ordinariji
dovolijo, da se izvrši poroka v cerkvah ali oratorijih seminišč in re¬
dovnic, toda opportunis adhibitis cautelis. Mešani zakoni naj se ne
sklepajo v cerkvi, kot določa § 3 kan. 1109. če pa ordinarij presodi, .
da je to težko upoštevati brez težkih posledic, more po svojem pamet¬
nem preudarku dati spregled glede tega; dovoliti more vse poročne obre¬
de, ne pa poročne maše. Za ljubljansko škofijo določa 3.sinoda, da naj s
se poroka vrši pri mešanem zakonu, kakor po navadi, le sv. maša pro
sponso et sponsa z blagoslovom za zaročenca se opusti. Ne brani se za¬
ročencema, da sta pri sv. maši skupno z drugimi verniki med njimi po¬
mešana. Tudi sv, mašo more duhovnik darovatu z§ zaročenca. /3. sinoda,
str. 74/.

§ 8._T ihi _zakon_/mat rimo ni um__ con sc ienti ae/.

/zakon po vesti, kan.1104-1107/.

Tihi zakon ali zakon po vesti /matrimonium conscientiae/,
je tak Zakon, ki je tako sklenjen v juridični obliki, da ostane na
zunaj kolikor se da tajen. Vse določbe o poročnih solemnitetah imajo
sicer namen, da postane zakon ijaven; tihi zakoni bi bili vzrok mnoge toxe
rega zla. Toda kljub temu Cerkev v izrednih primerih, kadar je za do¬
ločeni osebi zakon edino sfedstvo ad consulendum coscientiae, pa javno
te osebe zakona te osebe ne morejo skleniti, dovoljuje tihi zakon.

Podani morajo biti za to zelo važni razlogi. "Nonnisi ex gravissima_
vel urgentissima causa" se izraža kan. 1104. ^odeks takih razlogov na¬
števa ne demonstrativno ne taksativno. Štil ih praksa Rimske kurije
dovoljuje tak zakon, kadar mož in žena prdd javnostjo veljata za poro¬
čena, v resnici pa živita v konkubinatu. Dandanes se dovoli tak Kakor:,
kadar je javni zakon radi kake zgolj civilne zapreke nemogoč, kontra-

-140

henta pa živita v nedovoljenem'razmer ju, iz katerega se je rodilo že
več otrok. Važnost in težo razlogov presodi ordinarij, ki ima pravico
dovoljevati take zakone. Izrecno poudarja zakonik, da generalnemu vi- •
karju ne pristoji taka pravica. Tak zakon se ne okliče in se ne zazna¬
muje v župni poročni kjigi, ampak v posbni ki se hrani v taj¬

nem škofijskem arhivu, /kan.1107/. Ako ordinarij dovoli tak zakon, je
strogo dolžan molčati o njem; omenjena dolžnost vele tudi njegovega
naslednika. Takemu zakonu asist dira duhovnik in dve priči, ki-pa so vs: : .
dolžni o tem molčati. Dolžnost molka veže tudi drugi zakonski..del, ako
je prvi proti temu, da bi se zakon razglasil /kan.1105-1106/.

Ordinarij ni dolžan molčati, ako bi izviralo iz njegovega
molka težko pohujšanje ali kršenje svetosti zakona; nadalje ga ne veže
omenjena dolžnost v slučaju, dd taka zakonca ne dasta krstiti svojih
otrok, ali če otroke sicer dasta krstiti, toda p#d krivimi imeni, ne
da bi v teku trideset dni obvestila ordinarija o otrokih, krstu in nji¬
hovih pravih imenih, ali če zanemarjata krščansko vzgojo otrok /kan.110
Določbe o tihih zakonih je izdal Benedikt XIV. v encikliki "Satis votle
z dne 17. no v. 1741. Zakon po vesti se ne sme zamenjavati z morganatičnlm
zakoifm. Po o. d. z. je možen tihi zakon samo v slučajih, da veljata mož
in žena splošno za poročena. V tem primeru sme dušni pastir prositi iz-
pregled pri deželnem oblastvu, na da bi naznanil imeni strank. V Takem
slučaju se oklici spregledajo, ako podasta domnevana zakonca prisego,
da jim ni znan kak zakoniki zadržfek /§ 87 o.d.z./.

§ 9. O bli k e v_cm d^

Za državno področje velja v Sloveniji in Dalmaciji glede -
oblike poroke § 75 o.d.z ki se glasi: Slovesno se mora tfczreči privolje¬
nje pred rednim dušnim pastirjem ženina in neveste, naj se že imenuje
po različnosti vere, župnik, pastor ali karkoli, ali pa pred njegovim

namestnikom ob prisotnosti dveh prič. "Kolikor se tiče katoličanov,je
besedilo posneto po tridentinskem dekretu "Tametsi/, zato je merodajen
p&rochus proprius, ne pa paroehus loči. Ako torej nimata nupturienta
bivališča v župniji, kjer se hočeta poročiti, ju poroči tamošnji žup¬
nik za cerkveno področje veljavno, ne da bi za to potreboval delegaci¬
je njunega domačega župnika, za civilno področje bi pa bila poroda brez
kake delegacije neveljavna. Zato,je potrebno, da bo poroka veljavna v
cerkvenem in državnem področju, da da domači župnik zaročencev župniku
onega okraja,ki ju bo poročil, za cerkveno področje dovoljenje, za dr¬
žavno pa delegacijo. Po § 81 o.d.z. se zahteva o delegaciji,pismeni
listino, vendar po interpretaciji judikature predpis ni ad validitatem.
Vzorec za tako dovoljenje in delegacijo pjrinaša Škof.list za leto 192 r ,
str. 75: V smislu kan.1097, § 1, n. 3 dovoljujem in v smislu § 59, o.d. z.,
dajem s tem pooblaščenje, da sme I.I. župnik v ....  oz. eden njegovih
duhovnih pomočnikov ali drug duhovnik, ki ga imenovani župnik pooblasti
poročiti ženina I. I. /natančni podatki/ in Nevesto I.I. /natančni po¬
datki/. Datum; podpis. Dušni pastir asistira pri poroki kot od drža&e
delegirani funkcijonar.Sodelovati mora aktivno. Zahteaa se slovesna iz¬
java, zato ne zadostuje, da župnik samo zve za izjavo, kot je to zado¬
stovalo po trud, jprav-o v  ohjnoo ju,- Za oj.vil.no področje je Zelc.

dvomljivo, ali mora ordinarij poročati; zato so običajno ordinariji pro¬
sili župnika za dovoljenje.

Po § 77.o.d.z. so se morali-mešani zakoni sklepati pred ka¬
toliškim župnikom, vendar je smel na zahtevo nekatoliškega dela priti,
tudi nekatoliški dušni pastir k poroki. S členoma II. in III. z dne 31 <
dec. 1868. drž. zakona za 1. 1869. št. 4 je bil ta § razvl javi jen in o;,
tedaj naprej velja v Sloveniji in Dalmaciji : ,T Slovesno privoljenje v za¬
kon se mora izreči ob ženitvi med verniki raznih krščanskih veroizpove¬
dan j ob prisotnosti 2 prič pred rednim dušnim pastirjem enega izmed o-
beh zaročencev ali pred njegovim namestnikom. To je mogoče tudi, ako p:
politično oblastvo opravilo oklice, ker se je dušni pastir branil. Za¬
ročencema je vsekakor na voljo, da dosežeta cerkveno blagoslovi jenje
svojega zakona, sklenjenega pred dušnim pastirjem enega izmed obeh za¬
ročencev, pri dušnem pastirju drugega.” Ako župnik odkloni poroko radi
razloga, ki ga ne pozna civilno pravo, se moreta zaročenca v Sloveniji
in Dalmaciji poročiti pred političnim oblastvom, /tako zvani zasilni
viln i z akon , uveden z zakonom z dne 25. V.1868. št. 4ff/. Odklonitev cer¬
kvene poroke je pogoj za civilno poroko. To odklonitev je treba dokazati
ali s pismeno župnikovo izjavo ali po dveh pričah. Odklonitev je tudi
podana, ako župnik 8 dni molči na poziv političnega oblastva. Zasilna
civilna poroka se vrši pred civilnim oblastvom prve stopnje. Sklene se
civilni zakon v Sloveniji in Dalmaciji tako, da se vpričo dveh prič
pred predstavnikom civilne oblasti vzame ženitna privolitev na zapisnik:
prisoten mora biti državni zapisnikar/ §§ 2,7,8 zak. z dne 25.maja 1806^
št. 47./.

§ 10.Oklici in poroka po -predhodnem načrtu

jugoslovanskega državi jans k ega zakonika .

/Oklici gl. st r. 3 8 »

Poroka /"slovesna izjava privoljenja”, §§129-136 predh. načr¬
ta/. V predhodnem načrtu je v načelu obdržana cerkvena /verska/ oblik:,
poroke. Za pripadnike nepriznanih ver in tudi za ostale, kadar verski
predstavnik odbije sodelovanje pri sklenitvi; o čemer je dolžan dati za¬
ročencema potrdilo /§130 predh. n., novost!/, je določena civilna obli¬
ka poroke, kakor je bilo že do sedaj v Sloveniji in Dalmaciji. Dločbe c
poroki so ostale večinoma takšne, kakršne ,so v zadevnih paragrafih v
d. z.-u , spremenjenih po zgoraj navedenih zakonih iz 1.1868 in 1871:
Tako odgovarja § 129. predh. n./kateri župnik poroča/ § 5*5 o.d. z. ;§§7: i,
predh. n./civilni zakon v sili/ zakonu z dne 31. dec.1868 d.z. št.4 za
1869 in zakon z dne 9. apr.1871, d.z. št. 51; v drugem st. §-a 130 prek:
n. je govor o možnosti-skleniti zakon pred diplomatskim ali konzularnim
zastopnikom; § 131 predh.n. /poroka po zastopniku/ §-u 76 o.d.z.; § 123
predh.n. /o spričevalih in listinah, ki se morajo predložiti pred po¬
roko/ §~u 78 p.cUE*., § 13.3 predh.n. /o pritožbi zaročencev, če sodita,
da je pristojna oklice ali sodelovanje pri poroki po krivici odrekla/

§-u 79 o.d.z., § 134 predh.n. podaja določbe o vpisu poroke /kot § 80
o.d.z./ Kova je določba, da mora predstavnik oblasti, ki poroča,še i-
sti dan vpisati poroko v poročno matico in da morajo podatke podpisa¬
ti tudi novoooročanoa in priči. § 135 pradh.n. ureja kot § 81 o.d.z.

142

delegacijo za poroko in § 136 predh.n.vpis zakona, ki je "bil sklenjen
v tujem kraju /§ o.d.z./.

§  ib._Vpis po rkoe .

Poroko mora župnik oz. njegov namestnik,kar najhitreje vpi¬
sati v poročno knjigo, kot določa kan.103,§ 1. Vpisati mora imena po-
ročencev in prič, kraj, dan poroke in če druge podatke, kot to zahte¬
vajo ritualne knjige in ordinhrijevi predpisi. Vpisati poroko v poroč¬
no knjigo je župnikova dolžnost, četudi je po njegovi ali škofovi de¬
legaciji asistiral poroki drug duhovnik. V smislu kan. 470,§ 2 mora
zaznamovati župnik poroko tudi v krstni knjigi, ako sta bila poročen-
ca krščena v njegovi župniji; ako pa sta od drugod,naj pošlje naznani¬
lo o poroki pristojnemu župniku in sicer ali direktno ali pa po ško¬
fijski kuriji, da bo ta označil v krstni knjigi pri imenu nupturienta.
dan in kraj porok®. Kadar se sklepa zakon v izjemni obliki, ima dolž¬
nost duhovnik, ki je takemu zakonu asistiral, da naznani poroko pristc
nemu matičarju. Ako ni bilo duhovnika, sta priči obvezani in sOlidum,
da to storita.

Z vpisom v župne matice in z izpisom iz njih se obstoj za¬
kona in foro externo dokaže. Ako takih listin ni, služijo kot dokaz
,priče. Ako tudi prič ni mogoče dobiti, zadostuje soglasna, pod prise¬
go dana izjava obeh zakoncev, če le ni s tem prizadeta tretja oseba.
Zakon, ki se ne da dokazati drugače kot le s pod prisego dano izjavo
obeh zakoncev, se vpiše v posebno knjigo /cfr. S.C.C. 6.mar.1911/.

V večini naših pokrajin razen v Vojvodini in Medjimurju vo¬
dijo župniki matice tudi za državno področje. § 80 o.d.z. določa, da
mora župni predstojnik vpisati lastno-ročno poroko v poročno knjigo.
Treba je razločno navesti ime in priimek, starost stanovanje, kakor
tudi stan zakoncev s pripombo ali sta že bila v zakonu aline; ime in
priimek ter stan njunih roditeljev in prič; dalje dan, ko je bil zakon
sklenjen; končno tudi ime dušnega pastir ja,pred katerim je bilo pri
vpljenje slovesno izrečeno, in omeniti listine, s katerimi so bile na¬
stale ovire odpravljene. Ako se poroka ne izvrši v domači župniji, jo
mora vpisati župnik domače župnije v poročno knjigo in dodati kraj ir.
ime dušnega pastirja, kateremu je dal delegacijo. Dušni pastir kraja,
kjer se sklene zakon, mora poroko vpisati v poročno knjigo svoje žup¬
nije s pristavkom, kateri župnik ga je pooblastil, in naznaniti poVG-
ko tekom osmih dni župniku, ki ga je delegiral /§§ 81 in 82 o.d.z./.

Z zaporedno številko se vpiše poroka v matici tiste župnije, v kateri
se je poroka izvršila; domači župnik zapiše v takem slučaju poroko v
svojo matico brez zaporedne številke. Zasilno civilno poroko zapiše 1
zapisnik civilno oblastvo in pošlje obvestila župniku, ker je župnik
tudi državni matičar, mora vpisati tudi tako poroko, ne vpiše jo v po¬
ročno matico, ampak v posebno knjigo /Vermefckbuch liber Civilehen/. če
se civilno poročena dasta pozneje cerkveno poročiti, se njun zakon za-cl
še v poročno knjigo, a brez zaporedne številke; v opombi pa se navede
kraj in dan civilne poroke. Ako se mora zakonska privolitev radi neve¬
ljavno sklenjenega zakona pozneje ponoviti, se mora to označiti v po¬
ročni knjigi. Kadar sodišče zakon raz-va^l javi, sporoči to oblastvu dru¬
ge stopnje, ki po ordinariatu naloži pristojnemu župniku, da spremen-

bo vpiše v matice. Izvlečki iz poročne knjige so javne listine s poln/
dokazno močjo. Podrobnejša določila o poročnih maticah se-obravnavajo
v pastoralni teologiji.

_VIII^ Z_a k o n o v e _ p o sledice^

/kan.1110 - 1117/.

Zakon je svojevrsten supernaturaliziran kontrakt, ki ima
določene pravne posledice za zakonca sama in za njune otroke. Le mat v \ :
monio in facto vobče v primeri z matrimonium in fieri razpravlja zako¬
nik malo. Imovinsko pravne posledice ureja državno pravo.

§ 1._Z a_ zakone a^__

1.1. Nadnaraven učinek zakona je milost, ki jo prejmeta
zakonca, ako ne stavita ovir zakonu, ki je zakrament živih. Ostali n.-.-
činki so pa kanonični in civilni. Najvažnejši pravni Učinek je izklju¬
čujoča telesna in živi jenska skupnost, ali matrimonium in facto. "Iz
veljavnega zakona nastane med zakoncema do  svoji naravi trajna in iz¬
ključujoča vez" /kan. 1110/. Ta vez je naravnana po svoji naravi ad
prolis generationem. Oba zakonca imata glede zakonskega življenja ena¬
ko pravico in dolžnost, ugotavlja kan.1111. Ius petendi debitum coniu-
gale in officium reddendi velja za oba zakonca enako, kot je učil sv-
Pavel /iKor 7,3 s/. Omenjena pravica oz. dolžnost je po svoji naravi
trajna, dasi se more pod eoločenimi pogoji izgubiti. Ius in officium
nastopita takoj, ko je zakon sklenjen. Takozvane Tobijeve noči in pra¬
vica, da zakonec prva dva meseca v zakonu ni bil dolžan vršiti zakon¬
ske dolžnosti, se torej odpadle, ker jih zakonik ne omenja. Podrobne j.:
razpravlja de debiio coniugali moralna teologija. Ne k bistvu, ampak
samo ad integritatem zakona spada communio habitationis,thori et men-
sae.

2. Quoad vitam coniugalem sta mož in žena enakopravna,toda
v ostalih straneh skupnega življenja ima mož oblast nad ženo* /Mulie-
res viris suis subditae stiint, quoniam vir caput est mulieris", uči c
Pavel v pismu Ef 5,22. Zakonik o tej oblasti maža nad ženo direktno ro
govori. Pač pa Razpravlja o tem Pij XI. v okrožnici Časti connubii
/nn. 26-29/, in sicer v n.26 pozitivno o pokorščini žene do moža, v n
27 pa o mejah te pokorščine, ki ženi ne jemlje človeške svobode in no
dostojanstva, je dudi ne iztoveti z mladoletnimi in nedozorelimi ose¬
bami, pač pa "prepoveduje tisto pretirano svobodo, ki se ne meni za
blaginjo rodbine, prepoveduje v družinskem telesu ločiti srce od glave
v n. 28 se določa, da podrejenost žene možu zavisi od osebnih ', časovni-
in krajevnih razmer, zena ima tudi nadomestno pravico in dolžnost vo¬
diti družino, ako mož tega ne stori. V n. 30 ponavlja Pij XI. besede
Leona XIII, da mora biti pokorščina Žene nravna in častna. Raiamerje
med možem in ženo naj ureja ljubezen, žena naj postane &lede kanonič¬
nih učihkov deležna stanu moža, ako ni do sebe j kaj drugega določenega,
/kan.1112/. Žena spada pod isto podsodnost kot mož, dobi domicil moža
/kan. 93,§ I/; priiti more k obredu moža /kan. 98,§ 4/, ako si ne izber-:
posebnega groba, naj se pokoplje v grobu moz-a, ako je ta pore j umrl
/kan. 1129,§ 2/. Žena je redno dolžna iti za možem, ako se ta preseli
drugam.

- 144 ~

II.1. O.d.z. razpravlja obširneje o učinkih zakona v §§ 44
89 do 92. Ločimo osebnopravne in dimov insko-p ravne učinke. Učinki so
pravice in dolžnosti, ki so ali vzajemne /§ 90 jih imenuje skupne/ ali
enostranske, bodisi moževe ali ženine; moževe pravice so ženine dolžno
sti in obratno so ženine pravice moževe dolžnosti. Po § 89 je pravni
vir pravic med zakonci trojen: 1. Namen njune združitve. 2. Zakon. 3.
Sklenjeni dogovori. Dogovori ne smejo nasprotovati pravnim določbam v
o.d.z. n.pr. definiciji zakona v § 44: V ženitni pogodbi izrekata dve
osebi raaličnega spola na zakonit način svojo voljo, da živita v neraz
družni-skupnosti, žara jata otroke, jih vzgajata in si vzajemno pomaga:.

2. Vzajemne pr avice in dolžnosti zakoncev so:

a/ živeti v nerazdružni skupnosti /§ 44/.
b/ izpolnjevati zakonsko dolžnost /& 90/.
c/ zakonska zvestoba /§ 90/.

* d/ spodobno medsebojno ravnanje /§ 90/.
e/ medsebojna pomoč / 44/.

Kako daleč sega medsebojna pomoč, ni določeno. Na vsak nač:
ni žena dolžna v toliki meri materialno podpirati moža, kot je dolžan
mož ženo.

3. Enostranske _praYioe_mo|a , katerim odgovarjajo dolžnosti
na st sani žene :

a/ Da vodi hišno gospodarstvo /^9l/. Pojem gospodarstva se
določi po krajevnih razmerah. Žena mu mora biti v tem pokorna, pri pri¬
dobivanju pomagati, ne da bi mogla zahtevati plačila.

b/ Da določa hišni red; da torej odloča v skupnih hišnih za¬
devah. Žena se mora v tem držati njegovih naredb in skrbeti, da se jih
tudi drugi drže /§92/*

c/ Da določi bivališče /§92/. Žena je dolžna za njim, ako
ni važnih razlogov proti /n.pr. javnih, ali ker je stanovanje zelo ne¬
zdravo in podobno.

d/ Da zastopa ženo v zadevah njune proste imovine, dokler
žena ne ugovarja /§ 1238/. Pri nas se taki ugovori običajno tako izvr-
še, da se naznanijo v časopisju. Mož je dolžan žemo na njen mandat v
vseh primerih zastopati /§ 9l/, a žena ni dolžna dati se zastopati po
možu.

4. Poseb ne  ženine pravice-oz. moževe dolžnosti:

a/ Žena dobi možev priimek in uživa pravice njegovega stanu
/§ 92/. Slednje je veljalo zlasti za plemiče. Tudi vdova ohrani možev
priimek. Glede državljanstva določa § 28 zakona o državljanstvu, da
dobi tuja državljanka, ki se moži z našim državljanom, državljanstvo
kraljevine, razen če sa je po lex nationalis pridržala z izjavo pred
možitvijo svoje državljanstvo. Naša državljanka pa, ki se poroči s tuj;
jim državljanom, izgubi po § 29 naše državljanstvo razen v treh primer:
a/ če ni po predpisih moževe domovine dobila državljanstva; b/ če si j*
z ženitno pogodbo pridržala državljanstvo; c/ če je vsaj podala tako
izjavo, ob sklenitvi zakona.

b/ Žena ima pravico dati se zastopati po možu /§ 91/.

c/ Žena ima pravico gospodinje. O.d.z. o tem ne govori.Po
splošni praksi .ima žena pravico do ključev, da zastopa moža v gospo-

- 145

dinstvu, dokler nož te pravice ne opozove. Kaj spada v gospodinjstvo,
se presodi v konkretnih razmerah.

d/ Žena ima alimentacijsko pravico /§ 9l/. Ima primarno
pravico /torej brez ozira na svoje momentano stanje/,da jo mož dostoj¬
no vzdržuje. Dostojno pomeni primerno moževi imovini. Quoad necessar. ■
zadeva to moževo dolžnost javne interese, za to se v tem obsegu po do¬
govoru alimentacijska pravica ne more izključiti; v ostalem obsegu j.
omenjena pravica privatna. Vdovi gre oskrba še šest .tednov po moževi
smrti, in če je noseča,dokler ne preteče šefet tednov po porodu /§ 12
Naveden naj bo še po I.Nov. spremenjeni zakon § 796: Zakonec /torej
mož ali žena/nima sicer pravice na dolžni delež, gre mu pa, dokler se
zopet ne poroči, manjkajače spodobno vzdrževanje. Kolikor ni krito z
njegovim zakonitim dednim deležem ali s preskrbo, dogovorjeno za pri¬
mer, da živi dalje kot drugi zakonec, ali naklonjeno v poslednji volj:.
Iz lastne krivde ločenim ali razvezanim zakoncem ne pristoji pravica
na to vzdrževanje /§§ 759 in 796/.

5. Učink i ob loči tvi :

a/ žena ohrani možev priimek;

b/ izgubi pravico biti po možu zastopana;

c/ pravica na zakonsko dolžnost preneha;

d/ ostane zakonska zvestoba /mlajša literatura proti/;

e/ skupnost preneha;

f/ preneha moževa pravica gospodariti;
g/ kriva žena nima pravice terjati alimentov.Ce je n.
pr. taka žena uradnika, ne dobi pokojnine /§ 1264/. Če sta oba zakon¬
ca kriva, odloči svobodni preudarek sodišča, ali ženi pripadajo ali¬
menti /dekret 4.maja 1841 št.53l/.

III. Pravne posledice veljavnega zakona v predh.n. /§§ 146
do 150/. Prvi trije paragrafi o iztforu pravic in dolžnosti zakoncev
/§ 146 predh.n./, o njunih skupnih pravicah in dolžnostih /§ 147 preč-.
n./ in o posebnih pravicah in dolžnostih moža /§ 148 predh.n./ so
skoraj do besede prevzeti iz odgovarjajočih paragrafov 89-91 o.d.z.
Naslednja dva paragrafa /§§ 149-150 predh.n./, ki jima odgovarja §92
o.d.z. , razpravljata o pravicah in dolžnostih žene; imata pa točnejše
in deloma nove določbe^ V §-u 149 predh.n. je glede ženine dolžnosti.,
da je dolžna živeti z možem v njrgovem bivališču, v nasprotju s § 92
o.d.z. dostavljeno: "izvzemši primer, da se določanje bivališča s st:
ni moža pokaže kot zloraba njegove pravice, da določa skupno bivališče'
Med dolžnostmi žene v § - u 92 o.d.z. ni bilo našteto, da je dolžna
vzdrževati moža, ako postane ta nesposoben; indirektno je ta dolžnost
pač sledila iz § 44 o.d.z. o namenu zakona. Po §-u 149, odst. 2 predi),*-,
pa je žena dolžna vzdrževati moža primerno svojemu imovinskemu stanj'...
ako mož nima imovine in postane nesposoben za pridobivanje. Naslednji
§ 150 predh.n. jo nov in ureja vprašanja, koliko je mož obvezan pri
poslih, ki jih napravi žena v gospodinjstvu /"oblast ključev"/. Po be¬
sedilu zastopa žena moža v skrbi za tekoče potrebo gospodinjstva. Nje¬
ni posli obvezujejo moža, razen ako je prestopila svoj' delokrog in je
to bilo znano oz. je moralo biti znano osebam, ki so z njo sklenile

pravne posle. Mož more ženi zastopstvo odvzeti ali ga  omejiti, ako' žw~
na zastopstvo zlorablja ali se pokaže, da ni sposobna ga vršiti.

§ 2 ._Z a_o t roke_ 1 _

V kan.1113 do 1117 razpravlja zakonik o očetovski oblasti
in o vzgoji otrok, o njohovi zakonitosti in pozakonitvi.

!• £25§stas__paterna je naravna posledica razmerja med star¬
ši in otroki. Življenje in vzgoja otrok v družini je namreč nemogoča
brez avtoritete. Vendar pa ima tudi ta oblast svoje meje; otroci niše
lastnina staršev. Starši imajo kar naijbolj važno dolžnost, da preskr ¬
be otrokom yo svojih močeh versko,moralno telesno in državljansko vzre¬
jo, pa tudi primeren gotni položaj /kan.1113/. To dolžnost imata oče
in mati, ki se po svojih sposobnostih in značaju pri vzgoji otrok do¬
polnjujeta. V telesnem oziru morata skrbeti za ddravje, prehrano oble¬
ko, stanovanje in primeren živi jenski položaj svojih otrok. Duševna

vzgoja pa mora biti vsmirjena moralno, versko, katoliško. Po predpi¬
sih božjega in kanonskega prava morata skrbeti, da bodo otroci čim
preje krščeni /kan.770/, da bodo poučeni v krščanskem nauku /kan. 1231,

da bodo, ko pridejo v leta spoznanja, šli k prvi sv, spovedi in k sv-
obhajilu /kan.860/, da jih bodo pošiljali v katoliške šole /kan.1374/
da ne bodo odrastlih otrok odvračali .od deviškega in samostanskega a-
li duhovniškega življenja /kan.538,97l/ in obratno, da jih ne bodo z
neprimernimi prošnjami ali celo z grožnjami sili, da se oklene jo. po¬
polnejšega stanu /kan.2352/ ali da stopijo v zakon /kan.1087/.

Dolžnost staršev vzgajati otroke je naravnopravna in pri¬
marna, te dolžnosti jim nihče ne sme kratiti; država je v tem pogle¬
du le subsidiarno kompetentna.

2. Velika »prednost otrok je, če so zakon ski, to je rojeni
v zakonu. Za zakonske se smatrajo otroci, ki so spočeti ali vsaj ro¬
jeni v veljavnem ali putativnem zakonu. Samo takrat no smatra'kanin¬
sko pravo v zakonu rojene, a pred zakonom spočete otroke, če so bili
roditelji za časa koncepcije vsled slovesne redovniška zaobljube ali
višjega reda zavezani, da se vzdrže spolnega občevanja. Omenjena izje¬
ma je zgolj pozitivno cerkvenopravna. Po naravnem in civilnem pravu
so tudi taki otroci zakonski. Ako so roditelji samo civilno poročeni,
so otroci nezakonski. Zakonski pa so otroci, če tudi izhajajo iz ti¬
hega zakona ali morganatičnega zakona. Zadostuje tudi putativni zakon,
ko jeetorej zakon sicer neveljaven, a je vsaj en del v dobri veri, da
je veljaven.

3.Otroci, ki so rojeni izven zakona, so nezakon ski ; latin¬
sko se taki na splošno imenujejo illegitimi. Ako je za-časa rojstva
bil med roditelji zakon mogoč, so otroci naturales, sicer so spurii
ki so ali adulterini /ker je vsaj eden roditelj prešestnik/, aIi~Tr-
cestuosi/rojeni med ožjimi sorodniki stranske črte/, ali nefarii /mo j
sorodniki ravne črte/, ali safcrilagi /obstantibus impedimentis aut
ordinis sacri aut voti puhlici/. Nezakonsko rojeni otroci se morejo
pozakoniti in se potem imenujejo pozakonjeni /legitimati/; pozakonje-
njs kanonsko pravo le deloma izedačuje z zakonskimi otroki.

147

4. Za otroke, ki so rojeni zakonskim osebam, govori pravna
domneva, da so zakonski; vendar je to zgolj domneva, ki jo nasproten
dokaz razruši. "Pater is est, quem nuptiae demonstrant, nisi avidenti
bus argumentis contrarium probetur" /kan.1115,§ l/. Četudi mati prizna
da je otrok rojen v prešestvu in to izjavo s prisego potrdi in isto
pod prisego prizna pravi otrokov oče, je vendar smatrati otroka za za¬
konskega, dokler se ne dožene, da mož ni občeval tempore utili s svo¬
jo ženo. Tempus utile se računa od 180 - 300 dni, to so namreč skraj¬
ni termini za spočetje in rojstvo. Otroci torej, ki so rojeni vsaj
šest mesecev po poroki ali v desetih mesecih odkar sta zakonca nehala
skupno živeti, se presumirajo za zakonske. Če pa je otrok rojen, pre
den je preteklo šest mesecev od poroke, ga je sicer tudi smatrati,.'a
je zakohski, ako ni mož takoj temu ugovarjal /kan. 1115,§ l/.

5. Nezakonsko rojeni otroci se morejo pozakoniti. Pozakoni-
tev se more izvršiti na tri načine: a/ per subsequens matrimonium
/kan.1116/; b/ ž dispenzo od zakonskega zadržka, ki jo podeli šispen-
zator, ki ima redno ali habitualno poverjeno oblast /kan.1051/; c/ s
papeževim reskriptom.

a/ Per subsequens matrimonium so pozakonjeni vsi filii na-
turales, ne pa spurii. Za časa spočetja ali nosečnosti ali rojstva me¬
ra biti torej zakon med takima roditeljima mogoč. To moč legitimandi
ima pravi in tudi putativni zakon, bodisi da je na novo sklenjen ali
konvalidiran; tudi ni potrebno, da bi bil konsumiran. Zadostuje, da je
bil zakon med roditeljima mogoč ali ob spočetju že, ali za časa pre¬
gnani je, ali ob otrokovem rojstvu. Omenjena retroaktivna moč je dana
in favorem prolis, zato se ne zahteva, da bi poročenca pozitivno izra¬
zila željo, da bi bili njiuji otroci legitimirani.

