Leto LXV
Naročnina mesečn«
Ti Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 12fi)iD
Pottntna plaSan« v gotovini
V Ljubljani, v Jetrtelc, dne 15. aprila 1937
štev. 85 a
Cena 1.50 Din

Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva in ■pravei 29-92, 29-95, 29-94, 29-9», 29-9«
— Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka is dneva po praznika —
Ček. račan: Ljubljana it 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica £tev. 6. Ilustrirana priloga ..Teden v slikah"
Kdo blati Jugoslavijo
Zadnjič smo ob priliki Beneševega obiska v Belgradu na tem mestu zapisali, da se je gotovi del inozemskega javnega mnenja silno prizadeval, da bi ta obisk prikazal v napačni luči ter pri tej priložnosti Jugoslavijo in njeno mirovno politiko oblatil z raznimi podtikavanji, med katerimi je bilo najmileiše to, da je prelomila zvestobo svojih zaveznikov in se šla prodajat v tabor nasprotnikov. Mislili smo, da je konferenca Mate zveze v Belgradu, ki ii je takoj sledil obisk češkoslovaškega predsednika, v zadostni meri obračunala s temi, priznati moramo, redkimi obrekovalci našega dobrega imena, ko je izpovedala popolno sloznost med zavezniškimi državami in dala Jugoslaviji polno priznanje, da je njena mirovna zunanja politika za cilje in namene Male zveze blagodejna. Toda strupeni viri niso usahnili. Komaj so se končali
HIUU J 1 J/lVO.VMt. f-—D--1	(
nistrski predsednik Izmet Ineni, da vrne prijateljski obisk našega predsednika vlade v Ankari in da se z našimi državniki pogovori o edinem predmetu, ki nas srednje in male države zunanje politično trenutno zanima, namreč o — miru.
Tako čujemo sedaj lažnjiva namigovanja, da sanja jugoslovanski ministrski predsednik o neki nadvladi na Balkanu, nadvladi, ki naj bi bila slovanska, in da je radi tega obrnil hrbet Mali zvezi in Franciji ter se naslonil na Italijo in išče sedaj opore pri Turčiji, ki sama na Balkanu ne išče imperialističnih ciljev. Nadalje fcujemo, da gre z neko nemško-italijansko zaroto, ki da se ji je pridružila tudi Jugoslavija in ki hoče odpreti nemškemu prodiranju pot skozi srednjo Evropo in Balkan v Azijo, kjer baje
nami, predvsem o tem razgovarjali. Tretja kle-
___1,:	U i'c4:ti uipnv Siri na nrnvi. da ie
uauii, f' iai ■	v	* --o- —	, - ,
veta, ki se iz istih virov širi, pa pravi, da je prišel turški predsednik v Belgrad za to, da tukaj intrigira proti Grčiji, češ, da bodo v Belgradu sklepali o tem, kako naj se Bolgariji od-
Ere svobodna pot do Egejskega morja, pot, ki i seveda morala čez grško ozemlje, medtem ko pravi druga verzija, da je Izmet Ineni prišel reševat Balkansko zvezo, ki da jo je Jugoslavija spravila v nevarnost, ko je menda Bolgarom dala neke čudne obljube, ki gredo na račun Grčije.	,	, ., . , x t-S temi klevetami bi se ne bilo treba pečati, ker so preveč bedaste, da bi jim mogel kdo nasedati, če bi iz njih ne govorila sistematična volja neke gotove skupine evropskega javnega mnenja, da z vsemi sredstvi zlomi prizadevanje
~ " - " " " * ' d *
podonavsko in balkansko' področje pred
iiiuuuja, UU ta I^VIUI	------r------#	. -
naše države, da svojemu ljudstvu ohrani mir in da zavaruje, v kolikor je od nje odvisno, tudi vso podonavsko in balkansko' področje pred bojnimi zapletljaji, kjer bi, kot se je to v zgo-; dovini do sedaj skoraj vedno dogajalo, srednji in mali narodi prelivali kri za daljne interese .velikih. Zaradi tega je treba odpreti oči in pogledati v ono smer, odkoder prihajajo vsi ti strupeni dihi, ki hočejo umoriti naša mirovna prizadevanja, kar je dandanes istovetno z našo zeljo, da kot narod svoj obstoj in svoj napredek ohranimo.
Medtem ko z velikim zadoščenjem opažamo, da nam vplivni in merodajni tisk vseh evropskih držav, počenši z velikimi pa do najmanjših, spodbujajoče sledi in s svojim priznajem ne štedi, da smo se z občudovanja vrednim pogumom vrgli na mirovno delo, mesto na mirovno besedičenje, medtem, ko nas državniki velesil, s katerimi nimamo nobenih posebnih prijateljskih zvez, javno Evropi za zgled dajejo, smo morali na svoje presenečenje in na svojo žalost ugotoviti, da v tej soglasnosti dela nečastno iz; jemo gotovi del velikega francoskega tiska, ki se je v zadnjih šestih mesecih ponižal do vloge sistematičnega zastrupljevanja mirovnega ozračja in poklicnega obrekovalca naše države in mož, ki vodijo njeno zunanjo in notranjo usodo, štejemo si v dolžnost, da, ko smo očitek izrekli, tudi odgovornost opredelimo. S hvalez-nosjto smo brali in vedno na znanje vzeli moralno oporo, ki jo je našim prizadevanjem nudit večji del francoskega tiska, ker je, zvest vrlinam francoskega genija, ki je vdan resnicoljubnosti, in zvest tudi osnovni težnji francoske kulturne biti, ki stremi za mirom, v duhu pravega prijateljstva pravilno tolmačil jugoslovansko politiko kot tvoren doprinos k pomirjenju Evrope. Toda ravno zaradi tega nas je zabolela izjema, ki ima danes popolnoma drugi pomen kot takrat, ko v Franciji še ni bila na oblasti .vlada ljudske fronte.
To izjemo, ki se kot madež odraža na francoskem javnem mnenju, tvori levičarski tisk, med katerim najbolj pogosto srečujemo imena »Humanite«, ki je glasilo komunistične stranke, »Populaire«, ki je glasilo socialistične stranke, torej vladajočega režima, >Oeuvre<, kjer dopisuje o zunanji politiki neka gospa Tabouis, in — kot bela vrana v tej čudni družbi — še desničarski »Echo de Pariš«, kjer vodi zunanjepolitično rubriko gospod Pertinax. Vse intrige,^ ki so se izigravale proti Jugoslaviji zadnjih šest mesecev, od naših pogajanj z Bolgarijo mimo atenske konference Balkanske zveze pa do našega sporazuma z Italijo in belgrajskih svečanosti na čast Benešu in Izmet Ineniju, izvirajo iz rdečih studencev, ki smo jih imenovali. Vse klevete in vsa obrekovanja, ki so se zadnje čase vsipala na Jugoslavijo s sistematično srditostjo ter blatila njene vodilne državnike z naravnost poiskano zlobnostjo, so tekla iz rdečih vodnjakov, ki smo jih našteli. Ne čudimo se, da Jugoslavije ki se obdajo z obzidjem miru, ne mara komunistično glasilo, ki je v /.apadni Evropi zvočnik moskovske Kominterne. Tudi ee ne čudimo, da nas opravlja glasilo socialistov »Populaire« ki sprejema navodila in denar za nji-novo razširjanje od istotam in ki je svoje simpatije do Jugoslavije razodelo takrat, ko je bil umorjen naš kralj Zedinitelj. I o ze zdavnaj
i
umorjen ms ""iv :----------- ." ~ " -r- .-
vemo, da agenti Moskve, pa naj so zaviti v te ali one nacionalne barve, miru nočejo, ker lahko samo v ueredu prospevajo. Tudi se ne čudimo, da se postarano srce gospe Tabouis ne
Nova navodila Kominterne
Povelje: „Vdor v športne in katoliške organizacije ..
Da se zakrijejo razkrojevalni neredi po vsej sovjetski Rusiji
Varlava, 14. aprila, b. Pristaši bivšega načelnika GPU Jagode so zanetili po mnogih krajih hude demonstracije proti Stalinovemu režimu, obenem pa se tudi poroča o terorističnih dejanjih, ko ljudje napadajo ob belem dnevu agente in uradnike tajne policije in jih je bilo nekaj tudi ubitih. V komisa-rijatu za notranje zadeve so zara-di tega v skrbeh im po celi državi aretirajo vsakega, kdor je količkaj na sumu, da simpatizira z Jagodo ali pa je sploh protirežimsko usmerjen. Več tisoč oseb so depor-tirali v Sibirijo, veliko število pa jih je bilo po kratkem procesu ustreljenih. Tako vMoskviinLje-n i n g r a d u kakor v Kijevu, Rostovu na Donu in v Novorossijsku je policija zasledila prave antistalinske zarote. V Rostovu so zaprli par sto oseb, med njimi tovarniške ravnatelje, strankine funkcionarje, uradnike in delavce metalurgičnih tovarn. V Gelendžiku v rostovskem okraju je neka skupina delavcev mehaničnih delavnic napadla tri tehnike in jih ubila. Dva delavca so zaradi tega takoj ustrelili. Ostali delavci so nato proglasili štrajk, radi česar je prišlo med njimi in miličniki GPU do spopada, v katerem je bilo na obeh straneh več oseb ubitih in ranjenih. Delavci so pa zažgali uradniško poslopje, ki je docela zgorelo. V okraju mesta B a k u so antistalinski delavci povzročili eksplozijo petrolejskih rezervoarjev. Tudi tri težke železniške nesreče, od katerih je bila največja v Habarovsku, pripisujejo trockističnim sabo-terjem.
Rdeča vojska prevzeta
vodstvo tajne policije
Ker se je izkazalo, da je največ opozicionalcev ravno v GPU, v kateri je Jagoda gojil protistalin-skega duha, je maršal V o r o š i 1 o v sklenil, da od Stalina zahteva sploh razpust te tajne policije, ki naj se nadomesti z orožništvom, ki bo imelo komandanta iz generalitete rdeče armade. Vendar pa tajne policije, ki je zdaj dobila že tretjega načelnika, in sicer maršala Jegorova, ne bodo razpustili na mah, ampak jo bodo demontirali postopoma, ker drugače obstoja nevarnost, da bi se ta policija, ki predstavlja prav za prav močno In sijajno opremljeno armado, uprla. To bi bilo seveda zelo nevarno, posebno v sedanjem trenutku, ko je v kmečki množici začelo hudo vreti proti komunističnemu režimu sploh. Jagodini pristaši ▼ tajni policiji na deželi odkrito podpirajo kmečko ljudstvo, ki se brani posejati polja po določenem načrtu za žito, katero je dala vlada na razpolago za posetev, melje v moko, ker vlada letos zaradi splošne slabe lanske letine v mnogih krajih občutno pomanjkanje hrane. Zato bodo v GPU imenovali veliko šetvilo zanesljivih častnikov in vojakov rdeče armade in jagodovce drugega za drugim odpuščali, dokler ne bo stvorjen iz GPU orožniški zbor, kakor ga je zamislil Vorošilov. Ta načrt je Stalin po daljšem razmisleku sedaj odobril.
Nova navodila Kominterne
... v športna društva in v katoliške organizacije .. .
Dočim v Rusiji sami vladajo v komunistični stranki take razmere, pa režim sam zopet začenja hudo komunistično propagando v inozemskih državah. Tudi to je bilo sklenjeno te dni v Kremlju. Razlogov je več, glavni pa je ta, da bi inozemstvo in inozemski komunizem ne dobil vtisa, kako je Rusija notranje močno razdrta, in da Stalin močno drži vajeti v rokah ter dosledno nadaljuje pravo komunistično linijo v smislu svetovne revolucije, ker ga trockistično časopisje Evrope dolži, da je komunizem izdal. Na Poljskem so zaprli šefa zapadnega odseka Kominterne in tako prišli na sled načrtu komunistične centrale v Moskvi, kako mobilizirati na Poljskem sile proti nacionalni koncentraciji, za katero je dala pobudo sedanja poljska vlada. Navodila iz Moskve so zelo značilna in zanimiva, ker
Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno, padavine, še hladneje, z zapada mogoče počasno zboljšanje.
Zagrebška vremenska napovedi Vreme se bo bržkone ie poslabšalo. Najprej toplo, nato hladno s padavinami.
Zemunska vremenska napoved: Burno vreme z dežjem po vsej kraljevini. V podonavju bo močna košava trajala dalje, na Jadranu bo pa jug nekoliko popustil. Temperatura se bo v vzhodnih predelih dvignila, v zapadnih bo pa padla.
so pač enaka tem, Id fih dobivajo komunistični agenti tudi ▼ drugih evropskih državah.
Instrukcije pravijo, naj komunisti popolnoma spremenijo svojo taktiko in se izogibajo vsaki ofenzivni taktiki. Namesto tega naj skušajo spraviti svoje ljudi v vse potilične, gospodarske in kulturne organizacije, da jih podminirajo od znotraj. Skrbno se morajo izogibati vsega, iz česar bi se moglo sklepati, da so komunisti, pač pa naj nastopajo kot pristaši demokracije in delajo na koncentraciji vseh antiiašističnih sil.
Izredno značilni pa sta dve določbi. Prva se tiče športnih društev, druga pa katoliških organizacij. Mladi komunisti naj se vsi vpišejo v vsa športna društva in se tam obnašajo kot navdušeni nacionalisti in demokrati obenem. Tiste športne organizacije, ki bodo tako prešle počasi t komunistični tabor, se bodo za slučaj revolucije uporabile kot napadalne kolone.
Komunisti pa se na| skušajo vtihotapiti tudi v katoliška društva, zlasti na deželi. Na ta način bo
ljudstvo na deželi dobilo vtis, da komunisti niso proti veri. Komunistični inteligenti pa naj v razgovorih s katoliki odslej skrbno pazijo, da ne bodo napadali katoliške vere, ampak da bodo delali videz, kakor da jo razumejo in v gotovem oziru cenijo. Najskrbneje naj pazijo zlasti, da ne bodo napadali tradicionalnih svetinj katoliške vere, zagovarjajo pa naj, če treba, misel o svobodni cerkvi v svobodni državi. Vse to seveda z namenom, da se odstranijo največje ovire, ki stoje zmagi komunizma še na poti. To so verski predsodki ljudstva, mistično razpoloženje velikega dela inteligence, ki dela komunizmu ▼ zadnjem času čedalje več skrbi, in pa odpor duhovščine zoper komunistični svetovni nazor..
Komunistični inteligenti naj skušajo zlasti dobiti vpliv na meščansko časopisje svobodomiselne smeri. Vera naj se v listih ne napada, pač pa cerkvena hierarhija, predvsem pa Vatikan, ki ga je treba slikati kot prvo in največjo oporo fašizma, oziroma Mussolinija.
5000 mrtvih pri Madridu
Boji trajajo z vso srditostjo dalje
Salamanca, 14. aprila, b. Nacionalistična ofenziva na madridskem bojišču je po včerajšnjem poročilu nacionalnega štaba končno popolnoma vzpostavila prejšnji položaj. S tem je tudi preprečila namen vladnih čet, da razbremenijo baskovsko bojišče.
Od davi so rdeče čete zopet prešle v ofenzivo, da še enkrat poskusijo uspeh na tem važnem sektorju. Napadi republikancev so bili vsi odbiti, zlasti težke izgube so imele rdeče čete pri St. Videla in pri parku Nachiola. Na tem bojišču so vladne čete večkrat naskakovale, vendar pa so jah nacionalisti vedno vrgli nazaj. Glavni sunek vladnih čet je bil davi izvršen na položaju Perdices pri Madridu. Vlada je vrgla v borbo nekaj čet mednarodnih prostovoljcev, po večini Čehov in Francozov pc 4 poveljstvom častnikov istih narodnosti. Napar" bili izvedeni s pomočjo 10 tankov in z močno £ko pripravo. Nacionalisti so pa uničili en oklo^ i. vlak in 8 tankov. Mnogo drugih tankov pa je hudo poškodovanih in nova ofenziva vladnih čet je bila odbita in nacionalisti so obdržali svoje postojanke. Boji se nadaljujejo.
Po presoji vojaških krogov so ▼ zadnjih bojih pri Madridu zastavili rdeči več kot 50.000 mož. Od teh jih je rdeča armada izgubila do 12.000, med njimi vsaj 5000 mrtvih, ne da bi si priborila le ped nove zemlje.
Po močnem topniškem obstreljevanju rdečih postojank je pričakovati, da bodo nacionalisti zopet prešli v napad in vzpostavili staro fronto, ki je bila vsled zadnjih neprestanih republikanskih napadov nekoliko omajana in spremenjena. V jutranjih borbah so nacionalisti skoraj popolnoma uničili bataljon Čehov, od katerih je bilo tudi nekaj ujetih. Ti trdijo, da so imele vladne čete v zadnjih borbah ogromne izgube. Včeraj sta nacionalistični križarki »Baleari« in »Sincanarias« bombardirali južno špansko obalo.
Granate so padale na celo vrsto vojaških objektov, na vodovod ter na važne železniške proge. Škoda je ogromna, je pa tudi mnogo ljudskih žrtev.
Blokada Bilbaoa
London, 14. aprila, b. Posebni dopisnik »Daily Maila« poroča iz San Jean de Luža, da se vodijo med predstavniki britanske vlade v Hendayu in nacionalistično vlado v Burgosu pogajanja o vseh vprašanjih, ki so nastopila zaradi blokade baskovske obale. Še ta teden bo odpotoval britanski ataše v Burgos, da se pogaja z nacionalistično vlado.
Tukajšnje špansko poslaništvo pa objavlja komunike, v katerem zanika, da bi se vodila pogajanja med baskovskimi nacionalisti in vlado v generala Franca za izročitev Bilbaua.
Pariz, 14. aprila, b. Radio-agentura poroča iz Bilbaua, da je nacionalistična križarka »Espana« nadaljevala z bombardiranjem obale. Križarka je posebno bombardirala cesto v okolici Santanderja, kjer je hotela preprečiti koncentracijo večjih sil. Razen tega sta včeraj popoldne dva nacionalistična bombnika bombardirala Bilbau. Za cilj sta vzela železo-livarno, ki je v predmestju.
