Stev.7
Xeto XVI.
Visoka služba generala Bogoljuba niča
ZA MIK IN SLOGO BALKANA. Ob nedavnem zasedanju Balkanske zveze v Beograda Je bila pričujoča slika posneta na večerji v rumunskem poslaništvu. Od leve na desno so: naš bukareškl poslanik pesnik Jovan Dučič, dr. Metaxaa, rumunskl poslanik Ca* dere, dr. Gafeneu, dr. Saradzoglu ln predsednk vlade dr. Dragi&a Cvetkovič.
Devet križev krepko nosi
V Kranju jr praznoval svoj &•>. . «,jstni daa g. Janko žirovnik, šolski vodja v pokoju. Pred petimi leti mu je bilo ob 801etnlcl podeljeno častno občanstvo št. Vida. Za ta kraj si je namreč Janko Žirovnik pridobil posebno častnih zaslug, tu je bilo njegovo : pravo torišče prosvetnega dela, ki je rodilo mnogo lepih sadov tudi v prid splošni slovenski prosvetl. Po rodu je lz Kranja, Bjegova prva učiteljska služba pa je bila T Škofji Loki. Nato je služil v Ljutomeru in v Starem trgu pri Ložu, a ko mu Je bilo 24 let, je že postal nadučitelj v Begunjah. Po treh letih je prišel v Gorje pri Bledu, kjer se ie zlasti uveljavil kot vzgojitelj v kmetijstvu, sadjarstvu ln petju. S postavitvijo Gorjanskega doma, ki je postal taborišče vsega napredka v Gorjah, •1 je ustvaril trajen spomenik. Od tod je prišel v Št. Vid nad Ljubljano kot eden naimla'ših pa tudi najsposobnejših učiteljev. Ustanovil je podružnico Kmetijske družbe In podružnico CMD, zbiral mladino k pevskim vajam ln gojil pesem. V dobi desetletnega rednega vežbanja se je razvil »žirovnikov zbor«, ki je zaslovel po vsej Sloveniji. Marljivi zbiralec narodnega zaklada je Izdal 4 zvezke narodnih pesmi za moške ln mešane zbore ter 8 zvezke dvo-glasnih za mladino. Ob nedeljah je uvedel redna kmetijska predavanja In vaje na Vrtu v drevesnici ln po sadovnjakih. Vne-inal se je tudi za napredek mizarske obrti, ene glavnih obrtniških panog. Ko je bil po 19 Jeiili uspešnega dela ln proti svoji
Z ukazom kr. namestnikov Je bil postavljen za pomočnika vrhovnega inšpektorja naše vojne sile armijskl general g. Bogoljub nič, doslej komandant IL armljske oblasti. Slovenci smo prav posebno veseli, da vidimo na tako visokem položaju vojaškega dostojanstvenika, ki je bival tudi precejšnjo dobo v naši sredi ln si pridobil najlskrenejše spoštovanje, kakor je tudi oa sam prisrčno vzljubil Slovenijo.
Fran)a Kendova f
V Kamniku so pokopali go. Franjo Ken-dovo, dolgoletno ugledno restavraterko. Kdor je bil kdaj v Kamniku, vsaj po imenu pozna Kendovo restavracijo z Izvrstno kuhinjo, ki jo je dolga leta vodila gospa Kendova s pravim razumevanjem. Pokojna gospa je nedavno praznovala 77-letnl-co. Pokojna gospa Kendova je bila kljub visoki starosti v svojem delu neumorna ln vse do zadnjega zgled pridne ln dobro gospodinje. Naj v miru počivat
volji premeščen lz št. Vida v Žirovnico, Je le še sklenil, da bo tudi na novem mesta nadaljeval, kar je bil v mladosti capočeL Od tistega dne, ko je nastopil zasluženi
počitek v rodnem Kranju, se z vso ljubeznijo posveča sadjarstvu In vrtnarstvu. V prijaznem domu na Pungratu se venomer giblje ln pridno dela, zato pa je tudi še vedno tako čil, da mu prerokujejo stoletnico. S to željo tudi mi čestitamo g. Janka 2irovniku ob njegovi 851etnlcL
Te dni je stopil g. Jože Ermenc v svoje 90. leto. Rodil se je na Ljubnem v Savinjski dolini 1. 1851. Bil je vedno zdrav in dobre volje, čeprav je moral dosti delati, da je preživljal številno družino. Bil jo za zaslužkom v rumunskih gozdovih in v Ameriki kar dvakrat. Tam Ima sina Franca Ermenca ln tri hčerke (v Mihvaukeu). Dokler je bival doma na Ljubnem ln v Radmirju, se je bavil največ s spravljanjem lesa. V mladih letih je vozil splave po Savinji, Savi in Donavi često do Beograda, a zgodilo se je, da so kdaj vozili celo do Kalafata in Lom Palanke. Spomini na te vožnje so mu najlepši in ves se pomladi, ko pripoveduje svojim vnukom pestre doživljaje iz svojih delavnih flosar-skih časov. Zdaj živi že nekaj let pri svojem sinu zdravniku v Somboru. še mnogo srečnih leti
Janko žirovnik 85 letnik