Otroci, ki so legitimirani per subsequens matrimonium, so
glede kanoničnih učinkov zenačeni z zakonsko rojenimi, če ni kaj iz¬
vzeto. Tako legitimatus ne more postati ško£ /kan.331,§ l,n.l/ ali
kardinal /kan.232,§ 2,n.l/ ali prelat oz. abbas nullius /kan.320,§

b/ Z dispenzo od zakonskega zadržka po kan.1051 se pozako-
nijo filii naturales in filii incestuosi. Filii adulterini in sacri-
legi se morejo pozakoniti le s papeževim reskriptom.

c/ Za zunanje območje daje papeževe reskripte o po zakoni t-vi
kongregacija za zakramente; za notranje pa sv. penitenciarija. Papež
bi mogel z reskriptom pozakoniti otroke brez poroke roditeljev, ven¬
dar tega ne izvršuje. Legitimatio per reseriptum se smatra za minus
plena; njene pravne učinke je razbrati iz dodanih klavzul; navadno sc--
tako pozakonjeni ne pripuste k vsem cerkvenim dostojanstvom, kršiti še¬
ne smejo pravice tretjih in v veljavi ostanejo določila iuris spetia-
lis.

II.1. Od d.z. razpravlja o pravicah med roditelji in otro¬
ci v tretjem poglavju prvega dela v §& 137-186, in sicer o zakonske;:'
rojstvu /<*§ 137-138/, o skupnih pravicah in dolžnostih roditeljev /$t-
139-146/ in o posebnih očetovih pravicah /§§ 147-154/, o pravnem raz¬
merju med nezakonskimi roditelji in otroci /§& 155-159,165-171/, o
pozakonjenju nezakonskih otrok /§§ 160-164/, o ugasnitvi očetavske o-
blasti /fc§ 172-178/ in o posvojitvi /$fc 179-185/ ter o prevzemu v

- 14 8

rejo /§ 186/. Podrobneje se s tem tu ne moremo baviti; omenimo le dvo¬
je: o zakonskem odnosno o nezakonskem rojstvu in o pazakonjenju*

2. Po III. cesarski noveli spremenjeni § 138 o.d.z. se gl a
si: 0 onih otrocih, ki jih žena porodi po preteku 180 dni po sklenje¬
nem zakonu in pred pretekom 300 dni po moževi smrti ali popolni razve¬
zi zakona se domneva, da so zakonskega rodu. Za otroke, ki jih rodi
sicer zakonska žena pred dobo ali po dobi, ki je določena v § 138 o. j
z. se presumira, da so nezakonski./§ 155 »o.d.z./; ta pravna domneva pa
nastppi šele tedaj, ako mož, ki mu pted poroko nosečnost žene ni bel;:,
•znana, najdalj v dveh mesecih po tem. ko je izvedel za otrokovo roj¬
stvo sodno oporeka očetovstvo /§ 156 o;d.z./. Ako pa mu je bila noseč ¬
nost žene znana pred poroko, nima pravice do prigovora. Prigovor se
mera upoštevati, ako se rojstvo otroka ne pojasni po izvedencih kot ne¬
navaden primer prezgodnjega rojstva /§ 157 o.d.z/. Tudi zakonsko raj-
stvo v zakoniti dobi rojenega otroka more mož izpodbijati, toda naj-
dalje v treh mesecih, odfear je zvedel zanj. V takem slučaju se posta¬
vi poseben skrbnik v obrambo zakonskega rojstva. Mžž, ki izpodbije za¬
konsko rojstvo, mora proti oskrbniku sodnijsko dakazati, nemožnost,
da bi bil on zarodil otroka. Niti materino prešestvovanje niti njena
trditev, da je njen otrok nezakonski, ne moreta sama zase otroku odvze¬
ti pravice zakonskega rotjstva. Ako je mož pred pretekom roka za izpod
bijanje zakonskega rojstva duševno obolel, more njegov zastopnik vr¬
šiti pravico izpodbijanja v treh mesecih, ko je to izvedel, ali ko je
že prej vedel za rojstvo otroka, v treh mesecih po tem, ko je bil po¬
stavljen /§ 159 o.d.z./. Če pa je mož umrl pred dobo, ki mu je dovo¬
ljena za izpodbijanje, ali pa je njegovo bivališče, odkar je otrok ro¬
jen, trajno neznano, more s pritrditvijo matere, če ta še živi, tudi
otrok izpodbijati svoje zakonsko rojstvo. Postaviti je treba oskrbnika,
ki brani zakonsko rojstvo in tega more otrok tožiti. Pravica do te too-
be pa ugasne leto potem, ko je otrok dosegel polnoletnost. Ako je mož
umrl -pred dobo, ki mu je dovoljenj za izpodbijanje, smejo tudi dediči,
ki bi bili prikrajšani na svojih pravicah, v treh mesecih po moževi
smrti izpodbijati zakonsko rojstvo otroka /§159 o.d.z./. Ako mož sod¬
no prizna zakonsko raj stvo otroka, preden je sodba pravomočna, presta:!:,
pravica zakonitega zastopnika moža ali otroka samega za izpodbijanje
/§ 159 o.d.z./.

3. 0 pozakonjenju nezakonskih otrok za naše civilno območ¬
je razpravljajo §§ 160-162 o.d.z. in sicer je pozakonitev možna: a/

z odpravo zakonskega zadržka; b/ s poznejšim zakonom; c/ po vladarje¬
vi milosti.

a/ Otroci, ki so sicer rojeni v neveljavnem zakonu, pa je
bil pozneje zadržek spregledan, in konsenz v predpisani obliki obnov¬
ljen, veljajo na ...zakonske, pa naj si bo zadržek kakršenkoli. Če pa
zadržek sicer odpade ali pa je spregledan, a se poroka ne ponovi, po¬
tem so eo ipso otroci pozakonjeni, ako ni bil odpadli oz.spregledani
zadržek eden izmed onih, ki so našteti v §§ 62-64 o.d.z./zakonska vez.
višje posvečenje, slovesna zaobljuba, različnost vere/. Otroci iz pu~
tativnega zakona se smatrajo ob vsakem zadržku za zakonske /§ 160 o. d .v

b/ Otroci, katerih roditelji so se šele pozneje poročili,
se štejejo na zakonske. Izpodbijati pa ne morejo lastnosti prvorojen-
stva in drugim pridobljenih pravic zakonskim otrokom, ki so bili ro¬
jeni v prejšnjem zakonu /§ 161 o.d.z./.

- 149  -

c/ Roditelji morejo prositi z-a vladarjev reskript pozakon
tve, ako hočejo, da hi bil otrok enako zakonskemu deležen stanovski
prednosti ali pravio do prolnosti ali pravic do proste dedne imovin
G-lede na druge rodbinske člane nima ta milost nobene moči. Sicer pa
poudarja § 162 o.d.z., da nezakonsko rojstvo ne more otroku škodova
ne v državljanskem ugledu in ne v njegovem, napredovanju.

Civilnopravne legitimacije so v cerkvenem foru brez pomen
toda, ker vodijo župniki matice tudi za dfcžavno področje, jih mora;;
po naročilu državnih dblasti vpisati v matice.

4. Nezakonski otroci se imenujejo po '-rodbinskem imenu mat
re. Zakonski mož matere, ki ni otrokov oče, sme dati z izjavo pri p
litičnem oblastvu otroku svoje ime s privoljenjem matere in otroka^
ali, ako je otrok nedoleten, s privoljenjem zastopnika in sodišča.Z-
veljavnost teh izjav £ treba, da so predložene v javni ali sodno al
po notarju poverjeni listini. /Nov.I.§ 165 o.d.z./.

5. 0 vpisu zakonskih in nezakonskih otrok v matice ter o
popravljanju matic razpravlja pastoralna teologija v odelku pisarn?

III. Predhodni načrt govori v §§ 174-Ž26 o pravnih odnosi?
med starši in otroki, 0 zakonskem rojstvu imata določbe §§ 175-176.
Otroci, ki so rojeni od dneva poroke pa do/žnf,°nSffar je umrl mož

ali je bil zakon razvezan ali je bila izdaha ločitev od mize in pos?
lje,se smatrajo za zakonske /§ 175/. Ako se vdova poroči in rodi ot:
ka pred 300 dnem, odkar je prvi zakon prestal, se smatra otrok, ki ;
rojen v teku 280 dni po preStanku prvega zakona za otroka prvega mo¬
ža, po tem roku rojen pa za otroka drugega moža /§176/.

V §§ 177 - 183 je govor o skupnih pravicah in dolžnostih
roditeljev; v §§ 184-190 o posebnih pravicah očeta; v §§ 191- 209 o
nezakonskih otrokih; v §§ 210-216 o preStanku očetovske oblasti; v
§§^217-225 o posvojitvi in v § 126 o prevzemu otroka v rejo. 0 poza
konitvi per subsequens matrimonium ima določbo § 200 i$ 3 pozakonitv
po vladarjevi milosti § 2ol.

IXRazdruženje zakonce v.

/kan.1118-1132;§§93-114 o.d.z.;§§151-173 predh.n./

1. Razvez a z akona;

1. Izvršeni krščanski zakon je notranje in zunanje neraz-
vezljiv. Njegova zakramentalnost in izvršitev predstavljata tesno zv
zo med Kristusom in Cerkvijo. Zato ni nikake človeške oblasti,kot
gotavlja kan.1118, ki bi mogla razrešiti izvršeni kršpanski zakon.Ta
zakon raureši le smrt. Nauk je jasno izražen v 24. seji Tridentskega

koncila de reformatione matrimonii in v 67 prop. Sillaba. Vse oiv.il::
zakonodaje, ki dovoljujejo razvezo, so notranje nične.

S poudarjanjem nerazvezljivega monogamičnega zakona je ka

liška Cerkev izvršila veliko kulturno delo. V rimskem cesarstvu so b
le razporoke na dnevnem redu; tudi germanski narodi so dovoljevali
razveze. Vsled nekoliko nejasnega besedila v Matejevem evangeliju in
vsled laksne rimske zakonodaje je Cerkev naletela na velike težkoče
tudi pri krščanskih vladarjih, ko je hotela izvesti načelo o nerazve

ljivem zakonu. Na vzhodu so šele v 8. in 9. stol. odpravili iz z-akonodu
3 e  sporazumn o  poroko. Odpravili jo je sicer že prej cesar Justinian 1
1.542 /nov.140,c.1: statuimus, ut prolim iuris fuit, matrimonium solu-
tiones ex consensu fieri liceat /sklenjen/. Glede razporoke iz razlo¬
gov pa se sploh ni mogla vzhodna cerkev nikdar dvigniti, tako visoko
kot zapadna , ter je zato zače^apo svoje razlagati evangeljsko besed¬
ic. .Tudi na zapadu so nakateri provincialni koncili dovoljevali oz.
vsaj tolerirali razporoko; tako sinoda v Verberie 1. 753 in v Compi-
egnu 1. 757. Ogrska sinoda v Szaboles 1. 1092 je v kan, 13 zelo dovo;-
Ijevala možu, da je smel nezvesto ženo ubiti. Samo rimska cerkev je vo
vedno in dosledno učila , da je zakon nerazvezljiv; polagoma je nje¬
no stališče v katoliški Cerkvi zmagalo. Gratian in njegovi učenci sc že
že zagovarjali strožje mnenje. Za Aleksandra III, je bila avtoritativ¬
no rešena tozadevna kontraverza med bolonjsko in pariško šolo v prič
pariški, a s pridržkom, da slovesna zaobljuba razreši nekosumiran za¬
kon in prav tako papeževa dispenza. Zdi se, da pred papežem Martinom
dejansko papeži takih spregledov niso dajali. Protestanti pa so zače
li razvezovati zakone radi prešestva in tudi radi drugih razlogov.

2. Kan.1119 ugotavlja, da se razreši ne-kosumiran krščan¬
ski zakon kakor tudi ne-konsumiran zakon med kristjanom in nekristja¬
nom ipso iure s slovesno redovniško zaobljubo. Isti čas ima spregled,
ki ga da sv.stolica iz upravičehega razloga na prošnjo obeh strank,a-
li pa ene izmed njih če-tudi druga Ogovarja. Zaobljuba mora biti slo¬
vesna in veljavna; jezuitska zaobljuba, ki je sicer razdiralni zakon¬
ski zadržek nima tega učinka. Slovesna zaobljuba ima to svojo moč iz
pozitivnega cerkvenega prava /c.14 X 3,32; c.6 X 4,15; sess. 24,c.6
de ref. matr./. če bi zakonec, ki napravi slovesno zaobljubo, imel po¬
zitivno voljo, da noče, da bi se razrešil njegov nekonsumiran zakon,
je vendar ta ipso iure z veljavno slovesno zaobljubo razvezan. Avtorj.
disputirajo, ali razreši slovesna zaobljuba tudi tak zakon, ki je bil
konsumiran pred krstom, potem pa je vsaj --‘..den ali pa oba zakonska de¬
la prejela krst in po krstu nista več zakona konsumirala. Ne more bi
dvoma, da bi papež mogel raztegniti moč slovesne zaobljube. Ni pa go¬
tovo, če je to dejansko storil, zato je potrebno v vsakem konkretnem
slučaju rekurirati na sv. stolico. Gasparri /II 2o6/ sodi, da spada
tudi ta primer pod kan.1119.

Papeževa pravica dati dispenzo super rato et non consumato
se dokazuje iz stalne prakse rimskih papežev. Pontifex fecit, ergo po
tuit. Dolg katolog takih zgledov v sklenjeni vrsti od papeža Martina '?'
dalje v polnem in svojskem pamehu besede, ampak papež A-azreši potes-
tate vicaria vinculum matrimonii in quantum procedit a voluntate h&~
mana. Destruendo fundamentum contractus humani, pravi Sanchez. Ker to
rej papež v tem slučaju ne daje spregleda > a lege se data, zato mora
imeti kanonični razlog. Dispenza brez takega razloga bi bila neveljav¬
na* 0 zadostnosti razlogov presoja papež. Kot razlogi prihajajo v pc
štev: a/ razpor med soprogama brez kakega upa na spravo; b/ utemeljer
strah, da bodo nastali med zakoncema prepiri; c/ utemeljena sumnja spol.
ne nesposobnosti cum periculo incontinetiae;d/civilna razporoka; e/
ne povsem podani dokaz, da ni bilo pravega konsenza; f/ dvomen zadr¬
žek; g/ nevarnost za vero v mešanem zakonu; h/ nalezljiva bolezen i_.

- 101  -

podobno. Cim več je v konkretnem slučaju takih razlogov in čim bolj
so tehni, tem lažje se seveda probata incosumatione dobi spregled.

Papež da tako dispenzo, ako obe stranki prosita ali vsaj
ena stranka, četudi druga ugovarja. Avtorji razpravljajo o tem, ali
more +apež razvezati nekonsumiran zakon proti vednosti ali volji obeh
strank. Nekateri trdijo, da ne; ni namreč nikakega zgleda v cerkveni
zgodovini in težko je umeti, pravijo, kakor bi bil v takem slučaju po
dan zadostni razlog. Drugi pa temu ugovarjajo in morda ne neupraviče
no. Cappello navaja naslednji zgled, ki se je menda v regniai zgodil -
Andrej se je poročil z Marijo in je imel z njo otroka pred poroko; do
spolne izvršitve zakona ni prišlo, ker je moral Andrej nenadoma odpo¬
tovati. Marija je začela imeti nedovoljeno razmerje z drugim moškim.

Ko je Andrej to zvedel, je sklenil v cerkveni in civilni obliki nov
zakon s Katarino, ko je zamolčal zadržek ligaminis. Ko je Katarina Soz
nekaj mesecev zvedela za Andrejev prvi zakon, je odšla domov. Toda, k s?
ker je bil njen zakon z Andrejem ¥ civilnem področju veljaven, je bi ¬
la prisiljena vrniti se k Andreju. Obrnila se je potom ordinatija na
sv. stolico, da bi se zadeva uredila. Dobila je odgovor, naj Andrej
in Marija prosita za dispenzo super ratd et non consummato. Toda An¬
drej tega ni hotel storiti, da ne bi bila Marija prosta; in podobno
tudi Marija ni hotela osvoboditi Andreja. Zadeva se je dalj Časa vle ¬
kla, med tem pa je nesrečna Katarina izhirala in Dmrla; in tako je bil
slučaj rešen. Cappello za trdno sodi, da bi v omenjenem slučaju papež
utroque coniuge irrationabiliter invito mogel dati dispenzo super ra; ;,
et non consummato /806-807/.

Da se dobi omenjeni spregled, je potreben poseben proces,
kot ga predpisujejo kan, 1975 in sl. ter posebna "regulae servandae
in processibus super rato et non consummato”, ki jih je izdala kongre¬
gacija za zakramente 1. 1923 in izpopolnila 1. 1922. , menjeni proces
se more uvesti le s papeževim pooblastilom; papežu je izključno pri¬
držana pravica podeliti to dispenzo. Informativni proces^izvrši po na¬
ročilu. in navodilu sv. stolice krajevni ordinarij, ki na-to, ne da
izrekel sodbo, pošlje akte s svojim mnenjem in mnenjem branilca zakon
ske vezi omenjeni kongregaciji. Informativni proces ima namen zbrati
dokaze, da zakon ni bil konsumiran in da obstoje va&ni razlogi, ki pri¬
poročajo dispenzo. Ako v kongregaciji odločijo, da je v resnici doka¬
zano oboje, kardinal prefekt predloži zadevo papežu, da da dispenzo.

_2. Pavlin s ki privileg i j.

/kan.1120-1127/.

1 . Kan.1127 določa, da uživa v dvomu privilegium fidei
pravno ugodnost. ^ dvomu glede zakona, ki sta ga sklenila dva pogana,
od katerih pa je eden pozneje prestopil v krščanstvo, se je odločit,
tako, da je v prilog veri spreobrnjenega zakonca. Dvom more nastati
glede tega, ali zakon sploh obstaja, ali je veljaven, ali so bila sta¬
ljena poganskemu delu vprašanja, kot jih zahteva pavlinski privilegij,
ali je bil podan zadosten odgovor na ta vprašanja in podobno; v vseh
takih dvomih je odločiti v dobri veri.

Poseben primer privilegii fidei obsega takozvani Pavlinski.
privilegij. Kan. 1120, § 1 se glasi: Veljavni zakon med krščenimi, čet '

- 152 -

di je konsumiran, se razreši v prilog vere po Pavlinskem privilegiju*
Osnovan je ta privileg na besedilu Pavlovega pisma do Korinčanov v 7
poglavju od 12. do 16. verza: "Ostalim /popreje govori o zakonskih,ne¬
poročenih in vdovah; razvija misli o zakonskem življenju/ pravim jaz
ne Gospod: če ima kak brat neverno ženo in je ta voljna bivati z njim,
naj je ne odpušča. In če ima katera žena nevernega moža in je ta vo¬
ljan bivati z njo, naj $e odpušča moža. Posvečen je namreč neverni mož
po ženi in posvečena je neverna žena po možu; sicer bi bili vaši otro¬
ci nečisti, zdaj so pa sveti, če se pa nevernik hoče ločiti, naj se lo$r
či; v tem slučaju brat ali sestra nista usužnjena; Bog nas je poklical;
k miru”. Uvod: "Ostalim pravim jaz, ne Gospod” devajo nekateri k prej¬
šnji perikopi, toda večinoma jo privzemajo k naslednji. Pregled inter¬
pretacije omenjenega mesta in sploh ves nauk, o pavlinskem privilegija
je dobro podan pri Fachner, Geschichte des Ehesscheidung im kanoni-
schem Rechte, 1. 1903; in pri Freisen, ^eschichte des kan. Eherechts,
Ambroziast iz konca 4.stol. je razumel citirane besede sv. pisma do
Korinčanov tako, da se zakon v poganstvu sklenjen razreši. Velika veči¬
na očetov pa tega ni dovoljevala; tako n.pr. sv Avguštin, sv. Hieronim,
papež Inocenc I. Spovedne knjige 8.4n 9. stol. so sicer poznale naš
privilegij, vendar je ostala zadeva dvomna do Pertra Lombarda in Gr a-
tiana. Pavlov tekst so tolmačili kot fconnilium za staro Cerkev. Kano¬
ni st i in teologi 11. in 12. stoletja so se mnogo bavili s tem privileg^
gijem. Prva določena pravna formulacija pa je bila dana šele koncem
12. stol. Lekretal Inocenca III. iz 1. 1199 se glasi: ”Če eden izmed
neverni zakoncev prestopi v katoliško vero in drugi ali sploh noče
z njim nadaljevati zakonske skupnosti ali vsaj ne brez bogokletstva
in nevarnosti zapeljevanja k grehu, more spreobrnjeni del skleniti
drug krščanski zakon" /C.7.X 4, 19/. P 0 znajši razvoj v tej zadevi se
ne more imenovati toliko izpolnjenje pavlinskega privilegija kot pou¬
darjanje novega načela, da more namreč papež razreševati nekršžanske
zakone. Konstitucije Altitudo Pavla III. z dne 1. jun.1537, Romani
Pontificis Pija V. z dne 2.avg.1571 in Populiš Gregorja XIII, z dne
25. jan. 1585 se dajo laže tako umeti.

2. 0 izvoru Pavlinskaga privilegija /ali "casus apostoli”/
je velika kontroverza, ki je v zvezi z vprašanjem, ali more papež ra::
vezati zakone nekristjanov. Nekateri trdijo, da izhaja privilegij od
Kristasa in da ga je Pavel le promulgiral, drugi pa trdijo, da izvira
iz apostolskega prava, da ga Pavel ni samo promulgiral, ampak ga izdal
s svojo apostolsko močjo za Korinčane, s pristankom apostola Petra pa
je bil razširjen na vso Cerkev. Obe mnenji zagovarjajo tehtni avtorji.
Prvi se sklicujejo tudi na nekatere izjave rimskih kongregacij# zlasti
sv.oficija, kjer se naziva ta privilegij "divinum, iure divino consti-
tutu, a Christo L. concessum et per apostolum paulum promulgatum”. Na¬
stane pa seveda vprašanje, ali je s temi izrazi hotela sv. stolica re¬
šiti teoretični spor o značaju omenjenega privilegija.

3. La se more aplicirati privilegium paulinum je treba nal
slednjih pogojev: a/ zakon je moral biti eklenjen med poganoma, en za¬
konec pa se je dal veljavno krstiti. Osnova za ta privilegij je torej v
veljaven krst vode. V vprašanja, ali mora biti krst sprejet s katoliški
cerkvi ali pa zadostuje krst, kjerkoli podeljen, je nedvomno pritegni¬
ti onim, ki trdijo drugo. Gasp&rri /lX # *10/ ja nasprotnega mnenja, ko

se 1  opira na besede ad fidem catholicam v cit. dekretu Innocenca III. '-Di
tehumen se ne more poslužiti takega privilegija. Izrecno poudarja karu
1120) § 2, da se ta privilegij ne more aplicirati pri zakonu, ki ga a'-:"..
ne z nekristjanom ketoličan z dispenzo a disparitate cultus. Cele st ir.
III* 0 e  apliciral ta privilegij tudi pri krščanskih zakonih /G-asparr:

II 209 to negira/,če je eden izmed zakoncev popolnoma zavrgel vero, ro¬
da Inocenc III. je tako interpretacijo privilegija zavrnil. Ker zadr
žek disparitatis cultus v novem pravu več ne veže onih, ki niso bil':
krščeni v katoliški Cerkvi ali niso pozneje k njej pristopili, nastane
vprašanje,ali se ti morejo posluževati pavlinskega privilegija. Veli o
večina pisateljev trdi, da ne. Pač pa more papež take zakone razreše; u
ti ex plenitudine potestatis, o kateri bo govor v naslednjem paragraf-;
Tako je 6. nov. 1926. razvezal papež zakon, sklenjen med paganom in an¬
glikanskim kristjanom; razlog je bil, ker je želel paganski zakonec kor
vertirati in se poročiti s katoličanko. Zanimiv je primer , s kateri;.-,
je papež razvezal zakon dne 10. jul. 1924. Nekatoliško krščen mož se jo
poročil s paganko, ki ga je pa zapustila in se znova poročila. Nekad¬
ilski mož postane katoličan, stavil je ne ženo vprašanja kot po pavi:. :
skem privilegiju in nato ga jejmisijonar poročil* Nastalo je vprašan
kako je s tem zakonom. Vprašali so sv. officij. Če bi bil mož veljavno
krščen bibil primer pavlinskega privilegija, zato se je zakonska privo¬
litev zahtevala le ad cautelain. Tretji primer iz novejše dobe je z dne
16. apr. 1926. Pagan se je poročil s nek&toličanko; pozneje sta se lo¬
čila. Pagan je želel postati katoličan in se s katoličanko poročiti, V
pez je dovolil nov zakon pod pobojem, da postane pogan katoličan.

b/ Drug pogoj pa je, da se drugi zakonec noče dati krstiti
oziroma, da vsaj noče s spreobrnjenim soprogom skupno v miru živeti
ne contumelia Creatoris TT  / Kan. 1121, §1 /. Contumelia Cr. pomeni ne¬
varnost pdpada od vere ali zavajanje v druge pregrehe. Contumelia Cr.
je tudi, če nekrščanski zakonec ne dovoli, da bi se otroci krščansko
vzgajali. Četudi je spreobrnjeni soprog po prejemu krsta še občeval
neizpreob^njenim . zakoncem, vendar s tem ne izgubi pravice uporabiti
pavlinski privilegij, ako bi ga njegov zakonec zapustil oz. ne bi ho¬
tel z njim v skupnosti živeti sine contuMelia Creatoris /kan.1124/.
Vprašanje je ali zadostuje za uprabo pavlinskega privilegijazgolj phy
sicus discessus partis infidelis? Zadošča zgolj physicus discessus par -
tis infidelis./Odgovor kongregacije Indicis z dne 12.jun.1850/ in odgo¬
vora iz 1. 1871 in 189l/. če paganski del sicer privoli v to, da bo
mirno živel s pokristjanjenim, vendar se pa sam noče dati krstiti ne

more spreobrnjeni po pavlinSkem privilegiju razrešiti zakona, ampak
po apostolovem nasvetu dobro stori, ako vzdrži zakonsko skupnost z n?
izpreobrnjenim zakoncem, ako pa tega noče, se more od njega ločiti,tr
da ne more se znova poročiti. Nekateri-pisatolji, tudi Gratian so tr¬
dili, da se v katoliških deželah mora katoliški del ločiti od neizprc
obrnjenega; drugi pa so trdili, da vedno mora v takem slučaju, ko po¬
ganski del obljubi mirno sožitje, obdržati izpreobrnjeni zakonec zako.
sko skupnost z njim.

4. Ta se omenjeni drugi pogoj dožene, se morajo staviti n;.
krščenemu zakoncu vprašanja. In sicer le treba vedno staviti dvoje
vprašanj,ako sv.stolica ne spregleda tega poziva. Vprašati je treba

164

paganskega zakonca: a/ ali se hoče tudi on dati krstiti_ in h/ ali ho¬
če vsa| mirno sine conturnelia Creatoris živeti v nadaljnem zakonskem
življenju. Nastane pa pravno vprašanje, v kakšni zvezi je omenjeni pr
ziv z uporabo pavlinskega privilegija. Vsi soglašajo v tem, da so ome¬
njene interpelacije potrebne za dopustnost uporabe. Ni pa popolnoma je.
no, če se zahtevajo tudi za veljavnost. 5e je moralno izvestno, da sc
pogoji dani, oz. če je paganski zakonec dejansko zapustil spreobrnjen/
ga, ali če je brez velike nevarnosti nemogoče napraviti poziv, ni dvo¬
ma, da so interpelacije odveč; toda o tako važni stvari ne morejo pri
vatne osebe na svojo roko odločati, ampak je treba^grepustiti odločite-
sv. stolici. Če pa je krščanski zakonec že sklenil, da bi se bile v o -
menjenih slučajih izvršile interpelacije, nov zakon, je treba rekurir^
ti na sv. stolico. Sv. stolica more namreč poziv oprostiti. Poziv iz¬
vrši redno ordinarij novoi'.preobrnjenega zakonca. Interpelacije se mo¬
rajo izvršiti, potem ko je en zakonec prejel krst. Glede oblike pozi¬
va predpisuje kan.1122 da mora biti direktna, ne zadostuje indirektna,
more pa biti privatna ali juridična; juridična pa je sodna ali izven
sodna. Redno je oblika juridična. Ordinarij stavi vprašanje in da nei/
preobrnjenemu zakoncu ako ta zahteva, določen rok za premislek zepomi
nom, da se smatra odgovor za negativen, ako ga ne da v določenem roku.
Zadostuje pa tidi poziv, ki ga privatno izroči novoizpreobrnjeni zako¬
nec. Ako se ne more staviti poziv v juridični obliki, je tudi dovoljen,
ne samo veljavno ga napraviti v zasebni obliki. Da pa velja in foro en-
temo, se je moral izvršiit pred dvema pričama, ali pa mora biti na k..
drug način dokazljiv v zunanjem območju /kan.1122,§ 2/.

Dobro je treba preiskati, je povoljni odgovor na poziv v res¬
nici resen. V čLvomu se  j e  treba obrniti na sv. stolico. Negativni odgo¬
vor se presumira: a/ ako ni podan v predpisanem roku; b/ ako neverni
del sploh odgovoriti noče; c/ ako išče prazne izgovore in se ogovoru
izogiblje; d/ ako se skriva, tako da se mu poziv ne more dostaviti.

5. Med pisatelji je zelo sporno vprašanje, ali je poziv u-
kazan po božjem ali po človeškem pravu. Oni, ki trdijo, da j- privile¬
gij sam ni božjep^avnega 0 izvora, učijo dosledno, da je tudi poziv le
cerkvenopravna zahteva. Tistim pa, ki smatrajo pavlinski privilegij za
božjepravni, so tudi omenjene interpelacije vsaj ih nucleo ukazane po
božjem pravu. Z*a svoje mnenje morejo zadnji navajati odgovor sv. ofic;'.-
ja z dne 12.jun.1850: "Affirmative, nempe conversum, de quo agitur,si
non est legitime ab Ap. Sede disponsatus, tenjri ex praecepto divino
ad faciendam...interpellationem alteri coniugi.” Toda perem£fcoričen do¬
kaz za božjepravni'cizvor omenjenih interpelacij se iz citiranih besedi
ne da izvesti. Tudi novi zakonik se previdno izraža, ko ne trdi, da sc.
stolica dispenzira od poziva, ampak ,f nisi Sedeš Ap.aliud declaraverit
/kan.1121,$ 2/ cfr.1123/. Toda na splošno rabijo tudi za to izjavo sv
stolice izraz dispenza. Papež more dovoliti, da se poziv opusti, ter
se ippreobrnjeni zakonec veljavno in dopustno znova poroči. Da pa take
dovoljenje le iz upravičenega razloga. Splošna pooblastila formulirajo
upravičene razloge takole: "Iustae autem huiusmodi causae tune aderunt
oum ex processu saltem summario et extra iudiciali moralietr konstet
coniugem infidelem interpellari non posse,aut interpellationem inutil

- J. O ‘J —

vel graviter periculosam futuram esse /S. Of. 4. febr.1891 in 16.avg.189
ASS, XXII, 62sq.; XXIX,564 nsl/

Kongregacija de propaganda izdaja svojim ordinarijem poseb¬
na pooblastila glede opustitve interpelacij, ki se morejo tudi subdel
girati.