80 dominikancev umorjenih
Vatikansko mesto, 14. aprila. Dominikanski red je sprejel iz Španije poročilo o ponovnem pokolju njegovih redovnikov. 30 dominikanskih patrov okrožij Ranbroca, Calenda in Barcelone je bilo ustreljenih, ker so na poziv, naj vzklikajo »Naj živi komunizem!« odgovorili z klicem »Naj živi Kristus Kralj!« Dosedaj morajo dominikanci zaznamovati nad 80 žrtev v svojih vrstah, ki so padle pod komunističnim terorjem v Španiji.
Uradno poročilo o obisku Izmet Inenija
Belgrad, 14. aprila. AA. Obisk nj. eks. Izmeta Inenija, predsednika turške vlade, in nj. eks. Rnž-dija Arasa, turškega zunanjega ministra, je omogočil izmenjavo misli med turškima državnikoma in predsednikom vlade in zunanjim ministrom Jugoslavije nj. eks. dr. Milanom Stojadinovičem. Trije državniki so na svojih sestankih mogli tudi to pot ugotoviti popolno soglasje skupnih interesov obeh držav in popolno enakost svojega nazi-ranja vseh vprašanjih, ki so bila predmet njihovih razgovorov.
Razen tega so proučevali stanje, v katerem so njihove mednarodne obveznosti, isvirajoče iz paktov, podpisanih po dveh državah, in njihove posebne obveznosti, in sicer tiste, ki so bile sklenjene že prej, in tiste, ki so jih sklenile v zadnjem
more ogreti za mladostno moško in pogumno jugoslovansko mirovno politiko, ki se lomi proč od gnilobe zamočvirjenih sovraštev, kajti davne čuvstvene usluge in sveži denarni prispevki danes vplivnih mož, ki so v službi boljševiške Rusije, so tej čudni dami, ki se je ob zatonu življenjskih sil zatekla v temno trgovino plačanih intrig, zavezali roke in nekdaj tako radodarno srce zakrknili. A čuditi se moramo, da najdemo v takšni družbi tudi tako odličnega časnikarja svetovnega slovesa kot je gospod Pertinax pri »Echo de Pariš«, o katerem vemo doslej samo to, da je bil najbolj jasnogledi poznavalec srednje in balkanske Evrope, naj-pogumnejši pobornik za mir, najbolj vneti pro-tivnik sodelovanja z boljševiško Rusijo, najbolj zvesti prijatelj srednjih in malih držav, najbolj vneti klicar t avtoriteti reda in miru. a smo doživeli razočaranje, da ga danes najdemo v pisani družbi, proti kateri se sicer ve« njegov list na celi fronti tako načelno in uspešno bori. To je nam zagonetka, ki je iz spoštovanja do
tega odličnega moža ne bomo poskušali razvozi ia t i.
Nismo tega zapisali, kot da bi Jugoslavija čutila potrebo, da se pri označenem tisku opraviči, da je krenila na pota miru. Ne. Tudi zaradi tega ne. da bi mu napravili poklon, dn nas njegovo pisanje vznemirja. Ob splošnem pritrjevnlncm ploskanju vse miroljubne Evrope no naša država šla po započeti poti naprej v družili starih prijateljev in — nasprotnikov, ki so to nehali biti. Ampak treba je bilo pokazati s prstom na vir zastrupljenja zaradi tega, da bi morda nekateri manj poučeni, ki jih sistematično obrekovanje naše države boli, ne zamenjali drobec francoskega javnega mnenja, ki se napaja iz moskovskih virov, s Francijo in njenim narodom, s katerim bomo nadaljevali, ne da bi se nn glasove iz rdeče džungle ozirali, prisrčno sodelovanje za uresničenje poslanstva, ki ga oboji imamo, da zavarujemo sebi in drugim največje dobrine človeške kulture na področjih, kjer prebivamo.
času z drugimi državami. Z zadovoljstvom so spn-snali, da vse te obveznosti popolnoma ustrezajo cilju, h kateremu stremi zunanja politika dveh držav v okviru Balkansko zveze in v skladu s paktom ZN. Ugotovili so, da to sodelovanje najbolje služi tako interesom njihovih držav, kakor koristim splošnega miru.
V zvezi s prihodom predsednika turške vlade nj. eksc. Izmeta Inenija v Belgradu je Nj. kr. Vis. knei-namestnik Pavle poslal predsedniku turške republike nj. eksc. Kemalu Ataturku pozdravno brzojavko, na katero je prejel tale odgovor.
Prejel sem brzojavko, s katero mi Vaše kraljevsko Visočanstvo poroča o svojih vtisih v zvezi i navzočnostjo mojega predsednika vlade v vaši lepi prestolnici, ki je liila priča nesmrtnih del mojega osebnega prijatelja, viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Zahvaljujem so vašemu kraljevskemu Visočanstvu in Vas prosim, da verujeto v moje iskreno in trajno prijateljstvo. — Ataturk.
Danes ob 11 je bila v muzeju kneza Pavla slavnostna otvoritev razstave turških slik, ki ji je prisostvoval tudi knez-namestnik Pavle v spremstvu prvega adjutanta Nj. Vel. kralja generala HristiČa. Dalje so slavnostni otvoritvi prisostvovali predsednik turške vlade Izmet Ineni in zunanji minister dr. Tevfik Ituždl Aras s svojim spremstvom, predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič, predsednik narodne skuščine dr. Stevan Cirič, vojni minister Ljul>oniir Marič, prometni minister dr Spalio, trgovinski minister dr. Vrbanič, finančni minister dr. Letica, prosvetni minister Stošovič, minister za gozdove in rudnike g. Jankovič in minister brez portfelja dr. Šefkija Behmen. Slavnostni otvoritvi razstave so prisostvovali tudi skoraj vsi člani tujih diplomatskih misij, akreditiranih na belgrajskem dvoru, z apostolskim nuncijem msgr. Pelegrinettijem, starosto diplomatskega zbora na čelu.
Dr. Korošec o vlogi demokracije
Govor notranjega ministra na radiovečeru posvečenemu izseljencem
_____ Al. < _ _ ___I___X! 1. _ _____-11	W T • •	#	0	••	MAfllMAl/ SNIII aKI ■ L/11 IO KAU (VAO n/til OCfil/l aUi*i nr.1 \1C\
Belgrad, 14. apr. m. Ob 1 po polnoči bo govoril na radiu ob večeru naših izseljencev notranji minister dr. Korošce. Našim številnim izseljencem v Evropi in Ameriki bo voditelj Slovencev poslal naslednji pozdrav:
»Bratje in sestre v tujini! Ko sem o božiču prvič stopil pred mikrofon, da vas pozdravim, bratje in sestre v tujini, sem izrekel željo, da bi se zveze med domovino in vami, po vseh delih sveta raztresenimi otroci čimbolj poglobile in utrdile.
Temu cilju smo se od tedaj znatno približali. Ideja izseljenskih večerov, katere je prve priredila Prosvetna zvezar v Ljubljani, se je postavila na široko osnovo. Tudi belgrajska radijska postaja osrednjega tiskovnega urada na kratke valove jc obnovila stalne zveze z našimi izseljenci. Potem ko bo njena postaja okrepljena, bo prirejala celo vsak večer izseljenske ure.
Prepričan sem, da bo ta zamisel dosegla svoj namen in rodila dobre sadove. Ustvarila bo one, doslej pogrešane tesnejše zveze med staro domovino in njenimi izseljenci.
Domovina! Saj to je ona zemlja, s katero va.8 vejejo uajprisrčnejše vezi, ki obstojajo na svetu: vez krvi iu jezika; vez staršev in otrok; bratov in sester, ki so ostali morda doma; spomini vaših otroških let; veže vas nanjo žgoče, v osamljenosti tujine porojeno hrepenenje: stknje, načrti, napori, vaša življenjska borba.
Morda boste od mene kot politika in ministra za notranje zadeve pričakovali, da vam bom govoril o naši notranji politiki. Vem pa, da politične borbe včasih hudo vžigajo strasti in izčrpavajo duhove v pogosto brezplodni borbi, ki ni vedno najlepša. — Take notranjepolitične borbe iz višje perspektive včasih izgledajo eisto malenkostne, majhne in ne-vašne. Zaradi tega se ne bom mudil ob tem predmetu. Poudaril vam bom le to-le:
Iznad vsakdanje borbe . ..
Iznad vsakdanje borbe, ki se morda zdijo malenkostne, se visoko dvigajo tri ideje, ki so vodilne za vso politiko sedanje vlade.
Ureditev države
Prva je naše iskreno prizadevanje, da d r ž a-v o tako uredimo, da se bodo prav vsi njeni državljani počutili v njej popolnoma enakopravni in zadovoljni, da bomo vsi to državo, ki je s tolikimi žrtvami ustvarjena, enako cenili in ljubili. Upam, da smo v tem pogledu z našim delom na dobri poti in da lahko z zaupanjem gledamo v nadaljnji razvoj.
Služba miru
Drug naš veliki smoter je služiti ideji miru. Globoko in iskreno želimo, da bi bila človeštvu dana dolga doba mirnega razvoja in napredka. Nočemo vojne! Vemo, da bi mogla imeti eventuelna vojna za vso civilizacijo in kulturo, zlasti za evropsko, katastrofalne posledice, mnogo hujše, kakor svetovna. Zagotoviti naši državi trajen mir, to smatramo za našo najsvetejšo dolžnost. V tem oziru je naše delo uspešno. Znano vam ie, da smo sklenili v zadnjem času dva ve 1 epom eni bn a pakta, in kakor je dejal gospod predsednik vlade v svojem nagovoru pred štirinajstimi dnevi ob otvoritvi izseljenskih večerov belgrajske postaje, je Jugoslavija danes ena izmed redkih držav, ki more reči, da nima zunanjih sovražnikov, ker jo z vsemi sosedami in z drugimi državami družijo ali prijateljski in zavezniški ali pa dobri sosedstveni odnosi.
Obnova demokracije
Tretja naša glavna skrb gre za tem, da spet obnovimo in zavarujemo pravo demokracijo. Vprav vi, ki ste zunaj mej, v državah velike demokracije, morete dobro občutiti in oceniti, da je demokracija neprecenljiva pridobitev dolgotrajnega zgodovinskega oblikovanja, da predstavlja demokracija ono obliko, ki varuje dostojanstvo človeka in ga dviga do res pravega in svobodnega državljana, da je demokracija ona oblika družabnega življenja, ki omogoča največji razmah vseh duševnih in kulturnih sil naroda. Prav je, da lahko spregovorimo o tem par besed:
Kaj je demokracija
Današnji dobi. ko od vzhoda in zapada, severa in juga valove stične struje ekstremnib teženj, nam
je demokracija še prav poseben ideal, ki je vreden vseh žrtev in ki ga je treba z vsemi silami varovati. Mehkužnost bi bila lahko past v imenu demokracije, da bi prišli temni elementi na površje, da bi, zahvaljujoč vprav demokratičnemu načinu upravljanja, prišle do oblasti struje, ki nosijo v sebi pogin demokratične ideje.
Dasi moramo biti sicer oprezni, pa moremo biti vendarle brez vsake skrbi. Hvaia Bogu. naš narod ima pregloboko ukoreninjen čut za demokracijo, za svobodo, da bi se dal zavesti in omamiti od takih idej, pa naj jih širi komunizem aH faSizem. To je tudi čisto naravno. Saj smo v bistvu narod majhnega kmeta, ki je po svojem značaju v neposredni povezanosti z naravo najbolj doumel vrednost svobode.
Gotovo je, da je morala demokracija danes v Evropi in povsod na svetu preboleti mnogo težkoč. zlasti v zvezi s hudo gospodarsko stisko. Vprav s tega vidika so sovražniki demokracije poudarjali, da demokracija ni sposobna ustvarjati in izdati novih oblik gospodarskega in družabnega reda ter biti kos novim nalogam, ki se stavijo državi. Kakor vidite sami, se je skoraj na vsak korak obraz našega gospodarstva bistveno spremenil od onega pred vojno. Tako zvani liberalni sistem, sistem gospodarske nebrzdanosti, ki je popolnoma zagospodoval v devetnajstem stoletju, je dovede! do absolutne nadvlade industrijskega in bančnega kapitala nad delavci in majhnim obrtnikom.
Načrtno gospodarstvo
V družbi so nastala velika razglasja. To ni moglo več dalje iti tako, da bi bil mali človek, delavec, obrtnik pa tudi celotno gospodarstvo prepuščeno na milost in nemilost kapitalizmu in bi bilo zgolj predmet njegove špekulacije. Vedno bolj in bolj se je kazala potreba, da poseže država v čim večji meri v gospodarstvo ter ga vodi in poravnava ter spravi v sklad vse silnice, ki delujejo v gospodarstvu. To imenujemo vodeno gospodarstvo. dirigirano gospodarstvo. Dirigirano gospodarstvo, to je postalo ne samo geslo novega časa, ampak tudi njegovo življenje in nujna potreba.
Nepristranskemu opazovalcu pa se pokale danes, da so demokratične države, čeprav niso zagnale tolikega hrupa, v tem pogledu ravno toliko in še več napravile kanor one, ki so zavrgle demokracijo. Da, z eno razliko: z manjšim in nenasilnim omejevanjem osebne svobode tako, da se danes v demokratičnem
pojmovanju oblikuje nov gospodarski obraz, pravo uravnano dirigirano gospodarstvo, ne pa, da se tako izrazim »dresirano«, katero se razvije tam, kjer ni več čuta za demokracijo. Demokracija ni anarhija,
tudi na gospodarskem polju ne! Tudi se samo po sebi razume, da se s priveligiranim gospodarstvom ne sme ubijati privatna inicijativa, ki je bila in bo glavno gibalo gospodarskega življenja in napredka.
Mi zahtevamo vodstvo in načrtnost v gospodarstvu! Mi se priznavamo k temu, da tudi gospodarstvo nI nikak naravni proces, ampak da je oblika gospodarstva in njeno izoblikovanje v bodočnosti v volji svobodno hotečih ljudi, čeprav v polni meri priznavamo težino navarnih predpogojev. Močna oblika gospodarskega sistema, to je problem volje in ne mehaničnega materialističnega razvoja. Zato se mi k tej obliki uravnavanega, dirigiranega gospodarstva priznavamo v polni meri in ga vseskozi praktično uveljavljamo. Naj omenim samo starostno zavarovanje delavcev, ki smo ga uvedli. Oblika dirigiranega načrtnega gospodarstva nam bo tudi dala možnost, da napnemo vse sile, da naše gospodarstvo dvignemo, dvignemo vse na tako stopnjo, da bo za vse kruha dovolj. Čas terja to od nas. Naš narod narašča. Vsako leto iteje nad 200.000 dui več, a vrata ▼ svet ima danes tekorekoč zaprta. Zato moramo najti doma možnost zaposlitve in dela za ves naš narod. Pri tem se ne udajamo nobenemu lepemu optimizmu. Vemo, da smo še vedno pretežno poljedelska država, ki mora svoje neodvišne, ampak mnogokrat od ust pritrgane pridelke izvažati drugam za zameno industrijskih proizvodov, in vemo, da je delo kmeta pri tem zelo slabo plačano. Da, lahko prav za prav govorimo o izrabljanju poljedelskih držav od strani kapitalno močnih, ki nam jemljejo naie sirovine in trud naših rok. Vemo pa, da mora in more to biti drugače. In mi hočemo ustvarjati, da bo naša zemlja rodila obilnejši sad, da bomo naše domače bogastvo, ki leži v zemlji zakopano in ga bomo doma izkoristili, da naše svobodne sile ne bodo več brez koristi izgubljale časa, skratka, da bo za vse, ki so pridni in delavoljni, kruha dovolj.
Poziv izseljencem
Pri tem ustvarjanju nam morate vi, naši izseljenci, mnogo pomagati, tako s svojimi izkušnjami, ki ste si jih pridobili ▼ tujini, s svojimi zvezami in morda tudi s svojim kapitalom. Ako nas bo vse vodila globoka in iskrena ljubezen do naše domovine in trdna volja, da si ustvarimo boljio bodočnost, potem smo prepričani, da naši napori ne bodo zastonj in da se bo nai narod razvijal, raste! in mogel polnovredno konkurirati z drugimi velikimi narodi.
Drobne domače in tuje
Imenovanje novih kardinalov?
Italijanski listi poročajo, da bosta imenovana dva ali trije novi kardinali, in sicer po povratku papeške delegacije iz Londona, ki bo prlroetvo-vala kronanju angleškega kralja in ki ji stoji na čelu nadškof Pizzardo. Listi trdijo, da bo tudi nadškof Pizzardo med novimi kardinali. Imenovanje bo objavljeno ob priliki konzistorija, ki bo v prvi polovici julija.
Kulturni boj v Nemčiji
Vatikan, 14. aprila. AA. Noto, ki jo je včeraj Nemčija izročila Vatikanu glede na nedavno en-cikliko, je sporočil državni tajnik msgr. Pacelli sv. očetu med današnjo jutranjo avdienco.
Dečkova potovanja
Rim, 14. aprila, b. Dopisnik agencije Štefani poroča iz Varšave, da bo poljski zunanji minister Beck v kratkem obiskal Rim ter 6e bo sestal z Mussolinijem in Cianom. Na tem sestanku bo proučil vsa aktualna politična vprašanja. V Rim bo potoval po svojem obisku v Bukarešti.
Nemčija ponuja Franctft
nenapadatni pakt in jamstvo za Srednjo Evropo
Tajne okrog Schachtove borbe za surovine
Pariš, 14. aprila, b. Današnji listi obširno pišejo o obisku nemškega ministra za gospodarstvo in guvernerja Narodne banke g. dr. Scliachta
▼	Parizu. Kakor znano, se je nemški gospodarstvenik odločil, da obišče v sredini meseca maja Pariz. Temu obisku je treba vsekakor pripisati največji politični pomen. Iz zanesjivih virov poročajo celo, da je dobil dr. Schacht od Hitlerja nalog, da vodi in po možnosti sklene s francoskim zunanjim ministrom Delbosom važna pogajanja ter da istočasno predloži francoskemu zunanjemu ministru predloge glede eventualnega sodelovanja med Francijo in Nemčijo. Nemški poslanik grof VVelczek je že pred osmimi dnevi informiral v tej smeri g. Del-bosa, češ, da je Nemčija pripravljena za tvorno mirovno politiko, in sicer ne samo na zapadu v smeri belgijske nevtralnosti, temveč je pripravljena skleniti s Francijo neuapadalni pakt in dati mirovna jamstva za vso srednjo i n vzhodno Evropo. To priliko je Delhos porabil, da je sporočil grofu Wolczeku, da Francija ne. bo trpela nobene akcije proti Češkoslovaški ter da ho takoj reagirala z reorganizacijo francoske armade v smislu francosko-češko-slovaške pogodbe.