OGROMNO ŽRELO SMRTI. Ne smo Nemci, tudi zavezniki razpolagajo s prvovrstnim najtežjim topništvom, ki ga a posebnimi vlaki lahko hitro prevažajo v frontne odseke, kjer ga trenutno potrebujejo. Na sliki 400-mlllmetrskl francoski železniški top
SLEDOVI VOJNE MED MAGINOTOVO IN SIEGFRIEDOVO LINIJO bi bili prllično pičli, če bi kakšna granata tu In tam ne podrla kakšne brezpomembne stavbe. Slika nam kaže porušene zgradbe neke nemške carinarnice
r*I V VOJNI SLUŽBI. Psi so v svetovni vojni Imeli veliko vlogo v vojni sanitetskl službi In kot prenašalel sporočil. Navzlic radiu In vsem drugim podobnim pripomočkom Vojne obveščevalne tehnike so si tudi v sedanji vojni ohranili svoj položaj. Slika nam kaže francoskega opazovalca v sprednji postojanki in njegove pse za prenašanja
sporočil
JfA SPREDNJI POSTOJANKI MAGINOTOVE ČRTE. Straža enega Izmed neštetfll strojniških gnezd pred samo Maginotovo firto

NEDOLŽNA ŽRTEV VOJNE. Finska mati Bese v bolnišnico svojega otroka, ki Je bil ranjen pri bombnem napadu na mest« Rovanilmi
ŽIVILA NA KARTE NA ANGLEŠKEM. Tudi na Angleškem so zaradi vojne uvedli prisilno omejitev nekaterih živil, predvsem masla, mesa In maščob
RUSKI VOJAŠKI LIST. Vojak člta ruski vojaški list, ki ga je našel v sovražnem avtomobilu na fronti
križem sveta
KUHINJA NA SANEH. Posnetek a severnega bojišča na Finskem
DIMNIKI BREZ H1S. Zadnje bitke na Finskem kažejo svoje učinke v mar&.cem na nenavaden način. Vasi In mesta so grajena tam večinoma Iz lesenih hift, ki postanejo v borbah žrtev plamenov. Samo zidani dimniki molijo iz visokega snega
V ODMORIH MED ZRAČNIMI BITKAMI. Letala Imajo doslej še največ dela na Eapadni fronti. V odmorih med zračnimi bitkami in Izvldulšklnd poleti se zbirajo francoski letalci v posehnh domovih blizu fronte, vsak čas pripravljeni, da jim nove naloge prekinejo te trenutke počitka. Slika nam kaže notranjost takšnega letalskega
doma
PREDMET POSEBNEGA ZANIMANJA, v sedanjem času je toplomer predmet največjega zanimanja tako v mestu kakor nm deteti
PRVA VOŽNJA NA LEDU. Princesa Bea-trika, prvorojenka holandske princese Ju-lijane, je nedavno preizkusila svoj »ledeni krst«
MOTORNA BRIZGALNA NA HRBTU. V Nemčiji uvajajo mod gasilske čete motorne hrizgaine, ki jih je mogoče nositi kakor telečnjake na hrbtu. Slika nam kale gasilca v nekem p (irskem kraju s talkino brizgalno in na smučeh
.UU.J II■ Ii.i>mw
Tedenska kronika
.->^UOV SE JE VKNIL. Posadka ruskega ledolomllea »Sedova«, ki Je dve leti krl-turil na Iedovju po polarnem morju, se je lz Leningrada že odpeljala v Moskvo, kjer So ji priredili svečan sprejem. Velike zasluge si je pridobila z opazovanji vremena ln drugimi razlskavanji med večnim ledom
Trije juri Abrahamu
Nedavno je praznoval SOletnico rojstva ugledni gostilničar In narodni delavec g. Emest Golob pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, že 20 let je predsednik gasilske čete, podstarosta in soustanovitelj gasilske župe Maribor-levi breg, več kakor 10 let je načelnik Posojilnice. Bil je tudi ustanovitelj sokolske čete in vneto deluje pri čitalnici ln Ciril Metodovi družbi. — V Dravogradu je sredi Januarja minilo 50 let železniškemu uradniku g. Miletu Nendlu. Doma je iz St. Jurija ob južni železnici, že 20 let biva ,v Dravogradu, kjer si je pridobil velik ugled kot marljiv narodni delavec. Zlasti mu je pri srcu sokolsko društvo. — V Preddvoru pa se Je srečal a Abrahamom ngledni posestnik, gostilničar ln mesar g. Josip Križnar. Po rodu je la znane Anžonove rodbine v Stražišču. Pred vojno je marsikaj izkusil po svetu. Po prevratu se je pogumno boril na Koroškem, šele po plebiscitu se je vrnil domov ln si ustvaril prijetno domačijo s svojo zvesto družico Angelo. — Vsem trem, Id jih Je Abraham ljubeznivo sprejel v svoje naročje, želi tudi uredništvo »Domovine« te mnogo sreče in zdravja 1
HOLANDSKI VOJAKI s strojnico na poledenelem terenu
JLED PRED BUDIMPEŠTO. Po Donavi pred madžarsko prestolnico plavajo zdaj
velike množine ledu