6. Po pavlinskem privilegiju krst sam ne razreši zakona,
pač pa daje spreobrnjenemu zakoncu, če so dan<$ gotovi pogoji, pravico ,
da zapusti nevernega zakonca. To pravico more uporabiti kadarkoli. 0 '
pa med tem tudi ostali zakonec prajme krst, se ne more voč uporabiti
pavlinski privilegij. Vez zakona pa premine šele tedaj, ko spreobrnje¬
ni zakonec v resnici sklene nov zakon. Če spreobrnjeni zakonec sicer
zapusti nevernega soproga, pa ne sklene novega zakona, ampak stopi n.
pr. v samostan, s tem prvi zakon še ni razrešen, in-.če se neverni zalo
noc spreobrne, se per se mora zakonska skupnost obnoviti. Spreobrnje¬
ni zakonec, ki se Je po sl.užil pavlinskega privilegija, se more na nov,-
poročiti s katoliško osebo. Ker Je bil prvi zakon razrešen in favore-i
fidei, bo sv.stolica le nerada dala dispenzo a disparitate cultus ali
a mixta religione.

5 >. Privilegij Pavla III. Pija V. Gregorija XIII.

7kanili25/7 ~

V zvezi s privilegijem fidei in pavlinskim privilegijem so
privilegiji, ki so obseženi v konstituciji Pavla III, Altitudo, Pija V
Romani Pontificis in Gregorija XIII. Populiš. 0 njih omenja kan.1125,
da se raztegnejo tudi na druge debele, kjer s0  enake okoliščine, dosedaj
so veljale le za posamezne pokrajine. Konstitucije same so dodane ko¬
deksu kot dokumenti.

Konstitucija Pala III. Altitudo- z dne 1. Jun.1537 Je velja¬
la za Indijo. V njej papež določa: "ut qui ante conversionom plures
iuxta eorum moreš habebant uxores, et non recordanfur, quam primo accd. ;
rint, conversi ad fidem unam ex illis accipiant quam voluerint. Izpiv-o-
brnjeni poligamist,ki se ne spominja, katero ženo Je najprej vzdl, more
živeti s katerokoli hoče; Ipso iure so v takem slučaju odpuščene inter¬
pelacije. Žena, ki Jo obdrži, more ostati poganka. Ako pa ve, katero
Je vzel prvo, naj po papeževi volji njo obdrži, ako ta hoče mirno in sr¬
ne contumelia Creatoris z njim živeti.

Pij V. je v konstituciji Romani Pontificis z dne 2.avg.1751
dovolil Indijcem, da "babtisati ot in futurum baptisandi cum uxore,qui:
cum ipsis fuerit baptisata et baptisabitur, remanare valeant, tamquam
cum legitima uxore aliis dimissis*” Če mož tudi ve, katero ženo je vzel
najprej, katera je torej njegova prava žena, vendar more nadaljevati za¬
konsko življenje s katero izmed pozneje privzetih žena, ako sprejme t-
krst. Če vse žene sprejmejo z njim vred krst, potem bo seveda moral vr¬
ti prvo.

Konstitucija Gregorija XIII. Populiš z dne 25.jan.1585 je
veljala za Afrikance, ki so jih Španci in Portugalci nasilno ločevali
od njihovih žena in jih odvajali v Ameriko. Konstitucija obsega dva z?
nimiva privilegija in sicer a/ dispensO ab intorpollationibus in b/ s-;

gled super matrimonio consuramato et rato, ki pa še ni ratum et consum::v
tum. Besedilo se glasi: ,T etiam superstite ooniuge infideli, et eius
oonsensu minime requisito, ao responso non expeotato.. .matrimonia con-
trahere ... valeant: dummodo constet, etiam summarie et extra iudicia-
liter, ooniugom, ut praefertur, ab-rsontem moneri legitime non posse,
aut raonitum intra tempus in eadem monitione praefixunt suam voluntate;; ,
non significasse; quae quidem matrimonia, etiamsi postea innotuerit c o.:
iuges priores infideles suam voluntatem iuste impeditos deolarare non
potuisse, et ad fidem etiam tempore oontraeti secundi matrimonii con-
versos fuisse, nihilominus roscindi numquam dobore, sed valida et fir-
ma, prolemque inde suscipiendam le gitimam fore decernimus. Tf

Jasno je, da so papeži dali v omenjenih konstitucijah pri
vilegije, ki se nikakor ne krijejo s Pavlinskim privilegijem, ampak se¬
žejo veliko širše. Nekateri avtorji sicer sodijo, da so v omenjenih kes
stitucijah obseženi privilegiji le deklaracije Pavlinskega privilegija
ter negirajo, da bi papež s svojo lastno močjo mogel razrešiti zakone
nevernikov. Toda pri tem pozabljajo, da jo defelaratio extensiva pravi
zakon. V Cerkvenopravnih virih se torej smatra samo matrimonium ratum
et consummatum za nerazvezijiv; vsak drug zakon more papež razvezati.

4. Rzveza v civilnem zakonskem -pravu.

4 , Po pravu v o.d.z., veljavnem v Sloveniji in Dalmaciji je
zakion katoličana nerazvozljiv; razreši ga le smrt /§ lil/. O.d.z. ne
razlikuje med matrimonium ratum in matrimonium ratum et consummatum.

V Vojvodini so zakoni katoličanov civilnopravno razvezi jivi. V vseh o~
stalih pokrajinah veljajo kanonični predpisi. Pavlinski privilegij ve¬
lja v onih pkmrajinah, kjer velja versko zakonsko pravo; v ostalih ni¬
ma veljavo za državno območje. Zakoni nekatoličanov se morejo tudi v
Sloveniji in Dalmaciji razvezati iz razlogov, ki jih § 115 o.d.z. tak¬
sativno našteva. Taki razlogi so: Ako zakonec zakrivi prešestvo ali hu¬
dodelstvo, zaradi katerega je obsojen na kazen najmanj petletne ječe ;
ako en zakonec zlobno zapusti drugega in so, ako je njegovo prebivali¬
šče neznano, na javen sodni poziv ne zglasi v enem letu, življenju al:'
zdravju nevarna zalezovanja, ponovna zelo grda ravnanja, nepremagljiva
mrzkost, zaradi katere zahtevata oba zakonca razdruabo zakona. Dovolju¬
je se torej po § 115 o.d.z.nekatoličanom razporoka na podlagi krivd®;

uzakonjen je takozvanm. Verschuldensprinzip.

2* Moderni reformni predlogi zakonskega prava trdijo, da na
vaja mčelo krvdnih razlogov k nemoralnosti in da je sploh nezadostne
ker taksativno našteva le nekatere oblike krivde. Veliko razlogov je,
pravijo, ki po notranje razderejo zakon, vendar pri njih na podlagi
krivde ni mogoče razvezati zakona. Taki razlogi so n.pr. neenaka izo¬
brazba, politične razmere, ekonomske razmere, sprememba vere, zunanje
živi jenske razmere sploh, umska boleze, manija, hipohondri ja, nervoz¬
nost, fiksne ideje itd. Vsi ti razlogi onemogočujejo mirno zakonsko
življenje, a ne dovoljujejo razporoke. Zato je Verschuldensprinzip ne¬
zadosten in je treba razporoko dovoliti na podlagi omajanosti zakona
/Zerriitungsprinzip/ to se pravi, zadosten razlog za razporoko bodi, dr- .
je zakon po notranje razdvojen.

vrst:

3. evropske države razdelimo z ozirom na razporoko v več

a/ države kjer načelno prevladuje načelo nerazvezljivosti za¬
kona: tako je n. pr. v Sloveniji in Dalmaciji, v Italiji, v MGnako, i,
nekaterih delih Poljske.

fr/ države, kjer se dovoljuje razporoka na osnovi prevladuj:
čega načela krivde; tako je v angleških deželah, po nekaterih pokra j:.',
nah naše države, v Franciji, Belgiji, Nizozemski, Luksemburgu, Ifei/ič i j.
Finski, Ogrski, Romuniji, Bolgariji, brski, Albaniji.

c/države, kjer prevladuje načelo objektivne omajanosti zakon,
tako v državah ki so si uredila zakonsko pravo v zadnjih decenijih, prvo
je bila Švica 1.1907., Portugalska 1.1910,Švedska 1.1918,Norveška 1.1914
po svetovni vojni pa Čehoslovaška 1.1919,Latvi jal.1921, Estonska' 1  -.1 91 . r : ;

Danska 1.1922,in Turčija 1.1926.

d/Država s popolno svobodo pri razporoki je Rusija.

4. Nekatere države dovoljujejo samo ločitev od miz® in po¬
stelje, druge samo razporoko, tretje pa oboje.

5.

5. Razpor oka v pre dhodnem na črtu  jo go&l ov.držav li .zak oni ka

Zakon je v našem zakonskem osnutku razvezijiv, v § 165 so
našteti razlogi za raaporoko. Tekst se glasi : TT  Zakon se. more razvezati
samo iz teh-le razlogov:

1. ako je eden zakoncem storil prešuštvo;

2. ako je zakonec ao sklenitvi zakona storil kaznivo de ja
nje, ki poteka iz ni&kih ali nečastnih nagibov ali je izvršeno v okoliše
ščinah, ki kažejo skvarjeni značaj, razen če je drugi zakonec soglašal

s kaznivim dejanjem ali jo pri njem na kakršenkoli način sodeloval;

3. ako jo zakonec zlonamerno zapustil svojega zakonca in

so na njegov poziv, opravljen po oblasti, ni po svoji krvdi vrnil v ro¬
ka šestih mesecev v zakonsko skupnost, ali ako tega v slučaju, da je be¬
lo njegovo bivališče nepoznano, ni storil na javni sodni poziv v roku
enega leta; roka se računata od dneva poziva;

, t

4. ako je zakonec svojemu zakoncu stregel po življenju alj
je težko ogrožal njegovo šivi jen je ali zdravje;

5. ako je zakonec slabo ravnal s svojim zakoncem;

6. ako je zakonec duševno obolel in ako je bolezen v zakoni:
trajala najmanj tri leta in dosegla tako stopnjo, da je duhovna skupno?.,
med zakoncema prekinjena in nič ne kaže, da bi se mogla zopet upostavi

7. ako se je zakonec vdal nevrednemu življenju, ki težko o-
groža čast, nravnost ali imovino družine.

Vrhtega moreta zakonca sporazumno zahtevati razvezo zakona
radi nepremagljive mržnje. V tem primeru ni treba, da bi se razveza ta¬
koj dovolila, ampak so more najprej izreči ločitev od mize in postelje,

Pravtako se more najprej izreči ločitev od mize in posteljo,
ako je dokazano, da obstoji eden ali več razlogov, naštetih pod št.l~ v
prvega odstavka in ako je utemeljeno upanje, da bosta zakonca obnovila
skupno življenje. Ako zakonca v dveh letih od dne, ko je postala odloč¬
ba o ločitvi pravomočna, nista obnovila skupnega življenja, more vsa'

od zakoncev s tožbo zahtevati, da se zakon razveže. V tem primeru kako:-,
tudi v primeru, ko je bila pred tožbo za razvezo zakona radi neprema¬
gljive mržnje že ločitev od mize in postelje /odst.2/, sodišče ne bo
izreklo ponovno ločitve."

Tožba na razvezo zakona zastara pri prvih petihnraziogih ■
šestih mesec ih 5  od kar je tožit el j zvedel za razlog /pri prvem, drugem
in četrdem razlogu/, oziroma je potekel stavljeni rok /pri tretjem raz¬
logu/ ali odkar se je zgodil /pri petem razlogu/ zadnji primer slabega
ravnanja. V vseh slučajih pa zastara tožba najpozneje v potih lotih,
kar je razlog podan /§ 167,oddt.l predh.n./. Zakonec, ki je soglašal

z odlašanjem svojega soproga ali mu je odpustil, ne more vložiti tožbe-
Čeprav se radi zastaranja ali odpuščanja tožba za razvezo vložiti ne m.
re, se vendar more ta razlog porabiti za podkrepitev tožbe, ki so vlo¬
ži iz drugega razloga /§ 167,odst.3 in 4 predh.n/. Razlog za razvezo m
re biti ali na strani moža ali na strani žene ali pa pri obeh zakoncih.
Ako se zakon razveže samo po možebi krivdi, ima žena pravico izbirati
med moževim in dekliškim imenom. Ako se pa zakon razveže po ženini kri
di ali po krivdi obeh zakoncev, sme žena obdržati moževo ime le z iz¬
recnim moževim pristankom. .Žena mora dati izjavo o tem, ka&ero ime si
je izbrala, oziroma mož mora "dati svoj pristanek na zapisnik pri so¬
dišču, ki o njuni razvezni pravdi razpravlja, oziroma z listino, ki j
overovi sodišče ali notar /§ 169 preh.n/. Z razvezo zakona premine za¬
konska vez popolnoma /§ 168 predh.n./. Ako se hočeta taka zakonca zo¬
pet združiti, ja treba postopati kot sicer pri sklenitvi zakona /§ 170
predh.n./.

Razlogi, iz katerih je po nav. §-u 165 predh.n. mogoče doseli
či razvezo zakona, so v glavnem formulirani po češkem osnutku. /Maoro¬
vih,o. c.17 Češki osnutek je sprejel /§ 67/ iz čl. 142 švicarskega drž.
zak.generalno klavzulo, da je razlog za razporoko vsaka taka omajanosh
zakonskega razmerja, radi katero se upravičeno ne more zahtevati od za¬
koncev, da bi živela dalje v zakonu/. V primeri s §-om 115 o.d.z.,ki
našteval razloge za razvezo zakonov nekatoliških kristjanov, je razve/..
zakona olajšana. Uvedena sta dva nova razloga, namreč duševna bolezen
/pod št.6/ in nevredno življenje /pod št.7/; ostali razlogi so ostali,
a so točneje opredeljeni. Tudi § 94 srb.drž.zak.je bil strožji, ker no
pozna nepremagljive mržnje zakoncev kot razlog za razvezo.

Iz zgoraj navedenih razlogov za razvezo zakona razberemo,
da narekuje v predhodnem načrtu razvezo zakona pretežno načelo krivde,
ve Mar ne izključno. Duševna bolezen in tudi nepremagljiva medsebojna
mržnja moreta biti namreč razlog za razvezo le na podlagi načela obje;-:
tivne omajanosti zakona. Moderni reformatorji zahtevajo, da bi bila o
bjoktivna omajanost zakona sploh zadosten razlog za razporoko, kot je
n.pr. v čl. 142 švicarskega državnega zakonika. Naš parMh.načrt se je
ustavil na sredi pota. Umevno pa jo, da bodo šli reformni oredlogi še
daljo, ker prava odpornost pade s tem, da se razporoka sploh dovoli.

To nam potrjuje moderna evropska zakonodaja, Razloga, radi katerih b.
največ zakonov razvezanih, sta slabo ravnanje z zakoncem in prešuštvo.
Nepremagljiva mržnja že suponira vzrok na obeh straneh, zato bo majnk. ■;
podana« Razveze iz ostalih razlogov bodo bolj izjemne.

...Razpo roka  v p ravosl a vni  cerkvi.

Razvod /prestanek zakona s sodbo/ /§§ 85-114 br.pr./.

Za življenje obeh zakoncev more razvezati veljaven zakon
pristojno cerkveno sodišče s pravomočno sodbo na osnovi v braanih pra
lih taksativno naštetih razvodnih razlogov /§ 85 br.pr/. Razvod 'moro .
htevati le zakonec in ta le samo, ako ni po njegovi krivdi nastal raz-
vodni razlog /§ 86 br.pr./« Razvodni razlogi so:

a/ Prešestvo in po zakonu domnevane- prešestvo /§§ 88-91br.
b/ Smrtno nevarne sovražnosti enega zakonca napram drugemi
/radjenje o glavi bračnom drugu/ /§§ 92-93 br.pr./.

c/ Namerna odprava plodu oziroma preprečevanje spočetja
/§ 94 br.pr./

č/ Zlobna zapustitev zakonca./§§ 95-96 br.pr./.
d/ Neizvestna odsotnost zakonca /§§ 97-100 br.pr./.
e/ Neozdravljiva duševna ali telesna bolezen /§§102-104br„
f/ Moralna pokvarjenost /§§ 105-106 br.pr./.
g/ Odpad od pravoslavne vere /§ lo7 br.pr./. Razlogi so v
vodenih paragrafih točneje opredeljeni. Iz njih se razbere, da naroku;
razvod vobče načelo krivde /Verschuldensprinzip/; v razlogu sub e pa j
primor načela objektivne omajanosti zakona /Jžerrirfcunngsprinzip/.

Tožbena pravica zatetara ob razvodnih razlogih prešestva,
smrtno nevarne sovražnosti in namerne odprave plodu v šestih mesecih
potem ko je toSiloc zvedel za razlog; ob razlogih neozdravljive bolezn
in moralne pokvarjenosti v treh letih; pri ostalih razlogih ne zastara
/§ 108 br.pr./. Ob krivdnih razlogih se obsodi krivec tudi na cerkven-:
kasen /§ 112 br.pr./.

7 ._Lo čitev _žakoneev / Sopar atio ab  tho ro et mensa/.

/kan. 1128-1132) §§ 103-110; 142 d;d.z.;§§ 157-164 predh-p.,

I. Zakonca nimata do skupnega življenja samo pravico ampak
tudi dolžnost. Zato morata, kakor pravi kan.1128, ohraniti živi jensko
skupnost ako ju no opraviči zadosten razlog. Ker je pa v izvestnih oko
liščinah pretežko živeti v zakonski skupnosti, zato Cerkev dovoljuje t
kozvano loč itev od mize in postelje . Zakonska vez ostane sicer neizpre
menjena, toda k zakonski skupnosti nista v takih primerih zakonca veza
na. Če tako ločeni zakoncem dovoljuje civilno pravo novo poroko, je to
za cerkveno pravo brez pomena. In novi zakon jo cerkvenopravno navadna
bigami ja.

Ža  staro cerkveno pravo jo poznalo slučaje v katerih je bi
dovoljena ali cela ukazana ločitev. Že apostol favel pravi o onih, ki
bogomiselnih nagibov prekinejo zakonsko skupnost "No odtegujta sc drir
drugemu, razen morda kdaj v soglasju za nekaj časa, da se posvetita me
tvi /iKor 7,5/. Po aplikaciji storazakonskih predpisov je bil dolžan
mož, posebno še klcrifUoČiti se od ženo, če je prešestvovala. Avgušti¬
nova zasluga je, da je bila odpravljena ta rigaristična zapoved in da
na žaljenemu možu le pravico, da je v takih primerih smel odpustiti
prešestno ženo, ni pa bil k temu zavezan. Poleg prešestva so kmalu na¬
vajali za zadosten razlog odpad od vere, zavajanje v nevero in sploh v
greh. Začasno ločitev od zakonske skupnosti je nalagala tudi javna po¬
kora. V srednjem veku so začeli razlikovati med trajno in zaSasng^o-

Tudi ponovom pravu moro biti ločitev trajna ali začasna.
Razlogi za njo so častni ali nečastni, častnih razlogov ločitve sicer
kodeks ne omonja, vendar ostanejo v veljavi, ker so fundirani v sv.pis
mu. V starem pravu je mogel mož, ako jo žena privolila, prejeti višje
redove, enako je mogel katerikoli zakonec, ako je njegov zakonec privo

lil stopiti v samostan. Dams je potrebna poleg pristamka zakonskega
druga še papežva dispenza^

N& pa dovoljeno, da bi se ločila zakonca, četudi vlada de C
njima sporazum ako nimata zadostnega razloga. Takozvane sporazume loč !
ve cerkveno pravo torej ne dovoli.

Ločitev &ore biti trajna ali začasha. Edini razlog za traj
no ločitev je prešestvo, ki ga zagreši eden izmed zakoncev. Biti mora
adulterium formale et consummatum. Drug zakonec mora biti moralno pre¬
pričan, da se je prešestvo v resnici zgodilo. Isti učinek kot prešestvi
ima tudi sodomski greh s tretjo osebo in pa bestialnost. Da ima nedol¬
žni zakonec pravico ločiti se, ni smel privoliti v njegov greh, ali ga
pa povzročiti bodisi z nagovarja#jem ali siljenjem in podobno. Ohrani
pa pravico do ločitve, četudi je podal povod svojemu zakoncu, da je z:
grešil omenjene zločine. Izgubi pravico, če je soprogu izrecno ali pa
vsaj molče dopustil. Molče mu ddpusti, ako kljub temu, da ve za njegov
zločin, prostovoljno nadaljuje z njim zakonsko življenje. Domneva se,
da mu je odpustil, ako v šestih mesecih, potem ko je za krivdo zvedel,
ne odpasti svojega zakonca oziroma se sam ne loči od njega ali pa ne
vloži tožbo na ločitev. Še pa oba zakonca gsgrešita prešestvo, nima
nobeden od n ju pravice na ločitev, ker "paria delicta mutua compensat
one tolluntur" /c.7,X 5,16/. Kadar je moralno gotovo, da je eden izmed
zakonce-to zagrešil prešestvo, ga sme njegov soprog na svojo roko zapu¬
stiti, ali pa se more obrniti na sodišče, da se izreče ločitev s sodb.;
Vsled prešestva ločeni zakonec ni nikoli dolžan vrniti se v zakonsko
skupnost, pač pa more krivega zakonca poklicati k sebi, ako si ni sle¬
dnji z njegovim privoljenjem izbral stanu, ki nasprotuje zakonskemu žv
Ijenju /kan.1130/. Če pa je prešestvo še dvomno, se nedolžni zakonec
ne more na lastno roko ločiti. Če pa je prešestvo sicer gotovo, a ta;,/ ,
se more odstraniti secluso scandalo nedolžni zakonec od krivega. Da.se
zabrani pohujšanje in foro externo, se je treba obrniti na cerkvenega
sodnika.

Razlog za časno ločitev zakona je velika nevarnost za duše
ali telo. Kodeks v kan. 1131,§ 1 našteva eksemplifik ativni take razloge
odpad zakonca k nekatoliški sekti, sam odpad od vere ne zadostuje, ts
razlog so preje imenovali fornicatio spiritualis; dalje je razlog, če
hoče soprog otroke nekatoliško vzgajati, če zločinsko in sramotno živ
če povzroča zakoncu nevarnosti za dušo in telo, če grdo ravna z njim
in mu tako napravlja življenje preveč težko, in podobno. To so zadostni
razlogi, da po presoji krajevnega ordinarija zapusti nedolžni zakonec
svojega soproga. Če je tak razlog btez dvoma podan in je nevarnost v
odlašanju, srne zapustiti drugega zakonca nedolžni tudi na svojo roko.
Bolezen sama ni zadosten razlog za ločitev, ako ne pomeni nevarnosti

za življenje zakonskega druga.

Kadar razlog začasno preneha, se mora zakonska skupnost ob
noviti. Če pa je odredilo odločitev za določen ali nedoločen čas cer-

- 161-

kveno oblast-vo, nedolžni zakonec ni dolžan obnoviti skupnosti, dokler

ne izda ordinarij novega dekreta, oziroma ne preteče v prvem dekretu
določeni čas /kan.1131,§. 2/.

Ob ločitvi se morajo izročiti po pravilu otroci v vzgojo
nedolžnemu delu; pri mešanih zakonih katoliškemu soprogu; more pa v o-
beh slučajih ordinarij drugače odločiti, če je .to dobro otrokom, samo
za katoliško vzgojo mora biti preskrbljeno /kan.1132/.

II. V Sloveniji, IDalmacLji in Vojvodini spada civilnopravna
ločitev soprogov pred svetna sodišča; ločitev je v Vojvodini civilnop?s

pravno manjšega pomena, ker je tam priznana razporoka tudi za katoliča¬
ne. Po o.d.z. se izvrši ločitev s sporazumom obeh zakoncev ali brez spo •
razuma. Ce se hočeta zakonca ločiti sporazumno, morata vložiti tožbo
pri rednem sodišču. Sodišče ju mora poklicati in ako pred njim potrdi¬
ta, da se strinjata tako o svoji Mčitvi kaor tudi o pogojih glede ime
vine in vzdrževanja, dovoli brez nadaljnih poizvedb zahtevano ločitev
in jo zaznamuje v sodnih spisih /§ 105 o.d.z./. Ako je zakonec nedolo-
ten ali pod varuštvom, more sicer sam zase privoliti v ločitev, toda
za dogovor glede imovine zakoncev in vzdževanja kakor tudi glede pre¬
skrbe otrok je treba dovoljenja in privoljenja zakonitega zastopnika
in varstvenega sodišča /§ 105/. Kadar se ločita zakonca sporazumno, ni
treba navajati razlogov. Ako pa en zakonec noče privoliti v ločitev,jo
more drugi del zahtevati, če ima zadostne razloge. Taki razlogi, iz ka¬
terih se more izreči ločitev,so: Ako je bil toženec krivim spoznan pre
šestva ali kakšnega hudodelstva, akc je tožečega zakonca zlobno zapu¬
stil, ali ako je nerodno živel tako, da pride v nevarnost znatni del i
movine tožečega zakonca ali dobro nravstvo rodbino, dalje življenju a~
li zdravju nevarna zal&zovanga, zelo grda ravnanja, ali po razmerju o-
seb, jako občutne opetovane žalitve, trajne telesne hibo, ki ob njih
preti nevarnost, da se nalezejo /§ 109/. Za tožbo je pristojno sodišče
prve stopnje. Najprej se morajo izvršiti trije spravni poizkusi. V sod¬
bi se izreče, kdo je kriv.

0 vzgoji otrok ločenih staršem je podana določba v po nove
li I § 6 spremenjenem § 142,. ki se glasi: Ako se zakonca ločita ali ra, •
družita in se nista s pritrditvijo sodišča ničesar dogovorila o negi
in vzgoji otrok, mora sodišče ... glede na posebne okolno-

sti primera in koristi otrok, poklic, osebnost in lastnosti zakoncev
in vzroke ločitve odločiti, je li pripustiti vse otroke ali katore oče¬
tu ali materi. Drugi zakone® obdrži kljub temu pravico, osebno občevat;
z otrokom. Sodišče more občevanje bliže urediti. Stroške vzgoje trpi
oče. 0 izpremenjenih razmerah more sodišče brez ozira na svoje prejšnje
odredbe ali dogovore zakoncev na novo odrediti, kar je potrebno v ko¬
rist otrok.

Kadar je ločitev pravomočna, obvesti o njej sodišče bansko
upravo in ta ordinariat, ki naroči pristojnemu župniku, da zaznamuje to
v poročni matici. I*očenim zakoncem je dano na voljo, da se zopet zdru¬
žita, vendar je združitev treba naznaniti rednemu sodišču. Moreta pa sc
taka na novo združena zakonca zopet ločiti po določilih, ki veljajo za
prvo ločitev. Otroci, id so rojeni 10 mesecev po ločitvi, se smatrajo
za nezakonske, dokler se nasprotno ne dokaže, četudi sta med tem zakone-;:
obnovila zakonsko skupnost, a nista tega naznanila sodišču.

III.Ločitev od mize in postelje v predh. n. /§§157-164 pred
n./Lakor o. d. #. d./5103-110/, pozna tudi-predhodni načrt ločitev v se
razumu zakocev in ločitev bre^ sporazuma med njima. Določbe glede spo¬
razumne ločitve /§§157-160 predh.n./ odgovarjajo skoraj vsem ustreznim
§§ 103-106 o.d.z. Za spravne poskuse se zakonca obrneta ali na okrajno
sodišče ali na cerkveno oblast /tako tudi v zak. z dne 31.dec.1868,d.z.
št.3 za 1869/. Ukazana sta dva poskusa sprave, po §-u 104 o.d.z. in prv
kar navedenem zakonu so se zahtevali trije. Novi sta določbi v odst.3
4 §6a 159 predh.n., da se more dogovor in sodna odločba o vzdrževanju
spremeniti; isto velja tudi pri razvezi zakona. - Cerkveno pravo ne pr.;,
nava soprazumne ločitve zakoncev od mize in postelje.

Razlogi za ločitev brez sporazuma niso našteti taksativno.
Poleg razporočnih razlogov se uvažujejo tudi taki razlogi, radi katerih
se od tožeče stranke upravičeno ne more zahtevati, da bi živela dalje
v zakonski skupnosti /§162 predh.n./ Tudi v § 109 o.d. z. po običajni
interpretaciji razlogi niso bili taksativno našteti; prav tako niso v
kan.1131. Za ločitev Urez sporazuma je treba vložiti tožho; zahtevajo
se spravni poskusi, kakor pri sporazumni ločitvi. 3nako je bilo določe¬
no že v § 107 o.d. z. Nova je določba, da more sodišče odrediti ogrožen
stranki ločeno bivališče in primerno vzdrževanje, še preden je rešilo
glavno stvar /§ 161 odst. 2 predhod.n. /. Prim.kan. 1917,§ 1 n.l. V odloe-
čbi o ločitvi brez sporazuma mora sodišče vedno izreči, kateri zakonec
je kriv, ali morda oba ali nobeden, da je prišlo do ločitve /§ 163 pred
n. enako že dv. dekret z dne 23.avg.1819/. Isto se indirektno zahteva
v kan.1132.

Z ločitvijo od mize in postelje ni razvezana zakonska vez,
ugotavlja § 164 odst.l predh.n. V o.d.z. take določbe ni bilo, a je sle¬
dila a contrario in § 111 o.d.z. V drugem odstavku § 164 pred&.n. je
normiran način ponovne združitve ločenih zakoncev kakor v § 110 o.d.z.
Združitev je treba naznaniti sodišču, "da se obnovitev skupnega življe¬
nja zaznamuje v poročni knjigi"./§ 110 predh.n./ Dostavek je nov.

IV. Glede razporoke in ločitve od mize in postelje podaja-
določbe tudi meddržavna konvencija v Hagu z dne 12.jun.1902 in sicer:

1. Tožba na razporoko ali na ločitev se ne dovoli, ako ni priznana po
domačem zakonu in po zakonu kraja /a.l/. 2. Podani morajo biti taki raz¬
logi, ki jih smatrata oba omenjena zakona za zadostne, /a.2/. 3. Vsaka
država si more pridržati pravico, da se te zadeve njenih državljanov
morajo razpravljati le po njenih procesnih zakonih /a.3/.

X. Poveljavljanje zakona
/kan. 1133-1141/

Zakon more biti neveljaven ali radi razdiralnega zadržka,a-
li ker ni bilo prave privolitve ali ker privolitev ni bila podana v pred¬
pisani obliki. Zakonca pa ž-tfci :&  bona fide. župnik ali spovednik spozna,
da ni veljavnega zakona, ampak je le figura matrimonii. Teoretično so v
takem slučaju župniku na razpolago štiri možnosti, a/ ali naj pusti pu-
tativna zakonca in bona fide; b/ ali naj poskrbi za poveljavljanje zako¬
na; c/ ali naj se izreče zakon sodnim potem za neveljaven; d/ ali pa naj

se naroči zakoncema da ostaneta skupaj kot brat in sestra.