Ta izjava Delbosa je prisilila Nemčijo, da spremeni svoj načrt v tej smeri, da bo dr. Schacht najprej odpotoval v Bruselj, pozneje pa v Pariz. Sprememba nemškega načrta pa je bila potrebna tudi zaradi hudega poraza belgijskih reksistov na volitvah, kajti belgijska vlada sedaj ne more, niti noče vzeti v obzir Degrella. Vendnr se pa računa, da bo Nemčija svoja mirovna jamstva eventuelno napravila odvisna od svojih končnih zahtev, med katerimi bo predvsem zahtevala posojilo.
Polurndni »Petit Parislen« poroča iz Bruxel-lesa, da bo dr. Schacht vodil tam tudi pogajali 1 a z a surovine, ki jih hoče Nemčija kupiti
▼	belgijskem Kongu. Gre za 25 milijonov belgijskih Irankov. Belgijski Kongo uživa sicer
popolno trgovsko svobodo, toda belgijska vlada smatra vseeno za potrebno, da r tem slučaju vodi posebna pogajanja, zlasti glede plačilnih pogojev in pa zaradi dejstva, da Nemčija iz Konga v glavnem izvaža bakreno rudo, ki jo potrebuje za svojo oborožitev. Poleg tega bo dr. Schacht govoril z Van Zeelandom tudi glede olajšav v trgovinskem prometu.
Pertinax v »Echo de Pariš« poroča, da bodo pogajanja o gospodarskih problemih imela končno tudi znatne posledice, ki bodo šle v korist Nemčije in vsem ostalim državam, ki se nahajajo v enako kritičnem gospodarskem položaju kakor Nemčija. Nobenega dvoma ni, da bo dr. Schacht v Bruslju igral vlogo pacifista, v tem pa bo seveda uspel le tedaj, če bo naletel na ljudi, ki bodo od njega zahtevali odločne izjave. Pertina* piše dobesedno: »Po vesteh, ki se trdovratno vzdržujejo, bo dr. Schacht predlagal vsem prizadetim državam sklenitev nenapadalnega pakta, razen tega se bo pa povrnil k starini nemškim predlogom o omejitvi oboroževanja. Naj nam bo dovoljeno dvomiti o tem. da bo dr. Schacht s svojimi novimi predlogi kaj prida dosegel. V prvi vrsti moramo reči glede nemških pobud na gospodarskem polju, puščajoč ob strani vse politične momente, da nima nobena diktatura Interesov, da bi se zavzemala še za tako neznatno svobodo trgovine.
Bruxelles, 14. aprila, c. Danes dopoldne je dr. Schacht najprej dolgo delal v nemškem poslaništvu. Dopoldne se je odpeljal na posestvo predsednika vlade Van Zeelanda v Beuafort. Oba sta se tam pogovarjala čisto suma in Van Zeeland je pridržal dr. Schachla na kosilu. Tudi tega kosila so ni nikdo udeležil. Prvi uradni sestanek med obema pa je bil popoldne ob 17 v palači predsedstva vlade. Zvečer priredi nemški veleposlanik v Bruslju veliko slavnostno večerjo na čast dr. Schachta.
Nove znamke
Belgrad, 14. aprila, m. Minister za pošto, telefon in brzojav je odobril, da se smejo izdati v promet posebne poštne znamke Jugoslovanske zveze s podobo Nj. Kr. Vis. princa Tomislava in princa Andreja v vrednosti 0.25, 0.75, 1.50 in 2 dinarja. Znamka ima na sprednjem delu napis »Jugoslavija«. Znamke po 0.25 in 0.75 din so tiskane v cirilici, znamke po 2 din pa so tiskane v latinici.
Polovična voznina
Belgrad, 14. aprila. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah delegatom Avtomobilskega kluba Jugoslavije iz
vse države, ki se udeleže glavne letne skupščine Avtomobilskega kluba 17. in 18. aprila v Belgradu. Popust velja od 15. do 20. apriia.
Polovična voznina na državnih železnicah je dovoljena tudi delegatom Kola jahačev in podobnih ustanov, ki se udeleže občnega zbora vseh kol jahačev 18. aprila v Belgradu. Ta popust velja od 16. do 21. aprila t. L
Osebne vesti
Belgrad, 14. aprila, m. Premeščeni so: Cvarl Vladislav, oficial VIII. pol. skup. iz Jesenic na prometno komercialni oddelek ljubi, ravnateljstva; Go-lobič Rudolf, prometnik IX. pol. skup. iz Rakeka v Novo mesto; Kononenko Aleksej, prom. uradn. IX. pol. skup. iz Novega mesta v Ptuj; Zupan Anton, prom. IX. pol. skup. iz Ormoža na Lesce-Bled; Majdič Ivan, prom. IX, pol. skup. iz postaje šoštanj-Topolščica na postajo Sv. Peter v Sav. dol.; Matevž Jarina strojevodja IX. pol. skup. iz kur. Maribor v kur. na Sušaku v zagrb. ravna. — Po prošnji so premeščeni: Sever Friderik, prom. VIII. pol, skup, iz Kotoribe na Rakek; Glavač Ivan, prom. uradn.
VIII.	pol. skup. iz Čakovca v Kotoribo za postajenačelnika; Ganz Leopold, prom. VIII, pol. skup.
iz Slovenske Bistrice v Višnjo goro za postajenačelnika; Sircelj Franc, prom. VIII. pol. skup. iz postaje Sv. Rok-Lupinjak v Slovensko Bistrico-mesto za postajenačelnika; Zaveršnik Feliks, prom.
IX.	pol, skup. in postajenačelnik v Metliki v Ljubljano gor. kol.; Švar Gvidon iz Ljubljane gor. kol. v Metliko za postajenačelnika v VIII. pol. skup.; Remec Jože, prom. IX. pol. skup. iz Slovenske Bistrice na postajo Sv. Rok-Lupinjak za postajenačelnika.
Belgrajske vesti
Belgrad, 14. aprila, m. V okviru politične šole, ki jo je ustanovil glavni odbor mladinske organizacije JRZ, je bil snoči drugi sestanek, na katerem je govoril senator Franc Smodej, generalni tajnik JRZ. Franc Smodej je govoril o temi: »Borba Slovencev za narodne pravice od leta 1884. do leta 1918.«
Belgrad, 14. aprila, m. Predsednik odbora za proučevanje zakonskega osnutka novega trgovskega zakona v senatu, je sklical sejo odbora zn 16. april ob 10 dopoldne.
Belgrad, 14. aprila, m. Finančni minister je dal sledečo izjavo glede turističnega dinarja: Narodna banka sme za pospeševanje turizma odkupovati češkoslovaške krone po tečaju 63 češkoslovaških kron za 100 din, oziroma 100 Čsl kron zn 150.73 din, za razliko v teh poslih pa sme knjižiti na račun j razliko v ceni deviznih poslov«.
Belgrad, 14. aprila, m. Včerajšnje »Službene noviner so razpisale natečaj gojencev za pomorsko vojno akademijo. V razpisu so navedeni natančni pogoji za sprejem, kakor tudi tvarina za sprejemni izpit
Domači odmevi
JNSarshe ofenzive
Zanimivo je opazovati krčevita prizadevanja JNS, da se otme politične pozabljivosti. Iz ropotarnice, kamor jih je kot izrazito protideniokra-tično skupino vrgel politični razvoj v državi, bi se za vsako ceno hoteli pririti v politično ospredje. Toda ker tega ne znajo s pozitivnim delom, ki ga nikdar niso poznali v svoji politiki, ampak le rušenje obstoječega, si tudi v svoji sedanji obupni situaciji ne upajo pomagati z delom. Že od nekdaj, kar Jugoslavija obstoja, je bilo njihovo najmočnejše orožje intrigantstvo. Kaj čuda, da se tudi v sedanjem položaju poslužujejo tega Bvojega preizkušenega političnega sredstva.
V prvem letu po svojem porazu so osredotočili svoje intrige na predsednika vlade dr. Milana Sto-jadinoviča. Tedaj je šla tako v parlamentu kakor v senatu, kjer so tedaj razpolagali še z večino, glavna kampanja proti njemu, medtem, ko je tolpa temnih elementov širila po državi množice neodpisanih letakov, ki naj bi dvignili javno mnenje proti vladi in njenemu predsedniku. Vsa ta gonja pa je ostala brez uspeha.
Po lanskem neuspehu pa so leto« naperili svoje kanone na našega voditelja g. dr. Antona Korošca. V to jim je služila proračunska debata v skupščini in v senatu. Manever je tokrat obstojal v tem. da so se zlasti slovenski centralisti laskali dr. Stojadinoviču, obenem pa blatili dr. Korošca. Menda so v svoji zvijačnosti mislili, da bodo napravili razdor v vladi, skozi katerega bi eventuelno oni mogli smukniti na zeleno vejico. Toda intriga je bila predebela in namen preveč očiten. Propadla je že pri prvih poskusih in je dala le priliko za manifestacijo prijateljske sloge med voditelji JRZ. Ob tem poraznem spoznanju so nazadnje celo tisti, ki bi radi vzbudili videz stvarnega političnega hotenja, kakor dr. Kramer, re-signirano položili karte na mizo in postali po Pucljevo vulgarni v svojem omledneui otepavanju IX) klerikalizmu ...
Nič bolj otožno se nI preselila ▼ svet želja in fantazije zadnja akcija med razredčenimi pristaši, da bo 7. aprila vlada padla. Sam Bog ve, na kake utvare se je nanašala ta upapolna prog-noza, na katero je »Slov. narod« s tolikimi na-dami skrivnostio namigaval že nekaj tednov. Tein ljudem v njihovem političnem brezdelju res vse mogoče na misel prihaja, le tega nikdar ne po-gruntajo ti odstavljeni politični profesionalisti, da bi se lotili kakega koristnega dela, ki bi bilo družbi in državi koristno.
Kakšen junak je „PohodM
Naj »Slovenčevi« čitatelji ne zamerijo, da imenujemo v svojem listu to, njim docela neznano glasilo jugofašizma. Toda prav je, čo svoje čita-teljstvo informiramo o tem, da »Pohodu« nikakor ■ ni všeč, ker je »Slovenec« prihod češkoslovaškega predsednika dr. Beneša v Jugoslavijo pozdravil s slavnostno številko, ki so jo skoraj izključno napisali vrhovi češkega javnega življenja. Naše fašiste zaradi tega tare zelena zavist, ne vejo, kaj naj iztuhtajo, da bi zmanjšali pomen »Slovenče-vega« dela za zbližanje obeh slovanskih narodov. V tej stiski so U junaki pogruntali, di*»Ct|krat, ob zlomu Avstrije SLS (po namigu VirtfMftil.Jta-kopak) bila proti narodni osvoboditvi severnih in južnih Slovanov. Kaka v resnici res kataatjsoMna odkritja za nas in za ves svet! Skoda, da jm je za sebe rezerviral tako malopomemben list'kaJtor je »Pohod«. Kajti, vendar bi bilo pomembno zvedeti, da ni bil Jugoslovanski klub s predsednikom dr. Korošcem tisti, ki je skupaj s češko parlamentarno delegacijo vodil borbo za narodno osvobo-jenje, ampak najbrž kakšen pohodovec. Res presenetljivo! Ali se pa ne zdi »Pohodu«, da je tokrat vseeno malo previsoko dvignil svojo tačico, da obrizga eno najsvetlejših strani naše narodne zgodovine?!
Saj ni take razlike
Belgrajsko oficiozno glasilo jugoslovanske fra-masonerije, tednik »Javnost«, se vznemirja in za njo kajpada opoldansko »Jutrovo« glasilo, ker je med drugimi listi tudi »Slovenec« priobčil vest, da je dr. Mačka obiskal g. Banjanin. Ker je gosp. Banjanin hud framasonec, je razumljivo, da se čutita »Javnost« in »Slov. narod« poklicana, da branita njegovo reputacijo. Res je, da pri Mačku menda res ni bil g. Banjanin ampak g. Tupanja-nin, kar pri telefonskem prenosu ni tako težko zamenjati. Toda v stvari ni važno, kdo obeh gospodov je obiskal Zagreb, ker politično približno oba enako pomenita.
Angleški humor
London, 14. apr. b. Vsi pametni in vsem dobrim domialekom dostopni ljudje — izvzemši seveda la-buriste in k njim nagibajoče se cerkvene kroge anglikanske cerkve, ki bi hoteli katolištvu naprtiti krivdo za dogodke v Španiji — so se včeraj prisrčno nasmejali, ko so izvedeli iz rimskih listov za piemo, ki ga je napisal znani odlični katolik lord Alfred Douglas Mussoliniju. Pismo se glasi:
St. Ann's Court — Nizelles Avenue Hove 2, Suesex--11. aprila 1937. Njegovi Ekscelenci predsedniku vlade.
Ekscelenca, dovolite mi povedati, da ee bedarije, ki jih delajo protestantski cerkveni krogi naše dežele, navadno ne jemljejo resno. V teku celega mojega življenja nisem nikoli doživel, da bi bil kakšen anglikanski škof v vprašanjih in sporih političnega življenja zinil kakšno pametno besedo. Naši katoliški Škofje in duhovniki niso v političnih zadevah nikoli napravili kakšne neumnosti, kakor jo redno napravijo anglikanski kleriki, če se podajo na politično polje. Vzrok je po mojem mnenju ta, da proteetantovska oziroma anglikanska duhovščina ni veljavno posvečena, tako da člani tega kle-rusa niso deležni darov duha modrosti. Kakor se Vaša Ekscelenca mogoče spominja, sem Vam svoj-čas pisal, kakšen idiotizem so bile sankcije, za katere je posebno pritiskala anglikanska cerkev. leto velja sedaj, ko dekan vvinebesterski ni imel dovolj važnega opravka, kakor da je šel obiskat vlado v Valenciji, pa sedaj nima nobene besede obsodbe za rdeče četase, ki duhovne žive sežigajo in onečaščajo redovnice, napada pa vse, ki 6e ne zavzemajo za lepo rdečo družbo. Pa tudi angleško časopisje ne predstavlja resničnega mnenja dobrega angleškega človeka, v nobenem slučaju pa ne mnenja izobraženih ljudi. Z veliko vdanostjo beležim, Ekscelenca, lord Alfred Douglas.«
Upamo, da bo »Slovenski Narod«, ki je objavil izjavo winckesterskega dekana, to pismo z zadošče-nejm vzel na znanje in ga zaupal svojim bravcein.
Belgrad. 14. aprila, m. V odborih senata |e imel sejo odbor za proučevanje zakonskega osnutka o pooblaščenih inženirjih. Na seii ie bil omenjeni zakonski osnutek soglasno sprejet ter pride na dnevni red prve prihodnje seje senata.
Desetletnica družbe sv. Rafaela
Slovenci doma in na tujem!
Letos je deset let, odkar se je slovenski narod resno začel zavedati svojih velikih dolžnosti, katere ima do stotisočev svojih bratov in sestra izven meja domovine. Ustanovil si je namreč Društvo sv. Rafaela, ki naj prevzame vse ogromno delo in skrb za nje ter rešuje pereče izseljensko narodno vprašanje. Pozno je bilo to, vendar še ne prepozno!
Odbor, kateremu je bila poverjena ta naloga, se je lotil velikega dela z navdušenjem in nesebično požrtvovalnostjo. Z velikim trudom in žrtvami si je utiral pot do vedno večjega razmaha svojega dela.
Doma je navduševal k požrtvovalni dolžnosti do svojih izseljencev z vsemi razpoložljivimi sredstvi, z vpeljavo izseljenske nedelje, z izdajanjem glasila, z brošuricami, s predavanji, igrami, s cerkvenimi pobožnostini itd.
Na tujem med izseljenci pa je posegal s svojim delom v vse njih življenje in delovanje, jim pomagal, jih ščitil, kolikor in kjer je le mogel in jim skušal dati občutiti domovinske ljubezni.
S tem svojim delom je doma po vsej državi vzbudil občudovanje in priznanje za Družbo sv. Rafaela, ki je postala vodilna organizacija vsega dela za naše izseljence po državi.
Na tujem so pa izseljenci že začutili njen blagodejni vpliv in začeli so z večjim zaupanjem gledati na svojo domovino, od katere so se toliko let čutili popolnoma zanemarjene.
Letos je desetletnica tega dela!
Odbor je sklenil, da proslavi ta jubilej kolikor mogoče slovesno, toda ne morda v kako samohvalo, temveč tako, da s to proslavo zareze tu doma še globlje brazde, boljše, bolj urejene, bolje prisrčne, pa tudi bolj uspešne oskrbe in zaščite našega slovenskega človeka na tujem.
Pri naših izseljencih naj ta proslava doseže lepše in prisrčnejše zveze z domovino in domovine z njimi, večje zaupanje izseljencev do naroda in države tu doma, predvsem pa ožje sodelovanje izseljencev z delom domovine za njihov blagor, za njih zaščito, za njih blagostanje in za njih napredek v verskem, narodnem, kulturnem in gospodarskem življenju na tujem.
Zato se Družba sv. Rafaela s tem zaupno obra-JSa na ves narod, zlasti na vse bivše izseljence, predvsem pa na vse izseljence širom sveta in jih kar najvljudneje vabi na
proslavo desetletnice družbe sv. Rafaela
ki bo 22. in 23. avgusta na Brezjah in v Ljubljani.
Pridite, izseljenci, za nekaj dni domov, kdor le malo more! Pridite in združite se z narodom tu doma, da se navdušimo za vas, za vaš blagor in napredek! Toliko sle za nas doma žrtvovali! Toliko let nam izkazovali ljubezen v bogatih podporah svojcem, četudi vam domovina ni bila hvaležna. Danes vam je hvaležna! Prisrčen sprejem boste za to dobili. Narod tu doma se bo zbral okrog vas. Pridite!
IZREDNI OBČNI ZBOR
ŽUPANSKE ZVEZE
bo dne 16. aprila 1937 ob 10. nri dopoldne v frančiškanski dvorani v Ljubljani. — Vsi župani in odborniki, člani zveze, naj se občnega (bora, ki bo izredno važen, gotovo udeleže. — Polovična vožnja je dovoljena.
Spored proslav
bo v glavnih obrisih tale:
V	nedeljo 22. avgusta dopoldne slovesen sprejem vseh izseljencev s sodelovanjem cerkvene^ in svetne oblasti in vsega naroda, slovesna služba božja in pozdravi zastopnikov izseljencev iz posameznih držav.
Zvečer v Ljubljani slovesna akademija.
V	ponedeljek 23. avgusta slovesna ustanovitev Slovenske izseljenske zbornice (izseljenskega instituta) z II. slovenskim izseljenskim kongresom.
Prve dni v septembru udeležba slovenskih izseljencev pri otvoritvi razstave slovenskega tiska na ljubljanskem velesejmu, kjer bo tudi poseben oddelek za izseljensko časopisje, kjer bo razstavljeno vse mogočno kulturno delo naših izseljencev po raznih delih in državah sveta.
Izseljenci, domovina vas kliče!
To naj bo v resnici praznik našega slovenskega izseljenstva, najlepši v vseh petdesetih letih slovenskega izseljenstva!
— Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«.
Žeieznato
KINA-VINO
Preko 10.000 zdravniških priznanj I
ZA OKREPITEV SLABOTNIH. SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV,
Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica Din 77'-, poliitrska Din 48'-, četrtlitrska Din 32'-. Kes. S. kr. 3i9n <kI ?4. II. 19.13.
Izvrsten okus
Določila o minimalnih mezdah od danes naprej v veljavi
Od danes naprej je stopila v veljavo uredba o minimalnih mezdah, ki ima, kakor znano, dva dela. V prvem delu uredba določa uvedbi minimalnih mezd, ki jih bo določil ban za vsako banovino posebej. V drugem delu pa so določila, ki se tičejo pogajanj v mezdnih sporih, kjer ima oblast veliko besedo pri uveljavljanju novih kolektivnih pogodb ter so s tem stavke ne le prepovedane, marveč tudi nepotrebne.
Kar se tiče določanja minimalnih mezd, je g. ban povabil delodajalske in delojemalske organizacije, naj mu povedo svoje predloge. Na podlagi teh in na podlagi svojega prepričanja bo potem g. ban določil minimalne mezde. Kar pa se tiče drugega dela uredbe, je treba povedati, da od danes naprej veljajo tudi ta določila v vsej svoji ostrosti ter se morajo po njih ravnati eni kakor drugi, kar bo v korist delavcem in vsemu našemu gospodarskemu življenju.
Četrt milijona poneverit
Domžalsko orožništvo je prevčerajšnjim prijelo 37-letnega Ivana Cedilnika z Rodice pri Domžalah, dosedanjega blagajnika in knjigovodjo podjetja »Universale« v Domžalah. Cedilnik je v teku let ponarejeval knjigovodske knjige. Vpisoval napačne postavke ter si pridržal okoli 250.000 din, vsaj toliko je dosedaj ugotovljenega materijala. V preiskavi pa je ugotovljeno, da.je moral Cedilnik poneveriti še kaj več. Cedilnik je živel zelo solidno
ter ni bil noben zapravljivec. Poneverjen denar je pač znal 6pretno prikrivati, pač pa je potoval večkrat v Ljubljano. V preiskavi je Cedilnik sicer priznal nekatere poneverbe, trdi pa. da skupni po-neverjeni znesek ni dosegel 250.000 din, medtem ko podjetje navaja, da je moral poneveriti mnogo več. Cedilnik noče priznati, kam je denar spravil. Orožniki so ga oddali sodišču v Kamnik, kjer se preiskava proti njemu nadaljuje.
v e
Tujci odjedajo kruh domacmom
Maribor, 14. aprila.
Naše domače nameščence in delavce ubijajoče in za naš narodni ter državni ugled vprav sramotne so razmere, ki vladajo v nekaterih, ali boljše rečeno v večini mariborskih tvornic, ki se tičejo strokovno usposobljenih delovnih moči. Po uredbi o zaposljevanju tujih državljanov iz 1. 1935, ki jo je izdal minister za socijalno politiko na osnovi pooblastila v finančnem zakonu smejo industrijska podjetja po predhodnem dovoljenju ban-ske uprave oz. ministrstva za socijalno politiko v svojih obratih nameščati tuje državljane. Vendar smejo to storiti le, če ima tuj kvalificiran delavec popolno strokovno izobrazbo in prakso, če to dopušča domač delovni trg, če je delo tujca važno za napredek domačega gospodarstva in če ta strokovnjak strokovno izpopolnjuje domače delavce, ki bi po preteku gotovega časa mogli prevzeti posel tujega strokovnjaka. Nadalje je dovoljena zaposlitev inozemskih strokovnjako za montiranje ali popravilo specijalnih strojev, izdelanih v inozemstvu. Uredba navaja še druge slučaje, v katerih je dovoljena zaposlitev tujih strokovnjakov, vendar nas tukaj zanimajo le zgoraj navedeni slučaji.
V mariborskih tekstilnih tvornicah gre pri inozemskih strokovnjakih predvsem za tkalske, pre-dilne in druge mojstre, ki so bili, kar bo vsak priznal, ob začetku te industrije pri nas resnično potrebni, ker domačih strokvnjakov nismo imeli. Po uredbi je bila dolžnost teh inozemskih strokovnjakov, da bi v odgovarjajočem času izvežbali do-
Domač hlapec - požigalec
V Domžalah je bil pri posestniku Antonu Miil-erju, vinskem trgovcu in gostilničarju v Stobu, zaposlen 28-letni hlapec Martin Esih. Ta je dne 8. aprila okopaval zemljo na vrtu svojega gospodarja .Pozneje je pripovedoval gospodarju, da ga je pri tem delu zmotil neznan tujec in ga je vprašal, če je kaj gasil na Škrjančevem pri Radomljah in v Biščah pri Ihanu. Prejšnji večer je namreč tam gorelo. Esih je odgovoril, da ni pomagal gasiti. Po njegovem pripevedov^nju pa se je tujec baje zakrohotal in dejal, da bo drevi gorelo v Domžalah. Esih pa tega svojemu gospodarju ni sporočil takoj, temveč šele opoldne pri kosilu.
G. Miiller je bil seveda takoj zelo razburjen ter je spravil vso družino in sosede k pozornosti. Med 8 in 8.15 pa so pri Miillerju opazili v skednju med steljo gorečo svečo, na kateri je manjkalo samo še 4 prste navzdol, pa bi sveča zanetila suho steljo. Orožniki so iskali požigalca in ga končno našli v osebi hlapca Martina Esiha samega, ki si je povest o tujem požigalcu izmislil, da bi lažje zanetil skedenj svojega gospodarja. Esih je ves dan tajil, končno pa je priznal, da je nameraval zažgati hlev svojega gospodarja. Pravi, da je nameraval gospodarja le malo »prestrašiti«:. Orožniki so odgnali požigalca v sodne zapore v Kamnik.
mače kvalificirane delavce, ki bi mogli zasesti vodilna mesta. In ravno v tem oziru so tuji podjetniki kruto grešili nad zakonitimi predpisi in nad našim delavstvom.
V mariborskih tvornicah imamo slučaje, ko kot namestnike inozemskih strokovnjakov namenoma postavljajo naše domače delavce brez strokovne izobrazbe, ki se v resnici ne morejo dovoljno izvežbati in nadomestiti tujca. Na ta način ima podjetje vedno dovolj izgovorov, da jim je inozemski strokovnjak potreben in nenadomestljiv. Če bi podjetje na to mesto postavilo kakega našega tehnika s tekstilno šolo, bi se v svojem poslu v nekaj mesecih tako izvežbal, da bi mogel prevzeti vodilno mesto v obratu. Na ta način tuji podjetniki umetno sproti ustvarjajo potrebo po tujih strokovno izvežbanih delavcih.
Da tuji podjetniki izigravajo zakonita določila, priča zopet drug slučaj. Podjetje »začasno* nastavi inozemca, ki je strokovnjak v eni sami panogi, v resnici pa vodi tudi druge obrate, za katerih vodstvo nima potrebne strokovne izobrazbe. S takim postopkom so prizadeti zopet naši domači strokovnjaki, ki jih danes imamo dovolj in so le redki slučaji, v katerih je inozeinec še resnično potreben. Vkljub vsemu zapostavljanju in nagajanju v večini tovarn je danes že toliko naših izvežbanih strokovnjakov, da bi bilo pri dobri volji mogoče odstraniti večino tujih kvalificiranih delavcev.
Po podatkih, ki so nam na razpolago, je tre-notno v mariborski tekstilni tvornici 30 inozemskih mojstrov, domača sta pa le 2. Nič boljše ali vsaj mnogo boljše ni v tovarni Kari Thoma, Erlich in Jugosvila. Le dve tovarni, Hutter in Co. ter Doctor in drug, zlasti llutterjeva, sta pokazali spoštovanje zaknitih določil in upoštevali načelo, da je treba zaposliti predvsem domače delavce. V teh tovarnah so po veliki večini zaposleni domači strokovnjaki, inozemskih je pa le toliko, v kolikor so resnično potrebni.
Tujci odjedajo kruh našim ljudem, obenem pa nam često delajo v narodnem oziru veliko škodo, ker se dogajajo slučaji, ko inozemski strokovnjak ne spoštuje našega jezika in našega slovenskega delavca. Zato bi bila dolžnost oblasti, da nepotrebno zaposljevanje inozemcev enkrat za vselej prepreči. Tak postopek zahtevajo naše socijalne in narodnostne potrebe. Zlasti veliko bi v tem oziru mogla in morala storiti Inšpekcija dela, na katere predlog izdaja banovina in ministrstvo za socijalno politiko dovoljenja za zaposlevanje inozemcev. In-
G. župniku
Fr. Župančiču na grob
»Dobri pastir da življenje za svoje ovce.* — V kako polni meri ste uresničili te Jezusove besede, Vi, gospod župnik! Čeprav ste že čutili kal bolezni v sebi, vendar ste šli v svoji veliki gorečnosti do neumrjočih duš, četudi je bilo neugodno vreme, ven, v oddaljeno sosednjo župnijo, katero ste upravljali, samo da utešite, kolikor morete, žejo svojega božjega Zveličarja po dušah. Vaša želja, da pomagate ubogim dušam, je obračala Vaš pogled le v večnost in Vam vedno in vedno prikazovala ničnost tega življenja; zastrla je Vaš pogled na svoje pojemajoče moči, kajti le tako je mogoče razumeti, da ste si v globoki 6tarosti naložili breme dveh župnij, ki je pretežko še za mlade moči. Vendar se zdi, da ste tudi Vi za trenotek prišli do tega spoznanja, zakaj besede: »To breme me bo pokopalo!« ki ste jih ob neki priliki izrekli, to dovolj jasno potrjujejo; a le za trenotek, kajti že naslednji trenotek je bilo to spoznanje udušeno po Vaši veliki želji, pomagati bližnjemu. Za plug ste prijeli in niste popustili, temveč držali, držali do konca ...
Žalost je objela duše Vaših otrok, ko so na veliki četrtek in naslednje dni pogrešali v cerkvi Vas, ki ste vsako leto s toliko gorečnostjo in ljubeznijo vršili sv. obrede velikega tedna. Ali Vaše besede, da boste na veliko noč že sami zapeli v cerkvi' Alelujo, so jih navdale z upanjem. V tem pričakovanju pa se je dvigala goreča molitev žup-Ijanov za Vaše zdravje, kakor kadilo pred Božjim obličjem. Toda — prišla je velika noč, a volja vstalega Zveličarja je bila drugačna. On je hotel, da odslej z Njim v nebesih pojete tisto Alelujo, katero ste tako želeli zapeti na veliko noč na zemlji Na dan, ki je posebej posvečen njegovemu presvetemu srcu - na prvi torek v mesecu, Vas ie v veliki ljubezni svojega Srca poklical k sebi, da še enkrat jasno pokaže, kako zvesto izpolnjuje
obljube, ki jih je dal gorečim častilcem njegovega presvetega Srca.
Žalostno so zapeli domači zvonovi, solze so zalile oči osirotelih otrok, ko se je raznesla vest: gospoda župnika ni več med živimi!
Vse je prihitelo: od blizu in od daleč... Razkropljene vasice prostrane župnije so ta dan ostale prazne, zakaj ovčice so šle jemat zadnje slovo od svojega dobrega pastirja. Kljub veliki oddaljenosti in kljub slabim polom se je ta dan zbralo veliko število Vaših prijateljev-duhovnikov, da se Vam, bodisi l.ot svojemu tovarišu v duhovniški službi, bodisi kot nekdanji Vaši kaplani, zadnjikrat zahvalijo za dela ljubezni, ki ste jim jih skazovali kot iskren prijatelj ali kot očetovsko vesten predstojnik.
»Vzemi, zemlja, kar je tvojega, Kristus naj sprejme, kar je njegovega...« — Votlo odmevajoči glas prsti, padajoče na krsto, nas je vzdramil. Kakor prebujeni iz sna, nismo mogli verjeti, da je svidenje med nami na tem svetu za vselej onemogočeno. Dragi gospod župnik, na svidenje v nebesih!	•
V duhu vstopim v domačo cerkev... zgodaj zjutraj je; tam pred glavnim oltarjem razločim v svitu večne luči temno postavo, ki zdaj pa zdaj dvigne glavo in upre svoj pogled v tabernakelj. Nikogar še ni v cerkvi. Kmalu se zaslišijo na cerkvenem tlaku monotono odmevajoče stopinje utrujene žene, ki se počasi pomika proti zakristiji. Takoj pri prvem glasu, se postava pred oltarjem zgane — vstane in že trenotek za tem izgine v izpovednico. Vrsta sključenih duš pred izpoved-nico se veča in desnica se neprestano dviga v znamenje odpuščanja... Spoved je končana. Ob pol šestih se začne sv. maša. Glej, kako so se oči vseh, ki sede na levi in desni strani oltarja, uprle v gospoda župnika, ki daruje Bogu spravno daritev za svoje vernike. Solza, ki mu zdaj pa zdaj zdrkne po licu, je pritegnila nase oči vseh — kako goreče. kako ljubeče prosi dušni pastir ljubega Bogu za svoje ovčice!
To je slika, katero je sv. Jožef vsako jutro opazoval z glavnega oltarja...
Sedim v pisarni in pomagam gospodu župniku pri delu... Dela čez glavo! Zatopljena vsak v svoj posel, komaj slišiva, kako nekdo rahlo jx>-trka na vrata. — »Noter!« — »Gospod župnik, orehe bi rad zasadil, pa ne vem, kako globoko naj jih zasadim, da bodo uspevali?« — Sledi prijazen odgovor gospoda župnika. — Zopet se odpro vrata in nekdo drugi prosi: »Gospod župnik, katero zdravilo je najboljše proti trganju v ušesih?« — Odgovor je zopet tu. — Komaj se vsede za mizo, že pride tretji, za njim četrti ... itd. — Deseta ura se približa, tedaj popusti gospod župnik vse delo in hiti v cerkev, da tam pred Jesu-som v tabernaklju izmoli »seksto« in »nono«. Komaj se vsede k delu po povratku iz cerkve, ga že zopet zmoti trkanje na vrata. V pisarno vstopi mož in poprosi g. župnika nasveta glede sina, ki ga misli dati prihodnje leto v šole. — »Pošljite vašega Janezka popoldne k meni, da ga malo preizkusim, potem vam bom lahko odgovoril!« — Izza hrbta odhajajočega moža se prikaže mlad fant s knjigami v roki. — »No, Jožek, ali si se naučil, kar sem ti včeraj naložil? Ali znaš sklanjat ,fruc-tus' in ,cornu'?< — »Znam, gospod župnik.« — Sedaj se začne spraševanje, razlaganje in pojasnjevanje ...
»Duhovnik mora biti vse; najprej eeveda duhovnik, potem pa tudi: kmetovalec, zdravnik, profesor, kratkomalo vse; ljudje se v vsaki zadevi obrnejo najprej na duhovnika; zato sv. cerkev, poleg svetosti, ki je prva, zahteva od duhovnikov tudi vsestransko izobrazilo, v teologiji seveda najprej, a potem tudi v ostalih znanostih. Vsakemu vse prav pride, kar zna, zlasti pa še duhovniku; v svoji duhovniški službi sem že vse, karkoli sem se kdaj v življenju učil, uporabljal.«
Tako mi je tisti dan razlagal gospod župnik ..
X—Y
špekcija bi s primernim postopkom mogla preprečili vsako izigravanje zakonitih predpisov in prisiliti inozemske jiodjetnike, da bi v najkrajšem času izvežbali potrebno število domačih strokovnjakov. Če so to storile nekatere tovarne, naj to storijo tudi ostale.
Pred pojasnitvijo umora v Dobu
Dob, pri Domžalah.
Grozoviti umor dne 23. marca v Dobu pri Domžalah, katerega žrtev je bila 72 letna posest-nica Frančiška Sotlarjeva, bo najbrže kmalu pojasnjen. Sotlarjeva je dobila na usodni večer sicer smrtne rane, vendar pa je bila skoraj ves teden v agoniji, dokler ni ranam podlegla. Mož, 7 let mlajši Anton Sotler je v začetku preiskave izpovedal, da je napadel Sotlarjevo neki ropar, ki jo je nameraval opleniti. V resnici je Sotlarjeve že večkrat obiska! kakšen nasilnež, toda vselej sta ga pregnala. Sotlar sam v začetku ni bil osumljen, da bi sam fingiral napad na svojo ženo, zlasti zaradi svoje starosti ne. Orožniki pa so vodili preiskavo dalje ter nabrali dovolj indicijev, ki zadoščajo za aretacijo Antona Sotlarja.
Pokojna Frančiška Sotlarjeva je bila stara 61 let, njen mož pa 55, ko sta se pred 6 leti vzela, in sicer izključno zaradi skupnih gmotnih koristi. Žena se je v tem poznem zakonu izkazala za nenavadno skopuljo, mož j>a je na drugi strani seveda želel, da bi žena prepisala nanj posestvo, o čemer pa žena ni hotela nič slišati. Posledice so bili pre-jiri v zakonu. Žena je moža poslala v strogo ločeno tamrico, mu skopo delila dnevno porcijo kruha, ni mu hotela dati čistega mleka, temveč je mleko svojih dveh krav pošiljala najprej v mlekarno Ln šele vrnjeno posneto mleko dajala svojemu možu. Imela je mnogo suhega sadja, ki ga jc mož rad jede!, toda pokojnica mu ga ni privoščila. Seveda bi si Sotlar rad na stara leta privoščil šilce žganja in čeprav ga je pokojnica nakuhala do 70 litrov, ga svojemu možu ni privoščila niti kaplje.