Ce sta oba zakonca in bona fide, zadržek pa je tajen in
tak j da se od njega ne dobi dispenza, naj zakonca duhovnik redno pu¬
sti in bona fide. Če pa je zadržek znan, ali je ena stranka in mala
fide, ni na mestu dissimulatio. če eden ali pa oba zakonca vesta za :
drzek, ki pa je tak, da je dispenza od njega nemogoča se morata loči'
Ločitev mora biti ob različnih okoliščinah različna.

r?

a/ Ce se ničnost zakona more in foro externo dokazati in
zakonaa ne|razumeta in sta morda dosegla že civilno razoofcoko, potem j

nedvomno najboljše, da se obrneta na cerkveno sodišče za proglasitev
ničnosti.

b/ Če se pa ničnost zakona in foro externo ne da dokazati
ali Če se zakonca nočeta obrniti na cerkveno sodišče, potem smeta v i
rednih primerih živeti skupaj kot 'brat in sestra,ako tako bivanje ne
meni za nju grešne nevarnosti. Ce sta že v letih, potem je nemara tak
rešitev na mestu, zlasti če ni mcg&ča kaka druga. Bolj navadna je v

takih primerih ločitev od mize in postelje.

c/ 6e pa je zakon sicer neveljaven, poveljavijanje pa se
re doseči in oba zakonca ali vsaj eden od njih ve, da je zakon neve¬
ljaven, mora duhovnik svetovati, da naj zakon poveljavita, če je ome¬
njeni zadržek notoričen, se morata zakonca ločiti dokler se poveljav¬
ljanje ne doseže, če je zadržek znan samo zakoncema, se morata sicer
vzdržati zakonskega življenja, dokler ne dospe poveljavijanje, smeta
pa živeti skupaj kot brat in sestra, ako tako skupno življenje ne po¬
meni za nju bližnje nevarnosti. Če pa je skupno bivanje za nju nevarr-
naj se ločita; ako se tudi ločiti ne moreta, uporabi župnik oblast ka:
1045, § 3. Enako ravna župnik, ako je ovira znana le enemu zakoncu,ki¬
je pa ne more razodeti drugemu ter se tudi ne more od njega za čas lo
čiti ali preprečiti spolno občevanje.

m.

Zakonik pozna dvojno poveljavijanje : covalidatio simplex
in pa sanatio in radice; o prvem razpravlja kan. 1133-1137; o drugem
pa kan.1138-1141.

_P2Y2l 2  2  §52® r

Bistvo zakona je v zakonski privolitvi, ki je ne more na¬
domestiti nobena človeška oblast /kan.1081,^ l/. Zato je prvi pogoj z-
poveljavijanje, da privolitev obstaja, da torej prvotno podana zakon¬
ska privolitev ni po eni ali drugi stranki preklicana. Drugi' pogoj pa
je, da zadržek preneha oziroma s^spregleda.

Če je zakon neveljaven vsled razdiralnega zakonskega zadr
žka, mora zadržek odpasti ozirama se spregledati, da se moro zakon pc-
veljaviti. Zakonski konsenz pa mora obnoviti vsaj stranka, ki za zadr
žek ve. Ponovitev konsenza se po pozitivnem cerkvenem pravu zahteva Z-
veljavnost. Četudi sta obe straniki dali privolitevjv prvotno in ni no
bena stranka privolitve preklicala /kan.1133/. Omenjeno ponovitev ne
zahteva naravno :>ravo, ampak je to zgolj pozitivno cerkveni predpis .
Pri ozdravljanju v korenini zato more Cerkev dati spregled od tega pr
piša. Pred zakonikom so sicer nekateri starejši avtorji trdili, da oir:
njeno ponovitev konsenza zahtava naravno pravo. Toda temu mnenju je

nasprotovala praksa rimskih oblastev. Kanll33, § 2 pa ima jasno bose-
dilo : Haeo renovatio iuro ecclesiastico requiritur". Pri navadni koh-
validaciji se torej mora zakonska privolitev ponoviti, dasi je gotovo,
da je bila že podana in da tudi ni bila preklicana. Domneva se, da za¬
konska privolitev, ki je bila enkrat podana traja dokler ni dokazano,
da je preklicana /kan.1093/. Če zakonec ne ve za zadržek, a bi se ra¬
di domačih sporov rad ločil od svojega soproga, ni s tem privolitev
preklicana; ali če stranka ne ve za zadržek,in prosi za ločitev od mi
ze in postelje; tudi z samo vložitvijo tožbe, dokler ni sodba pravno¬
močna, najbrže ni se privolitev preklicana /Wemz6V. 907 op. 34/.Pono¬
vitev privolitve mora biti nov akt volje s katerim stranka privoli zn:
va v zakon, o katerem ve, da je. bil do sedaj neveljaven, če stranka pc
novi konsenz, a ne ve, da zadržek obstoji, oziroma se ji zdi samo dvo
men, ni še s tem obnovila privolitve, kakor to zahteva navadno pove-
1 javi jenje. Ponovitev privolitve se mora v različnih slučajih različne
vršiti. Možno je, da je zadržek javen, ali da je tajen in znan obema
strankama, ali da je tajen in znan samo eni stranki /kan.1135/.

a/ Ako je zadržek javen, morata oba zakonca obnoviti zakon
sko privolitev v predpisani obliki kakor pri prvi poroki. Toraj pred
župnikom in dvetaa pričama; more pa ordinarij dovoliti, da se ne vrši
v cerkvi nova poroka.

b/ Se jo zadržek tajen in znan obema zakoncema, zadostuje,,
ako obnovita oba zakonca privolitev privatno in na tihem. Privatno po¬
meni brez župnika in dveh prič; na tihem, tako da drugi razen fcakonecv
ne ve za to. Konsenz moreta obnoviti z besedami, znamenji in podobne.
Tudi ni nujno, da bi morala privoliti oba hkratu; kakor hitro pa priv
li na novo tudi drugi, ja zakon poveljavi jen. Mora pa pokazati zakonec
svojo privolitev na zunaj, tako da ostali zakonski drug to spozna.Akc
on zakonec ne bi hotel ponoviti privolitve, ne preostane drugo sredste .
kot prositi sv. stolico za sanatio in radice.

c/ če pa je zadržek tajen in znan samo eni stranki, zado¬
stuje, da samo ta stranka privatno in na tihem obnovi svojo privolite;
če le ostali zakonec ni preklical konsenza /kan.1135,§ 3/. Ki potrebno .
da bi tak zakonec obvestil svojega soproga o zadržku. S tem je zakoni'.:
radikalno odpravil težkočo, ki je bila v prejšnjem pravu. Sv.peniten-
čiarija je namreč dajala dispenze od tajnega, le enemu zakoncu znane¬
ga zadržka, s klavzulo: "dieta mulierc /vel viro/ de nullitate priori
consensus certiorata, sed ita caute ut latoris delictum numquam detega-
tur”. Po 1. 1885 pa je začela prevladovati pri penitenciariji nekoliko
milejša praksa: "et quatenus absque gravi periculo fieri /certioratio/
noqueat, renovato consensu iuxta regulas a probatis auetoribus tradi-
tas ,T . Prva formula je nudila težkoče, ker je nftal zakonec odkrivati
svojemu soprogu tajni zadržek, in to se večkrat ni dalo, ne da bi pri
tem sebe infamiral. Ker je druga formula imela dostavek: "renovato con¬
sensu iuxta regulas auprobatis auetoribus traditas", so se mogli zakone
ravnati po mnenju sv. Alfonza in drugih acktorjev, ki so trdili da za¬
dostuje obnovitev konsenza "per simplicem populam affectu maritali ha-
bitam". Vendar so še vedno stalo v formuli besede "quatenus absquo
gravi periculo fieri certioratio nequoat." Kan.1135,§ 3 pa določa ka¬
kor je bilo že omenjeno, da zadostuje, ako stranka sama privatno in
na tihem ponovi konsenz. S to določbo je odpravil podod za marsikatere

165

vznemirjenost vesti.

Zakon more biti neveljaven radi hibe v zakonski privolitve
bodisi da je ni bilo, ker je bila simulirana, ali podana v bistveni zmo
ti ali pa je sieer bila, toda podana pod vplivom strahu. Ker nikaka čl.;
veška oblast ne more nadomestiti zakonske privolitve zato se more zak:. •
kjer ni bilo zakonske privolitve le tako poveljaviti, da zakonca v res
niči v zakon privolita. Vzrok, ki jo povzročil neveljavno privolitev,
mora odpasti. Zakonca oziroma zakonec mora Vedeti, da je dosedanji za¬
kon neveljaven, in nato se mora obnoviti privolitev. Samo na sebi je
tak zakon eo ipso veljaven, ko je na obeh straneh podan pravi konsenz-
Pozitivno cerkveno pravo zahteva pri takem poveljavi jenju le toliko so
lemnitet, da se more v zunanjem območju dokazati obstoj zakona /kan.ii^a

Če nobeden izmed zakoncev ni privolil v zakon, morata pri¬
volitev obnoviti oba. Možno pa je, da zakonec ni privolil samo v srcu,
ali pa tudi na zunaj.,Ako je tudi na zunaj pokazal, da ne privoli v za¬
kon,, se je moglo to zgoditi javno /saj pred dvema pričama/ ali pa tajne
Ako zakonec samo na znotraj ni privolil, zadostuje, da privolitev obnc
vi na znotraj. Nikakor ni potrebno, da bi o tem obvestil svojega zakon
ca. Konsenz obnovi por officia coniugalia ali pa tudi z zgolj notranji;-,
aktom.

Če pa ni privolil na zunaj, mora obnoviti privolitev na zu¬
naj, da je zakon veljaven. In sicer ako je javno pokazal, da ne privo¬
li v zakon, mora svojo privolitev podati v predpisani juridični obliki
Ker jo zakon javen, socialen akt, zato Cerkov zahteva, da se v takem
slučaju poda privolitev, da se more tako dokazati, da zakon obstoji.

Zato je lomljivo, da cerkvena sodišča proglašajo zakone, ki so bili skl
njeni pod vplivom metus publici, še po dolgih letife zakonskega življei.
za neveljavne. Tako je n.pr. Rimska reta proglasila 26.11.1910 za neve¬
ljaven zakon, dasi sta zakonca bivala skupaj že 32 let b/AAS ,1910,348,

IV,108,503/. Če pa bi se taka navidezna zakonca branila priti v cerkev
in tam obnoviti konsenz, more župnik prositi škofa, da spregleda okli¬
ce, in da se izvrši ponovitev privolitve vpričo župnika in dveh prič
na domu zakoncev. Priče po potrebi razglase, da je bil konsenz obnobl •

Čepa je zakonec sicer na zunaj pokazal, da'ne privoli, a
ne jasno, mora podati konsenz na zunaj, toda Zadostuje, kakorkoli na
zunaj izražena privolitev, četudi je podana privatno in na skrivnem.
Vedno pa se suponira, da je ostali zakonski drug privolil in da svoje
privolitve še ni preklical.

Samo izpolnjevanje zakonskih dolžnosti še ne pbmeni privo¬
litve v zakon. Nekateri avtorji n.pr.lehmkuhl so trdili, da se radi
javno izsiljenega konsenza neveljavni zakon poveljavi, ako prisiljena
stranka pozneje privoli. Toda to mnenje je nevzdržno, ker bi imeli za¬
kon, ki bi bil pro foro interno veljaven, pro foro externo pa novel ja
ven. Poleg tega pa kan.1136,§ 3 izrecno trdi, da se tak zakon povelja¬
vi le, če se poda nova privolitev v predpisani juridični obliki. Ce p,-,
jo bilo javno znano, da stranka ni privolila v zakon, potem pa priče od¬
padejo tako, da so defekt ne more več dokazati in foro externo zadostuj-:-

za poveljavijanje, ako stranka privatno a po zunanje poda svojo privol:

tev.

3. Zakon moro biti neveljaven, ker ni bila privolitev podaš
na v p redpisani ob li ki. Pa se tak zakon poveljavi, je potrebno, da so

privolitev znova poda v zakoniti obliki kot določa kan. 11355. Sv.stolica
moro dovoliti spregled,da ni treba obnavljati privolitve pred župnikom,
a da gre le v korist nedolžnemu delu,pod pogojem,da p privolitvi ni bv
ma. Ako sc zakonca branita,da bi se ponovna poroka izvršila,kot se vrš:
navadne, more ordinarij dovoliti,da so izvrši pove!javi jenje v zakrist:
ji ali župnišču ali na doma zakoncev. Upoštevati je treba pri tem razr.
okoliščine. Sicer pa če je neveljavnost zakona notorična, bo tr^ba zak: •:
ca na novo oklicati in poročiti; če pa je le malo ljudi vedelo, da je
zakon neveljaven, se izvrši povel javi jen je bo$j tajno. Če pa ve samo|žu;,
nik,naj izjavita svoje privoljenje le pred njim in dvema pričama. Prič;,
po pptrebi razglasita, da je bil zakon poveljavi jen.

2. Ozdravlj anje_v_korenin i.

1.1. Kadar se zakon, ki je neveljaven radi oblike ali radi
zadržka, ne more poveljaviti na navaden način, takrat je uporabiti iz¬
redni način poveljavijgnja, takozvanb ozdravljenje v korenini.

Kan.1138,§ 1 opisuje ozdravljenje zakona v korenini kot po
vel javijanje, ki obsega poleg spregleda od zadržka ali njegovega pre¬
st anka še dispenzo od določbe o'ponovitvi konsenza. Vrh te jem se zakonov.,
moč po neki fikciji iuris glede kanoničnih učinkom raztegne tudi na pro
teklost. Radix, korenina, na kateri sloni to poveljavijanje, je privoli
tev, ki bi oziraje se zgolj na naravno in božje pravo zadostovala za ve¬
ljavnost zakona. Sabatio pa pomeni, da se odstrani zadržek, ki je ovi¬
ral zakonovo veljavnost, in da se podele zgolj naravnpravno vel Jane mu
konsenzu učinki tudi za pozitivno pravno območje. Pa namreč tak ..zakot¬
ni veljaven, je vzrok in lege positiva, ki se tiče ali zadržka ali obl
Samo po sebi je jasno,da Cerkev more dispenz&rati od takega zakona; in
prav to stori pri ozdravi jenju v korenini. Dobro označi to Benedikt XIV,
ko opisuje ozdravljenje v korenini kot : "legis ecclesiasticae,quae im-
pedimentum induxit, abrogatio in času particulari coniuncta cum irrita-
tione effectuum omnium etiaip antea ex lege secutorum". /Quaest.kan.l74/.
Lex irritans pa, od katere da ozdravljenje v korenini spregled, ima d",
jen učinek: a/ po naravnem oravu veljavnemu konsenzu odvzame učinkovi¬
tost; b/ iz tega sledi, da so otroci nezakonski. Sanatio in radice pa
oba ta dva učinka legis irritantis odpravi,v kolikor je pač to mogoče;
povzroči torej, da je zakon veljaven in da postanejo do sedaj nezakon¬
ski otroci legitimni. Od tod je razumljivo, da je možno popolno /tota
lis,perfecta/ in nepopolno /partialis imperfecta/ ozdravljenje. Drugo
se loči od prvega, da ima manj učinkov. Podano je, kadar se tiče le kačo
ničnih učinkov, ali če se zahteva, da mora ena sgranka privolititev pc
noviti, ali če se kanonični učinki popravijo sicer tfiidi za nazaj,pa ve
dar ne prav do začetka zakona.

2. Samo posebi je umevna določba § 2 kan.1138,da je namreč

zakon sam veljaven $d trenutka, ko je ozdravljenje dano. Nekateri k®,n:
nisti iz 18.in 19.stol. so popisovali ozdravljenje v korenini tako,kot
da bi z njim tudi zakon ne postal veljaven šele ex nuc, ampak ex tune.
Tako umevanje ozdravljenja v korenini jo seveda nemožno; zamenjavalo ;
objektivnost s pravno fikcijo. Do ozdravljenja je bil zakon neveljaven;
zato je metafizično nemogoče, da bi postal s sanacijo veljaven od sve
joga početka. Mogoče je pa, da se smatra sam na sebi neveljaven zakon

167

po pravni fikciji za veljaven, v kolikor gre za kanonične učinke. Pie-
tio iuris / TT legis adversus veritatem in re possibili ex iusta causa
dispositio"/ temelji namreč v legislatorjevi volji. Pri ozdravljenju
Cerkev dispenzira od zadržka in po fikciji smatra, da je bila dispenza
dana že ob začetku tega zakona. More pa cerkev popraviti z ozdravlje¬
njem kanonične očitke samo za nekaj časa nazaj ali pa prav do začetka
zakona. Spregled od zakona o ponovitvi konsenza more Cerkev dati tako,
da ena stranka ali pa obe nič ne vesta zato /Kan. 1138, § 3 /. Vsa mc;
predpisa o ponovitvi privolitve zavisi pač od zakonodajalca, ki moro
torej dati od njega spregled, ako hoče. Papež more dati tako dispenzc
tudi proti volji enega zakonca, Če nasprotujeta oba zakonca papež nava¬
dno v partikularnih slučajih ne da, mogel bi pa dati. Splošno podel jev:;
ozdravljenja v korenini pa zadenejo tak® slučajo, ko oba zakonca noče-':.:
dobiti spregleda.

V treh točkah se torej ozdravljenje v korenini loči od na¬
vadnega poveljavi jenja. a/ Navadno poveljavi janje ima učinke le za bc
dočnost, ozdravljanje tudi za preteklost; b/ Navadno poveljavijan^e zal
teva za veljavnost ponovitev privolitve, ozdravljanje prizna prvotni
naravno-pravno veljavni kosenz veljaven tudi v pozitivno pravnem pome
nu. c/ Navadno poveljavi janje se izvrši s sodelovanjem zakoncev, 6zdrav
1 jenje v korenini zavisi samo od volje cerkvenega zakonodajalca. Če bi
pri ozdravljenju v pkorenini odpadel sam od sebe, se po pravni fikcij:?
suponira, da je bila dana dispenza v trenutku, ko je zadržek odpadel.

Kdaj so v zgodovini papeži začeli podeljevati ozdravljenj:
v korenini, ni pojasnjeno. Gotovo je, da ga je podeljeval Bonifacij Vil
in sicer popolno in nepopolno. V doktrini je razpravljal o nji v 14. st
kanonist Joannes Andreae. Podeljevali pa so takrat ozdravljenje v kore¬
nini v zelo redkih slučajih. Od 17. st. dalje, zlasti od GregorjaXIII.
Klementa XI in XII. postajajo ti primeri pogostnejši. Od konca XVIII«.
st. dalje se slučaji ozdravljenja v korenini zelo množe in danes se po¬
deljujejo brez večjih težkoč. Znani so tudi primeri, ko so.papeži in
cumulo sanirali zakone ce!|ih škofij in držav. Tako sanacijo je dovolil
Julij III. za Anglijo 1.1554. Pij VII«, za Francijo v letih 1801 in 180$
Pij X 1. 1910 za ljubljansko škofijo in 1.-1912 za vso Cerkev.

Za sanacijo in radice je pristojna samo sv. stolica  /kan<>
1141/, Kar je razumljivo, ker pomeni spregled od splošnega zakona. Za
zunanje območje podeljuje sanacijo sv. officij, če gre za zadržek ra z
lične vere  t  sicer kongregacija za zakramente  oz. žaZftzhodno Cerkev ; p-
foro interno pa seveda pv. penitenciarija. Večkrat imajo tudi ordirai,1
poverjeno oblast.

3. Pgoji, da se dovoli ozdravljenje v korenini, so naštet
v kan. 1139 in 1140: a/ Zadržek mora biti žgolj cerkvenopraven ;od na-
ravnopravnega zadržka namreč Cerkev ne more dispenzirati. Tudi če je
tak zadržek odpadel, Cerkev no podeli ozdravljenja v korenini in sicer
tudi ne a momento cessafcionis impedimonti /kan. 1139, §8 /. Kontrover: :
ali sploh ne more od trenutka, ko je naravnopravni zadržek odpadel dati

- 168 -

sanacijo ali pa jo lo dejansko no da, sc zakonik izogne z besedilom: n u
clcsia non sanat ,r  /kan. 1139, § 2 /. Gotovo jc, da Cerkev ob takih za¬
držkih no more podeliti popolne sanacije, ker niti po pravni fikciji n
more imeti takega zakona za veljavnega. Da od trenutka dalje, ko je za
držek odpadel, zakona ne sanira, jo gotovo. Po izjavi sv.oficija tega.
tudi ne more/ 2.mar.1904/: "Matrimonium contractum cum impedimento in
ris naturalis Vel divini non posse sanari in radice". Nasprotno pa ra
lične izjave sv. penitenciarijo trdijo, da je v takih slučajih sanati-
možna. V reskriptu z dne 25. apr. 1890 je penitenciari ja sanirala zake..
ki je bil neveljavno sklenjen radi zadržka zakonsko vozi, ki pa je po
znefte odpadel, obenem so bili pozakonjeni vsi otroci razen onih* ki s;
bili rojeni v prešestvu.

b/ Drugi pogoj je, da je bilo privoljenje  obeh strank naravne
pravno zadostno: bilo je le cerkvenopravno brez učinka, ker mu je na¬
sprotoval ali razdiralhi zadržek ali pa ni bilo podano v predpisani o
bliki. Ako no bi bil konsenz naravnopravno zadosten, potem man jka re č
Da je bila privolitev res zakonska, so poprej zahtevali, da st a bili

stranki in bona fide. Danes ni to več absolutna zahteva; sanatio se de
voli tudi pri civilnem zakonu in četudi sta zakonca vedela za razdiraj
ni zadržek; kan.1085 določa namreč naravnost: w Seientia aut opino nul. .
tatis matrimonii consensum matrimonialem necessarie non excludit’ r .Kd' -
n. pr. ve za zadržek, pa bi rad sklenil pravo zakonsko zvezo, ta moro
imeti pravo zakonsko privolitev. Civilnih zakonov včasih niso sanira¬
li; danes so je kurijalna praksa omilila in postavila na pravno 'pragu...
nejše stališče, da se ozira le na to, ali jo naravnopravno veljaven
konsenz podan ali ne. Če smatra kdo civilno sklepanje za zgolj prazne
ceremonijo»kakor v resnici tudi je in ni izrazil prej ali pa tudi po
noje prave zakonske privolitve, so njegov zakon ne more sanirati.

°/_Y zstčetku dana p r ivolitev  mora še trajati. Domneva se na« e
dno, da enkrat dana privolitev traja. Tudi Če so med takima zakoncem.:,
nesporazumi jen ja, tudi če sta se že ločila od mize in postelje, ni s
tem prvotno dani konsenz nujno preklican.

d/ Z a ozdravljenje v korenini se zahteva tudi važen in nujen
vzrok. Če bi dala sv. stolica sanacijo brez vzroka, bi kila sicer ve¬
ljavna a ne dovoljena. Če bi pa kdo, ki jo poverjen za to, da podeli
ozdravljenje v korenini,isto dal brez zadostnega razloga, je ozdrav¬
ljanje v korenini neveljavno. 'Razlogi morajo biti taki, da ne zadostu¬
je navadno povoljavijanje. Tak razlog je, če oba zakonca vesta, da jo
zakon neveljaven, pa ni mogoč© pripraviti enpga zakonca do tega, da •:
konsenz obnovil oz. je nevarnost sploh opomniti ga. Ali ea jo obema
strankama neznano, da je zakon neveljaven, in je zopet nevatno na tc
ju spominjati, ker bi nemara vsaj en zakonec? hotel odstopiti od zakc
na, kar bi povzročilo škodo za drugega zakonca, oziroma težko pohujša¬
nje. Zadosten razlog za ozdravljenje v korenini jo tudi tedaj,kadar
je zakon neveljaven vsled ordinarijovo ali spovednikove krivdo.

Prositi morata sa sanacijo stranki sami ali pa po tretji ose¬
bi, navadno po župniku ali spovedniku. Če jo zadržek javen ali če je
zakon javno znan kot neveljaven propter defectum formao, se prosi sa
natio pro foro extorno. V prošnji jemtreba popisati dejanski stan,

- 169  -

zlasti je treba omeniti, da jo bil konsonz podan in da še traja, da
sta oba zakonca ali vsaj edon od nju in bona fide. Navesti jo tudi tre¬
ba zadostni razlog. Prošnjo za sanatio pro foro interno so napravi teo
to nomine in sicer na ordinarija ali na sv. penitenciarijo. Razglasit -
ozdravljanja /fulminatio sanationis/ ni vedno potrebna. Ako nobeden cl
zakoncev ni vedel za zakonovo neveljavnost, in bi vzbujalo pohujšanje.,
ako bi jima duhovnik sedaj to omenil, se "fulminatio"more opustiti.če
je zadržek znan samo enemu zakoncu, se izvrši applicatio le nad njim
redno pri spovedi po odvezi pred molitvijo "Passio”. Besedilo ni ukaz >-•
no. Ako je sanatio podeljena za zunerfje območje, se zapiše v poročno
knjigo; če je podeljena za notranje nezakramentalno območje, se zapis:
v tajni knjigi na škofjjski kuriji; če pa je podeljena za notranje za¬
kramentalno območje, se nikjer ne vpiše, in če postane zadržek znan,'.:,
ka sanatio pro foro externo ne velja.

Ker se dandanes sanatio in radice rada podeli * je iz pasto¬
ralnega stališča dobro, da se prosi za njo, kadar zakonca in bona fid -
živita v neveljavnem zakonu. Daši sicer za nju usus matrimonii ni gre¬
šen,vendar nimata brez poveljavijenja zakramentalnih milosti.

Kanonisti razpravljajo, ali ima sanatio in radice tudi vpl.. ,
na zgolj civilne zakonove učinke, ki spadajo pod kompetenco civilne
oblasti. Odgovoriti je tako,da direktno ne, pač pa indirektno, ker jo
država dolžna priznati cerkveno veljavnemu zakonu civilne učinke* Za¬
konitost otrok pa ni zgolj civilna zakonova posledica, in zato spada
v cerkveno kompetenco.

II. Za naše civilno področje ureja nekakšno poveljavi jan je
§ 88 o.d.z. Kadar se namreč spregleda zadržek, ki je bil že ob uačetk
zakona, se mora privoljenje iznova izreči pre^dvema zaupnima pričama
in pred župnikom in se to vpiše v poročno knjigo. Ako se ta predpis
izpolni, je zakon šteti, kakor bi bil prvotno pravilno sklonjen.V tem.
slučaju niso potrebni oklici. Zakonski konsenz se more obnoviti doma.
Pogoj za to sanatio pa je, da je zadržek dispenziran. Ako i*e zadržek
v zakonu sam od sebe odpadel, je treba oklicev in poroka se mora izv-
ti v predpisani obliki. Veljaven pa je tak zakon ex nuc.

Po predhodnem načrtu se zakon, ki je neveljaven radi pomar pi¬
kanja privoljenja /torej radi zadržkov v §§ 108-116 predh.n./, povel;..
vi, ako oseba, ki ima pravico zahtevati, da se zakon proglasi za neve¬
ljaven, da svoj pristanek /te osebe so naštete v §§ 152-154 predh.n./.
kjer pa je potrebno odobrenje od oblasti, ako se odobrenje dobi /§ $41
predh.n.

Ako se dobi naknadno spregled od zadržka'*se smatra zakon za
veljaven od početka /§ 144 predh.n./.

Ko pa je zakon neveljaven radi napak v obliki sklepanja,so
mora privoljenje v zakon ponovno dati v predpisani obliki in to vpis:. •
ti v poročno knjigo/po §-u 145 predh.n. Isto določa kan.1135.

_XI i _D_r_u_g_i_ __z_a_k_o_n._

= _= j=_^====_==__

1 »  Zakon vdovcev ali vdov so že stari narodi smatrali ža
manj časten. Rimljani so okrasili vdovo "quae uno contentae matrimon.

- 170  -

fuerant, corona pudiciciae". Pri Rimljanih je bila za vdove ukazana
religio luctus, kar je pomenilo prepoved, da bi se smela vdopa pred
pretekom določenega roka poročiti^ Krščanski vladarji so vdovski rok
podaljšali od deset mesecev na leto in so zagrozili z kaznijo njim,ki
bi g a kršili. Cerkev je po Pavlovem nauku sicer višje cenila vddvstv.'
kot -ponovni zakon, vendar je dovoljevala vdovam poroko. Priča za tak/
prakso je Hermov Pastir. Rigoristično naziranje montanistov in novac:
jancev je obsodil že 8. kanon nibejskega koncila. V Afriki je prišlo
v navado, da so novemu škofu pred konspiracijo stavili vprašanje:" s',
secunda matrimonia non damnet". Od 4. stol. dalje pa je na vzhodu začo
la prevladovati strožja praksa, kateri je mnogo pripomogel sv. Bazil
ki je vplival v tem pogledu tudi na zapadne spovedne knjige. Branila
pa je vzhodna cerkev pri ponovnih zakonih slovesno "cofonatio", na za¬
padli pa so začeli odrekati slovesni poročni blagoslov. Vendar pa ni bi¬
la povsod enaka praksa,* uvedlo se je potem tako, da vdova ni prejela
slovesnega blagoslova, ako ga je že enkrat prejela. Cerkev je torej
branila svobodo udovelih do novih zakonov, toda nedvomno je inhonesti/
ako vdovec ali vdova, takoj po smrti svojega zakonca'hiti sklepat ne-
zakon. Zakon vdovcev manj popolno predstavlja tip krščanskega zakona,
namreč zvezo med Kristusom in Cerkvijo; odtod je umljivo, da je Cer¬
kev smatrala in še smatra bigamost, to je take, ki so sukcesivno skl
nili več zakonov, za iregularne. Vzhodna cerkev pa gleda v ponovnih
zakonih vsaj sumnjo nevzdržnosti.

Drugi zakon in tudi naslednji niso prepovedani ne po narav¬
nem in ne po cerkvenem pravu. Sicer je vdovski stan častivrednejši,

določa kan.1142, vendar je tudi drugi in naslednji zakon veljaven i-
dovoljen. Dokazano pa mora biti izvestno in zakonito, da prvi zakon
več ne obstoji. Ko je v 11.stol. uživel študij rimskega prava, so za¬
čeli močno poudarjati tempus luctus. Papeža Aleksandar III. in Inocenc
III* sta avtentično določila, da vdova, ki se poroči pred pretekom
vdovskega roka, ne zapade infamiji, kot je to določalo rimsko pravo.
Nato je tudi prepoved novega zakona pred potekom nekaj mesecev po smr¬
ti zakonskega druga prišla iz navade. Kongregacija de propaganda je .
javila 22.nov.1799, da se vdovam ne sme staviti nikak rok, pred kate¬
rega potekom se ne bi smele poročiti. ^

Kan.1343 določa,da/se poročni blagoslov ne sme podeliti,ak,
se poroča vdova,ki ga je že prejela pri prvi poroki.Glede vdovca ko¬
deks ne določa ničesar.Pač pa odreja Rimski rit. /naslov VII pogl.l/t::
Kjer je v navadi,da se poroka blagoslavlja,ako je blagoslov samo mož k
kdaj prejel,naj se ta navada ohrani.

II.Moderne eivilne matrimonialne zakonodaje navadno določa¬
jo vdovske roke,ne sicer ex ratione luctus,kot so to stare,ampak zato
da ne postane očetovstvo otroka,ki ga bo eventuelno vdovafcodila,spor
no. Zato potem,ko je otrok rojen ali pa če je propter impotentiam u-
mrlega moža dognano,da vdova ni noseča,prepoved Skleniti nov zakon
premine. Po § 120 o*d*z* noseča vdova ne more vstopiti pred porodom v
nov zakon; če je nosečnost dvom&a, ne sme.vdolza skleniti zakona pred
potekom 180 dni; če pa nosečnost ni verjetna more z dispenzo sklenit,5.
zakon že po treh mesecih. § 121 o.d. z. prinaša kazensko sankcijo za
prestop § 120. Enako v §§ 171-172 predh.n. Podrobneje je bil o tem go¬
vor v poglavju o zadržkih-

/7. junija 193

..Kratek.oris'postopanja-v.zakonskih pravdah.

/kan.I 96 O-I 992  ih instrukčija kongregacije za zakra¬
mente z dne I 5 .avg.i 936 , AAS' 1936,313  in nsl,/

Literatura: Haring , Der Kirchliclie Eheprozess,Graz, 1929 .

Curinaldi » Priručnik parbenog postupka kod crkve-
nih ženidbenih ‘sudova,Split, 1930 .