Mož je trdil, da je domnevni napadalec jjri napadu razbil svetilko, toda orožniki pri preiskavi niso našli niti sledi razlitega petroleja ali kakšnih črepinj. V kozolcu so orožniki našli okrvavljeno motiko, o kateri pa Sotlar ni hotel vedeti, od kod je kri na njej. Če bi kakšen roparski napadalec napadel Sotlarjevo med molžo, bi ji moral tudi razliti pri štirih udarcih po glavi mleko v žehtarju, toda to se ni zgodilo. Ti in drugi indiciji močno govore za sum proti Antonu Sotlarju, ki je bil ponovno aretiran in oddan sodišču na Brdu.
Prelrigan židovski zastopnik pred sodniki
Ljubljana, 14. aprila. Pred 3 sodnike kazenskega senata, ki mu je
Predsedoval s. o. s. g. Al. 2igon, je stopil z globo-okiin poklonom mlad, eleganten Oton Fischer, rojen 1. 1902. v znamenitih Našicah, jevrejske kon<e-sije, zastopnik »Tvornice parketa i pilana« d. d. v Karlovcu. Državni tožilec dr. Leon Pompe je Fi-scherja obtožil zločinslva ponarejanja javnih listin in njih vjx>rabe. Banska uprava v Ljubljani je razpisala javno licitacijo za oddajo del pri gradnji III. drž. realne gimnazije. Licitacija je bila 21. oktobra 1935. Licitacija za polaganje parketov se je poleg dveh domačih tvrdk udeležil tudi Oton Fischer kol zastopnik omenjene tovarne. Licitacijski komisiji pa je po predpisih predložil tudi potrdilo davčne uprave v Karlovcu o plačanih davkih. Potrdilo je bilo izdano y datumom 27. marca 1935 in je navajalo, da so davki plačani do konca leta 1935.
Komisiji se je to potrdilo zdelo sumljivo. Bilo je kasirano. O pristnosti uradnega potrdila uvedene fioizvedbe so ugotovile, da je f)otrdilo j>onare-jeno. Davčni urad v Karlovcu je poročal, da ni bilo tako potrdilo nikdar izdano.
Pred malim senatom pa že kmalu ni bilo tako napete in premetene razprave, kajti obtoženec se je kakor kača-kloj>otača zvijal in je na predsednikova jasna vprašanja vedno naše! kak prav trgovsko pre-frigan in izmikalen odgovor. O potrdilu sprva sploh ni hotel nič vedeti. Kdo je preskrbel potrdilo, mu ni znano. Sprva je celo trdil, da ni bil navzoč pri licitaciji. Pokopalo ga je pismo, ki ga je nekaj dni po licitaciji pisal pok. banskemu svet. dr. Mencingerju, ki je takrat fungiral kot predsednik komisije. Na vse »božje viže« ga je rotil, da mu vrne f>otr-dilo. »Jaz sem pošten i ravan čovjek,« je zatrjeval sodnikom. Predsednik: »Zakaj ste v pismu izjavili, da se to nikdar več ne zgodi?« Oton Fischer: »Bil sem bedast. Preveč naglo sem vršil svoj posel. Neki inženjer mi je rekel: Nikdar več ne boste prišli k nam na licitacijo.« Predsednik: »Prav je imel. Firma se krije za vaš hrbet.«
Oton Fischer je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora, pogojno za 3 lela le zaradi zločina, ker je vedoma vporabljal ponarejeno javno listino. Olede ponarejanja listine je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Po sodbi, ko je Fischer odhajal, se ni več klanjal sodnikom. Karlovška tvornica ima 3 milijone delniškega kapitala in obstoja že od 1. 1892.
Enoletnega fantka pustila v gozdu
Maribor, 14. aprila. Iz Mislinja nam poročajo: Dne 11. aprila se je pojavila v Mislinju mlajša ženska, ki je nosila v naročju malega, leto dni starega fantka ter ga ponujala raznim ljudem za svojega. Nosila ga je tako od hiše do hiše, pa nikjer s svojo ponudbo ni uspela. Ljudje so malčka odklanjali povsod. Nato se je ženska napotila v Malo Mislinjo, pa je tudi tam morala brez uspeha oditi. Odšla je potem skozi gozd posestnika Franca Planičeka. V [k>r>olnoma neprehodnem kraju gozda, kakih 1000 korakov od občinske ceste, je otročička pustila v grmovju ter odšla naprej. Ko se je vračala sama brez otroka, se je ljudem to zdelo sumljivo. Hitro so obvestili mislinjske orožnike, ki so se podali za žensko ter jo dohiteli. Povedala jim je odkrito, da je otroka odložila v gozdu ter je šla potem z njimi nazaj do mesta, kjer se je nahajal jokajoči fantek. Otroka jo začasno sedaj vzel k sebi jiosestnik Karol KriČej. Ženska je povedala, da se piše Marija Goričan, stara je 27 let ter doma od Sv. Janža na Vinski gori. Pravi, da jo je naprosila neka Micka, njena soseda, naj ji odnese otroka v Mislinje k nekemu Johanu, ki ga bo vzel za svojega. Dala ji je za |x>t 30 din. Johan pa je dejal, da je otrok še premajhen in ga ni maral. Ker sta ji Micka in njen mož ostro zabičila, da mora otroka na vsak način oddati, ga je ponujala drugim ljudem, ker pa ni uspela, ga je odložila v gozdu.
Drobne novice
Koledar
Četrtek, 15. aprila: Helena, kraljica; Teodor, mučenec.
Novi grobovi
■f V Ljubljani je v 89. letu starosti umrl gospod Karel Tavčar, višji davčni upravitelj v p. Pogreb bo dane« ob 2 popoldne. — V splošni bolnišnici je umrla ga. Marija Zdešar, uslužbenka drž. železnice. Pogreb bo v petek ob pol 3 popoldne. Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne vesli
= Izpit za stavbeniku so naredili te dni pred komisijo banske uprave v Ljubljani gg.: Karel Kavka, Oldo Delin in Fricko Unschuld. Iskreno čestitamo!
= V Slivnici pri Mariboru sta se poročila pocestnica M. Komauer in Franc Bregant, siu ključavničarskega mojstra iz Orehove vasi. Čestitamo!
= Odlikovani so s kolajno za vojaške vrline
Jeh. stotniki I. razr. Otmar Sever, Ivan Petričevič, akob Sumaher, Jaroslav Zak, Anton Hajm, Dušan Milakura, topn. stotnik I. razr. Karlo Novak in zra-koplovni stotnik I. razr. Alojzij Radin; peh. stotnika H. razr. Miroslav štampar in Stanislav Pišljar, topn. stotnik II. razr. Branko Stipančič, zrakoplovni stotnik II. razr. Milan Pokorni, poročnika bojnega broda II. razr. Franc Zmrzlekar m Rafael Arnerič; i zlato kolajno za vestno vršenje službe topn. stotnik I. razr. Franjo Tušar, inž. stotnika II. razr. Simon Delale in Leonid Vercinski, zrakoplovni stotnik II. razr. Vladimir Ferenčina, 6an. stotnik II. razr. dr. Bogoljub Pagon, peh. poročniki Romuald Sola, Vuk Rupnik, Valentin Vertič in Božidar Nešič, topniški poročniki Tihomil Oriinani, Slavko Pčelar in Zdravko Popin, inž. poročniki Josip Devetak, Evgen Oold in Franjo Paro, zrakoplovni poročnik Rudolt Levak in poročnik fregate Vekoslav Krolo iu peh. podporočniki Josip Kasparovič, Ivan Petrič, Ivan Oeržina in Franjo Peter in topniška podporočnika Milan Turina in Mihael Božič.
Proti zaprtju so Leopilule blago in zanesljivo učinkujoče odvajalno sredstvo iz samih rastlinskih sestavin, ki je popolnoma neškodljivo tudi pri ijpv trajni uporabi. Leopilule so se izvrstno izkazale celo v kroničnih slučajih. Dobiva
jPJj jI se v vseh lekarnah. og)??
rfhHi^ffffri mf refi' S- br- 31'430 dne 24- xn-1936
Mt.
—	Minister za socialno politiko o časnikarskem pokojninskem fondu. Minister za socialno politiko Cvetkovič se je te dni mudil v Sarajevu. Sprejel je tudi tamkajšnje časnikarje, ki so ga vprašali, kako je s časnikarskim pokojninskim fondom. Minister je dejal: »Vlada je tudi v sedanjem proračunu dobila pooblastilo, da izda zakon o ureditvi časnikarskega pokojninskega fonda, vendar se ji pa doslej še ni posrečilo zagotoviti 25 milijonov, ki so potrebni za začetek delovanja tega fonda. Upam, da bo kljub temu prav kmalu končno rešeno to vprašnje.«
—	Spccijalne ugodnosti na avstrijskih železnicah za Binkošti. Kakor za Veliko noč, so avstrijske železnice odobrile tudi za binkoštno praznike splošne ugodnosti, ki ee jih more poslužiti vsak posetnik Avstrije po petdnevnem bivanju. — Te specijalne ugodnosti veljajo od 12. do 17. maja za odhod in od 16. do 21. maja za povralek. Vsa potrebna pojasnila dajejo biljetarnice »Putnikac in avstrijski turistični urad v Zagrebu, Praška ul. 9.
—	Tujci na našem Jadranu. Pretekli torek sta prišli v Split dve skupini Angležev, dalje skupina Švicarjev iz Zttricha, druga skupina Švicarjev pa se je pripeljala z avtobusom naravnost iz Berna. V Split se je pripeljal tudi avtobus »Jadran Express< e skupino Nemcev, ki so nadaljevali pot v Dubrovnik, odtam pa pojdejo še v Skader in Tirano. Kakor poročajo, vlada v Nemčiji veliko zanimanje za naše Primorje. Prišlo je že toliko prijav, da so izčrpane kvote za april in gredo turisti, ki sedaj ipotujejo, že na račun kvote za maj.
Blago za damshe
plašče
A. Žlender
Največja in najlepša izbira in
najsolidnejše cene!
Vat poitreie najboljeI
LJUBLJANA Mestni trg 22
—	Vremenska napoved. Evropa: Depresija z oblačnim vremenom je zajela zahodno in srednjo Evropo. Tu in tam močan veter. Visok pritisk vlada na zahodu Evrope. Vedro vreme v severni Evropi. — Jugoslavija: Oblačno po vsej kraljevini. Dež na zahodnih krajih. Košava v Podonavju. Južni veter v Primorju. Temperatura brez spremembe. Ljubljana +4, Mostar +22. — Napoved ta danes: Burno vreme z dežjem po vsej kraljevini. Kosava v Podonavju. Na Jadranu oslabljen široko. Temperatura brez sprememb.
—	Romanje z avtobusi v Marijino celje (Maria-osell). »Putnik« Maribor prireja tudi v letošnji pomladi več izletov z udobnimi avtobusi v najznamenitejšo božjo pot v Marijino Celje na Gornjem Štajerskem, po izredno ugodnih cenah. Potuje se s kolektivnimi potnimi listi. Ugledni gg. župniki v Mariborskem okrožju, ki nameravajo prirediti skupinska romanja svojih župljanov v Marijino Celje, se naprošajo, da se obrnejo za vse podrobnejše informacije na »Pulnik« — Maribor.
—	Za mesec majnik priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče — nove — šmarnice: Lavtižar: Marijina božja pota — četrta knjiga, vezano Din 35; dr. M. Opeka, Rimske šmarnice — Marija v rimskih svetiščih Din 15, vezano Din 22; dr. J. Žagar, Marija (e moja mati, razširjanje čudodelne svetinje — Svetniška pot bi. Karaine La-bourč, nevezano Din 16, vezano Din 28; Skuhala Vekoslav, Lepa si, lepa si, Rož« Marija — šmarnice, vezano Din 26. Dalje ima Jugoslovanska knjigarna v svoji zalogi Se nekaj šmarničnih beril iz prejšnjih let kakor: Lavtižar, Marijina božja pota, tretja knjiga, vezana Din 35, druga knjiga — vezana Din 35; Jerše, Pozdravljena kraljica, vezana Din 20, Jerše, LaVTetanske šmarnice, vezane Din 20; Jerše, Znamenje na nebu, vezano Din 20; Bernik, Marija in avet« maša, vezano Din 15; šmarnice arskega žnnnika. razlaga lavretanskih litanij in življenjepis bi. J. Vianeja," vezano Din 15; Kruljc, Marija vzor
krščanskega življenja, vezano Din 12; Vole, Marija v predpodobah in podobah, vezano Din 20: Stanič, Marijini godovi — liturgične šmarnice, vezano
Din 25.
—	Smrt pod vozom gnoja. V Velenju se je pripetila tragična smrtna nesreča, ki Je zahtevala življenje pridnega hlapca Franca Postrpinjeka. Omenjeni je služboval pri posestniku in trgovcu Va-lenčaku. Dne 12. t. m. je vozil z dvorišča gnoj na njivo. Ko je zopet peljal naložen voz gnoja z dvorišča, je vodil konje za uzde, da bi lažje pazil na voz, da se kje ne zadene ter je šel pri tem ritenski nazaj. Tako ni videl, da ima za hrbtom drvarnico, v katero je zadel, v tistem trenutku pa ga je že udarilo oje z vso silo v levo stran prsi. Udarec mu je stisnil prsni boš, raztrgal levo krilo pljuč ter potrgal več srčnih žil. Na vestu se je zgrudil ter v nekaj minutah izdihnil.
—	Gospod učitelj! VaSi živci! Imeli ste dva meseca počitnic, sloveča dva meseca, za katera Vas vsi zavidajo... V resnici ste se tudi odpočili, toda kako dolgo lahko traja ta odpočitek? Pri tem težkem učnem delu! Pomislite v malosrčnih trenutkih na to, da je za Vas, kakor tudi za vse duševne delavce pripravljena pomoč: obnavljajoči in živčno okrepčujoči Biomalz. Poizkusna doza 12.50 Din v lekarnah.
Obliilte v Mariboru prvorazredni roalavrant VELIKE KAVARNE.
—	Razpis. Kr. banska uprava v Ljubljani bo na podstavi čl. 86 zakona o državnem računovodstvu »B. Pogodbe in nabave« nabavila razni pisarniSkl materijal za tromesečje april-junij 1937. Seznam pisarniških potrebščin in pogoje za to nabavo dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu kraljevske banske uprave dravske banovine, Bleiwei-sova cesta 10, soba št. 48. Istotam so na Ogled določeni vzorci materijala, ki pride za nabavo v po-Slev. Ponudbe v zaprti kuverti, taksirane z 10 dinarskim banovinskim kolekom, je predložiti ekonomatu kr. banske uprave najdalje do 24. aprila 1887. Kr. banska uprava dravske banovine.
—	Za vrečo premoga 14 mesecev robije. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani so 6e v torek zagovarjali 4 delavci — »štokglajzarji« zaradi zločina tatvine 5 vreč premoga, ki je bil last železniške uprave in je bil 30. januarja letos ukraden s kupa pri glavni kurilnici. Nekateri obtoženci, ki 30 sicer vsi priznali tatvino, so se zagovarjali, da so bili v bedi in da so hoteli preskrbeti prezebajoči družini toplo sobo. Trije so bili obsojeni po 3 mesece strogega zapora. 2e večkrat kaznovani Jakob Jančar, samski delavec iz Spodnje Zadobrove; ki je bil obtožen tudi tatvine zaboja pomaranč in nasilja proti stražniku, pa je bil obsojen na leto in 2 meseca robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Obsojenci so sodbo sprejeli.
—	60 vasi v strahu pred poplavo. Iz Broda poročajo: Čeprav Sava upada, vendar nevarnost po-vodnji v srednjem toku še ni minila. Dolgotrajna visoka voda je razmehčala nasipe, pi so na mnogih mestih pričeli popuščati. To ee posebno opaža pri Bos. Gradiški na nasipu, ki varuje veliko polje Li-jevča. Sedaj ta nasip popravlja cela množica ljudi.
V	slučaju, da bi ta nasip popustil, bi bilo poplavljenih okrog 60 vasi.
—	Velik som ▼ hlevu. Del vasi Dolnja Močila pri Bos. Brodu, ki se razteza do Save, je Sava poplavila. Vaščani seveda pridno lovijo ribe. Neki kmet je prišel prav po ceni do bogatega lova. Zaslišal Je čuden ropot v hlevu, ki je bil tudi poplavljen. Stopil je v čoln in se peljal do hlevskih vrat. V hlevu je zagledal velikega soma, ki je čofotal po vodi. Hitro Je zaprl vrata in poklical sosede. Z združenimi močmi so obvladali soma, ki je bil težak 40 kg. Kmet ga je prodal po 7 Din kg in ima tako povrnjene vsaj nekaj škode, ki mu jo je povzročila povodenj.
—	Da boste stalno zdravi Je potrebno da red no pijete Kadensko. ki deluje proti boleznim ledvic. srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini In si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost
Ljubljana
V četrtek, dne 15. aprila
Gledališče
Drama: Četrtek, 15. aprila: »Simfonija 1937«. Red A. — Petek, 16. aprila: »Med štirimi stenami«. Red C. — Sobota, 17. aprila: »Matura«. Izven. — Nedelja, 18. aprila: »Simfonija 1937«. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
Opera: Četrtek, 15 aprila: »Ero z onega sveta«. Red Četrtek. — Petek, 16. aprila: Zaprto. — Sobota, 17. aprila: »Traviata«. Izven* Znižane cene od 30 Din navzdol. — Nedelja, 18. aprila ob pol 11: Pevski nastop srednjih šol. Ob 15: »Navihanka«. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20: »Ero z onega 6veta«. Izven.
Prireditve in zabave
Dijaške marijanske kongregacije ponove opereto »Ribič Marko« še dvakrat: v soboto ob 20 in v nedeljo ob 17 v frančiškanski dvorani. Vstopnice v Pax et bonum.
Predavanja
Kdor se zanima za narodne običaie, ki so v zvezi z glaslxi, naj pride poslušat predavanje našega veščaka o glasbeni folklori g. Franceta Ma-rolta, vodje folklornega instituta Glasbene Matice. To predavanje bo v soboto, dne 17. t. m. ob 20 v mali filharmonični dvorani. Vstopnina je 3 Din in se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Filozofsko društvo v Ljubjani bo imelo v soboto, dne 17. aprila 1937 ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje 7. predavanje. Predaval bo g Milan Rakočevič o cilju in smislu življenja po Njegušu.
Predavanje združenja žel. uradnikov, napovedano za 14. in 16. aprila ob 20 v dvorani »Sloge«, je iz tehničnih razlogov preloženo na poznejši čas.
Sestanki
Fantovski odsek šentjakobske prosvete ima
drevi ob četrt na 9 redni sestanek.
Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi svoje članstvo na XVIII. redni letni občni zbor, ki bo v petek 16. aprila 1937 ob pol 20 v društvenem lokalu v Ljubljani,
Cerkveni vestnik
Cerkev sv. Jožela v Ljubljani. Praznik Varstva sv. Jožefa se bo v cerkvi sv. Jožefa slovesno obhajal v nedeljo, dne 18. t. m. Pred praznikom je v cerkvi tridnevnica: v četrtek, petek in soboto vsako jutro ob 6 sv. maša pred izpostavljenim sv. !>. Telesom, po maši litanije sv. Jožefa in blagoslov.
V	nedeljo, dne 18 I. m., ob 6 sv. maša z blagoslovom, skupno sv. obhajilo; ob 8 slovesna sv. maša; zvečer ob pol 8 govor mestnega župnika g. Košmer-
lja Alojzija, nato procesija z godbo in gorečimi svečami, po procesiji pete litanije sv. Jožefa, blagoslov, darovanje sveč.
Naše dijaštvo
Danica, Savica in Zarja javljajo, da predavanje g. bana danes odpade in je preloženo na 29. t. m.
Na zadnjem občnem zboru strokovnega kluba agronomov AKD »Danice« v Zagrebu je bil izvoljen za načelnika Repanšek Viktor, cand. agr., za tajnika Šink Matija, stud. agr., in za blagajnika Prebovc Martin, stud. agr.
JDKA Savica ima v soboto 17. aprila 1937. ob 15 v društvenem lokalu, Tjrševa c. 23, svoj X. redni občni zobr. — Udeležba je za vse čianlce obvezna.
Kino
Kino Kodeljevo. Dvojni spored: češki film >Maryša« in »Mamica« (Frančiška Gaal).
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c .1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
modni salon
ANKA PUČNIK
Šelenburgova ulica 1
izgotavlja obleke vseh vrst po najnovejših pariških in dunajskih modelih.
1 K včerajšnjemu poročilu o Materinski proslavi 6e nam zdi potrebno omeniti še to, da ima — kakor vsako leto — največ zaslug za uspelo prireditev gdč. Vencajzova, ki je imela polne roke dela 6 pripravami in ki je bila sploh duša celotne prireditve. Vsa teža odgovornosti je ležala tia njenih ramah. Kaj se pravi spraviti skupaj iz vseh vetrov čez 90 mladih neugnancev, jih naučiti tega in onega, jih krotiti in držati na uzdi — to ve samo tisti, ki se je že sam kdaj ukvarjal s takšnimi rečmi. Pozabiti pa ne smemo tudi gdč. Leskovčeve, ki je pevske točke dovršeno spremljala na klavirju. Obe zaslužita vse priznanje in pohvalo.
1 Samo še dvakrat ponove čarobno igro s petjem »Ribič Mark o«. Kdor ne bo utegnil v soboto ob 20, naj pride v frančiškansko dvorano v nedeljo ob 17. Igra ima 23 glasbenih vložkov, glasba je deloma salezijanca V. Cimattija deloma Matije Tomca. Vstopnice se dobe v pisarni Pax et bonum, frančiškanska pasaža. Cene od 8 Din navzdol.
1 Proslava »Dneva naraščaja Rdečega križa« bo v Ljubljani letos v nedeljo, 25. aprila v veliki filharmonični dvorani od pol 11 do 12 dopoldne. Obsegala bo akademijo, ki bodo na njej sodelovale skoro vse v naraščaju Rdečega križa organizirane ljubljanske šole. Prosvetni odsek sekcije pri dravskem banovinskem odboru društva Rdečega križa je izvršil zanjo domala že vse predpriprave, šolski odbori so tudi večinoma naštudirali najavljenje točke zelo pestrega programa, t
1 Kako gradijo avtomobilske ceste v Nemčiji? je naslov predavanju, s katerim bo prvič v javnosti nastopilo Društvo za ceste v Ljubljani. Društvo si je nadelo nalogo, da zainteresira čim širše kroge o problemih našega cestnega omrežja in o rešitvi vseh naših ceslno-prometnih vprašanj. Ce hočemo smotreno sodelovati pri reševanju teh problemov v domovini, je nujno potrebno, da poznamo izsledke in izkustva, ki si jih je pridobila moderna tehnika v gradnji cest tudi v najbolj naprednih državah. Poleg tega moramo poznati tudi gospodarske posledice takih velikih naprav, saj nam bo le v tem primeru mogoče tudi pri lastnih problemih zajeti vse vprašanje s prave strani. V Četrtek zvečer bo ob 20 predaval o gradnji avtomobilskih cest v Nemčiji strokovnjak za gradnjo cest, načelnik gradbenega ministrstva ing. Stanislav Josifo-vič. Svoje predavanje bo spremljal z velikim številom nad vse zanimivih skioptičnib slik, ki bodo njegova izvajanja nazorno pojasnjevale. Vsi, ki se zanimajo za naš cestni problem, kakor tudi njegovo tehnično Izvedbo, so iskreno vabljeni. Predavanje bo v frančiškanski dvorani.
1 R. Gallatia na koncertu Blaža Arniča. Na velikem simfoničnem koncertu skladb Blaža Arniča dne 19. t. m. nastopi kot spremljevalec na klavirju tudi ljubljanski pianist R. Gallatia, ki si je pridobil kot glasbeni virtuoz in umetnik svoje stroke že velik ugled. Znan je posebno njegov uspeh pred kratkim na akademiji v Mariboru, kjer je uspešno in dovršeno spremljal pevko Golob-Bernotovo. Pozornost so v mestu zbudili izvirni lepaki za ta simfonični koncert. Lepake je izdelal ak. slikar Ivan Miklavec, lastnik podjetja »Miko«. Naša glasbena javnost ee zelo zanima za ta prvi slovenski simfonični koncert, kar dokazuje že številno povpraševanje po vstopnicah pri blagajni kina »Union«.
1 Poškodovanje javnih telefonskih govorilnic. Mestno poglavarstvo 6poroča: poštno ravnateljstvo je dalo pred kratkim postaviti po raznih delih mesta 5 javnih telefonskih govorilnic, s čemer je vsaj deloma ustreglo davni in vse tiujnejši želji in potrebi javnosti po čim večji možnosti telefoniranja. To potreba 6e je kazala zlasti ob raznih nesrečah in nezgodah, ko je bilo treba nujno klicati gasilsko in reševalno postajo, policijo, zdravnika itd. S temi govorilnicami je mesto mnogo pridobilo tudi v tuj-sko-prometnem oziru. Kakor pa javlja zdaj poštno ravnateljstvo, so se kmalu potem, ko 60 bile govorilnice odprte, našli zlobni ljudje, ki mislijo, da so te važne naprave postavljene zato, da jih poškodujejo. Tako je bil z neke govorilnice ukraden telefonski imenik, iz druge pa je hotel neznanec odnesti mikrotelefon, ki ga |e pri svojem zlobnem početju tako poškodoval, da je neuporaben in je bilo treba namestiti novega. Mestno poglavarstvo apelira na meščane, naj se v polni meri zavedajo vrednosti te nove pridobitve. Pri uporabi telefona naj se točno drže zadevnih predpisov, vsako pokvaro ali poškodbo pa javijo na pristojnem mestu in po možnosti pomagajo tudi oblastem, da se odkrijejo zlobni krivci in strogo kaznujejo.
1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poklonil g. dr. Fran Ogrin, bonski svetnik v Ljubljani, znesek 100 Din, namesto venca blagapokojne-niu g. Josipu Turku. Plemenitemu dobrotniku iskrena hvala!
1 Bufet »Rio« ima prvovrstno kuhinjo: golaž, vampi, kranjske klobase, hrenovke, sendviči itd. Vedno vse sveže.
1 Krompirjev Irg. Sv. Petra nasip se je zadnje ledne, ko prihaja čas saditve, spremenil v velik semenj semenskega krompirja. V soboto so kmetje iz najoddaljenejših krajev pripeljali do 85 velikih in malih vozov krompirja. Zaradi deževnega vremena je bil včeruj dovoz semenskega krompirja manjši. Pripeljanih je bilo 45 velikih vozov kroni|)irja v leži do 70.000 kg. Za semenski krompir jc bilo veliko povpraševanje. Mnogi kmetje iz ljubljanske okolice in tudi iz drugih krajev 60 j>rišli nakupoval krompir najboljše vrsle, da doma pozive pridelek krompirja. Cene na debelo so v glavnem neizpre-menjene. Semenski krompir so prodajali po 0.90 do 005 Din kg. Neki kmet ga je prodal celo po 0.98 Din, ker je bil res prvovrsten.
Maribor
m Masarykova proslava in občni zbor JČ lige ▼ Mariboru. V petek 16. t. m. bo ob osmih zvečer v lovski sobi hotela Orel občni zbor JČ lige s kratko Masarykovo proslavo. Na »poredu sta kratki predavanji dr. Dolarja In dr. Senjora. Med posameznimi točkami bo pevski zbor Glasbene matice zapel par pesmi. Prijatelji češkoslovaškega naroda iskreno vabljeni!
m V okvirju VI. pedagoškega tedna, ki ga prireja mariborska Pedagoška centrala, predava drevi ob osmih v prostorih Ljudske univerze prof. dr. Crnek o temi »Šolska umrljivost ali repetentstvo na naših srednjih šolah«.
m Mestni avtobusi že vozijo s plinom. Mestna podjetja so dobila vagonsko pošiljko zemeljskega plina »metana« iz Bujevice na Hrvatskem. Sedaj se preurejajo mestni avtobusi z bencinskimi motorji na plinski pogon. Preureditve se vršijo v delavnici avtobusnega prometa. Dva avtobusa sta že preurejena ter že nekaj dni vozita s plinom v popolno zadovoljstvo. Občinstvo sploh še menda ni opazilo, da ne goni obeh vozov bencin, temveč zemeljski plin. Sanacija avtobusnega podjetja bo s tem mnogo hitreje napredovala.
m Poroke učiteljskih parov. V Mariboru so se poročili: Učitelj Kosi Ludvik in učiteljica Majhen Štefanija iz Male nedelje, ter Pepelnjak Ivan, učitelj v Polzeli, in Verbek Alojzija, učiteljica v Novi Cerkvi. Mladima paroma naše čestitke!
m Kongregncija mater v frančiškanski župniji ima v nedeljo 18. aprila svojo mesečno pobožnost. Zjutraj ob 6 je sv. maša in skupno sv. obhajilo. Blagoslovitev zastave se bo izvršila slovesno dne 16. maja, na binkoštno nedeljo, popoldne ob 14.30.
m Križarji in Klarice imajo odslej tedenske sestanke v Mladinskem domu. Križarji ob 14, Klarice pa ob 14.30. Vsak naj pride pravočasno.
m Še ta teden sprejemajo mariborske župnijske pisarne naročnike za knjige »Mohorjeve družbe«. Stari naročniki naj še pravočasno naročnino obnove, novi pa naj pristopijo, saj dobijo za 20 din šest lepih knjig.
m Mariborska zimskošportna podzveza bo imela v nedeljo dopoldne ob 9.30 v lovski sobi hotela Orel občni zbor z običajnim dnevnim redom.
m Nova trinadstropna stavba se bo letos zgradila v Cankarjevi ulici. Gradil jo bo industrijalec g. Paljaga.
m Šoriijeva proslava. Zaslužni slovenski pisatelj dr. Ivo Šorli slavi prihodnje dni 60 letnico svojega življenja. Vponedeljek 19. t. m. bo v mariborskem gledališču Šorlijev večer. Na sporedu bodo solo-spevi, recitacije, govor ljubljanskega kritika Fr. Ko-blarja, dva Šoriijeva skeča, ki ju izvajajo člani narodnega gledališča,
m Trio F. Brandlove nastopi z novim Ln izbranim sporedom prihodnji teden, v četrtek, 22. t. m., v gledališču.
m Umrla je v Slovenski 40 zasebnica Marjeta Feguš, stara 79 let. Naj počiva v miru!
m Šahovski turnir za prvenstvo Maribora se je začel v torek zvečer v kavarni Central. Najprej so bile volitve razsodišča in turnirskega vodstva. Prvo tvorijo predsednik ravnatelj Golouh, prof. Sila in mag. ph. Albaneže, v turnlrskem vodstvu pa so prof. Sila, dr. Lippai, Franjo Goleč in Sterniša. Takoj po žrebanju se je pričelo prvo kolo. Senzacija je bil nastop dveh mladih sodnih pripravnikov Se-varja Ln Krulca. Krulc, bivši prvak Celja, je premagal lanskega prvaka Maribora prof. Stupana, Sever pa je zmagal nad Albanežejem, LdftkoV nad Knehtlom in Mešiček nad Kukovcem. Štiri partije se niso zaključile ter se bodo doigrale v petek. Drugo kolo se prične v petek ter se do tedaj "Se sprejemajo novi udeleženci turnirja. Prvenstvo se bo igralo dvakrat na teden, ob torkih in petkih v kavarni Central.
m Dosmrtna ječa za Adlerja potrjena. Apelacij-sko sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo proti Karlu Adlerju, ki je dne 18. novembra lanskega leta v Št. Ilju ubil in oropal poštnega sla Ludvika Žunka ter je bil 29. januarja 1937 obsojen na dosmrtno ječo. Adlerja so včeraj prepeljali iz jetnišnice čez most v moško kaznilnico, kjer bo prestajal svojo dolgo kazen.
m Obtoženi. Državno pravdništvo je obtožilo roparske morilce 24 letnega Karla Šterna, 29 letnega trgovskega pomočnika Ivana Kolarja in 46 letnega ključavničarskega pomočnika Franca Belaka, da so dne 7. maja lanskega leta umorili in izropali vpoko-jenega finančnega preglednika Ivana Starnjška na Pobrežju pri Mariboru. Razprava se bo verjetno vršila po preteku enega meseca.
Celje
c »Traviata« v celjskem mestnem gledališču. Ob
zadnji predstavi ljubljanske drame »Atentat« smo zvedeli, da bomo v prihodnje videli na odru Mestnega gledališča Verdijevo opero »Traviata«, katero bo pela ljubljanska opera. Zato smo komaj, komaj čakali te uprizoritve, nekateri so že čakali kar z nejevoljo. Čim pa so v minulem tednu časopisi poročali, da bo v torek končno le izpolnjena želja Celjanov, je zavladalo po Celju zopet veliko zanimanje, tako da je bila dvorana Mestnega gledališča skoraj enkrat premajhna za vse ljudi, ki bi radi poslušali »Traviato«, Uprizoritev opernega gledališča pomeni za Celje lep dogodek, Posebno je ugajala ga. Zlata Gjungjenac, ki je nosila težo predstave v glavni vlogi Violete Valery. Nelahki v koloraturo posegajoči pevski del je izvedla do presenetljive učinkovitosti, tako z jasnostjo, kot sočnostjo tona. S tem pa je združila toplo doživeto igro v lepo in prepričevalno popolnost. G. Gostič v vlogi ljubimca Alfreda Germonta je lepo sledil svoji partnerici. Posebno pa je imponiral g, Janko kot Alfredov oče. Ostale spremljajoče vloge so lepo pomogle k celotni uspešnosti. Gledališče je polno navdušenja sledilo izvajanjem umetnikov in jim za opero »Traviata« iskreno hvaležno. — Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da bo ljubljanska opera priredila na Vnebohod 6. maja popoldne opereto »Sveti Anton,, vseh zaljubljenih patron«.
c Zahvala. Rudarsko društvo Sv, Barbare v Pečovniku se najtopleje zahvaljuje slovenskemu voditelju g. ministru dr. Korošcu za nakazano podporo 1000 din.
c Napad na čevljarskega mojstra v Vojniku. Pred dnevi je napadel neki moški iz neznanega vzroka v Vojniku 31 letnega čevljarskega mojstra Pukmajster Antona iz Vojnika In mu zlomil desno ključnico. Poškodovani se zdravi v celjski bolnišnici.
c Nesreče. Ulanec Alojz, 35 letni dninar iz Dobrine pri Žusmu, je 10. aprila sekal drva in si pri tem presekal kite v levem zapestju. — Paserič Rado, 31 letni dninar iz Ivaniča pri Deseniču, je pomagal 12. aprila Antonu Homeršku v Mileni pri Selih Zagorskih nakladati blago na voz, voz se je prevrnil nanj in mu poškodoval hrbtenico. — Bolter Franc, 33 letni cestni delavec iz Svibncga pri Radečah, je padel 12, aprila pri delu v kamnolomu In si zlomil desno nogo,
c Za spomladansko škropljenje bo brezplačno razdelilo okrajno načelstvo v Celju sad;,irskim podružnicam nekaj apnenega arzenata. Tozadevne prošnje naj se pošljeo na okrajno načelstvo v Celje.
c Kino Metropol. Dn.n«« ob 16,15, 20,30 -Duet*, ob 18.15 »Noč v operi«.
Program javnih del v Sloveniji
Izvedba v 20- 30 leiih bi tahlevata 4 in pol milijarde Din
Združenje lnženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, je sestavila obsežen program nujno potrebnih javnih del v Sloveniji. Program obsega vsa važnejša in najnujnejša javna dela za bližnjo dobo 20—30 let, ne glede na njihovo prioriteto. Za vsa javna dela so navedeni tudi aprokslma-tivnl stroSki, ki se utegnejo razlikovati od končnih računov za 10%.
Program obsega naslednja dela:
Železnice.
Program obsega nujne in neodložljive izpopolnitve in proge v dolžini 214 km in za 505 milijonov dinarjev. To so proge Črnomelj—Vrbov-sko (115), ureditev ljubljanskega železniškega križišča in kolodvorov (75 milijonov din), II. tir Zidani most — Zagreb in dokončna ureditev Zidanega mosta (86), Maribor — Pesnica — Ljutomer (95), Novo mesto — Brežice (80), rekonstrukcija dolenjskih prog (55). Nadalje naj se vzame v program za takojšnje proučevanje in v gradbeni program proge v dolžini 470 km za 1065 milij. din.