Na kratko: Schafer . Das Eherecht,Mtinster 1924, 317 - 329 ;

Chelodi , Ius matrimoniale,Tridentini 1921,188-1 965

Wernz-Vidal .Ius matrimoniale, 823-844.

V poštev pridejo knjige o, sodnem postopanju sploh:

Eichmann , Das Prozessrecht des Codex Iuris C.Pa-
derborn 1921 .

Hohenlohe, Das Prozessrecht des Codex IurisC.,Wien

Blat, De processibus, Romae 192/. 1921.

Wernz-Vidal , De processibus,Romae 1928.

Roberti , De processibus,Romae 1929 .
Vermeersch-Creusen . Epitiome III^ Romae 1928 .

Teksti za staro pravo so zbrani prir Gilling , Der kanonisvhe Ehe-
prozess /Quellensamnilung flir das geltende Kirchenreeht,Heft 6 /
1916. Za starejše pravo pride v poštev: Kutschker, Das Eherecht
der katholischen Kirehe,V,V/ien 1857,435-1001.

,1. UVOD.

Zakonci ne morejo na svojo roko proglašati zakone za nič«
ne in sploh reševati zakonske spore. Ako je potrebno sodelova¬
nje cerkve pri sklepanju zakona, bo tudi pri pravdah, ki se ti«
čejo vezi sklenjenega zakona. Kristjanom je bilo v prvih stolet«
jih prepovedano pravdati se pred poganskim sodnikom; zato so ne=
dvomno tudi zakonske zadeve obravnavali pred škofom. Izrecnih
zgledov za to sicer ni, kar pa je tudi umljivo, ker je bila ma=
trimonialna zakonodaja takrat še zelo enostavna; zadržkov je
bilo malo, oblika sklepanja ni bila točno formulirana. Vzpored«
no z rastočo kanonično matrimonialno zakonodajo se je povdarja«
la tudi kompetenca ceikvenega sodstva v zakonskih zadevah. V .Rim«
skem cesarstvu sicer Serkev s to zahtevo ni prodrla, pač pa v
frankovskem kraljestvu. Od 10.stoletja dalje so bile zakonske
pravde pridržane cerkvenemu sodišču. Državo so priznavale to
cerkveno pristojnost sk 0 ro do konca 18.stoletja, ko je začela
prodirati laična matrimonialna zakonodaja.

Zakonik podaja določbe o zakonskih pravdah v 20.ti«
tulu četrte zakonikove knjige. Omenjeni titul spada v drugi od-

delek četrte knjige, ki nosi naslov: de peculiaribus normis in
certis quibusdam iudiciis servandis. V tem je izraženo, da velja
na s Plo,šno tudi,za zakonske pravde sodno postopanje, kot ga poda¬
ja prvi del četrte zakonikove knjige. V omenjenem delu pa so po*-
dane le nekatere izjeme in dopolnila. Za postopanje pri dispen-
zah zoper rato et non cpnsummato podajajo določbe kan.1975-1981«
Izkazalo pa se je, da te določbe za prakso ne zadostujejo, zate
je izdala kongregacija za zakramente 7.maj a 1923 obširne»Hegulae
servandae in proeessibus super matrimonio rato et non eonsummata
eum appendiee praeeipuorum aetorum,formularum,quae utiliter et
opportune adhibentur in his causis,AAS XV,389-436. 27.marca 1929
je izdala ista kongregacija še posebno instrukcijo AAS XXI 49 0-
493. Za zakonske pravde pri škofovskih sodiščih pride v poštev
zlasti še instrukcija kongregacije za zakramente z dne 18.avg.
1936. To instrukcijo notiramo tako,da navedemo Člen in znamenje
instr. Ostali viri so bili že navedeni.

V prvem delu si oglejmo redno postopanje v vinkularnih
pravdah, v drugem skrajšano /sumarično/ postopanje v vinku1ar-
nih zadevah, v tretjem tožbe na ločitev od mize in postelje in
v četrtem postopanje za razvezo neizvršenega zakona po papeževi
dispenzi. Da pa moremo umeti sodni postopek v zakonskih pravdah,
je treba najprej očrtati v glavnih potezah ustroj cerkvenega
sodstva vobče z onimi dostavki vred,ki se tičejo prav posebej
zakonskih pravd.

II. STVARNA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST.

/kan.1552,1553; 1960-1967 čl.1-12 instr./

1. Po kan.1960 je za zakonske zadeve kristjanov pri=
stojen izključno cerkveni sodnik. Isto velja,če je le eden z ako«*
nec kristjan /č1.1 instr./. Ta pravica je cerkvi lastna,ne od
države poverjena. To sledi iz uvodnega kanona 1553,§ l,n.l.„ki
določa: Ecelesia iure proprio et exclusivo cognoseit:de eausis
quae respiciunt res spirituales et spiritualibus adnexas. Zakon,
ki je zakrament,je res spiritualis;tudi njegove lastnosti in bi¬
stveni učinki spadajo v spiritualni red. Zakon ima v urejenih
razmerah tudi učinke, ki ne prestopijo civilnega področja,in ki
jih zakonik imenuje effeetus mere civiles; o njih določa kanon
1016,da spadajo pod kompetenco civilnih oblasti. Temu povsem do¬
sledna je določba kan.l96l,da spadajo pravde o zgolj civilnih
zakonskih učinkih,ako so taki učinki glavni in edini predmet
spora,pred civilna sodišča. Ako so pa pridruženi /incidenter ac
accessorie/ zahtevki,ki spadajo pred cerkvenega sodnika,more tu¬
di ta proprio potestate izdati o njih odločbo. Cerkveno sodišč:

je torej pristojno ža vse pravde o obstoju in veljavi zakona, o
proglasitvi ničnosti bodisi vsled kakega razdiralnega zadržka ak
ex^defectu eonsensus ali ex defectu formae, nadalje za pravde o
ločitvi od mize in postelje in za pravde glede bistvenih zakone-
vih učinkov. Zločini pa,ki so z zakonom v zvezi n.pr.prešestvo,
abortus, so delicta mixti fori. Tožba na odškodnino radi odstop-:
od zaroke je mi.xti fori, kot je izjavila komisija za razlago ko¬
deksa 2 .in 3 .junija 1918  /AAS,X, 345 /.

2 . V Cerkvi sami pa so za različne zakonske pravde
pristojna različna oblastva. Zakonske pravde dejanskih vladarjev
in njihovih otrok kakor tudi prestolonaslednikov spadajo pod ti¬
sto kongregacijo ali sodišče ali posebno komisijo, ki jo za vsak
slučaj posebej poveri papež. Zadeve,kjer se gre za spregled su=
per rato et non consummato spadajo v pristojnost kongregacije
za zakramente. Vendar pri teh slučajih navadno poveri kongrega--
eija pristojnega škofa, da zadevo preišče. Če pa je ordinarij
uvedel proces radi spolne impotence, pa se impotenca sicer ni
dokazala,pač pa neizvršenost zakona, potem mora ordinarij vpo=
slati vse akte kongregaciji za zakramente. Zadeve, ki se tičejo
pavlinskega privilegija v širšem pomenu besede bodisi in iure
ali in faeto,direktno ali indirektno,spadajo v kompetenco sv.o=
ficija /Kan.1962-1963/. Za ostale zakonske zadeve je pristojen
ordinarij onega kraja, kjer je bil zakon sklenjen,ali onega kr a?
ja,kjer ima tožena stranka domicil ali kvazidomieil. Ako se vlo=
ži tožba pred sodiščem kvazidomieila,mora sodišče upoštevati
svarila,ki jih obsega instrukcija kongr.za zakramente z dne 23.
dec.1929. Žena mora vložiti tožbo pri škofijskem sodišču kraja,
kjer j 3 bil zakon sklenjen ali kjer ima mož domicil oziroma kva=
zidomieil,čeprav jo je mož zlobno zapustil /čl. 6 ,§ 1  instr./A=
ko je žena trajno ločena od moža, mora mož vložiti tožbo pred
škof.sodiščem kraja, kjer je bil zakon sklenjen ali kjer ima že=
na domicil oziroma kvazidomieil /čl. 6 ,§ 2  instr./. V mešanem za¬
konu vloži žena katoličanka,čeprav ni trajno ločena od moža,tož¬
bo pred sodiščem lastnega kvazidomicila ali pa moževega domici¬
la; sodišče moževega kvazidomicila sme le takrat izbrati,če moz
nima domicila /Čl./ instr./. Vinkularne pravde,kjer gre za me=
šan zakon,pa je tožeča stranka katoliške vere,gredo redno sodno
pot; če pa se predlože sv.stolici,je pristojen sv.Oficij/čl. 12 /,

III. USTROJ CERKVENIH SODIŠČ.

'"/kan.1569-1605/.

1 . Sodišča.

"/karu 1569-15^9/• x  .

Po svojem primatu je papež reden sodnik za vso Cerkev.- .

V vsakem trenutku more pozvati zadevo pred svoj forum. Vendar j:,
ta ugoditev bolj dogmatičnega kot praktičnega pomena. Vzporedno
s papežem ima sodno oblast vsak ordinarij za svojo diecezo. Or d:;
r ij mora imenovati oficiala, ki je predsednik škofijskega sodišč-
Ofieial ima trojno nalogo: sodi kot sodnik poedinec, predseduje
senatu in vodi sodišče. Poleg tega mora biti v škofiji več sodn;
kov,ki jih ordinarij predlaga na sinodi ali pa izbere izven sino¬
de audito capitulo. Zakonske zadeve,ki se tičejo vezi,spadajo
pred tročlanski senat. Pravde za začasno ali trajno ločitev od
mize in postelje rešuje sodnik poedinec. Senat odloča z večino
glasov. Ako ni senat polnoštevilno zaseden, je sodba nepopravljk
vo nična. Ordinarij more tudi take zadeve, kjer sicer po zakonu
ni predpisan senat, izročiti senatu.

2. Sodniško osobje.

■■/kan. 1580-1 593 ; 1968 ; 1965 ,1971,1986,1987;čl. 13-33inst/

Poleg oficiala in sinodalnih sodnikov imajo cerkvena so¬
dišča še: preiskovalnega sodnika , notarja , promotorja iustitiae ,
branilca zakonske vezi  ter sle  /cursores et apparitores/

a/ Preiskovalni sodnik  /iudex auditor seu actorum in=
struktor/ ima zlasti v zadevali,!:! spadajo pred senat,nalogo,da
zaslišuje priče insestavi vse sodne akte. Pri sodbi sami pa ne
sodeluje. Obseg njegove funkcije zavisi od predsednika senata.
Ordinarij more določiti enega ali več preiskovalnih sodnikov.
Izbere naj jih po možnosti iz sinodalnih sodnikov.

b/ Ker je pri cerkvenih sodiščih v rabi pismeni način
poslovanja zato je nujno potrebno,da sodeluje pri vseh sodnih
aktih poleg sodnika sodni zapisnikar . Akt,ki ga ne bi sestavil
oziroma vsaj podpisal sodni zapisnikar, je ničen.

e/ Kar je državni tožilec pri svetnih sodiščih,to je
pri cerkvenem promotor iustitiae .Sodelovati mora pri civilnih
pravdah,kjer je prizadeta javna blaginja in pri vseh kriminalni:
pravdah. V kriminalnih pravdah je namreč zasebni tožilec izklji.
čen in mu ostane le še pravica ovadbe; v civilnih pravdah,!! se
tičejo javne blaginje, pa je promotor iustitiae redno upravičen;
tožilec poleg zasebnega tožilca.

d/ Važno funkcijo ima pri zakonskih pravdah defensor
vinculi . Uvedel ga je Benedikt XIV s konstitucijo Dei miseratio^-
ne. Defensor vinkuli je namreč uradni branilec zakonske vezi.
Pravo namreč suponira,da hočeta obe stranki,da se njun zakon
proglasi ničnim,obe torej nasprotujeta vezi,zato pa naj vineulum
brani poseben ex offo nastavljeni branilec. Pri vinkularnih prav ;
dah je prisotnost branilca vezi tako nujna.da proglaša zakon zz

x // “

nične vse one akte, h katerim ni bil branilec vezi pozvan izvzem
si slučaj,da je kljub temu bil navzoč. Vsled velike važnosti svc
je funkcije ima defensor vinkuli poseben privilegiran značaj.Nje
gove pravice in naloge so začrtane v kanonih 1968  in 1969  in v
Reg.Serv.nn.28. in 29 .ter v čl.70-72 instr.

Branilec vezi prisostvuje zaslišavanju strank,prič in
izvedencev. In sicer on sestavi vprašanja, ki naj jih sodnik tem
stavi. Vprašanja spiše defensor vinculi in jih izroči v kuverti
zapečatene sodniku,ki jih sme odpreti šele pri zaslišanju. Če se
med zaslišanjem pojavi potreba po novih vprašanjih, jih sme de=
fensor vinculi sodniku predložiti;sam pa ne more stavijati vpra¬
šanj strankam. Branilec vezi preiskuša izpovedi strank in jim po
potrebi ugovarja; preizkuša tudi dokumente,ki so priloženi.

Sploh ima defensor vinculi nalogo,da zbere vse momente,ki govore
za veljavnost zakona in stori vse,kar se mu zdi v ta namen kori::
stno. Ima pravico,da vsak trenutek vpogleda v akte,četudi še ni=
so bili objavljeni; prositi more sodnika,da mu dovoli nove roke,
da more svoje prigovore pismeno izdelati; ako sodnik odkloni,se
pritoži defensor na senat. Zahtevati sme,da se pozovejo nove
priče oziroma,da se stare še enkrat zaslišijo in more tudi potem
ko je postopanje že zaključeno,predložiti nove prigovore.Zahte=
vati more končno,da se izvrše vse sodni čini,ki jih on predlaga,
ako senat enoglasno ne odbije njegove zahteve. Ako je prvostop^
no sodišče izreklo sodbo za ničnost zakona, je branilec vezi po
svoji službi dolžan vložiti priziv. Ako druga instanca potrdi
sodbo prvostopnega sodišča,s katero je bila potrjena sodba, ki
je proglasil a,da je zakon ničen,more defensor dalje apelirati,
vendar ni dolžan. Če pa je prvostopno sodišče izreklo,da je za=
kon veljaven,pa je bil proti tej sodbi vložen priziv in je dru=
ga instanca proglasila,da je zakon neveljaven,mora branilec vezi
apelirati na tretjo instanco,in Če ta potrdi sodbo druge instan=
ee,da je namreč zakon neveljaven,sme, a ni dolžan,defensor dalje
apelirati. Ako defensor zanemari svojo dolžnost glede priziva,
ga more ordinarij prisiliti. Defensor vinculi sodeluje tudi pri
sumaričnih procesih,o katerih razpravljajo kan.l990~1992/casus
excepti/ in pa pri dispenzacijskem postopanju super rato et non
eonsummato.

e/ Sli  imajo nalogo,da dostavljajo strankam redne spi=
se,ako ni na kak drug način dostavljanje urejeno. Apparitores
pa so izvršilni organi,ki izvršujejo pravomoČne sodbe; v naših
časih imajo manj pomena.

3. Višjestopna sodišča. /kani594-1605/.

Za zakonske pravde je pristojna redna sodna hierarhija. Izjeme

so bile že omenjene. Prvostopno sodišče je torej škofijsko;dru=
gostopno je metropolitansko,oziroma kako dogovorno škofijsko so«
disče. Vzporedno z metropolitanskim sodiščem je prvostopno apela
eijsko sodišče Rimska rota. Tretjestopno sodišče je Rimska rota.
Zadnja instanca je plenum avditorjev Rimske rote. Apostolska sig¬
natura pride pri teh zadevah v poštev za ničnostne pritožbe pros¬
ti sodbam rote in pa za rekurze proti rotinim sodbam v zakonskih
pravdah,kadar rota ne dopusti nove preiskave. Apostolska signa=
tura rešuje tudi kompetenčne spore med nižjimi sodišči.

Kot sodišče tretje stopnje more v izrednih razmerah po=
slovati tudi kako škofijsko sodišče,ki ga sveta stolica delegi«
ra. Teko je pri nas v hrvatskih deželah.

Višjestopna sodišča imajo ustroj kot prvostopno sodišče,
Rimska rota in apostolska signatura se ravnata po svojem zakonu
in pravilniku.

IV; GLAVNA NAČELA CERKVENEGA SODNEGA POSTOPANJA.

1. Cerkvena sodišča ne poznajo nadrejenosti v polnem
pomenu  besede. Apelaeijska sodišča so pristojna predvsem za
pravna sredstva proti sodbam; v upravnem pogledu pa prvostopno
sodišče ne zavisi od drugostopnega ampak od svojega škofa. Cer=
kvena sodišča uživajo veliko avtonomijo;proti njihovim ordinator=
nim in decizornim dekretom sploh redno ni pravnega sredstva na
višjestopno sodišče.

2. Sodnikova naloga je po načelih cerkvenega prava
razsoditi predloženo zadevo na podlagi obtožnice  oziroma pisme=
no formuliranih spornih točk in se konča z definitivno sodbo. V
teh mejah se tudi giblje sodnikova iurisdikcija. Izvrševanje
sodb je v smislu opisanega pojmovanja sodniške funkcije po vsem
odvzeto sodniku in kot administrativno dejanje podvrženo ordina«
riju. Vendar cerkveni zakonik ni ohranil v celoti omenjenega na=
čela,ker je uzakonil devolutivno pravico in sekundarno dolžnost
apelacijskega sodišča do izvršitve sodbe v slučaju,da bi ordinat
rij,pred čigar sodiščem se je zadeva razpravljala v prvi instan«
ci,ne hotel sodbe izvršiti /kan. 1920 ,§ 2/.

3. Glavni načeli cerkvenega sodnega postopanja sta
-pismenost  in razpravna maxima.  Prvo pomeni,da se morajo vsi sod«
ni akti razen nekaterih izvršiti pismeno. Ne izvrše se pa akti
pismeno samo zato, da je izključena sodnikova samovoljnost in

je možna kontrola,ampak predvsem zato,ker se mora pri načelu
pismenega postopanja sodba opreti na fakta,ki jih je notar zapi=
sal oziroma vsaj podpisal. Razpravna maxima pa znači da v prav=
dah privatnega značaja ostane strankama naloga,da pripravijo so«

dniku dejanski in dokazni materijal 5  sodnik pa sme upoštevati
samo to,kar so strarie navedle in o čemer so se po njihovem pred
logu vršili dokazi. Zakonske zadeve de vinculo pa niso privatne¬
ga značaja,ker je tangirana pri njih javna blaginja,zato more
nastopiti pri njih sodnik ex offo - po oficialni maximi.

4. S pismenim načinom je v zvezi,da je cerkveno sodno
postopanje tajno  z ozirom na tretje osebe. Stranke same so pač
obveščene o vseh sodnih aktih,bodisi,da so same navzoče pri nji
ali pa so jim dani na vpogled,preden se zaliljuči doba preiskovan
n ja oziroma preden pride do sodbe. Vse tretje osebe so od sodne¬
ga razpravljanja absolutno izključene. Ker so zakonske zadeve,
ki po večini tvorijo predmet tega razpravljanja zelo delikatne.
Jo omenjena tajnost gotovo na mestu.

5. Ves sistem cerkvenega sodnega postopanja pre¬
pušča med sodnikom in strankama zlasti pa med strankama le indi ¬
rektno komunikacij o . Stranka kakor priča in tudi branilec vezi
ne smejo staviti vprašanj drugi stranki naravnost ampak le po
sodniku. Stranica izdela obrambo pismeno in jo odda po notarju.
Tudi za dekrete in sodbe izvedo stranke redno po indirektni po=
ti. Na ta način se uspešno varuje dostojanstvo sodišča.

V* STRANKE.

/kan.1646-1666,1 9 70-1 9 73 $č1•34-42 instr./

1. Tožhena pravica zlasti v zakonskih zadevah.

Dokler ni formalne tožbe,se ne more začeti kanonski
proces /kan.1/06/. Tožnika imenuje kodeks actor ; v dispenzacij=
skih postopanjih super rato et non consummato se naziva orator ;
toženec je conventus . Pravica vložiti tožbo je aktivna legiti=
macjja ; pravica tožiti določeno osebo je pasivna legitimacija.
Aktivno legitimacijo ima v načelu, vsakdo,ki je veljavno krščen,
ako mu tega kanonsko pravo izrecno ne brani. Exeommunieati vi=
tandi in vsi ostali izobčenci,katerim je izobčenje s sodbo na=
loženo ali deklarirano,imajo le pravico,da izpodbijajo svoje
izobčenje; po svojih zastopnikih pa morejo tudi vložiti tožbo,
kadar gre za odvrnitev težke dušne škode; tal:.o n.pr.v zakonskih
zadevah; v ostalih slučajih pa ne morejo tožiti ne sami in ne
po wvojem zastopniku /kan. 1654 /. Ostali izobčenci ne izgube a=
ktivne legi timacije. Za zakonske zadeve pa je tožbena pravica
bolj omejena. Za tožbo sta legitimirana le zakonca ,ako nista
"impedimenti eausa" in promotor iustitiao . Druge osebe morejo
le naznaniti  ordinariju ali promotorju iustitiae,da je zakon

neveljaven. Nekatoličani redno nimajo aktivne tožbene legitima=
cije v zakonskih zadevah; v izrednih primerih se je obrniti na
sv*Oficij."Impedimenti eausa" pomeni "zakriviti da je zakon ne=
veljaven " /" eausa cubebilis sive impedimenti sive nullitatis m a-
j trimojiii 11  č 1.37<, § 1 instr./ Stranka,ki nima tožbene pravice,more
naznaniti neveljavnost svojega zakona ordinariju ali promotorju
iustitiae. Pri taki naznanitvi /denuntiatio/ je razlikovati,iz
katerega razloga je zakon neveljaven. Sko je zakon neveljaven
po kan.1086,§ 2 /ker sta zakonca ali vsaj eden izključila ali
zakon sam,ali vso pravico do zakonskega občenj a ali katero iz=
med bistvenih lastnosti zakona /potem promotor iustitiae redno
ne sme vložiti tožbe,ko mu je neveljavnost zakona naznanjena,
marveč naj skuša doseči,da zakonca veljavno privolita v zakon.
Tožbo sme vložiti le pod temi pogoji:

a/govorica o neveljavnosti zakona je postala javna;
b/nastalo je pravo pohujšanje;

c/ta,ki je neveljavnost zakona naznanil,se v resnici kesa,da
je zakrivil neveljaven zakon;

č/trditev,da je zakon neveljaven,se mora opirati na zelo ver=
jetne dokaze. - Če pa je zakon neveljaven iz kakšnega drugega
krivdnega razloga,ne radi v kan.1086,§ 2,sme promotor iustitiae
vložiti tožbo,ko mu krivi zakonec javi neveljavnost zakona le
ob teh pogojih:

a/če je jcjvno znano,da je zakon neveljaven,in je trditev o
neveljavnosti podprta s tehtnimi razlogi;

b/če javna.blaginja /namreč odprava pohujšanja/ po škofovi
sodbi zahteva,da se proglasi zakon za neveljaven; ,
o/če ni mogoče,da bi- so zakon poveljavil.

2. Zastopniki strank.

/kan.1655-1666$č1.43-!H instr./

1. Zakonik razlikuje med zastopnikom  in odvetnikom .
Zastopnik /procurator/ je oseba,ki ji da stranka polnomočje,da
jo pred sodiščem zastopa. Stranka si more izbrati le enega za=
stopnika, Biti pa mora zastopnik katoličan,na dobrem glasu in
polnoleten; nekatoličani se pripuščajo le izjemoma in v sili.

Ni potrebno,da bi moral ordinarij potrditi zastopnika;sodnik pr.
naj ga ne pripusti,dokler ne prinese pismene poverilnice,podpi¬
sane od stranke,ki jo zastopa. Ko je zastopnik pripuščen,vrši
za stranko vse redne sodne akte,dokler ga stranka ne odpoklice
ali sodnik ne odstrani. Izrednih aktov ne more zastopnik brez
posebnega obvestila stranke izvršiti.

2. Odvetnik je v smislu kanonskega prava pravno izo=
braženi pomočnik stranke. Njegova naloga je,da stranki s svetom
in poukom pomaga,in da stališče stranke utemelji in obrazloži s
pravnega stališča. Stranka si more izbrati več odvetnikov.Možne
je,da je odvetnik obenem zastopnik. Odvetnik mora imeti iste po¬
goje kot zastopnik. Poleg tega pa mora biti izvežban v kanonskem
pravu in potrjen od ordinarija. Sodniku mora prinesti pismeno po¬
verilnico od svoje stranke. Iz upravičenega razloga more sodnik
ex offieio ali pa na zahtevo nasprotne stranke zavrniti odvetni¬
ka

3. V privatnih pravdah stranka sme imeti odvetnika, a
ni dolžna. V kriminalnih zadevah ga mora imeti; nadalje tudi v
civilnih,kadar je tangirana javna blaginja; to pa je v vinkular--
nih pravdah vedno. Ako si torej stranka sama ne izbere advokata,
ga ji mora določiti sodišče ex offo /kan.l655,§ 2/. Ako je strsm-
ka uboga,ji določi sodnik advokata,ki mera pod kazensko sankci=
jo sprejeti delo. Ako odvetnikov ni,naj prosi sodnik krajevnega
ordinarij a,da določi primerno osebo,ki naj zagovarja revno stran
ko /kan.1916/.

A. Redno sodno postopanje zlasti v vinkularnih pravdah.

Da si laže predočimo celotno sodno postopanje,naj sle=
di najprej shematičen očrt. Posamezni akti si v zakonskih prav=
dah sledijo takole:

1. Vložitev obtožnice  /exhibitio libelli litis introduetorii/

2. Pripustitev tožbe  /admissio libelli/

3. Konstituiranje sodnega senata  /eonstitutio senatus/

4. Prva seja  /sessio prima/

5* Poziv strank  /citatio partum/

6. Ugotovitev spora  /litis contestatio/

7 .  Z as1iš anj e str ank  /interrogatio partium/

8. Predložitev prič  /inductio testium/

9* Zaslišanje prič  /interrogatio testium/

10. Določitev izvedencev  /Designatio peritorum/

11. Zaslišanje izvedencev  /interrogatio peritorum/

12. Priče septimae manus  /testes septimae manus/

13. Strankam se sporoče izpovedi prič /testimoniorum evulgatio/

14. Dokaz po listinah  /probatio per instrumenta/

15. Akti se objavijo  /processus publicatio/

16. Zadeva se zalil ju či  /eonelusic in causa/

1/. Sklepna razprava  /causae diseussio/

18. Branitev  /defensio/

19- Sodba  /sententia/

20- P riziv , ničnostna pritožba /appelatio,guerela nullitatis.

~ J .'0 ; d

1 . Obtožnica.

/kan.1706-1708jčl.55-60 instr./

Sodno postopanje se prione z vložitvijo obtožnice /li =
bellus/. Glavna naloga obtožnice je,da obvesti sodnika o tožni«
kovom zahtevku,mu popiše zadevo ter prosi za njegovo pomoč.Red¬
no se mora vložiti pismena obtožnica. Kdor ne zna ali ne more p.,
sati,more ustno tožiti pred sodnikom. V takem slučaju notar pred
oficialom sestavi pismeno obtožnico,ki se mora stranki prebrati
in ta jo mora odobriti. Tudi v lažjih zadevah more sodnik dopu¬
stiti, da se tožba vloži ustno. V tožbi mora biti izraženo sodi ¬
šče , pri katerem se tožba viaga,dalj e *ime , priimek  in bivališče
toženca , predmet tožbe  in vsaj v glavnem tudi razlogi ,na katere
se tožnik opira in končn o prošnja za sodnikovo pomoč . Tožba mo¬
ra biti podpisana od tožnika oziroma njegovega zastopnika,ki mo¬
ra dostaviti kraj svojega domovališča ali pa kraj,kamor naj se
odgovor pošlje.

2 . Pripustitev.

/kan.1709-17105čl. 61-67  instr./

Ko notar dobi obtožnico,ki zahteva,da se zakon progla¬
si za neveljaven,jo protokolira in izroči oficialu; ta jo pred¬
loži senatu,ki jo preizkusi tako z ozirom na presupozite kakor
v materialnem in formalnem pogledu; senat presodi 'tudi,ali je
to sodišče kompetentno,ali je podana aktivna in pasivna legiti¬
macija, ali je eventuelni zastopnik opolnomočen; nadalje preišč,
ali obsega obtožnica vse točke,ki jih po zakonu mora imeti,ali
je v tem slučaju tožba sploh dopustna. Dokazil,ki so nemara tož¬
bi dodejana,mu ni treba preiskovati. Tekom enega meseča,odkar
je tožba vložena,mora sodnik tožbo pripustiti oziroma zavrniti.
Ako jo zavrne,mora navesti za to razloge. Če pa jo sprejme,izda
o tem dekret,ki ga podpišeta sodnik in notar. Če je tožba zavr¬
njena, ima tožnik pravico vložiti novo oziroma more v desetih
dneh rekurirati na višje sodišče,ki mora zaslišati stranko in
branilca vezi ter zadevo kar najhitreje rešiti.

3- Konstituiranje sodnega senata.

/čl.13-33 instr./

Za vinkularne pravde predpisuje zakonik pri škofijskih
sodiščih senat treh sodnikov /kan. 1576 /. Sodnemu kolegiju pred¬
seduje ofieial oziroma njegov namestnik. Ostala dva sodnika se

izbereta redno po turnusu izmed sinodalnih sodnikov. Ofieial
oziroma škof določi dva sodnika prisednika in ju pozove na dolo¬
čen dan k seji 5  obenem pozove tudi branilca vezi,če jih je več,
ga izbere med njimi. Pozive podpiše ofieial in notar.

Sodnik mora biti nepristranski. Zato se morajo sodnik,
branilec vezi in promotor iustitiae odreči poslovanju,ako so s
kako stranko v sorodstvu v ravni črti ali v prvem kolenu stran¬
ske črte oziroma v svaštvu,nadalje če so s stranko v varuškem
razmerju ali ju veže posebna prijateljska vez oziroma so z njo
v sovraštvu,ali so na izidu procesa formalno interesirani,oziro¬
ma so poslovali v istem procesu poprej kot odvetniki oziroma za¬
stopniki. Tudi stranka more iz naštetih razlogov odkloniti ome¬
njene funkcionarje /kan. 1613 ,1614/.

4. Čas in kraj sodnega postopanja.

/kan. 1636 - 1639 /.

Redno posluje škofijsko sodišče na škofijskem sedežu.
More pa tudi drugod v škofiji. V dvorani mora biti na odličnem
mestu križ. Radi priseganja mora biti pri rokah evng.knjiga. So¬
dišče posluje celo leta,razen v nedeljah in zapovedanih prazni-
kih in zadnje tri dni velikega tedna.

Ker poslovanje cerkvenih sodišč ni javno,so vse neinto
resirane osebe izključene.Vsi navzoči so se dolžni pokoriti sod¬
niku.

5 . Prva seja.

V vinkulamih pravdah posluje senat. Predsednik povabi
po notarju sodnika, ki sta na vrsti,in pa branilca vezi k seji.
Še ne zapriseženi člani se na tej seji zaprisežejo. Sodišče pre¬
sodi,če jo kompetentno,in je podana aktivna in pasivna legiti¬
macija. Predsednik določi v senatu poročevalca ,/iudex ponens/,
ki kolegiju poroča o poteku zadeve in izdeluje sodbe. Določiti
more tudi preiskovalnega sodnika. V prvi seji se navadno tudi
določi program za nadaljno delo; branilec vezi se naprosi,da iz¬
dela vprašanja za tožeči se stranki,ki bosta najprej pozvani k
ugotovitvi pravnega spora.