Elektrifikacija.
Za elektrifikacijo 4 najvažnejših železniških prog je potrebno 1180 milij. din, za gradnje novih central še 92, za gradnjo daljnovodov pa 81 milijonov din.
Javna hidrotehnična in pogozdovalna dela.
Za Izgradnjo vodovodov potrebujemo še 86 milijonov, od tega za Suho Krajino 28, za Belo Krajino 13, za vodovod Žigmarlca — Sodražica — Ribnica - Kočevje 12, Cerklje - Krško 12 milijonov din itd.
Za regulacijo rek potrebujemo 268 milijonov, od tega za Savo 50, Savinjo in pritoke 45, za Dravo od Maribora do hrv. meje 60, Mure 45 milijonov itd.
Za melioracije znaša program 35.5 milij. din, od tega za ljubljansko Barje 16, za grosupeljsko-radensko dolino 9 milij., za Stari trg pri Ložu 1, za Cerkniško jezero 5, Planinsko dolino 1.5, Rinžo 4 milijonov din.
Pogozdovalna dela zahtevajo 14.5 milij. din, ureditev hudournikov pa 45 milij. din, od tega ureditev v savinjski dolini in ob Paki 10, ob Meži 8, Kamniški Bistrici 4, Mislinji 2, v gornjesavski dolini nad Jesenicami 5 milij. din.
Skupno so vsa dela s tega poglavja proraču-nana na 450.1 milij. din.
Ceste In mostovi.
Ta program je najobsežnejši in zahteva za izvedbo 1.598.3 milij. din, ki se naj razdele sledeče: rekonstrukcija in gradnje sodobnega cestišča 1.346.7, zveza Ljubljane z morjem 75, priključek Prekmurja 4, zveza naše s savsko banovino 13.6, zveza s severnimi predeli banovine 27.4, za tujski promet Bleda in Bohinjskega kota 54, otvoritev Pohorja 41.2, novogradnja in obnovitev velikih mostov 36.4 milij. din.
Med javnimi poslopji je na prvem mestu bol-niSnica s proračunimi izdatki 100 milij., univerza 50, gradnja cenenih stanovanj 50, pokrajinske bolnišnice 35, osrednja zgradba za banovino 40, okrajno načelstvo z vsemi uradi v Ljubljani in po okrajih 40, kasacljsko sodišče v Ljubljani 20 itd. Skupno obsega program 534 milij. din.
Končno je treba v Sloveniji zgraditi na novo 9 letališč.
Skupno obsega program vseh navedenih javnih del te-le skupine v milijonih din:
Železniška dela	1570,—
elektrifikacija železnic	1180.—
elektrifikacija	173,-
vodna dela: vodovodi	86.-
regnlacije	268,-
melioracije	35.05
pogozdovanje	14.05
hudourniki	15.-
ceste in mostovi	1598.03
javna poslopja	884.-
Skupno potrebujemo za ta program, katerega bi bilo realizirati v 20—30 letih, 4504.3 mili jonov dinarjev.
Italijanski tesni trg
Z marcem letošnjega leta emo zopet dobili statistiko italijanske zunanje trgovine, ki je bila v jeseni leta 1935 držana tajno, dočim so jo seveda vodili naprej kot običajno. Izšli 60 tudi že kompleti in podrobni podatki za 1935, dočim so za 1936 objavljeni samo glavni podatki. Iz teh objav smo sedaj povzeli podatke o uvozu lesa v Italijo. Gibanje uvoza lesa je bilo od 1932 dalje naslednje:
Uvoz
tisoč ton	mili]. lir
1932	1.056	287.4
1933	1.230	261.2
1934	1.251	251.96
1935	1.246	290.3
1936	575	145.1
Iz tega je razvidno, da je v treh letih pred sankcijami znašal italijanski uvoz povprečno 1.25 milij. ton, pri tem pa so bile vrednosti od leta do leta različne radi razvoja cen.
V	prvih 2 mesecih 1936 in 1937 je bil uvoz naslednji:
tis, ton	milij. din
1936	92	23.5
1937	116	37.77
To pomeni sicer v primeri letom 1936 povečanje, vendar še daleč ne jemlje Italija onih količin lesa na svetovnih trgih kot jih je jemala prej. Deloma je to v zvezi z italijansko avtarkisticno politiko, deloma pa nastaja to radi plačilnih težkoč Italije.
V	dobi od 1934 na 1937 so nastopile velike strukturne izpremembe v italijanskem uvozu lesa. 2al 60 nam za 1937 na razpolago samo nekateri detajlni podatki. Po teh podatkih se je uvoz lesa v Italijo v prvih 2 mesecih 1937 razdelil na uvozne države sledeče: Avstrija 63.204 ton, Jugoslavija 24.420, USA 2.146, Brazilija 1.280, francoska ekva-torijalna Airika 1.176, Francija 1.052, ostale države 23.0007 ton, skupno 116.286 ton. Ker so nam torej na razpolago detajlni jxxlatki samo za 3 važne uvozne države, objavljamo v naslednjem odstotni delež teh treh držav pri italijanskem uvozu lesa v letih 1932, 1934 in 1937.
Uvoz 1932 1934 1937 Jugoslavija	33.45% 39.2% 21.05%
Avstrija	32.57% 27.45% 54.5%
USA	18.2%	8.03% 1.9%
Iz tega je razvidno, da so USA kot dobavitelj lesa skoro popolnoma izpadle. Avstrija pa je svoj delež od 1934 na 1937 podvojila in je danes najvažnejši italijanski uvoznik lesa, ki krije nad polovico potrebe.
slednja
Ža razvoj italijanskih zalog je zanimiva na-ja statistika, koliko lesa je bilo v splošnih skla-
diščih in to lesa inozemskega izvora. Statistika je naslednja za konec vsakega meseca v met. stotih:
1935	1936
januar	—.—	25.730
februar	—.—	41.900
marec	—.—	51.296
april	—.—	5(1.527
maj	—.—	32.097
junij	—.—	24.406
julij	—.—	42.647
avgust	—.—	58.453
septembrer 20.785	76.839
oktober 22.826	83.914
november 36.760	74.760
december 34.625	76.642
Skozi Trst je bilo v prvih 2 mesecih uvoženo 77 ton lesa. skozi Reko pa 2.790 ton, skupno skozi vsa italijanska pristanišča 28.273. (on.
V	carinskih skladiščih je bilo v vsej Italiji na koncu meseca februarja 1937 10.970 ton le3a, konec decembra 21.480, konec decembra 1935 pa 76.260 ton.
V	zvezi z uvozom lesa je pomembna še naslednja italijanska statistika o trgovinski bilanci z našimi sosedi, to je Avstrijo, Madjarsko, Romunijo. Grčijo in Češkoslovaško. Statistika kaže tele rezultate v milij. lir:
Avstrija	Madjarska Romunija
uvoz v I. izvoz iz I. uvoz izvoz uvoz izvoz
1934	190 123 98 130 121 75
1935	272 134 154 89 241 67
1936	369 191 220 112 221 20
1937	131 39 62 29 83 12
Češkoslovaška	Grčija	Jugoslavija
1934	97	87 36 54	204 140
1935	105	78 31 38	197 101
1936	49	58 7 12	68	45
1937	26	18 8	6	32 42
Statistika kaže za našo državo, da je bila naša trgovina z Italijo leta 1934 aktivna za 64 milij. lir in se je ta aktivnost radi znatnega izvoza v letu 1935 povečala na 96 milij. lir. Tudi leta 1936 smo bili še aktivni za 23 milij., letos v prvih dveh mesecih pa prekaša italijanski uvoz k nam naš izvoz v Italijo, kar dokazuje tudi naša carinska statistika Države, ki niso sodelovale pri sankcijah, so lan znatno zvišale svoj izvoz v Italijo, tako je Italija povečala svoj izvoz v Jugoslavijo 1. 1935-1936 na 97 milij., Madjarska pa 66 milij. lir Na drugi strani tega Italija ni mogla nadoknaditi s povečanjem svojega izvoza in tako je bila italijanska trgovinska bilanca z Avstrijo lani pasivna za 78 (1935 38) milij., z Madjarsko pa za 108 (65) milij. lir.


Dvig vlog pri Mestni hranilnici ljubljanski
Odkar je Mestna hranilnica ljubljanska začela s 1. decembrom 1936 oproščati stare vloge, so se nove naložbe znatno dvignile. Kakor znano, je hranilnica dosedaj oprostila stare vloge do Din 10.000. Skupno stanje teh vlog je znašalo Din 55,775.000, a je bilo do 1. aprila letos od tega dvignjenih le 6,333.000, t i. 11.35%. Nove vloge so v istem času narastle za Din 16,750.000, da so znaSale 1. aprila 1937 Din 61,177.000. Zaupan/je vlagateljev v Mestno hranilnico ljubljansko se razveseljivo vrača in v splošno narodno korist bo, da pride ta naš največji slovenski denarni zavod čimprej do popolne likvidnosti.
*
Kakšne namene ima Privilegirana agrarna banka. V nedeljo je bila slovesno otvorjena podružnica Privilegirane agrarne banke. Ob tej priliki je imel podpredsednik upravnega sveta te banke g. Andrija Radovič, tudi sicer zelo vplivna osebnost v našem gospodarskem življenju, zelo zanimiv govor, katerega prinaša zagrebški Jugoslovanski Lloyd v celoti. Iz tega govora posnemamo, da naj bi, če ne bi država ustanovila posebne ustanove za kontrolo vseh denarnih zavodov, ki prejemajo hranilne vloge, potom Privil. agrarne banke izvrševala kontrolo nad vsemi zadrugami, ki prejemajo hranilne vloge. Ves denar zadružništva, ki ne bi bil potreben za potrebe zadruge, naj bi se dal na razpolago banki odnosno njenim podružnicam, ki bi s tem denarjem krile potrebe drugih zadrug. Tako bi stvarno PAB postala tudi osrednja blagajna kreditnega zadružništva. Na ta način bi lahko banka kreditirala ? kreditnim zadružništvom vred k'meta. Nadalje je napovedal, da bo bauka izvršila tudi natančni stati-
stični popis našega kmetijstva. Ti načrti bodo gotovo vzbudili pokornost našega zadružništva, ker preti nova centralizacija denarnih sredstev, od katere si ne obetamo nič posebnega za nas.
Mariborski in ptujski proračun. Objavljen je proračun mesta Maribor, ki znaša v dohodkih oz, izdatkih 57,230.170 din (1936-1937 57.105.301 din) Doklada znaša 40%. Nadalje je odobren tudi proračun mesta Ptuj.
Kje bi država lahko dobila 50(1 milij. din. Oji priliki imenovanja posebnega odseka za kontrolo državnih dohodkov prinaša agencija »Jugoslovanski kurir* poročilo, da bi z ozirom na našo slabo davčno moralo mogla država dobiti lahko še pol milijarde din dohodkov brez kakršnegakoli povišanja, če bi so bila uvedla gotova kontrola pri uradih, ki zbirajo in sprejemajo državne dohodke kakor tudi pri gotovih glavnih davčnih subjektih.
Srce, ledvice, živce (nerooza, raz ^^B^^H burfenosl, orenaoele In slabe živce), ženske, kataralne in nervozne motnje (beli cvet, neobCutlllvosi i.si) prehodna doba žen in moških (klimakieri/), /etra, želodec, kamne, spolne slabosti In motnje (sololne kakor tudi nervozne sklerozo, notranje žleze (sladkorno boieze qiht t.i. d.) zdravi z dobrim uspehom
Radensko zdravilno kopališče (ori Mariboru)
Zahtevajte prospekte.'
KULTURNI OBZORNIK
Arhitekt Juraj Neidhardt
V nedeljo, 4. aprila, j« bila otvorjena v Jakopičevem paviljonu razstava arhitekturo Zagrebčana Juraja Neidhardta, trajajoča en teden, ki jo je zaključil naslednjo nedeljo, U. t. m., arhitekt sam. Neidhardt je ob tej priliki številni publiki, med katero so bili izredno močno zastopani zlasti arhitekti, v poučnem, stvarno na višku stoječem, vendar formalno nekoliko premalo zgoščenem in tudi predolgo trajajočem vodstvu tolmačil načela in deje nove arhitekture. Zasluga, da se je ta razstava v Ljubljani priredila, gre v prvi vrsti ing. arch. Milanu Severju ter ing, arch. Dušanu Grabi-anu (t. č.) v Sarajevu,
Izmed del, ki jih je arch. Neidhardt v paviljonu pokazal deloma v načrtih, deloma v analitičnih risbah, deloma v fotografijah itd., naj omenimo: Nadškofijsko deško Semenišče v Zagrebu, načrt velemestne stanovanjske hiše, naČTte regulacije zagrebškega kaptola, regulacije Zagreba, regulacije Sušaka, načrt Jugoslovanskega paviljona v Parizu, načrt za gradbo drž. obrtne in mestne strokovno-nadaljevalne šole v Sarajevuf načrt kolodvora v Sarajevu, načrt aerodroma, načrt regulacije Trga Kralja Petra v Sarajevu, načrt klubske hiše Hrvatskega veslaškega kluba v Zagrebu, načrt Sokolske-ga doma v Sarajevu itd. Mnogi izmed predloženih načrtov so v natečajih dobili nagrade ali bili tudi drugače odlikovani, kar v polni meri zaslužijo.
Juraj Neidhardt je v ranih letih študiral pri Petru Behrensu, vodilni osebnosti nove nemške arhitekture. Kesneje pa je šel v šolo k Le Corbu-sierju in |e postal eden najožjih učencev tega slo-večega francoskega achitekta-slikarja. Nemara se to ni zgodilo brez neke notranje sorodnosti obeh arhitektov. Tudi pri Neidhardtu imamo priliko videti isto fanatično iskanje nove arhitekturne forme, isto dosledno upoštevanje novih gradiv, istega analitičnega duha, isto tevsetično neizprosnost in jasnost kot pri Le Corbusierju. Jako močan poudarek ima tudi tu problem urbanizma, ki pa naši agrarno zaostali kraji in teritoriji niso niti njemu samemu niti njegovim rešitvam še dorasli.
Kar je na Neidhardtovem delu, ki priča o elementarni arhitekturni darovitosti najbolj simpatično, je zlasti teoretična jasnost, formalna doslednost in izredni analitični koncept, ki dani problem do dna razmotri in končno prinese sintezo. Ni potreba omenjati, da govori iz vsega dela tudi velika prepričanost. Kakor pri Corbusierju, pa imamo tudi tu priliko staviti en sam pomislek, ki je prav za prav glavni: vse je odvisno od tega, kaj se smatra za problem in če je nujno, da se vse to, iz česar izvajajo ti arhitekti take posledice, tudi smatra za resničen problem. Iz vse te arhitekture govori za okus preprostega človeka zaenkrat še avtokratič-nost novega stilnega koncepta, radi česar se ti načrti pogosto dvigajo nad vse možnosti, ki so nam danes dane in v katerih živimo in računajo z bodočimi. Ti problemi so po precejšnji večini še vedno le logični problemi nove arhitekturne forme, niso pa — vsaj pri nas še ne — praktično arhitekturni problem našega življenja. Zato je bil n. pr. naravnost logično estetski užitek v nedeljo poslušati N. izvajanja o organizmu moderne arhitekture, kakor je tudi užitek čitati Le Corbusierja, toda resničnost je često silno daleč od tega.
Razumljivo je, da taki koncepti še bolj kon-gruirajo s tehničnimi nalogami, kjer je končno lepota skrita v isti maksimalni doslednosti in jasnosti ter smotrnosti, manj pa z oblikami stanovanja zlasti v naših predelih. Vse to pa seveda ne zmanjšuje pomembnosti in velikih vredno N. del. Njegovo nadbiskupsko deško semenišče je sila lepa stvaritev, načrt za jugoslovanski paviljon v Parizu enako. Izmed regulacij se zagrebška in sušaška lotevata problema z vs6 temeljitostjo in umetniško močjo, v aerodromu in drugod razodeva iako močan, subtileo čut za linijo, barvo in maso. Včasi se zdi, da čutimo tudi daljne sorodnosti s Plečnikom: tako morda v regulaciji Trga Kralja Petra v Sarajevu, dalje v detajlih nadbisltupskega semenišča, »Zgodovinska stena« pred zagrebško stolnico je pa pravcata plečnikovska-humanistična misel. Kaj takega tudi ne sme presenečati. Prav ona logično-estetska prvina, ki je pri Corbusierju in Neidhardtu tako močna, povzroča, da prehod do Plečnika, ki je formalno sicer drug sistem, po strukturi pa podoben arhitekturni logiki, niso nemožni in nemara je v tem tudi poslednji vzrok, da Plečnikovim učencem Corbusierjeva šola tako nrija.
Razstava sama je velik plu«, že radi tega, ker je javnosti nudila pogled v snovanje velike in pomembne arhitekturne struje današnjosti in take komunikacije kulturam nikdar ne škodijo. Škodilo
bi pa, če bi se kdo pred tem delom, ki gre v analitični ostrini stvarem do dna, zaganjal in zapisal v kožuh apriornih sodb in razočaranj.	R. L.