6. Pozivi strank.Ugotovitev spora.

/kana/26-1731 ?šl.74-92 instr./

1. Ko je sodišče sprejelo tožbo,je razmerje tožnika do.
sodišča upostavljeno; treba pa je pozvati še obtoženca. Audiatnr
et altera pars. V tožbi je sicer tožnik že moral v glavnem

označiti svoj zahtevek. Da pa se ugotovi,kaj' je na zadevi spor-
nega,se obe stranki najprej pozoveta k ugotovitvi spora /litis
contastatio/,ki se običajno izrazi v takozvanem dubium. V vinku-
larnih pravdah se dubium glasi: an eonstet de nullitate matrimo
nii ex eapite /impotentiae,vis et metus,defeetus eonsensus/. Na
ta dubium bo potem sodba v dispozitivnem delu odgovorila eonsta
vel non eonstat.

2. Zelo važno je,da so sodni pozivi sploh,zlasti pa
prvi na toženca,pravilno izdelani. Ako namreč ni bilo pravilne¬
ga poziva,utegne biti sodba nična./kan.1894/. Poziv obtožencu
mora obsegati: ime in priimek in bivališče obtoženca, ime in
priimek tožnika,nalog,da naj pride določeni dan in uro pred so¬
dišče; zadeva za katero gre,mora biti vsaj na splošno omenjena.
Podobno mora biti sestavljen tudi poziv na priče.Pozive dostav¬
lja strankam sel /cursor/,ki sme v ta namen tudi prestopiti me¬
je škofije. Pozive mora izročiti stranki ali njenim domačij, M.
morajo podpisati potrdilo o sprejemu. Ako je bivališče stranke
neznano,se pozove stranka po ediktu. Kdor se brani sprejeti po-
ziv,se smatra za pozvanega.Iz upravičenih razlogov se more po¬
slati poziv priporočeno po pošti. Prepis poziva,kakor tudi po¬
trdilo o sprejemu se hrani v aktih.

3* Določeni dan prideta tožnik in toženec pred sodni¬
ka /predsednika/ da se ugotovi spor. Toženec utegne priznati to¬
žnikov zahtevek ali pa deloma ali v celoti izpodbijati. Če bi
bil predmet spora zelo nejasen,more sodnik ex offo ali pa na
predlog ene oziroma obeh strank odrediti določen rok,da se zade^
va pojasni. Ugotovitev spora ima važne pravne posledice. Tožnik
ne sme več spremeniti tožbo,ako tega s toženčevim pristankom ne
dovoli sodnik. Ne smatra se pa za spremembo tožbe,ako tožnik
zmanjša tožbeni zahtevek. Z ugotovitvijo spora so je začela pra
da v polnem obsegu. Dokončala se bo zadeva z definitivno sodbo,
ali ker se bosta stranki nemara poprej sporazumeli,ali odstopi¬
li od tožbe,oziroma so nobena od njiju ne bo zmenila več za za¬
devo. Ako ena stranka urmje pred zaključkom dokaznega postopa¬
nj a, se pravda prekine,ter se brez predloga naslednikov ne nada¬
ljuje. Ce pa stranka umrje po zaključku dokaznega postopanja,
se mora pravda nadaljevati,dokler ne pride do sodbe. Prekinitev
pravde ima ta učinek,da vse počiva,dokler se pravda znova ne za¬
čne nadaljevati, Ako se v prvi instanci tekom dveh let in v dru¬
gi tekom enega leta ne izvrši noben sodni čin,se postopanje uki¬
ne. Z ukinitvijo izgube vsi procesualni akti veljavnost,ohrani¬
jo jo pa pravdni akti. Pri ukinitvi nosi vsaka stranka svoje
stroške /kan.1736-1/41/.

7. Zasliševanje strank.

/kan.1742-1746 $ el.110-117 instr./

I. V vinkularnih pradvah je prizadeta javna blaginja,
zato se mora preiskava voditi uradoma,da,se doseže objektivna

resnica /kan.1742-1744,1746/; Pri ostalih zakonskih pravdah,ki
so zgolj privatnega značaja,pa velja razpravna maksima. V vinku •-
larnih pravdah more zato sodnik ponovno zaslišati stranke.Stori¬
ti mora to v vsakem stadiju procesa po ugotovitvi spora,tudi po¬
tem,ko je dokazno postopanje že zaključeno. Stranke so dolžne od¬
govarjati ,ako ne gre za njihov lasten delikt. Sodnik svobodno
presoja o tem,zakaj se stranka brani odgovarjati. Ako se stranka
nezakonito brani odgovarjati ali če krivo odgovarja,jo more sod¬
nik kaznovati tako,da jo za čas izključi ab actibus legitimis
ecclesiasticis. Najprej se zasliši tožeča stranka,nato tožena.
Postopanje pri zaslišavanju je naslednje: najprej je iuramentum
de veritate dicenda,nato sodnik odpre vprašanj a,ki jih je sesta¬
vil branilec vezi; in sicer najprej vprašanja generalia nato par-
ticularia. In generalibus se vpraša po imenu,priimku,rojstnem
kraju... Izjave zapiše notar. Nato se izjave stranki prebero in
sledi vprašanje,če potrdi prebrane izjave,oziroma če ima kaj do¬
staviti. Stranka položi prisego de veritate dictorum et de secre
to servando. Prisega de veritate dictorum se ne zahteva brezpo=
gojno. Zapisnik podpišejo' stranka,sodnik,defensor vinculi in no=

^ ar ' V privatnih pravdah,kjer ni tangirana javna blaginja,
osvobodi priznanje stranke,ki govori proti sebi v korist drugi
stranki,to stranko dokazovanja /kan.l750~175°/- Ker je v vinku¬
larnih pravdah tangirana javna blaginja,zato sodno priznanje ni¬
ma opisanega učinka; sicer pa je it ali postavljen še v obrambo .
zakonsko vezi branilec vezi.

8. Dokazila.

/kan.1747 in nsl;čl. 93 -IO 9  instr./

1. Da more sodnik najti resnico v izpovedih strank, so
potrebna dokazila  /probationes/. Polefe .javnih listin , priznanj a
_strank,prihajajo v zakonskih pravdah, v poštev še dokazi po pri ¬
čah  in izvedencih  ter po indici.j ih . Dokaz po indici jih je seved..
le indirekten; zato zahteva zakonik da naj bodo vsaj dejstva, na
katere se indiciji opirajo,točno in nedvomno dokazana .

2t  Notoričnih dejstev in pa dejstev,za katero govori
pravna domneva,ni treba dokazovati /kan.1747/. Listine /kan.181‘
-1818/ morejo biti javne ali privatne; javne so ali civilne ali
cerkvene. Javne listine nudijo popolen dokaz glede tega,kar po-

trjujejo directe et principaliter .

3« V vinkularnih pravdah igrajo veliko ulogo pravne do -
i52®ve./praesumptiones/. Pravno domnevo definira kan.1825,§ 1 kot
"rei ineertae probabilis coniectura". Važne pravne domneve podajo
materialno zakonsko pravo;n.pr. kan.1014 : in dubio standum est
pro valore matrimoni i°kan.1015 T  § 2: praesumptio eonsuramationis
matrimonii; kan,1082 : ignorant la finis essentialis matrimonii
non prae'sumitur5 kan.1086 : internus animi eonsensus conformis
verbis praesumitur $ kan. 1093  : eonsensus praesumitur per sever are;.
kan.1115 : pater e£t,quem iustae nuptiae demonstrant. Pravne do=
mneve se dele v praesumptiones iuris simpliciter, take so zgoraj
naštete, in pa v praesumptiones iuris et de iure. Proti prvim je
dokaz dopusten,proti drugim pa direktno ne. Praesumptiones iurl
et de iure nam n.pr.podaja kan. 1904, § Is res iudieata praesumpti--
one iuris et de iure habetur vera et iusta nee impugnari direet:
potest,ali kan.1972: matrimonium quod,utroque eoniuge vivente,
non fuerit accusatum,post mortem alterutrius vel utriusque conir
: gis ita praesumitur validum fuisse, ut eontra hanc praesumptio •
nem non admittatur probatio,nisi incidenter oriatur quaestio.
Končno so še domneve,ki jih pravo ne predvideva,a si jih'zgradi
sodnik /praesumptiones hominis/; to so indiciji.

9. Priče.

/kan.1754-1791519/4;čl.118-138 instr./

1. Med najvažnejša dokazila spada pričevanje prič.Pri=
če poziva sodnik in sicer na predlog strank ali branilca vezi
ali promotorju iustitiae. Kadar zahteva javna blaginja tako n .p?,
v vinkularnih pravdah,jih more sodnik pozvati ex offo. Če se
priglase k pričevanju nepoznane priče,presodi sodnik,ali jih je
pripustiti k pričevanju. Stranka,ki predloži pibLčo,mora naznani ¬
ti tudi njeno bivališče in označiti predmet,glede katerega naj
se priča zasliši.

2. Priče so osebe,Pii niso stranke v pravdi, a so jim po¬
znana iz lastnega zaznanja kaka dejstva,ki so važna za presojo^

Za dejstva vedo,ker so jih videli ali slišali. Njihovo pričeva=
nje je torej oprto na navadno opazovanje. Strokovna mnenja  pa
podajajo izvedenci. Pričevanje je na splošno dolžnost. Pozvana
priča so mora odzvati pozivu,mora pričati,podvreči se soočenju,
sicer jo sodnik Praznuje. Kazen zadene tudi krivo pričevanje in
Pirivo prisego.

3. Načelno more biti vsakdo pripuščen k pričevanju,Če
ni izvzet v interesu javne ali zasebne blaginje. Kodeks nekate-
re izvzema od dolžnosti pričevanja; drugim pa zabranjuje pričat/.

ker so ali sumljivi ali neprimerni ali nezmožni.

Izvzeti so oni,ki jih veže uradna mo lčečnost in oni,ka¬
terim se je bati iz pričevanj škode  ali sramote  zase ali za svo¬
je najbližje sorodnike. Te osebe se morajo pozvane javiti sodi¬
šču,da sodnik potrdi*.da so izvzetee Kot neprimerne priče ozna^
čuje zakonik: impuberes in slaboumne. Kot sumljive pa; Izobčenec
krivoprisežnike;pravno zloglasne;one ,]fi  so slabega obnašanja;ja'
ne in hude sovražnike. Vendar se morejo po sodnikovem odloku za¬
slišati tudi neprimerne in sumljive priče;toda njihovo pričeva¬
nje ni polnovredno; take priče se tudi redno ne zaprisežejo. Kot
nezmožne priče našteva kodeks: stranko,varuha,sodnika in vse sod
niško osebje,ki posluje pri tej zadevi,branilca,duhovnika glede
sakr amentalnega sigila,zakonske v zadevi njih drugov,sorodnike
in svake v celi premi črti in v stranski v prvem kolenu. Toda v
zakonskih zadevah so pripuščeni tudi soprogi in pa sorodniki in
svaki kot priče /kan.1974/. Celo strankama v njihovi lastni za-
devi je pri vinkularnih pravdah dovoljena prisega.

4. Kodeks določa,da si morata stranki redno najprej iz -
Kienjati imena  prič. Toda če sodi sodnik,da se to ne more izvrši¬
ti brez velikih težkoč,more dovoliti,da se priče najprej zasli¬
šijo; vedno pa se morajo imena prič strankama poprej naznaniti,
kakor se jima daje v pogled njihovo pričevanje samo. Dovoljeno
je tudi,da snodnik priobči nasprotni stranki pred izpraševanjem
priče točke ,o katerih bo pričo izpraševal./IC.12.3 1929,AAS,192/
170,ki dostavija:remoto subornationis periculo/. Nasprotna stran¬
ka ima pravico,da v treh dneh po tem,ko je bilo ime priče sporo¬
čeno, zahteva, da se dotična priča izključi;to se imenuje reprob a-
tio personae testis.  Svoje priče stranka ne more preklicati,ra=
zen če je nastopil kali zadosten razlog. Sodnik ima pravico ome¬
jiti število prič /kan.1762/.

5. Priče se redno pred pričevanjem zaprisežejo. Sodnik
more odrediti,da se tudi po pričevanju. V postopanjih de matri-
monio rato et non consummato je iuramentum de veritate dictorum
ukazan. Zaslišujejo se priče redno pri sodišču. Kan.1770 izvze¬
ma nekatere osebe radi- njihovega visokega dostojanstva ali radi
posebnih okoliščin od te dolžnosti,ter se zato take osebe zasli¬
šijo na domu ali pri bližnjem cerkvenem sodišču. Vsaka priča se
zaslišuje sama zase. Strankam ni dovoljeno prisostvovati zašli-
šavanju,ako sodnik ne smatra tega za primerno. Dovoljeno je pod
gotovimi pogoji tudi soočenje prič. Priče redno zaslišuje preis¬
kovalni sodnik v navzočnosti .notarja in branilca vezi,ki tudi
pripravi pismena vprašanja. Vprašanja ne smejo biti zvijačna in
dvoumno sestavijena;primerna izobrazbi in razumnosti prič.Vpra¬
šan je ne sme sugerirati odgovora. Če mora priča pričati o dogoch-

ku,ki se je izvršil že pred leti,more sodnik spomniti z opisom
dogodka pričo nanj. Priča mora Odgovarjati ustno. Le če gre za
račune in številke,sme uporabljati zapiske. Odgovore mora notar
takoj zapisati. Le če gre za malenkostne stvari,se sme sodnik za¬
dovoljiti z glavno vsebino. Priče je vedno vprašati,odkod vedo
za to,kar so pričale. Končno se vsi odgovori priči še enkrat pro^
bero in priči se da priliko,da more svoje izjave popraviti ali
jim kaj dodati. Zapisnik podpišejo sodnik,branilec vezi,priča ir.

6. Dokazovanje po pričah ni brez nevarnosti. Sodnik mo«
ra imeti vedno pred očmi načelo kan, 1869-, § 3>da  namreč presoja
vse dokazovanje po svoji vesti,ako ni drugače določeno;kljub te«
mu pa mu nudi kanon 1789 nekatere smernice za presojanje izjav,
ki so jih podale priče. Sodnik mora vpoštevati položaj in dosto«
janstvo.prič,nadalje ali vedo po lastnem zaznanju ali so o tem
le slišale,ali stalno in konsokventno isto trdijo,ali pa si niso
sveste^si ne upajo zatrdno reči,dajejo nasprotujoče izjave in
končno ali trdi kaj poedina priča ali pa se jih več ujema. Ena
sama priča ne nudi polnega dokaza,razen če je kvalificirana in
izpove o stvareh,ki spadajo v njeno službo. Če pa pričajo dve
ali tri verodostojne priče,glede katerih verodostojnosti ni mogo¬
če dvomiti,o kakih dejstvih,za katere same vedo in se med seboj
ujemajo,je s tem podan zadosten dokaz,ako ne smatra sodnik,da je
potrebno popolnejše dokazovanje,ker je zadeva zelo važna ali ra=
di kakih nasprotnih šumenj. Ker je predmet vinkularne pravde ne«
gotiurn maximi momenti,zato sodnik ni dolžan zadovoljiti se z do«
kazdrn dveh ali treh prič,temveč je bolj svoboden.

7. Ko je zasliševanje prič končano,se njihove izjave
predlože strankam. Sodnik pa more odrediti,da se izjave predlože
šele ob koncu dokaznega postopanja. Vedno pa je potrebno,kakor
je bilo že omenjeno,najprej izmenjati imena prič. Ko je stranka«
ma objavijeno,kar so priče izjavile,ne morejo več izključiti ose¬
be,priče, razen če dokažejo oziroma vsaj pod prisego izjavijo,da
poprej niso vedele za defekte,ki zmanjšuje njihovo verodostoj«
nost. Morejo pa stranke ugovarjati načinu,kako so bile priče za«
slišane,ali pa izpovedbam samim,češ,da se ne ujemajo in naspro«
tujejo,da priča stvari,ki jih je izpovedala,ni mogla vedeti,in
podobno. Ako sodnik spozna,da so ti ugovori neutemeljeni,naj jih
z odlokom zavrne. Če pa jih pripusti,naj stranki določi kratek
rok,da dokaže njihovo resničnost; pri tem postopa kot sicer pri
incidenčnih sporih. Ko so pričevanja objavljena,naj se v vinku«
larn ih pravdah ne zaslišijo priče ponovno, ako ni važnih razlogov
za to. V zadevah pa,ki se morejo končati s pravnomočno sodbo,se
smejo priče ponovno zaslišati le "ex gravissima ratione 1 '. Vedno
pa mora biti odstranjena-nevarnost za prevaro in namerno zavla«

Sevanje',zaslišati so mora nasprotna stranka,in podati mora svo¬
jo mnenje branilec vezi oziroma promotor iustitiae,ako sta na=
vzoča.Sodnik izda o tem odlok.:

8. .Priče se pozivu morajo odzvati,a imajo pravico,da so
jim stroški,ki so jih imele radi tega,povrnejo. Med te stroške
spadajo potni stroški,stroški za prehrano in prenočišče ter od¬
škodnina za zapravljeni čas. Višino določi sodnik,ko zasliši pri¬
čo, stranko in even tli el no tudi izvedenca. Za odškodnino pričam
in povrnitev sodnih stroškov sploh se navadno že naprej zahteva '
pavšalna vsota od tožnika /kan.l'908,§ 2/. Pri ljubljanskem ško=
fijskem sodišču od 500-2000 Din.

10. Izvedenci.

/kan.1792-1805; čl.139-154 instr./

1. Kadar je treba za izsleditev in ocenitev činjenic
posebnega strokovnega znanj a,predpisuje'-zakonik privzeti izve-
dence /periti/. Razlika med pričami in izvedenci je sicer bi=
stvena vendar se popojmovanju cerkvenega zakonika približujejo
izvedenci v svoji naravi pričam. Staro kanonsko pravo jih je na=
žival o testes periti. Izvedenci so nekake kvalificirane prič©..
Izbira izvedence sodnik /predsednik/,ki pa mora v zakonskih
pravdah poprej zaslišati branilca vezi. - Osebe,ki ne morejo bi¬
ti prepuščene kot priče,se ne morejo pozvati kot izvedenci,prav
tako ne osebe,ki so v kakšni zvozi s stranko. Če gre za spolno
nezmožnost ali umobolnost se ne morejo pozvati kot izvedenci ti¬
sti,ki so stranko že privatno preiskalispač pa se taki strokov¬
njaki v primeru umobolnosti morajo pozvati kot priče;v primeru
spolne nezmožnosti se pozvati morejo /čl.143 instr./. Stranki
moreta ugovarjati proti izbranemu izvedencu,če ga smatrata za
pristranskega /čl.145 instr./.

V pravdah glede impotence in glede neizvršenosti zako¬
na predpisuje zakon,da se morata dati oba zakonca oziroma vsaj
eden strokovnjaško preiskati,ako ni po okoliščinah jasno,da je
preiskava odveč. V privatnih pravdah izvedenci niso ukazani.Po
določilih občega cerkvenega procesnega prava more sodišče dolo¬
čiti število izvedencev. V vinkularnih pravdah glede impotence
in pri postopanjih super rato et non eonsummato,morata izvršit:

pregled vsaj dva ex offo določena izvedenca. Moškega pregle¬
data dva zdravnika,žensko dve diplomirani babici,ako ženska ne
izbere raje dveh uradno določenih zdravnikov oziroma sodnik ne
smatra to za potrebno. Vedno se mora vršiti pregled ženinega te¬
lesa v skladu z nravnimi načeli in adstante honesta matrona, ki
se določi ex offo. Pregled izvrše izvedenci.ločeno vsak zase k:

sicer glede tega,kar določi preiskovalni sodnik,ko zasliši stran¬
ke in branilca vezi /51*147 instr./.

2. Izvedenec ni dolžan ponujene naloge sprejeti. V tem
je razlika med izvedenci in pričami. Če pa izvedenec nalogo sprav
me in se zapriseže,jo je dolžan, izvršiti, sicer odgovarja za ško¬
do. Svoja mnenja oddajajo izvedenci posamič bodisi ustno ali pis¬
meno. Sodnik ima pravico,da zahteva od izvedencev,naj svoje mne¬
nje utemelje in pojasne. Ako si mnenja izvedencev nasprotujejo,
more sodnik izročiti mnenja kakemu tretjemu izvedencu v presojo,
ali pa odrediti nove izvedence. Po pojmovanju cerkvenega zakoni¬
ka niso izvedenci nikaki sodniki, zato sodnik svobodno presoja
njihova mnenja,dasi na splošno velja "peritis credendum est in
iis,quae suae artis sunt",vendar se ne sme pretiravati s tem na~
čelom. Izvedenci imajo pravico do pristojbine in povrnitve stro=
škov,višino določi sodnik po krajevnih običajih.

11. Priče septimae manus /prisežni pomočniki/.

~~/kan”i975/”

Posebnost kanoničnega zakonskega procesa tvorijo tako=
zvani testes septimae manus . Ustanova sama je prevzeta iz ger=
manskega prava,kjer je stranka v procesu svojo prisego podprla r
prisegami oseb iz bližnjega sorodstva ali soseske. Kan.1975»§ 1
določa,da morata v vinkularnih pravdah,kjer gre za spolno nespo-
sobnost ali za neizvršenost zakona,in se impotenca oziroma matri-
monium inconsummatum ne da drugače izvestno ugotoviti,navesti
oba zakonska priče izmed sorodnikov ali bližnjih znancev,ki bi
mogli pod prisego potrditi,da sta zakonca poštena in da gre vera
njuniim izjavam. Vsaka stranka naj navede po sedem takih prič,od¬
tod ime septiae manus; če jih ne more dobiti,zadostuje tudi manj¬
še število,toda v zapisniku je treba omeniti razlog,zakaj jih ni
sedem. Poleg prič,ki so jih navedle stranke,more pozvati sodnik
ex offo tudi druge,potem ko je zaslišal branilca vezi. Jasno je,
da priče septimae manus ne pričajo de merito,ampak da tvori nji¬
hovo pričevanje le "argumentum credibilitatis quod robur addit
depositionibus coniugum;sed vim plenae probationis non obtinet,
nisi aliis adminiculis aut argumentis fulciatur /kan.l975>§ 2/.
Možno pa je seveda,da so testes septimae manus tudi prave priče
de scientia,če'n.pr.morajo pričati,da so slišale govoriti tempo-
re non dubio,da zakon ni konsumiran.

12. Dokazovanje z listinami.

/kan.1812-1824*čl. 195-169  instr./

Listine so javne in privatne;javne so izdane od cerkve-

nih ali državnih oblasti. Listino,s katerimi se dokazuje krst,
prejem sv.reda, smrt,redovniška zaobljuba, sklenitev zakoha,duhov¬
no sorodstvo,spregled od cerkvenega zadržka, morajo biti izdane
od cerkvenih oblastev /51.157 instr./. Točne določbe predpisuje¬
jo,kdaj se smatrajo listine za avtentične,kako se postopa v dvo
mu,kako je ocenjevati zasebne listine in anonimna pisma.

13. Spisovanje in hranitev aktov.

Za kanonski proces,ki je zgrajen na načelu pismenosti,
velja: quod non in aetis non in mundo. Zato mora biti poleg sod¬
nika vedno notar,ki vse akte zapiše. Vsak posamezen list mora bn
ti podpisan od notarja. Vsako zaliljučeno ali prekinjeno razpra=
vo podpišeta sodnik in notar. Uradni jezik cerkvenih sodišč je
prav za prav latinski;če.se torej akti pošljejo k sodišču,kjer
ni poznan narodni jezik,se morajo vsi prevesti na latinski jezil::.
Ko je pravda končana,se morajo dokumenti strankam vrniti,ako v .
kazenskih procesih sodnik ne odloči drugače.

14. Razne prisege.

/kan.1829-1836/

Kot drugotne dokaze našteva kodeks še razne prisege
strank:iuramentum suppletorium,iuramentum aestimatorium,iuramen¬
tum decisorium. Prva,supletorna prisega dopolni nepopolen dokaz,
iuramentum aestimatorium glede odškodnine se dovoli stranki,ka--
dar je dokazano,da ima pravico na odškodnino,toda višine se dru¬
gače določiti ne da. Iuramentum decisorium je taka prisega, kade.
se stranki dogovorita,da se bo z njo končal njun spor,ali kadar
ena stranka ponudi drugi prisego,da bi se s tem dokončal spor.
Samo po sebi je jasno,da je treba ob takih prisegah velike pre=
vidnosti. Pri vinkularnih pravdah,kjer je tangirana javna blagi¬
nja, iuramentum decisorium sploh ne pride v poštev.

15 . Incidenčni spori /eausae incidentes/

• /kan.1837-1857;čl.187-195 instr./

1. Med tem,ko glavna pravda teče,more nastati med stran¬
kama spor o kakem dejstvu,ki ni sicer obseženo v tožbi,vendar r
za pravilno rešitev glavnega spora tolikega pomena,da ga je tre¬
ba najprej rešiti. Predmet spora je n.pr.dedščina,pri tem pa na¬
stane spor ali je sploh tisti,za katerega dedščino gre,zakonski
otrok. Taka novq  sporna vprašanja se imenujejo incidenčni  spo¬
ri. Uvesti jih morejo stranke,branilec vezi ali promotor iusti-

tiae. Uvedejo se kot glavni spori,sodnik jih rešuje z odlokom
ali pa z interlokutorno sodbo.

2. Zakonik našteva nekatere posebne -primere incidenčnk
sporov: interventio tertii , attentatum  in pa contumacia.  Ako ima
tret ji,ki torej ni formalno., stranka interes na izidu pravdnega
spora,more biti,ako razloži svoje razloge in dokaže svojo pravi
cpj pripuščen v pravdo.  Ako dokaže,da je njegova interventio po^
trebna,ga sodnik mora pripustiti. Attentata  so nekake novotari¬
je,ki jih med tekočo pravdo stori stranka proti stranki ali sod¬
nik proti eni in drugi stranki brez njihovega oziroma njenega
dovoljenja. Tak attentatum je ipso iuro ničen. Bolj pogosten
primer ineidenčnega spora je nepokorščina /contumacia /. Toženec
je namreč dolžan priti pred cerkvenega sodnika,kadar je pozvan
Ako ne pride,otežuje sodišču delo pri preiskovanju materialne
resnice,vrh tega pa se pokaže še neposlušnega cerkveni oblasti c
Zato ne smatra cerkveni zakonik take nepokorščine le za prizna¬
nje tožbenega zahtevka tudi od toženčeve strani,ampak tudi za
delikt. Takega toženca more sodnik proglasiti za "contumaK”.
Vendar tega ne more storiti,dokler ni ugotovij eno,da je bila
stranka pravilno pozvana,ter je poziv prejela oziroma ga je vsej
morala prejeti,a svojega izostanka ni opravičila,ali vsaj zado¬
sti ne. To pa se ugotovi ali z novim pozivom ali pa na kal:
drug način,n.pr.da se zaslišijo priče,pred katerim je toženec
izjavil,da je bil sicer pozvan,a da se ne bo odzval pozivu. Na
predlog nasprotne stranke ali branilca vezi proglasi sodnik od¬
sotno stranko nepokornim in potem se razprava nadaljuje,dokler
ne pride do sodbe in se sodba celo izvrši. Ker gre v vinkular-
nih pravdah predvsem za to,da se najde materialna resnica je bo¬
lje, da sodnik poskusi zlomiti toženčevo trdovratnost s kaznimi,
kakor pa da ga proglasi nepokornim. Ako si izbere to pot,mora
ponoviti poziv in zagroziti s kaznimi. Pred sodbo more stranka,
četudi je contumax declarata,še vedno priti k sodišču in sodnic,
mora upoštevati njene razloge-dokaze,razen če spozna,da namera¬
va stranka s tem zavlačevati pravdo. Po sodbi pa more contumar.
prositi za povratek zadeve v prejšnje stanje,in sicer pri vinlu
larnih pravdah,ki nikdar ne postanejo pravnomočne,vedno, če pa
tožnik ne pride pred sodnika,kadar je pozvan,ga mora sodnik zno¬
va pozvati. Ako se ponovno ne oglasi,ga more proglasiti sodnik
na predlog nasprotne stranke ali branilca vezi,da je contumax.
Tožnik,ki je eontumax declaratus,izgubi pravico,da se njegov
proces nadaljuje. V vinkularnih pravdah more branilec vezi pre¬
vzeti nadaljevanje. Stranka,ki je proglašena nepokornim,mora
plačati vse sodne stroške nasprotni stranki in sodišču;ako sta
taki obe stranki,nosita stroške solidarno.

16. Objavljanje dokazov in zalil jučitev dokaznega postopanja,

/processus publieatio et conclusio in causa; kan. 1858 -
~ 1862 5 čl.l 75~178  instr./

1. Preden se dokazno postopanje zaključi,se morajo
strankama dati na vpogled vsi dosedaj zbrani dokazi. Stranke
namreč ne prisostvujejo,vsaj redno ne,zasliševanju prič in tudi
za druge dokaze, morda ne vedo. Da se bodo torej mogle uspešno
braniti je potrebno,da dobe material na vpogled. To se zgodi s
takozvano publieatio prosessus .ki obstoji bistveno v tem,da se
strankam oziroma njihovim zastopnikom in branilcem dovoli pravi¬
cama vpogledajo v sodne akte in si naroče njih prepise. Glede
publieatio processus izda predsednik odlok,v njem tudi določi
rok,v katerem je strankama dovoljeno vpogledati v spise,Stranke
morejo še predlagati,da se dopolni dokazno postopanje z zasliša¬
njem novih prič in izvedencev 5 vendar je paziti,da se ne bodo vr
šile zlorabe. Ko preteče rok,ki ga je dal sodnik /predsednik/
strankam na razpolago za vpogled v sodne spise,ali ko izjavijo
stranke,da nimajo več predlogov,in ko sodnik /predsednik/smatra,
č.a je stvar razmeroma dovolj pojasnjena,se s pismenim odlokom
zaključi dokazno postopanje /conclusio in causa/. Učinek te za«
ključitve je,da se redno pri pravdah,kjer postanejo sodbe pra =
vnomočne,novi dokazi več ne dopuščajo. Pri vinkularnih pravdah
se seveda še dopuščajo,a zaslišati se mora branilec vezi. Pripu¬
ste se vedno nove listine,ki so se šele po zaključku našle, in
pa priče,ki preje niso mogle priti pred sodnika. Ko sodišče za«
ključi dokazno postopanje,določi rok,v katerem morajo stranke
izdelati svoje zagovore. S tem se otvori doba zagovarjanja, ki
se konča s sodbo.

17. Sklepna razprava /discussio causae/.

/kan.1863-1867;čl.179-186 instr./

V določenem roku,ki pa se more na prošnjo strank ali
branilca vezi podal jšati,morajo stranke oziroma njihovi odvetni¬
ki podati pismene zagovore  /defensiones/ v toliko izvodih,da dc
bi vsak član senata,nasprotna stranka in branilec vezi po en iz
vod. Zagovori ne smejo biti preobširni,preobširne sme sodišče
strankam vrniti z nalogom,da jih skrajšajo. Ko so stranke zme=
njale zagovore,odredi sodišče rok,v katerem naj podajo pismene
odgovore  v toliko primerih kot poprej zagovore. V izjemnih slu¬
čajih more sodišče nato dovoliti,da slede novi pismeni odgovori
na omenjene odgovore. Na zagovor tožnika v vinkularni pravdi od¬
govori branilec vezi v roku,ki ga določi predsednik. Na to obja

vo more stranka odgovoriti v desetih dneh. Govori strank ali ad~
vokatov so pred cerkvenimi sodišči zabranjeni. Dovoljena so le
kratka ustna pojasnila glede spornih točk /moderata disputatio /»
Preden se taka disputaeija vrši,morajo stranke sporočiti pismeno
točke,glede katerih se bo vršila. Razpravljanje se vrši potem
vpričo sodnika in notarja,ki bo po naročilu sodnikovem ali na zo
htevo strank zapisal eventuelna priznanja ali kake nove dokaze.
Pri zakonskih pravdah mora biti navzoč pri tem razpravljanju tu¬
di branilec vezi,kateremu gre zadnja beseda./kan.1984,§ 1/. Ako
v privatnih pravdah stranke ne podajo v določenem roku pisanega
zagovora,more sodnik takoj izdati sodbo. Po ustnem razpravljanj-
se ni več mogoče vrniti k pismenemu. V zakonskih pravdah mora
sodnik na koncu vsega razpravljanja pred sodbo vprašati branilca
vezi,ako ima kaj pripomniti oziroma ako želi še kakih preiskav.
Ako si želi branilec vezi,da se termin sklepne razprave še po=
daljša,mu mora sodišče to dovoliti,razen če bi se sodni kolegij
enoglasno uprl takemu zahtevku. Ko  se podaljšani termin preneha,
a ni branilec vezi ničesar pokrenil,se smatra,da se je odpovedal
nadaljnim preiskavam /kan.1984,§ 3/*

18. Sodb  a /sententia/

/karu 1868-18775čl.196-206 instr./

1. V cerkvenem sodnem postopanju se dele sodne določbe
v dekrete in sodbe. Dekreti se med seboj razlikujejo po veljavi
in važnosti terjali ordinatornega ali decizornega značaja. Prvi
ne posegajo meritorno v zadevo ter ne suponirajo kontroverzno
razpravljanje. Pravno sredstvo proti njim je le rekurz na iste¬
ga sodnika. Decizorni dekreti suponirajo nekoliko kontroverzen
navadno rešujejo incidenČne spore. Tudi proti njim je le v zelo
redkih slučajih dovoljena apelacija na viš je~stop.no sodišče n
sodnik a quo jih more vsak' čas spremeniti. Navadno se konča pra
pravda s sodbo.

2..Sodba je zakonita sodnikova izjava,s katero se od=
loči zadeva,ki je bila predjet pradnega postopanja. Znači pa
sodba sintezo celega pravdnega postopanja; obtožnice,zaslišava-
nje strank in dokaznega materiala. Na tej podlagi torej sodnik
odloči zadevo in s tem ustvari partikularno pravo,ki veže obe

stranki. sodbe so definitivno  i n interlokutorne . Definitivne
rešujejo glavna sporna vprašanja; interlokutorne pa incidenčne
spore. Sodnik si mora pridobiti o sporni zadevi moralno izvest-
nost; ne zahteva se absolutna,ki navadno tudi ni mogoča,ne za=
dostuje pa sama verjetnost. Ako torej v vinkularnih pravdah ne
more pridobiti moralne izvestnosti,da je zakon ničen,mora raz=

soditi: non eonstat de nullitate. Dokaze sodnik na splošno svo=
bodno presoja;vezan pa je na nekatera dokazna pravila in pravne
domneve.

Svoje moralno prepričanje pa more zajeti sodnik ex  act -I s
et probatis .kot pravi kan.1868,§ 2, torej samo iz sodnih spisov ?
ki so bili objavljeni strankama; zato nikakor ne sme uporabiti
kakih tajnih dozazov,privatnih pisem in intervencij.

3» Sodbo mora izreči sodnik takoj,ko je zaključeno do-
kazno postopanje. V zapletenih slučajih si more vzeti nekaj ča-
sa,da zadevo prouči. Kadar sodi sodnik poedinec,more izročiti
zadevo v pretres še dvema sinodalnima sodnikoma svetovalcema.

Na njuno mnenje seveda ni vezan. V senatu pa določi predsednik
dan,na katerega naj prinesejo sodniki pismeno izdelane sodbe,in
sicer votum in razloge. Njihovi elaborati se morajo priložiti
sodnim spisom,a so tajni. Na seji poroča prvi poročevalec,nato
ostali sodniki po precedenci. Nato sledi razgovor o končnove-
1javni sodbi. Vsak sodnik ima pravico,da odstopi od svojega mne¬
nja,ko kratko navede razloge za to. Pri glasovanju odloča veči¬
na. če se kolegij na prvi seji ne more odločiti,se določi nova
seja,najpozneje čez en teden. Končno redakcijo sodbe oskrbi po=
ročevalec,ki porabi v to mnenja,ki so jih podali sodniki. V vse
binskem pogle du mora rešiti sodbe pravni spor,torej ne more se¬
či v zahtevku preko obtožnice,navesti mora,kar se da tqčno,kaj
mora obsojena stranka storiti,plač ati,trpeti ali dopustiti;opi-
rati se mora na pravne in dejanske razloge; odrediti tudi mora,
kdo naj nosi stroške. Da je sodba v formalenm oziru pravilna,
se mora izreči v imenu Boga,nadalje mora obsegati imena sodni¬
kov, tožnika, toženca, zastopnika in branilca vezi,ako je slednji
sodeloval v pravdi; nato popis spornega predmeta in predloge
strank, dokaze,razloge,decizorni del,datum,podpise. Oblika v
ožjem pomenu ni natančneje določena. V rabi sta dva načina. Po
prvem se pod oddelkom "in iure” proponirajo v poštev prihajajo¬
či pravni principi; pod odstavkom "in facto" pa elementi deja:=
nja z dokazili vred. Ta način uporablja Rimska rota. Po drugem -
načinu pa se posameznim elementom dejanja /"resultando"/ apli¬
cirajo posamezna juridična načela /"considerando"/. Publicira
se sodba na tri načine: ali se stranke pozovejo in se jim sodba
slovesno prebere, ali kar je bolj običajno,stranke se obveste,
je sodba na razpolago v pisarni, ali pa se sodba strankama
odpošlje.

19* Pravna sredstva proti sodbi/iuris remedia contra
sententiam/ /kan.1878-1901;čl.20/-223 instr./

Domneva sicer govori za to,da je sodba pravilna,vendar

je primerno,da predvidevajo 'Zakoniki neka sredstva, s katerimi je
mogoče doseči proglesitev nične in razveljavljenje krivične sod¬
be oziroma popravek njenih zmotnih delov. Po drugi strani pa je
zopet gotovo,da mora uživati sodba neko stalnost pa bodisi da j*-
poudarjena v njej bolj intelektualistična /argumenti/ ali bolj
voluntaristična /odločbe/ stran. Cerkveni zakonik našteva na =
slednja pravna sredstva: popravek sodbe , apelacija . ničnostna pri ¬
tožba , opozicijska tožba  in postavitev v prejšnji stan .

1. Cerkveni sodnik,ki je sodbo izrekel. more vedno po =
praviti materialne zmote  v njej. To izvrši z dekretom ali pa in-
cidenčnim potom, ex offo ali pa ad instantiam partis.

2. Redno pravno sredstvo zoper sodbo cerkvenega sodi-
šča je apelacija ,ki je po svoji naravi nadaljevanje procesa pri
višjestopnem sodišču in zato nikdar ne sme seči glede sporne za¬
deve in oseb preko prvostopne pravdne instance. Apelacijo sme
vložiti stranka,ki se čuti s sodbo kakorkoli neupravičeno pri=
krajšana,samo zgolj proti onemu delu sodbe,ki prinaša odločbo c
stroških,ni dovoljeno apelirati. Ako je v vinkularni pravdi so¬
dišče proglasilo zakon ničnim,mora branilec vezi vložiti apela¬
cijo. Apelirati jo dovoljeno toliko časa,dokler se ne izrečeta
dve soglasni sodbi,ali se ne izčrpa sodna hierarhija. Sodba apc
lacijskega sodišča ne uniči sodbe nižjestopnega sodišča,zakaj
proti apelacijski sodbi je dovoljeno apelirati na tretjo instai
co in če se sodba tretje instance ujema s sodbo prve instance,
postane s tem ta sodba pravomočna,ker sta se izrekli dve sogla¬
sni sodbi. V pravdah de st atu porsonarum in talce so vinkularne
pravde,sodba nikdar ne postane pravnomočna,toda dve soglasni
sodbi imata učinek, "ut ulterior propositio non debeat admitti =
nisi novis prolatis iisdemque gravibus argumentis vel doeumen-
tis". Branilec vezi pa ima vedno pravico,da po dveh sodbah,ki
sta izrekli,da je zakon ničen,dalje apelira,vendar ni dolžan.

Če torej ne smatra branilec vezi po drugi sodbi,ki se je glasi¬
la za ničnost,za potrebno,da bi nadalje apeliral,smeta zakonca
Čez 10 dni skleniti nov z akon /kan.1987/. Proti nekaterim sod=
bam,ki so naštete v kan.1880 niso dovoljene apelacije;to so zla¬
sti nične sodbe in sodbe apostolske signature in one,ki bi jih
izrekel papež; nadalje interlokutorne sodbe in sodbe proti
"eontumaces".

Apelacija se mora vložiti v nepodaljšljivem nujnem re¬
ku desetih dni pri sodniku a quo; pri tem zadostuje,da priziva-
telj izrazi,da hoče vložiti apelacijo,ni potrebno,da bi navajal
motive. V nadaljnih tridesetih dneh se mora apelant obrniti .na.
prizivno sodišče s prošnjo,da reformira izpodbijano sodbo.Proti
apelacijski sodbi je zopet dovoljena apelacija na višjeapela=

cijsko sodišče; pri Rimski roti pa na naslednji turnus sodnikov
oziroma na sodni plenum. Pri apelacijskem sodišču se začne po=
stopanje o izpodbijanih delih sodbe z ugotovitvijo spora. Novo
dokazovanje je nekoliko omejeno,sicer pa se vrši vse postopanje
kot.pri prvi instanci. Zgoraj omenjeni rok desetih dni se ne me¬
re podaljšati,rok nadaljnih tridesetih dni more na prošnjo sodi¬
šče podaljšati; Ako je apelant sicer vložil priziv pri sodniku
a quo,a se ni obrnil v predpisanem roku na sodnika ad quem, se
domneva,da je odstopil od apelacije /appellatio deserta kan.18.ei
Ako obsega sodba več poglavij,apelant pa ne označi,proti katere¬
mu želi apelirati,se smatra,da hoče izpodbijati vso sodbo. Za
časa apelacije velja načelo: "lite pendente nihil innovetur".

3. Proti ničnim  sodbam dovoljuje kodeks ničnostno prik

tožbo /querela nullitatis/. Nične so sodbe,če je prekršen for=
malni zakon v supozitih ali v sestavnih aktih ali v procesu ali
v sami sodbi. Zakonik razlikuje med popravljivo ničnimi /vitio
sanabilis/ in nepopravljivo ničnimi /vitio insanabilis/ sodbami,
razlikovanje je oprto na diferenci t  dobi,v kateri se more vlo¬
žiti ničnostna pritožba. Slučaje,v katerih je sodba nična,taksa¬
tivno naštevata kan.1892 in 1894. Sodba .j e nepopravljivo  nična:
1 / ako jo je izdal absolutno nekompetentni sodnik /slučaji so
našteti v kan. 1556  in 1557 /, 2 / ali nezadostno zasedeni senat.,

3/ ali če stranki nista imeli aktivne oziroma pasivne legitima=
e ijc, 4/ ali zastopnik ni bil poverjen. - Popravljivo  nična pa
je sodba: 1 / če stranke niso bile pravilno vabljene, 2 / če

sodba ne navaja motivov, 3 / sodba nim a podpisov  ali ni datira ¬
jo in tudi nima dostavljenega  kraj a, kjer je bila izdana . Nično-
stna pritožba proti popravljivo  ničnim sodbam - se mora vložiti v
treh  mesecih; proti nepopravljivim  ničnim pa v roku tridesetih
let pri sodišču a quo,ki tudi o njej razpravlja. Ničnostna pri¬
tožba pomenj a povsem nov proces,ki ima za predmet veljavnost
sodbe,zato se vrši vse postopanje kakor sicer, torej na isti in¬
stanci. Ničnostno pritožbo je mogoče vložiti tudi obenem z ape-
ladjo in takrat velja zanjo isti postopek kot za apelacijo. 0

v tem slučaju razsodi apelacijsko sodišče,da je sodba nična,vr¬
ne zadevo nižjestopnemu sodišču v novo postopanje.

4. Kadar se sodba,če ne gre de statu personarum,ne mo¬
re več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom apelacije,postane
pravnomočna.  To se zgodi,kadar sta dani dve enako se glaseči
sodbi, ali če nista bila podana v predpisanih rokih oba akta ape-
lacije,ali če je bila izrečena sodba,ki ne dopušča apelacije.

Kadar ni več možno redno pravno sredstvo zoper sodbo,
ostane še izredno sredstvo postavitve v prejšnji stan . Zakonik
dovoljuje omenjeno sredstvo proti krivični  sodbi,ki sloni na

- 196

evidentno napačnih dejstvih ,oziroma krši zakon.  Vložiti se mo-
ra zahtevek za postavitev v prejšnji stan v teku štirih  let,Po=
stopanje samo ima dva stadija: v prvem se določi,ali naj se za-
htevek pripusti, v drugem se meritorno razsodi zadeva. Če se za¬
hteva postavitev v prejšnji stan radi kršitve zakona,je pristoj¬
no apolaeijsko sodišče,sicer sodnik a quo. Sodba sloni na evi=
dentno napačnih dejstvih po kan.1905? st/če se najdejo listine,k
zahtevajo nasprotno sodbo; b/če se dokaže,da so listine,na kate¬
re se sodba opira,potvorjene, c/če se je glasila sodba v škodo
ene stranke radi prevare druge, č/5e se je prekršil zakon; ni
jasno ali je razumeti tukaj zgolj materialni zakon ali tudi foi>
malni. Kor sodbe v vinkularnih pravdah nikdar ne postanejo prav
nomočne,ampak jo itak treba začeti z: novo razpravo, ako se poja¬
vijo novi tehtni razlogi /kan. 1989 /, zato postavitev v prejšnji
stan tu skoro ne bo prišla v poštev.

20. Pravdni stroški in pravica ubogih.

tsasr-e-. a m tu  cqcffRwnp»*o*tc:aaKn: = a»»r*Kc:*=s:=*=-. ssess

/expensae indicialos et gratuitum patrocinium/

/kan.1 908-1 916 ; čl .252-240 instr./

1. Kakor določa kanon 1507, bi moral provincialni kon¬
cil oziroma škofovska konferenca določiti višino sodnih pristoj¬
bin,vendar pa ta predpis praktično še ni povsod izveden. Navad¬
no zahteva sodišče od strank v naprej pavšalno vsoto,.Mod sod*
nimi stroški navaja zakonik takse,ki pripadejo sodišču oziroma
sodelujočim organom. pristojbine  zastopnikom,in odvetnikom.pri*
stojblne za prepise  in prevode  in overovljenje sodnih spisov;
sem tudi lahko štejemo stroške  za priče in izvedence. Po občem
načelu mora nositi premagana  stranka vse stroške. Ako pa je
stranka le doloma zmagala,ali če sta si stranki v sorodstvu ozi¬
roma v svaštvu,ali če je bila zadeva zelo zapletena in sploh iz
kateregakoli upravičenega in važnega razloga,more senat naložit?;
da plačata stranki obe stroške, Odločiti pa je treba v sodbi s&=
mi,kdo plača stroške. Proti odločbi o stroških ni mogoče vloži¬
ti samostojne apelaeije. Dovoljeno pa je rekurirati glede njih
na sodnika a quo. Pri apelacijah mora apelacijsko sodišče odlo¬
čiti o stroških.

2. Ubogi,ki ne zmorejo pravdnih stroškov,imajo pravico,
da se jim sodni stroški popolnoma ali vsaj deloma spregledajo.
Stranka,ki se želi poslužiti te pravice,mora napraviti pismeno
prošnjo na predsednika in priložiti dokumente,iz katerih b<fr raz¬
vidno njeno gmotno stanje. Dokazati tudi mora,da je njeno prav¬
danje utemeljeno. Ubogi imajo tudi pravico,da jih zagovarja u=
radno določeni zagovornik. Ako bi se določeni odvetnik brez za¬
dostnega razloga branil tako zastopstvo sprejeti,ga more ordinor--

rij kaznovati s tem,da ga sploh izključi od zastopstva pred cer¬
kvenimi sodišči.

21. Izvršitev sodbe. /Exsecutio sententiae/.
./kona9i7*l924;8l»224-225 instr~/~~

Na splošno se more izvršiti le pravomočna sodba. Potre¬
ben je zato sodnikov odlok,ki se more uvrstiti,že v sodbo ali pa
se izda posebej. Izvršitev odredi ordinarij  prve instance; ako
bi se ordinarij branil to storiti,izda omenjeni odlok apelacij-
sko sodišče. Začasno se dopusti izvršitev,preden je sodba prav-
nomočna,radi preživnine ali iz druge nujne potrebe,ako je po var¬
ščini ali na kale drug način preskrbljeno,da nasprotna stranka ne
bo trpela škode,ako se bo izvršitev preklicala.

Ako v desetih dnoh,odkar je bila izdana druga sodba,
glaseča se na neveljavnost zakona,ni vložil branilec vezi apela-
eije,naznani predsednik sodišča sodbo ordinariju kraja,kjer je
bil zakon sklenjen. Ta odredi župniku,da napravi popravek v ma=
tiči;obenem se izda tudi prepoved  skleniti nov zakon,ako gre n.
pr.za spplno nezmožnost. 0 izvršenem popravku mora župnik ordi=
narij obvestiti.

B. SUMARIČNO POSTOPANJE 0 ZAKONSKIH PRAVDAH.
~/kana996^1992;čI~226-23i"inštr./

Ker spadajo zakonske zadeve med najvažnejše,zato je ne¬
dvomno primerno,da se splošno ne rešujejo v okrajšanem /sumarič-
nem/postopanju,ampak v rednem formalnem sodnem postopanju,kjer
je dana večja možnost,da se zadeve objektivno v soglasju z zako¬
nom presodijo. Po d : rugi strani pa terja kanonsko pravo v Zakonj¬
ških zadevah dveh soglasnih; Sodb; jasno je,da je za to potreben
velik aparat. So pa slučaji,kjer je ničnost zakona takoj eviden¬
tna in pri teh bi bile odveč vse formalnosti rednega sodnega po
stopanja. V starem pravu,tudi po konstituciji papeža Benedikta
XIV "Dei miseratione", s katero je bilo ostvarjeno moderno po='
stopanje v zakonskih zadevah,ni bilo‘nikakih izjem. Pri še tako
evidentnih slučajih se je zahtevalo redno sodno postopanje in
pa soglasnost dveh sodb. Dekret sv.Oficija je z dne 3 -junija
1889 /AAS XXXVI, 639 / pa dal ordinarijem pravico,da so smeli v
določenih okoliščinah proglašati zakone za nične,ne da bi bila
za to potrebna še druga šodba. Interpretirali so citirani dekret
tako,da ne zahteva v določenih primerih apelaeije,pač pa se mo¬
ra v prvi instanci vedno vršiti redno sodno postopanje. Primeri
pa,kjer se ni zahtevala apelacija,so bili: disparitas cultus,lk
gamon,consanguinitas,affinitas ex copula ličita,cognatio spirk

- ±yč  -

tualis in clandestinitas. Novi zakonik je šel še nekoliko da=
lje in pri nekaterih zadržkih tudi ne zahteva rednega sodnega
postopanja kot pri ostalih zakonskih zadevah,ampak dovoljuje
skrajšano sumarično postopanje.

2. Po kan.1990 se dovoljuje skrajšano postopanje:

a/ kadar gre za katere izmed tehle sedmih zadržkov: l/različna
vera; 2/sv.red; 3/slovesna zaobljuba; 4/zakonska vez; 5/krvno
sorodstvo; 6/svaštvo in //duhovno sorodstvo;

b/ zadržek mora biti izkazan z nesumljivo in avtentično listin,
e/ obenem pa je evidentno,da dispenza ni bila dana. V takem pr-
meru more ordinarij deklarirati,da je zakon ničen,ko zasliši
stranki ob intervenciji branilca vezi. Omenjena odločba ordina=
rijeva nima značaja odloka ampak sodbe. Ako branilec vezi smatra
da zadržek ni zadosti ugotovljen ali da ni jasno,če ni bila di=
spenza dana,je dolžan vložiti priziv na sodišče druge instance.
Sodnik druge instance zasliši potem stranke in branilca vezi ter
ali potrdi ordinarijevo sodbo ali pa vrne zadevo v preiskavo p?-
vostepnemu sodišču.

3 . Sumarično postopanje se uvede takole: Oficijal za=
sliši stranke in presodi,ali so podani zgoraj omenjeni pogoji;
nato izroči zadevo ordinariju. Ordinarij zasliši stranke in brc.
nilca vezi ter nato sprejme oficijalov predlog ali ne. če bo to
rej zadeva kakorkoli zapletena ali dvorana,bo ordinarij prepustil
zadevo sodišču. Pri rednem sodnem postopanju je branilec vezi
dolžan apel ir ati,kadar izreče sodišče sodbo za ničnost zakona,
četudi je sam uverjen,da zakon ne obstoja; pri sumaričnem post.,
ppnju pa ni absolutno dolžan apelirati,ampak samo takrat,kadar
po pameti sodi,da ni pogojev,pod katerimi je dovoljeno sumari=
čno postopanje.

4. Skrajšano postopanje se dovoljuje le ob zadržkih,
ki so v kan ,1990  taksativno našteti. Kadar gre za neveljavnost
zakona radi pomanjkanja privolitve ali radi napake pri sklepanj
zakona,se ne sme uporabiti skrajšano postopanje,ampak je potres
no redno sodno postopanje,ki pa se bo eventuelno zelo skrajšalo,
ako bodo dokazi evidentni oziroma se bo zahtevek opiral celo na
notorična dejstva,ki ne potrebujejo dokazovanja.

5 . Citirani dekret sv.oficija je navajal tudi clande=
stinitatem,kot primer,v katerem je dopuščeno sumarično postopa=
nje. Kan. 1990 se skoro do besede ujema z dekretom, a elandesti-
nitate ne omenja;opustil se j© namenoma. Opustitev opisane for¬
me ne navaja novi zakonik med zadržki. Ker kan. 1990 našteva za=
držke oči vidno taksativno, zato se sumarično postopanje ne  more
uporabljati,kadar gre za ničnost zakona radi napake v oblaki,
četudi je oči vi dno, da zakon ne obstoja. Nastane pa vprašanje,

ali se mora v takih primerih zakon proglasiti ničnim le po red=
nem sodnem postopanju.

Že 1.1919 j© bil predložen interpretacijski komisiji
dubium: Ali more ordinarij uporabiti sumarično postopanje v na=
slednjih primerih: 1. Če sta dva katoličana,ki sta bila vezana

na cerkveno obliko,sklenila samo civilni zakon in pozneje dosega
la civilno razporoko,pa hočeta skleniti nov zakon oziroma nov c :
vilni zakon v Cerkvi poveljaviti; 2. Če je katoličan sklenil me
šan zakon z nekatoličanom pred nekatoliškim kultnim služabnikom,
pa je dosegel civilno razporoko in sedaj hoče skleniti cerkveni
zakon; 3« Če se je apostat v svoji apostaziji civilno ali neka-
toliško poročil,pa je dosegel civilno razporoko,a se je vrnil v
Cerkev in želi sedaj skleniti zakon. Na ta tri vprašanja je odgo¬
vorila komisija l6.okt.i9i9 /AAS,1919,476/. V naštetih primeri!
sploh ni potrebno sodno postopanje ali sodelovanje branilca vezij
apmak naj jih razreši ordinarij ali pa župnik,ko je obvestil
ordinarija,v navadni preiskavi pred zakonom,ki jo zahtevajo kan.
1019 in naslednji. Citirani odgovor temelji na načelu,da je ka=
toličan absolutno vezan na cerkveno obliko sklepanja,ter da je
zato civilna poroka ali poroka pred nekatoliškim kultnim služab=
nikom brezpomembna ceremonija. V vseh treh slučajih se suponira.
da je civilna oziroma nekatoliška oblast take zakone poprej raz=
vezala. Č1.231,§ 1 instr. pa civilne razporoko več ne omenja.
Glasi se:"Če je bil kdo nedvomno vezan na cerkveno obliko pa je
sklenil le  civilni zakon ali pa se je poročil pred nekatoliškim
verskim služabnikom,ali če se odpadniki v odpadu poroče .civilnp
ali nekatoliško,se za ugotovitev svobodnega stanu ne zahtevajo
sodne solemnitete in sodelovanje branilca vezi,marveč more te
primere rešiti ordinarij sam ali župnik,ko obvesti ordinarija,
po predhodni preiskavi po kan.1019 in nsl." .

6. Možno je,a le bolj poredkoma,da je zakon po novem
pravu neveljaven,ker duhovnik,ki je poročal,ni bil upravičen po=
ročati oziroma nista bili prisotni dve priči. Suponirajmo,da je
evidentno,da je zakon radi tega neveljaven. Nastane vprašanje,
ali bi mogel v tem slučaju uporabiti ordinarij sumarično posto=
panje ali pa je potrebno redno sodno postopanje. Mnenja so de=
Ijena. Cappello sodi, da sme v takem slučaju ordinarij sumarič=
no postopati,oziroma se je dovoljeno celo ravnati po citiranem
odgovoru interpretacijske komisije,torej sploh brez vsakega sod=
nega postopanja /946/. Vidal pa sodi,da je v takem primeru sicer
potrebno redno sodno postopanje,ki pa bo zelo okrajšano,ker bo
zahtevek oprt na notorično dejstvo,ki ga sploh ni treba dokazo=
vati. "Cum solida probabilitate" pa se more trditi, pravi Vidal
/844/,da v takem slučaju branilec vezi ni dolžan vložiti apela=

cije, ter da postane zato ordinarijeva sodba takoj izvršna.

C. TOŽBE NA LOČITEV OD MIZE IN POSTELJE.

* /kanai30~1131/”~

Cerkveno zakonsko pravo pozna trajno in začasno ločitev
zakoncev od mize in postelje. Vzrok za trajno ločitev je prešu¬
štvo. Kadar je nedolžna stranka prepričana,da je njen zakonski
drug zagrešil prešestvo,ga sme na svojo roko zapustiti ali pa
naj se oboe na cerkveno sodišče. Alco torej noče v tem slučaju
nedolžna stranka nadalje živeti s svojim drugom oziroma ga za-
pustiti na svojo roko, želi pa se od njega za trajno ločiti, mo¬
ra tožiti svojega druga pri cerkvenem sodišču. Ordinarij ji nam¬
reč ne more administrativnim potom dovoliti trajne ločitve
/kan.1130/.

Kadar pa gre za začasno ločitev od mize in postelje,
se je strankam obrniti na ordinarija. Nekateri so trdili,da za
talce zadeve cerkvena sodišča niso kompetentna,ampak da jih je
treba rešiti administrativnim potom. /Ver.C.111,124/.JC je na
zadevno vprašanje 25.junija 1932 /AAS,1932,284/ odgovorila: af=
firmative /namreč administrativnim potom/,nisi ab ordinario ali
ter statuatur ex officio vel ad instantiam partis. Redno naj se
torej te zadeve rešujejo administrativnim potom. Stranica pa mo¬
re zahtevati, da se bavi z njo sodišče; enako jo more poveriti
sodišču ordinarij. Administrativno postopanje ima to prednost,
da ni ordinarij vezan na sodno formalnost; postopanje je zato
precej krajše kot je sodno in naravno so tudi stroški manjši.
Upoštevati pa mora ordinarij pri administrativnem postopanju na¬
čela naravnega prava. Zaslišati mora nasprotno stranko, dobiti
dokaze in podobno, le na formalnosti sodnega postopanja ni ve=
zan. Proti ordinarijevemu odloku moreta stranki rekurirati,vi-
šj© administrativno oblastvo pa na sodišče /cfr.IC.25.junij 193/
ad II.AAS,1932,284/. Ko je ordinarij rešil zadevo administrativ¬
nim potom, se stranki ne moreta obrniti na sodišče. Če pa je za
deva zapletena in bi zahtevala velik aparat, bo primerno, da
ordinarij napoti stranko na cerkveno sodišče.

D. POSTOPANJE PRI RAZVEZI NEIZVRŠENEGA

ŽAK0NA~p6~PAPEŽEVI _ DlŠPENZI.”/kan.l975~19^1
ReguIa = kongfrza = zlkramehte =: l := dne = 7.maja 1923 in 2/.

marca 1929/.

Ta razveza se imenuje dispensatio super matrimonio ra-
to et non consummato. Papež more razvezati izvršen zakon iz važ¬
nega razloga. Da se dokaže neizvršenost zakona in pa obstoj

l~i\J U-

zadostnega razloga, je potrebno posebno postopanje. Pristojna je¬
za te zadeve izključno sejmo kongregacija za zakramente. Če se
tudi dokaže,da zakon še ni izvršen,in da obstoji zadosten razlog
kljub temu ni nujno,da bi "dispenza" morala biti dana,ker ta
Cispenza nima značaja sodbe, ampak je administrativni čin milosti.
TQda kljub temu morajo škofijska sodišča,ki so navadno poverjen:
za postopanje pri razvezi neizvršenega zakona po papeževi dispe';.
zi, upoštevati sodne formalnosti. Kan.l 975~1981  podajajo posob=
na navodila za omenjeno postopanje 5  ker pa se je izkazalo,da te...
podana navodila ne zadostujejo, je izdala kongregacija za zakre
mente 7. maja 1923 še posebne regule; priobčene so bile v AAS XV.-
389-436, izšle so pa tudi v posebni knjižici pod naslovom:"Regu«
lae servande in processibus super rato et non consummato matri=
monio,cum appendice praecipuorum actorum formularum,quae utili=
ter et opportune adhibentur in kis causis". Kot dopolnilo je iz¬
šla še posebna instrukeija glede ugotovitve identitete oseb^iz=
dala jo je kongregacija za zakramente 27 .marca 1929  in je pri=
občena v AAS,XXI, 490-493.

Obširno navodilo podaja v stošestih členih predpise o
celotnem postopanju; veliko od njih jo vzetih iz rednega sodne=
ga postopanja; nekaj pa je posebnih oziroma vsaj za to svoje=
vrstno postopanje prirejenih.

V naslednjem naj bo na kratko očrtano omenjeno posto=
panje in poudarjene njegove posebnosti.

2. Z "dispenzo" more razvezati neizvršeni zakon le pa-
pež. Presodi pa o tem, ali je dokazana neizvršenost zakona in a=
li obstoja zadosten razlog,kongregacija za zakramente /kan« 19 62 '
Noben nižji sodnik ne more in'ne sme uvesti dispenzacijskega
postopanja super rato et non consummato, ako ni poverjen od sv e
stolice /kan. 1963,5  1/* Pozna pa to pravilo dve izjemi: a/ Ako
v vinkularni pravdi radi spolne nesposobnosti impotentia sicer
ni bila dokazana,pač pa se je dokazalo,da zakon še ni bil izvr¬
šen, tedaj more ordinarij na prošnjo ene ali obeh strank poslati
vse akte kongregaciji za zakramente,ki more na njih osnovi raz¬
soditi, da zakon še ni dovršen in potem predlagati papežu,da do¬
deli dispenzo. Ako v takem primeru še niso bile izvršene vse
preiskave,ki jih predpisujejo omenjene rogule,naj jih škofijsko
sodišče izpopolni,proden pošlje akte kongregaciji za zakramente.,
b/ Tudi v slučaj ih, kadar gre za neveljavnost zakona iz kakšnega
drugega razloga ne ox capite impotentiae,pa se neveljavnost ne
more izreči ne v prvi ali drugi instanci, ineidenter pa ostane
zelo verjeten dvom,da zakon še ni bil izvršen,imajo stranke pra¬
vico prositi za dispenzo super rato et non consummato; da pa

ne bo kongregacija za zakramente prisiljena poslati aktov ordi-
nariju nazaj z nalogom,naj opravi predpisane poizvedbe,je škofij
sko sodišče a iure delegirano,da uvede in izvrši postopanje za
dispenzo super rato et non consummato /R.4/. Omenjeni izjemi ob¬
segata drugače v novem zakoniku zelo redke primere delegationis
a iure.

3. Prošnjo za dispenzo super rato et non consummato mo¬
reta vložiti samo zakonca; vse druge osebe so izključene,torej
tudi ordinarij ali promotor iustitiae ali sorodniki. Vložiti mo¬
reta prošnjo oba zakonca,ali pa en sam,četudi drugi temu ugovar¬
ja. Tisti,ki vloži prošnjo,se imenuje v tem postopanju orator  ne
aetor, drugi del,ki ugovarja,je pars conventa.  Prošnja mora biti
naslovljena vedno na papeža /Beatissime Pater/,poslati pa jo je
treba kongregaciji za zakramente. Po možnosti naj jo sestavita
stranki sami. V prošnji mora biti popisan dejanski stan in nave¬
deni razlogi,ki priporočajo dispenzo. Prošnja mora biti datirana
in podpisana; dodana mora biti škofija. Ker mora biti prošnja z
vsemi dokumenti vred pisana latinsko,francosko ali italijansko,
zato bo v naših krajih navadno škofijska kurija v imenu strank
sestavila prošnjo. Samo po sebi se torej morejo stranko obrniti
direktno na kongregacijo,vendar bo priporočljivo če se obrnejo
raje po ordinarij atu,ker se bo v nasprotnem slučaju itak kongre¬
gacija informirala najprej pri škofu,ali prošnja odgovarja res¬
nici. Preden ordinarij pošlje prošnjo kongregaciji,naj napravi
potrebne poizvedbe toda brez kakih formalnosti. Če je mogoče,naj
poizkusi zakonce spraviti /R.10/. Važna sta čl.11 in 12 R,ki do¬
ločata, da naj se stranki,kadar ni zakon radi onanizma dovršen,
opomnita,da se v takem slučaju postopanje v dosego dispenze ne
dovoli oziroma ne more nadaljevati. Seveda velja to le za primer,
da sta obe stranki v sporazumu onanistično zlorabljali zakon.

Če pa stranka izpove,da sama ni kriva,da je njen zakonski drug
zlorabljal zakon, ali Če tudi prizna,da je bila tudi ona kriva,
vendar da so razmere take,da ne more več nadalje živeti v zakon¬
ski skupnosti s svojim soprogom,poleg tega pa obžaluje,da je bi¬
la kriva zakonove zlorabe,in obljubi,da bo v novem zakonu pošte
no živela,naj sodnik sporoči zadevo kongregaciji za zakramente.
Prošnjo pošlje kongregaciji in napravi omenjene poizvedbe ordi¬
narij onega kraj a,kjer je bil zakon sklenjen,oziroma ordinarij
kraj a,kjer ima prosilec domicil ali kvazidomicil. Če sta strank:
nezakonito ločeni,je pristojen ordinarij,kjer ima pars conventa
domicil ali kvazidomicil,pri mešanih zakonih ordinarij kraja,
kjer ima katoliški del domicil oziroma kvazidomicil. Ako sta ob:
zakonca nekatoliška,sv.stolica redno ne dovoli postopanje. Sv. of:>
cij. je n,pr.l 5 .jan .1929  nr .1732  odklonil prošnjo nekega prote?

lUQ'j  “

stanta,čigar zakon je civilna oblast razvezala in se je hotel
potem poročiti s katoličanko in je želel,da bi sv.stolica razred¬
čila njegov prvi nekonsumiran zakon,z motivacijo: ratione Kabita
legis generalis, cuius vi aeatholici in tribunalibus ecclesiasti*--
eis aetoris partes agere prohibentur".

4. Če kongregacija pristane na to,da se uvede postopa«
nje,potem poveri škofa,da postopanje izvede,cum potestate subde-•
legandi. Ordinarij potem pismeno subdelegira kalnega sodnika,do«
loči branilca vezi in notarja. Omenjeno postopanje vodi sodnik
poedinec ne senat. Sodniku naj da ordinarij pravico,da v slučaju
potrebe poveri posamezne akte drugemu sodniku oziroma branilcu
ali notarju.

Tako sestavljeni sodni zbor se nato sestane k prvi seji
kjer se prebere dekret kongregacije,ki delegira ordinarija in
dekret ordinarija,ki subdelegira omenjeni zbor,da izvrši predpis
sano postopanje. Vsi člani se zaprisežejo.

Naloga tega sodišča je dvojna; preiskati mora,ali zakcr
v resnici še ni konsumiran in ali obstojajo kanonični razlogi
za dispenzo. Dokazovanje in sploh ves postopek se vrši,kakor si¬
cer pri zakonskih pravdah.

Kot dokazna sredstva prihajajo v poštev: zaprisežene
izjave strank,priče septimae manus in priče,ki jih sodnik pozo*
ve sr  offo, izvedeniška telesna preiskava,avtentične listine,
privatne listine,indiciji in domneve. Sodnik ima pri tem posto=
panju enako stališče kot sicer. Proti njegovim dekretom stranke
nimajo pravice apelirati. Ker pa omenjeno postopanje ni.sodno v
striktnem pomenu besede,zato morejo stranke proti sodnikovim. u=
krepom rekurirati na ordinarija,ako seveda ta ne sodi sam /R.22/.

Ako je treba kake poizvedbe izvršiti v drugi škofiji,more sod«
nik prositi ondotnega ordinarija,da jih izvrši. Branilec vezi
pa pošlje vprašanja,ki naj jih ordinarij stavi. Ako se nahaja
kaka priča sicer v škofiji toda v zelo oddaljenem kraju,tako da
ne more priti brez večjih stroškov k sodišču,oziroma se ne more
sodišče podati v njen kraj,tedaj poveri sodnik ondotnega župni«
ka ali kakega duhovnika,da fungira kot sodnik in ima pravico,da
privzame enega duhovnika za branilca vezi,drugega pa za notarja,
Ako duhovnikov ni zadosti na razpolago,more biti za zapisnikar«
ja tudi laik; če pa župnik ne more dobiti ne duhovnika,ki bi
fungiral kot branilec in ne zapisnikarja,more izpraševati pričo
ali stranko sam. V zapisniku pa mora omeniti,zakaj je izvršil
poverjeno nalogo brez branilca in zapisnikarja. Vprašanj a,ki
naj jih tak substituirani sodnik stavi,bo sestavil branilec ve«
zi.pri ordinarijatu.

Branilec vezi in notar imata pri tem postopanju enake

4b

pravice in dolžnosti kot sicer.

5. 0 vabljenju strank in prič septimae manus veljajo
obči predpisi. 0 zasliševanju prič velja isto kot pri drugih
pravdah. Iuramentum de veritate dicenda in pa de veritate dieto
rum sta ukazana. Sodnik mora opomniti priče na važnost in dale=
kosežnost njihovih izjav,ker zaviši od tega,kar bodo izpovedale,
ali se bo pripustil nov zakon ali ne. Ako se zdi sodniku primer
no,more spomniti tudi na kazni. Ako se priča brani priseči,se
mora to omeniti v zapisniku. Pričam se stavijo splošna in parti¬
kularna vprašanja; slednja so naravnana "ad veritatem eruendam
circa faetum inconsummationis et eausas dispensandi". Navodilo,
kakor tudi kan.1774 opominja,da je vedno treba pričo vprašati,
kje,kdaj in ob kakšni priliki je zvedela za to,kar je izpoveda=
la. Navodilo prinaša vzorce glede vprašanj,ki jih je treba sta=
viti strankama in pričam.

6. Da je zakon nekonsumiran,bo navadno vzrok,ali ker
ni bilo vsaj na eni strani prave privolitve v zakon,ali ker je
bila privolitev podana pod vplivom sile in strahu,ali ker je na¬
stala mržnja med soprogoma,ali vsled spolne nezmožnosti bodisi
absolutne bodisi relativne. Iz medsebojnega obnašanja obeh za=
koncev je mogoče z večjo ali manjšo verjetnostjo sklepati,ali
je zakon ostal neizvršen. Talca indicija morejo biti,kot pravi
navodilo,levia,gravia,gravissima. Indiciji in domneve same ne
tvorijo direktnega dokaza,pač pa morejo podkrepiti druge dokaze
/R.n.81/. Sodnik in branilec vezi imata dolžnost,da s primernimi
vprašanji poizvesta,kaj je vzrok,da je ostal zakon neizvršen.
"Res est magni momenti,cui omni cura adlaborandum est, pravi na¬
vodilo, faeta enim et circumstantiae quae unam alteramve ex prač
fatis causis indicant et determinant probationes iam aliunde
collectas valde corroborant" /R n;83/i

7. Zelo podrobna določila podajajo regule o izvedeni=
škem pregledu teles./nn.84-95/« Inspectio corporalis uxoris se
mora v teh procesih vedno vršiti,ako ni evidentno,da je odveč.
Tudi moža naj izvedenci pregledajo,kadar gre za relativno ali
absolutno impotenco ter se fizična integriteta žene ni mogla
trdno dokazati. Ako se mož brani podvrči se zdravniški preiska«
vi,se morajo razlogi,ki jih navaja,omeniti v zapisniku. Če je
dvorno,/ali bo preiskava kaj koristila ali ne,odloči sodnik s
svojim dekretom; proti temu dekretu ima branilec vezi pravico
rekurirati na ordinarija,ako ni ordinarij sam preiskovalni sod-=
nik. 0 zaprisegi izvedencev,o njihovem poročilu in zaslišanju
velja obči predpis.

8. Ko so zbrani vsi dokazi,se postopanje zaključi.Sod=
nik ne sme zaključiti postopanja,dokier ni izjavil branilec ve-

zi,da ne predlaga nikake nove poizvedbe več. Pred zaključkom
naj skuša še sodnik odpraviti vsa morebitna nasprotja, ako je mo-
goče.Postopanje se zaključi s posebnim dekretom. Akti se ne pu=
blieirajo kakor pri rednem sodnem postopanju. Če bi pa stranka
iz važnega razloga želela,da dobi na vpogled imena prič ali nji¬
hove izjave ali kako listino,more sodnik,ko: zasliši branilca ve
zi,to dovoliti excluso quovis perieulo collusionis et corruptio-
nis. Ko je postopanje zaključeno,se izroče akti branilcu,da se=
stavi svoj votum. Potem se pošljejo vsi akti,votum škofa in bra¬
nilca vezi kongregaciji.

Člen 99  omenjenih regul določa,da je treba predpise a=
damussim izpolniti. Če je kdaj kak razlog,da se od njih odstopi,
je treba to v aktih omeniti. Predvsem je ordinarijeva dolžnost
paziti na to,da bo sodišče upoštevalo ta navodila. Zato imajo
ordinariji pravico,pro sua prudentia,quovis processus momento,
acta examinare,consilia et monitiones officialibus dare,et eos,
gradi de causa,ipso iudice subdelegato non excluso,audito vincu=
lo defensore,removere. Si quando his remediis fuerit loeus,vel
aliud seeutum sit ineonveniens,cum acta transrnittantur de re
Apostolica Sedeš eertior reddatur /R n.100/.

9. Ako izreče kongregacij a,da je "ineonsummatio matri =
rnonii et suffieiens causa" dokazana, predlaga papežu,naj podeli
dispenzo. Dispense super rato et non consummato daje namreč pa=
pež direktno in sicer in forma gratiosa,torej brez vsakega umest¬
nega izvršilca. Reskript podpiše kardinal prefekt kongregacije
za zakramente ali kak drug kardinal,ki ga nadomestuje,obenem s
sekretarjem oziroma subsekretarjem omenjene kongregacije. Dispen -
za stopi v veljavo v trenotku,ko jo papež podeli. Dana pa je
pod pogojem,da zakon ni dovršen in da so navedeni razlogi za df
spenso resnični. Oba pogoja sta de Validitate: Quod si unurn vel
alterum desit rescriptum utpote obre^tionis vel subreptionis vi=
tio infectum,impetranti minime suffragatur" /R.n.103/. Ce se na¬
vaja več razlogov,mora odgovarjati vsaj eden resnici.

Z dispenzo super rato et non consummato je dan redno
spregled od eventuelnega zadržka criminis namreč: adulterium
cum promissione vel attentatione matrimonii /kan. 1053/* Re-skript
se pošlje stranki,ko plača pristojbine;obvesti se pa tudi škof,
ki mora naročiti pristojnim župnikom,da popravijo krstno in po¬
ročno matico.

Po najnovejši praksi je treba z akti vred poslati kon=
gregaciji pavšalno vsoto 5 00  lir za stroške,ki pa utegnejo na=
rasti preko te vsote. Revnim strankam sv.stolica popusti na
taksah.

- 206 -

E. PO StOP ANJ A V ZAKONSKIH ZADEVAH V CIVILNEM OBMOČJU.

Na kratko si oglejmo še analogna postopanja v našem ci¬
vilnem območju; v poštev pridejo postopanja v ničnostnih  prav-
dah, v sporazumnih i n nesporazumnih ločitvah  in končno pri neka-
toličanih še postopanje za razvod zakona . Očrtana naj bodo nave¬
dena postopanja le v najglavnejših črtah.

I.. NIČNOSTNE PRAVDE.

1 . Juristi razlikujejo nične zakone /niehtige Ehe/ in
neobstoječe zakone /Nichtehe/. Pravega kriterija med obojnimi
o.d.z. ne podaja, Moderna prava postavljajo za kriterij vpis v
poročno knjigo. Zakon,ki je vpisan v poročno knjigo, utegne bi-
ti eine niehtige Ehe ni pa Nichtehe. Razlikovanje med naznačeni¬
ma vrstama zakonov je važno radi tega, ker velja § 93  o.d.z. ki
določa, da mora neveljaven zakon začasno fingirati kot veljaven,
le za nične zakone in ne za neobstoječe. Zakon,ki mu nasprotuje
zadržek privatnega prava, je spodbojen, to se pravi, da je pol¬
noveljaven in ostane veljaven, dokler upravičenj stranka ne uve=
Ijavi zadržka. Ob zadržkih nezrelosti, nerazsodnosti, popolnega
preklica, spolne nezmožnosti, pomanjkanja svojepravnosti, omeje¬
nega preklica, sile, zmote, zanošenosti z drugih moškim, pomarg-
kanje vsakterega oklica, je strankam na prosto dano ali uvelja¬
vijo zadržek in dokler ga ne uveljavijo, je zakon pravno velja¬
ven. Nasprotno pa zakon, ki mu nasprotuje zadržek javnega prava,
prav za prav ne obstoji, čeprav tudi v tem primeru zakonca sama
ne moreta samolastno razdružiti zakonske vezi, dokler pristojne
sodišče ne spozna neveljavnosti takega zakona /§ 93 -°* ( i' z */*Mo-
ra pa neveljavnost zakona ob zadržkih javnega prava /zakonske
vezi,otmice,višjeva posvečenja in zaobljube,različne vere,sorod¬
stva, švaštva,prešestva, umora soproga,nedostajanja slovesne pri¬
volitve,udeležbe na razvodnem razlogu katolicizma/ pristojno se¬
dišče preiskovati uradoma takoj,ko na ovadbo orožništva ali cer¬
kvenega oblastva ali sicer osumi veljavnost zakona /§ 9^3o.d.z c /
Ob privatnopravnem zadržku pa je legitimirani tožnik oseba,ki
je radi zakona žaljena v svojih pravicah /§ 9^3redno oba zakon¬
ca, pri zadržku zanošenosti pa le mož; dalje tudi oče pri mlade
letnih zakoncih/; tožnik ni smel sam zakriviti zadržka / 99 / i n
končno ni smel nadaljevati zakonskega življenja, ko je za zadr¬
žek izvedel /§ 96 o.d.z./. Taka legitimirana stranka mora vlo¬
žiti tožbo ali vsaj prošnjo,da se proglasi zakon ničnim /§ 9 ^
o.d.z. /

2. Za razpravljanje o neveljavnosti zakona je izključ¬
no pristojno zborno sodišče; krajevno pristojno pa je pristojno
tisto sodišče, v čigar okolišu sta imela zakonca svoje zadnje
skupno domovališče /§97  o.d.z./. Če se zadržek da odpraviti,naj
skuša sodišče to doseči s potrebnimi spregledi in s sporazumom
strank /§ 98 o.d.z./. Ob privatnopravnem zadržlru skuša sodišče
pregovoriti tožnika, da odstopi od tožbe in živi vnaprej s tožen
ceni. Sodišče mora postaviti posebnega branilca vezi, čegar nalo¬
go je uredila naredba just.m.iz 1 . 1897*§§15  in 16 « Branitelj ve¬
zi ima slično nalogo, kot kanonski defensor vinculi. Proti sod¬
bi, s katero bi se izrekla ničnost zakona, se mora branitelj vez,
pozvati na višje sodišče. Ta poziv je obligatoren. Za ničnost
zakona se po naredbi iz 1.1897  § 16 vedno zahtevata dve sodbi.
Pri mešanih zakonih je imel branitelj dolžnost, da je rekuriral
tudi proti dvema soglasnima tožbama na najvišje sodišče. V nič¬
nostni pravdi velja po § 99  o.d.z. načelo materialne resnice in
oficielne maksime. Zaslišanje strank se kot dokazno sredstvo v
striktno ničnostni pravdi po nav.§ ne dopušča. Stranki se more¬
ta nasilno privesti k sodišču. Otroci,rojeni iz zakona,ki je po
krivdi obeh delov proglašen za neveljaven, so nezakonski, sicer
so zakonski* Sodišče, ki je izreklo, da je zakon neveljaven,mo¬
ra to; sporočiti banski upravi, ki odredi, da se matice popravi¬
jo /§ 122  o.d.z./

. tj, LOČITVE.

Naš o.d.z. pozna dve ločitvi: sporazumno /§§ IO3-IO6/
in nesporazumno /§§ 107-109/; slednje nepravilno imenujejo sod¬
no ločitev.

1 . Sporazumna ločitev.

Sporazumna ločitev ne pomeni,da bi zadostoval za loči¬
tev samo sporazum med zakoncema, potrebna je vsekako interven¬
cija sodišča. Zakonca se morata sporazumeti glede ukinitve zakon
ske skupnosti, glede imovine kakor tudi, kar zadeva vzdrževanj-
Sodišče ju osebno pokliče in ako potrdita pred njim, da sta se
o omenjenih zadevah sporazumela, jima dovoli zahtevano ločitev
brez nadaljnih poizvedb in ločitev zaznamuje v sodnih spisih
/§§ 103-105/. Po § 104 o.d.z. sta morala zakonca javiti svoj n;
ki ep župniku, ki je napravil tri spravne poizkuse. Če so ostal...
brezuspešni, je dal župnik strankama o njih spričevalo /Zakon
dne 31. dec. 1868, št. 3 d.z.za I.I869 je § 104 o.d.z. razveljavil
in uvedel sodne spravne poizkuse. Morejo pa se vršiti ti sprav

ni poizkusi še vedno pred župnikom. Praksa pa je postala glede
teh spravnih poizkusov zelo ohlapna*, Postopanje se uvede na
prošnjo obeh strank*. Pristojno je okrajno sodišče splošne može¬
ve podsodnosti.

2. Nesporazumna ločitev.

Nesporazumno ločitev dovoli sodišče iz vsaj enega sod-

no ugotovljenega ločitvenega razloga. Ločitvene razloge našteva

§ 109 o.d.z.; 1.toženec je spoznan, da je kriv prešestva. Pre-

šestvo se more dokazati v ločitveni pravdi5 2./toženev je spoz-

nan, da je kriv hudodelstva; zahteva sš  torej krivdorek zločin=

stva; 3./ zlobna zapustitev; 4./ neredno življenje, tako da je

v nevarnosti znatni del imovine tožečega dela ali nravstvo rod=

bine; 5*/ življenju ali zdravju nevarna zalezovanja; 6,/ grdo

ravnanje; 7./ ponovne žalitve; 8./ trajne nalezljive telesne hi
be.

Pristojen je za ločitvene pravde pri zbornih sodiščih
sodnih poedinee /zakon z dne 26.maja 1922/. Zahtevajo se pred-
hodni trije spravni poizkusi kot pri sporazumni ločitvi /§107 c.
čkz./. Vrh tega je po § 3 naredbe iz 1.1897 predpisan še porav-
nalni poizkus, ki ima namen pridobiti zakonca za sporazumno lo¬
čitev, ako že nočeta skupaj živeti. Pri ločitvenih pravdah teži
sodišče za ostvaritvijo formalne resnice, ne materialne kot n.
pr. pri ničnostnih pravdah. Ločitveni razlog mora biti fingiran.
Velja razpravna maksima. /§ 6 naredbe iz 1.1897/* Ločitev se za¬
znamuje v poročni matici. Zopetno združitev morata zakonca javi¬
ti sodišču /§ 110 o.d.z./.

3. Ločitev v predhodnem načrtu

jugoslov.državij.zakonika. /§§ 157-164/.

Ločitev je sporazumna /§§ 157-160/ ali nesporazumna /§
161-163/. Pri sporazumni ločitvi je treba dveh spravnih poizkuse-.'.
ki jih izvrši sodišče ali verski predstavnik.

Nesporazumua ločitev se more dovoliti iz razporočnih
razlogov /§ 165/, vrh tega pa še iz drugih razlogov, radi kate¬
rih so postali zakonski odnosi takšni, da se od tožnika ne more
opravičeno zahtevati, da dalje živi v skupnem življenju /§ 162
prediun. /.

III. RAZPOROCNE PRAVDE.

Nekatoliški zakoni, to so zakoni, sklenjeni med neka-
toličani in je ob času razvodne tožbe vsaj en zakonski del še


20  9  “

nekatoličan, so po § 11 5  o.d.z. razvezijivi. Zakoni med katoli=
cani, kakor tudi mešani zakoni pa so po § 111 o.d.z. nerazvez-
Ijivi. Razporočni razlogi so taksativno našteti v § 115  o B d.z.
To so: 1,/dokazano prešestvo; 2./hudodelstvo, za katero je bil
soprog dejansko obsojen na kazen najmanj 5 det ječe; 3-/zlobna,
zapustitev; 4./življenju in zdravju nevarna zalezovanja; 5-/po¬
novna težka zlostavl jan j a; 6./nepremagljiva mrzkost, zaradi ka¬
tere oba zakonca zahtevata razvod. Razporoko iz zadnjega razlo-
ga imenujejo pseudosporazumno razporoko. Pseudosporazumen raz=
vod.se ne dovoli takoj, temveč najprej le ločitev.

Postopanje pri razporočnih pravdah je podobno onemu
pri ničnostnih pravdah. Pristojno je zborno sodišče; velja ofi=
eielna maksima; sodišče išče materialno resnico. Na predloge
strank ni vezano. Sporazumna pritrditev ne prihrani dokaza za
objektivni obstoj razloga. Sodeluje branilec zakona, ki ima na¬
loge kot pri ničnosti pravdi, le revizije mu ni treba proglasi«
ti. Razporočna sodba v prvem delu ugodi zahtevku ali ga zavrne;
če mu ugodi, v-drugem delu doda določbo 6 krivdi, ali je kriva
ena stranka ali obe ali nobena /pri nepremagljivi mrzkosti,ki
izvira iz narave obeh zakoncev/ Razporočna sodba se vpiše v po¬
ročno knjigo.

Predh.načrt predvideva Razporoko tudi za katoličane.

iv U Z 3> X O •

Zakonsko pravo

1. Uvod v zakonsko pravo

§ 1. Viri.• . . . .1.

§ 2. Literatura. ... . 9.

§ 3. Pojem in bistvo zakona.. ......  . 15.

§ 4. Jurisdikci ja v zakonskih zadevah.. 19.

§ 5. Civilni zakonik . ... . ..21.

§ 6. Zakonsko pravo v Hugo slavi ji. ... • 23.

§ 7. Zakonsko pravo v predhodnem načrtu -gugoslov. držav.zakonika27.

II. Zaroka .. . ..28.

III. P riprava za sklenitev zakona...  31.

§ 1. 0 pripravi vobče.. 31.

§ 2. Izpraševanje ženina in neveste..32'.:

§  3. Oklici.. . ..34.

§ 4. Posebne določbe za župnika. ... .38.

IV. Zakonski zadržki

0 zadržkih vobče.40.

§ 1. Pojem. 4:0.

§ 2. Razdelitev zakonskih zadržkov...42.

§ 3. Uvajanje zadržkov . 45.

2. Oviralni zadržki. 46.

§ 1. Preprosta zaobljuba... 46.

§ 2. Legalno sorodstvo . 48.

§ 3. Mešana veroizpoved.  48.

§ 4. Cerkvena prepoved zakona z grešniki in cenzuriranimi. . . 53.

3. Razdiralni zadržki.    54.

§ 1. Vobče.   54.

§ 2. Nezadostna starost.  54.

§ 3. Spolna nesposobnost. 56.

§ 4. Zadržek zakonske vezi.  62.

§ 5. Zadržek različne vere.68.

§ 6. Zadržek svetega reda ........... ......  71.

§ 7. Zadržek slovesne zaobljube.. . . 73.

§ 8. Zadržek dgrabljanja . ..... ......  74.

§ 9. Zadržek žločiha * . i  ......... . .......  78t.

§ 10* Zadržek krvnega sorodstva..  78.

Dodatek /5 slik/. ...............  - . . . 82.

§ 11. Zadržek svaštva., 88.

§ 12. Zadržek javne dostojnosti. ...............  90.

§ 13. Zadržek duhovnega sorodstva. ......    92.

§ 14. Zadržek legalnega sorodstva. ..............  93.

§ 15. Zakonski zadržki v o.d.z. ..  95.

§ 16. Pregled zadržkov v predh.n. jugoslov. državljanskega zak.99.

V. Izpregled zakonskih zadržkov

§ 1. Pojem. . ....  .........  . . ...  .102.

§ 2. Organi .......... ..........  • .104.

Zakonsko pravo II.

§ 3. Prošnja in razlogi za spregled. .........

§ 4. Podelitev in izvršitev dispenz. .......  . .

§ 5. Posebne določbe. ....... ..........

§ 6. Spregledovanje zakonskih zadržkov v o.d.z.. . . .

§ 7. Spregledovanje zanonskih zadržkov v predh.n. .

VI. Zakonska privolitev

§ 1. Pojem. . . ....... ...... .....  .

§ 2. Neznanje in nerazsodnost .......  Z. • •

§ 3. Zmota. ............ ....  j

§ 4. Strah in sila .......  .

§ 5. Hlinjena privolitev. ... ... .......

§ 6. Privolitev pod pogojem ali z nalogo . ......

§ 7. Izjav zakonske privolitve.. ............

§ 8. Zakonska privolitev po o.d.z. . . . . . . . ..• • .

§ 9. Zakonska privolitev v predh.n. drž. zakonika.

VII. Oblika sklepanja zakona

§ 1. Zgodovinski razvoj . . - • » ■ . . . •

§ 2. Splošno o obliki . . - ■ - ■ •

§ 3. Redna oblika a/ za veljavnost. ........

h/ za dopustnost ......  . .

§ 4. Izjemna oblika. ........ . .........

§ 5. Oblika veže . . . » » - ....

§ 6. Oblika pri mešanih zakonih .............

§ 7. Poročni obredi. Čas in kraj poroke . . . . . .

S C. Tihi zakon . .......... • ......

§ 9. Oblike v o.d.z. ................

§10. Oklici in poroka po predh.n.jugosl.drž-zakonika. .

§11. V-^is poroke. . . . ... .......

VIII. Z akonove posledice.

§ 1. Za zakonca ...................

§ 2.  Za otroke . .................. .

IX. Ra z družen je zakoncev

1. Razveza zakona

2. Pavl inski privilegij ...... .........

3 Privilegij Pavla III., Pija V., G-regorija XIII. . .

4. Razveza v civilnem zakonskem pravu ... „

5. Razporoka v predh.n. jugosl.drž.zak. .......

6. Razporoka v pravoslavni cerkvi ...........

7. Ločitev zakoncev /od mize in postelje./ .......

X. Povelj 'a vije n je zakona..

1- Navadno poveljavi janje ..........

2.  Ozdravljanje v korenini ..............

XI.  P r u g i zakon.......

108.

112.

113.

115.

116.

117.

118.
.119.

. 121 .

123.

125.

.127.

128.

129.

129.

.131.

.131.

133.

.134.

136.

.137.

138.

.139.

.140.

.141.

.142.

.143.

-146.

.149.

.151.

.155.

.156.

-157.

.159.

.159.

.162.

-163.

.166.

.169.

Zakonsko pravo

KRATEK ORIS POSTOPANJA V ZAKONSKIH PRAVDAH*

I« Uvod .......................  .171.

11» Stvarna in krajevna pristojnostmi •. . . . .‘17?.

III. Ustroj cerkvenih sodišč

1. Sodišča = 173.

2. Sodniško osobje . .... ..........  . 174.

3. Višjestopna sodišea » 175.

IV. Glavna načela cerkvenega sodnega postopanja. - . .176.

V. Stranke

1. Tožbena pravica zlasti v zakonskih zadevah . .177.

2. Zastopniki strank .... .........  » 178.

A/ REDNO SODNO POSTOPANJE ZL. V VINKULARNIH PRAVDAH

1. Obtožnica ...... « .... . ......  180.

2. Pripustitev ..................  .180.

3. Konstituiranje sodnega senata. ........  .180.

4. čas in kraj sodnega postopanja ........  .181.

5. Prva se ja ... .....  »181.

6. Pozivi strank-.Ugotovitev spora ■/».••  » »181

7. Zasliševanje strank ..........  P . , .183.

8. Dokaz j. la ......  . ............

9. Priče ,

10. Izvedenci. . . ... ....  . . . .. .. .

11. Priče septinae manus ...........

12. Dokazovanje z listinami. .........

13 . Spisovanje in hranitev aktov .......

14. Razne prisege ...............

15. Incidenčni spori. ...■..»•»*•••»

16. Javljanje dokazov in zaključi:ev dokaznega
postopanja ................

17;. Sklepna razprava . . . . . . . ;  . . . . . .

18. Sodba ...................

19. ^ravna sredstva proti Sodbi. .......

20. Pravdni stroški in pravica ubogih. . . . .

21. Izvršitev sodbe .............

183.

184.
187.

.188.

.188.

.189.

»189.

.189.

»191.

»191.

»192.

.193.

.196.

.197.

B/ SUITA RIČNO POSTOPANJE V ZAKONSKIH PRAVDAH . .197.

C/ TORBE- NA LOČITEV OD NIZE IN POSTELJE . . .» .200.-

D/ POSTOPANJE PRI RAZVEZI NSIZVRŠSNEGA ZAKONA PO

PAPEŽEVI DISPENZI. ..  »200.

E/ POSTOPANJE V ZAK.- ZADEVAH V CIVILHEN OBMOČJU .206.

I. Ničnostne pravde......  .206.

II. L o č i t v e '

1. Sporazumna ločitev. .207.

2. Nesporazumna ločitev. .........  208.

3. Ločitev v predh.n. jiigosl.drž. zakonika . .208.

III. R a z p o r o c n e pravde....  . .208.