PUSKIN-ŽUPANCIC:
Pravljica o carju Saltanu
Akademska založba 1937
K Puškinovi proslavi med Slovenci je dodal zdaj tudi Oton Zupančič svoj prevod znane Puškinove »pravljice o carju Saltanu. o njegovem sina, »lavnem in mogočnem junaku knezu (ividonu Sal-tanoviču ter prekrasni carifni I<abodki.< V luksuzni bibliofilski izdaji ga je izdala Akademska založba v opremi pesnikovega sina Marka Župančiča v 1000 izvodih, in sicer 100 izvodov na češkem in 900 na holandskem papirju, ter jionieiii ta izdaja tako izrazito lejx> knjigo, namenjeno bolj odraslim kakor otrokom, predvsem pa čim večjemu estetskemu užitku ljubiteljev lepih knjig in velikih umetnin. Puškinova »jiravljlca o carju Saltanu« je nastala v zadnjem desetletju pesnikovega življenja (1831) kot prva pravljica iz cikla poznejših prnvljic (pot), ki jih Puškin nikdar ni izdal književno v enotni zbirki, pa so danes splošno znane jx>d naslovom »Skazke« in o katerih so starejši literarni kritiki, začenši z Bjelinskim do Pipina in dlje bili mnenja, da pomenijo dobri delež v Puškinovi tvorbi, ko so pa v resnici realizacija največje umetnosti v najpreprosteje obliki. V teh pravljicah pride do Izraza Puškinova kristalno čista epika obenem pa askeza verza, neob-loženost in preprostost ter naivnost prifiovedova-nja, ki uvršča te pravljice med največje otroške umetnine vseh dob. Znano je, da le največji umetniki morejo napisati tudi nnjiiaivnojšo otroško literaturo, kar je pri Slovencih klasično pokazal prav Župančič, ki ga marsiknka notranja sorodnost veže s Puškinom ter je bolj kot drugi poklican, da ga prevaja. Puškinove pravljice so danes dobile na polni veljavi prav zaradi svoje solnčne jasnosti in neizumetnlčenosti, zaradi svojo dognanosti ter domišljijske sproščenosti in veliko človečnosti. Ta pravljica, ki je vznikla deloma iz ust pesnikove stare pestunje, deloma je odmev stare renesančne avanturistične romantike, knkor se je iz orlentalne fantastike, znane lz »Tisoč in ene noči« razširila po vsej Evropi po raznih zbornikih, ki jih jo s strastjo prebiral tudi Puškin ter v njih našel nadnljne pobude za razvoj Snovi, ni torej gola opesnitev ruske narodne snovi, temveč, zavedno prepesnitev mednarodne orientalske pravljične snovi (Saltan — Sultan kakor stoji v prvotnem zapisu!) ter nazoren zgled, kako resničen pesnik zna tujo snov podati v narodnem duhu. Iz Puškinove pravljice diha ruska folklora ln ruski duh, ki ga je Zupančič izrazito ponašal, kar se najbolj plastično vidi iz zadnjega stavka, ko Puškin na tipično ruski način zaključi bajko s ste-reotičnim rekom: »jaz sem bil tam, pivo in med sem pil, pa si komaj brke območik, Zupančič j>a ga tako lejio [X) tradiciji slovenske pravljce po-naši: »jaz sem tudi zraven bil, iz rešeta vino pik. To je listo, kar je že 1. 1901 (JUS) zahteval od prevajalca Puškinovih Pravljic profesor Prijatelj, pišoč: (citiram po spominu), »da bo moral bodoči prevajalec obvladati izrazoslovje slovenske pravljico, če bo hotel podati lepoto tega ruskega folklornega blaga v adekvatni obliki«. In to se je Župančiču v polni meri posrečilo.
Pravljica o carju Saltanu pa ni sedaj prvič prevedena na slovensko. Že davno jo je prevajal Jovan Vosel Koseski v svojih »Rusko-Puškinovih Petero« na svoj način, to je na poznano banalni, ki je terjal od naše strani čimprej zadoščenja. Drugič pa jo je prevedel pred 14 leti (ob vstopu lia univerzo) Tine Debeljak v »Mladiki« v prevodu, ki zahteva gotovo precej |iopravila, tudi zato, ker manjka 1 verzov, ki jih tedanje izdaje (berlinske) niso itnelo. Zn letošnji Puškinov jubilej je prevajalec popravil svoj prevod, ki bo izšel v Mohorjevem -Cvetju z domaČih in tujih logov, v bližnjem času obenem s prevodi ostalih Puškinovih pravljic ter posebnim literarno kritičnim uvodom o pravljici kot literarni in etnografski snovi sploh, še posebej pa o Puškinu kot folklo-ristu ter jioslanku in pomenu njegovih pravljic, pisanem na osnovi najnovejših virov. Ta mono-grafična izdaja Puškinovih »Pravljic« bo namenjena šoli, kajti Puškinove pravljice spadajo med klasično svetovno literaturo.
V Župančičevem prevodu pa je »pravljica o carju Saltanu« postala del klasične slovenske literature.
Borza
Dne 14. aprila. 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80.
Tudi avstrijski šiling je ostal v Ljubljani in Zagrebu neizpremenjen na 7.95—8.05, v Belgradu pa je popustil na 7.9288—8.0283.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.02o do 31.725, v Belgradu 31.24—31.94.
Italijanske lire so nudili v Belgradu po 2.25. Nemški Čeki so danes v Ljubljani in Zagrebu narasli na 12.10—12.30, nadalje so beležili v Zagrebu za konec aprila 12.15—12.35, za konec maja 12.16—12.96, za sredo junija 12.20 denar. V Belgradu so nemški Čeki narasli na 12.0967—12.2967.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1.248.173 din, v Belgradu 513.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu nadalje živahen, dočim je v Belgradu dosegel 883.000 din.
Ljubljana, te čaji Amsterdam 100 h. gold. . Berlin 100 mark .... Bruselj 100 belg .... Curih 100 frankov . . .
London 1 funt.....
Newyork 100 dolarjev . . Pariz 100 frankov .... Praga 100 kron . . , , . Trst 100 lir ......
s p r i m o m :
.	2305.16-2409.76
.	1756.02-1769.90
.	786.94- 742.01
.	996.45—1003.52
.	214.28- 216.84
.	4342.25- 4378.57
.	196.02— 196.46
.	152.64— 158.76
.	229.0»- 232.77
Curih. Belgrad 10, Pariz 19.57, London 21.6275, Newyork 438.626, Bruselj 73.925. Milan 28.126, Amsterdam 240.20, Berlin 176.30, Dunaj 81 (81.90), Stockholm 110.975, Oslo 108.175, Kopenhagen 96.075, Praga 15.32, Varšava 83.80, Budimpešta 86, Atene 8.90, Carigrad 3.46. Bukarešta 8.25,. Hel-singfors 9.51, Buenoft-Aires 138.5.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% In vest. pos. 87.50--88.50, agr. 52 53, vojna škoda promtna 407.50—409, begi. obv. 76—77, 4% sev agr. 51.50-58, 8% Bler. pos. 95 do 96, 7% Bler. pos. 85.75-86.75, 1% pos. DHB 99-100, Trboveljaku 260-270.
Zagreb. Državni papirji: 7% Inveot. pos. 87.50 vi o 88 \88), agr. 52—vojtis uk ods prOuiptns
407.50—409, 4% sev. agr. 51.50 den., 8% Bler. j>os. 95.50-96 (96.50), 7% Bler. jk>s. 86.25 - 86.50 (86. 86.50), 7% posojilo D11B 99.50-100. Delnice: Priv. agrarna banka 195—196, Trboveljska 260- 280, Gutmann 56—60, Isis 16 den.. Osj. livarna 170 den., Osj. sladk. tov. 210—215 (210), Dubrovačkn 385 do 350, Jadr. plov. 400 den., Oceania 280—310.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. po*. 88.50 do 89 (89), agr. 52.50—52.75 (52.50), vojna škoda proinptna 407.50—409 (408) begi. obvez. 76—76.50 (76.25, 76), dalm. agr. 74—74.50 (74.25), 4% sev. agr. 51.50 den., 8% Bler. pos. 95.50—96, 7% Bler. pos. 86-87.50, 7% pos. DHB 99 -100, 7% stab. pos. 87—87.50. Delnice: Nar. banka 7290 bi. (7290), Priv. agr. banka 195—196 (193.50, 197).
Dunaj, 14. aprila. Posli so se v začetku gibali v ozkih mejah vsepovsod. Gibanje tečajev pa je bilo neenotno, vendar so bile izpremembe le majhne. Beležili so: Donavskosavskojadranska obligacije 64.55, delnice: Llinderbanka 90. Nnrodim bnnka 160, Donavskosavskojadranska 19.10, Steg 29.25, avstrijski Siemens-Schuckert 159. Ste\veac 30.40, Magnesit 102.50, Trboveljska 31.55. Alpine 52.05, Berg-HUtten 710. Rima Murany 108.50, Stevr-Daimler-Puch 228, Leykam 68, Semperit 61.20.
Žitni trg
Novi Sad. Oves: bč.. areni., slav. 101—106. — Koruia: bč., srem. novo 94—95, ban. nova 92— 93.
—	Vse ostalo neizpreinenjeno. — Tendenca lahka.
—	Promet srednji.
Živina
Mariborski sejem 13. aprila. Prignanih je bilo 10 konjev, U bikov, 102 vola, 456 krav in 13 telet. Skupaj 592 komadov. Ceno za različno živalske vrste na sejmu so bile sledeče za kilogram: Debeli voli 4—4.75 din, poldebeli 3.50 4 U). plemenski voli 3.40—4.50 din, biki za klanje 3.50—4.15 din, klavne krave debelo 3.25—4.25 din, plemenske kravo 3—4 din, krave za klobasarje 1.80—.225 din, molzne krave 3—3.75 din, mlada živina 4—4.50 din, teleta 6—6.50 din. Prodanih je bilo 378 kosov od leh zn izvoz v Italijo 6.
Mesne cene: Vdovsko meso I. vrste 10—12 din za kg, II. vrste 8—10 din, Meso od bikov, krav, telic 5—10 din, telečje meso I. vrsle 10—12 din, II. vrste 8—10 din, svinjsko meso sveže 10—14 din u kilogram.
fjDERNA
HOMS
UBENGAS/
%Oft£MIN£S
^7A6/WA • UA2IZIA
TOBttUK
&VR7E
\A6£CAB/A
CLA6HHLA
.IJH.jii, i.., i i

?> ^\AU0P6A
NOFIUA
L_ I B"
Ob 25 letnici, ho se je potopil Titanic
Rešitev s Titanica
Na parniku »Titanic«, čigar nesrečni konec ee je zgodil ravno pred 25 leti, se je vozila tudi najbogatejša ženska sveta, lady Astorjeva s svojim možem Johnom Jakobom Astorjem. In on je utonil, ona pa se je rešila. 0 njeni rešitvi so časopisi takole pisali ter tisto popisovanje danes ponavljajo:
Bogata družba
Dne 10. aprila 1912 je novi parnik sTitanic«, največja ladja svojega časa — velika 40.000 ton, dolga 300 metrov, s prostorom za 5000 popotnikov — prvič odplul iz Anglije v Newyork. Največja senzacija za družbo, ki je bila lastnica te veličastne ladje, je bila pač to, da se je na novo ladjo ukrcal najbogatejši mož sveta, polkovnik John Jakob Astor, s svojo 21 let staro ženo. Seveda sta se Astorjeva dva kmalu eesla z raznimi znanci iz svoje družbe, med drugim je bil na krovu tudi Martin Uot6child, dalje adjutant ameriškega predsednika major Butt, znani zbiralec umetnin Widener in mnogi drugi, ki so se zabavali v svojih razkošnih prostorih sredi vrtov in v gledališčih, v plavalnicah in zabaviščih.
Štirje dnevi so tako minili kakor ena ura. Od obeda do obeda ena sama zabava: malo plesanja, malo telovadbe, zvečer zopet ples v večernih oblekah, nato pozno spat ter zjutraj še bolj pozno vstati. To je bilo življenje bogatih na krovu te lepe ladje.
Malo je manjkalo do polnoči. Lady Astorjeva že nekoliko zdeha, vendar pa vztraja v družbi prijateljev pri kozarcih žgane pijače sredi iger pokerja in bridgeja. Nato 6e nekateri začno poslavljati. Prva odhajata stara zakonca Strauss, ki sta se še na svoja stara leta tako rada imela, kakor bi bila Se vedno mlada zaljubljenca. Na svidenje jutri 1
Ladja se strese
Naenkrat 6e ladja nalahno strese — kaj neki je? Ali morda vijak ni v redu? Ravnatelj družbe Bruce Ismay, ki je dala za 3.5 milijona dolarjev zgraditi to ladjo, smehljaje se dvigne glavo, prav tako lady Astorjeva in njen mož kakor tudi nekaj igralcev, ki so igrali tamkaj v kotu. Tisti hip pa od prvega dela ladje nekaj kovinsko zagrmi, ladja se nagne, 6toli zdrknejo k stenam, steklo se drobi. En dih dolgo 6e gostje gledajo drug drugega, vsi bledi kakor mrliči. Ravnatelj družbe White Sta rLine še nekaj mrmra, kakor bi hotel reči, da je kaj takega nemogoče pri tej ladji, ki je toliko veljala.
Boj za čolne
Polkovnik Astor je svojo ženo zgrabil za roke ter jo naglo potegnil iz dvorane. Po hodnikih in stopnjicah, po krovih in kabinah dirjajo ljudje. Ljudje v frakih in večernih slavnostnih oblekah, ljudje v samih srajcah in 6palnih jopičih, ljudje v promenadni obleki, ljudje v obleki kuharjev in stre-žajev, v uniformah, v vsem mogočem. Častniki mire ljudi, da se je na ladji nekaj malega pokvarilo. Vendar naj ljudje čisto mirno iz same zgolj previdnosti stopijo v reševalne čolne. Pod pazduho ee držeč stopata mimo zakonska Strauss, neki duhovnik nagovarja ljudi. Na srednjem krovu pa ropotajo ruski izseljenci, kateri s svojimi culami drve na gorenji krov. Otroci kriče, ženske se obešajo svojim možem za vrat.
Astor je svojo ženo potegnil na gorenji krov. Tukaj je strašno mrzlo. Prednji del ladje se vedno bolj nagiblje. Za reševalne čolne, ki jih je mnogo premalo, se bore ljudje. Lady Astor vidi orjaškega zamorca, ki je vrgel vstran dve deklici ter se hoče kar sam zagnati čez rob reševalnega čolna. Priskoči častnik, ki črnca pri priči ustreli. Piščali brlizgajo, strežaji z zvonci drve po hodnikih, sirena tuli. Deset, petnajst ljudi je planilo v častnika in ga po-mandralo, ker jim je branil, nakar so kakor divji planili v dolu.
Godba igra koral
Ledena gora! Zadeli so na ledeno goro. Ali se ladja potaplja? Lady Astor hiti s svojim možem k Čolnom, na krovu je vse spolzko, večkrat pade. Dva otroka se okleneta njenih nog, iztrga se jima ter dirja naprej, naprej k čolnom. Toda že izginja čoln v globočino. Na mestu 30 je v njem 70 ljudi. Strašni kriki od spodaj. Čoln ee je prevrnil.
Brlizgi piščali — na krovu ladijska godba igra pobožni koral, vmes pa divje tuli ladijska sirena. Iz kotlov pa se čez krov razliva gosta sopara. Na kupu svite vrvi stoji duhovnik in pridiga ljudem o smrti in večnosti in kesanju. Polnaga ženska grize in praska vse na okoli. Druga je vrgla svojega otroka v vodo. Trije mornarji poskušajo staro gospo Strauss ločiti od moža ter jo spraviti v reševalni čoln. Ona pa jih sune od sebe, objame svojega moža. Oba se poljubita ter tesno objeta gledata, kako mornarji s sekirami in bati bijejo po prstih ljudi, ki ee obešajo na reševalne čolne, da bi ee čolni ne prevrnili.
Najbogatejša in najrevnejša ženska sveta
Nazadnje obstojita Astorjeva tik pred praznim Čolnom. Neka ženska ju skuša odriniti, zblazneli fant, ki glasno poje, ee krohoče: »Najbogatejša ženska na svetu... V vodo ž njoU Astor vpraša častnika, ki tamkaj stoji e samokresom v roki, ali smeta vstopiti. Častnik odvrne> Najprej ženske!t Aetor še vpraša: »Torej se jaz ne morem peljati e svojo ženo?« Častnik: »Ne!< Astor častnika dolgo gleda,
Knvft razdelitev Libije je bila sklenjena na .zadnjem usedanju italijanskega' ^J«^« »veta V«,
Libiio bo vladal generalni guverner maršal mioo. ironija p« o« .amie.je.ia - - P'--------
LdDijo do v.«uai »	o	Misurata. Benjzaei in Derna.
Za bolnike s sladkorno boleznijo.
Juha i« zelenjave.
Različno zelenjavo — korenje, kolerabe, zeleno, česen, čebulo, petršilj, zelje, solato, meto, majaron in kar še raste tedaj — na drobno sesekljaš in dobro opražiš v presnem maslu, dokler zelenjava ne začne rumeneti. Potem naliješ vode in počasi kuhaš 2 do 3 ure, nakar juho precediš in daš na mizo. (Tudi za ledvične bolnike.)
Omleta.
Tri jajca razžvrkljaš, malo osoliš in daš v ponev, kjer je veliko presnega masla. Ko se jajca odločijo od ponve, narediš obliko omlete in jo^daš na vročem krožniku na mizo. ("rudi za slab ŽAlodec, oslabele in srčno bolne.)
je v nedeljo zapuščal volišče.
Požigalec iz dolgočasja
V Mestu Karlskrona na južnem Švedskem so prijeli človeka, ki se je pečal s krošnjarstvom, ki so ga osumili, da je zažgal hišo nekega peka. Ko so ga zasliševali, je kar gladko priznal, da je res zažgal. Nato pa je brez vsakega oklevanja in posebnega spraševanja povedal še to, da je že poprej 16-krat zažgal. Pristavil pa je, da je vse to delal sam n asvoj račun brez vsakršne druge pomoči ter da zato nima nikakih sokrivcev.
Med drugimi požigi je tudi priznal, da je hotel zažgati svoj čas mestni magistrat v Karlskroni. Ker pa je ta zgradba, dasi stara, tako trdno narejena, se ni hotelo dovolj naglo užgati. Pač pa je pri tisti priliki zgorel skoro ves stari arhiv in v njem mnogo starih listin. Takrat je zaradi požara od strahu zblaznela hči magistratnega vratarja, katera je sedaj v norišnici.
Ko so zlobneža vprašali, zakaj je požigal, je mirno odgovoril: »Tako sem pač delal, da bi si preganjal enoličnost in dolgočasje dolgih zimskih večerov. Denarja za kino pa nikoli nisem imel.<
Razstavo kraljevskih darov bodo ob kraljevem kronanju priredili v Londonu. Vstopnina v to zanimivo razstavo je namenjena za bolnišnico, katero ustanavlja kraljica Mary. Na sliki vidimo pahljačo, narejeno iz fazanjih peres. To pahljačo je daroval kraljici Mary kralj Jurij V., ki jo je dal narediti iz peres tistih fazanov, ki jih je sam ustrelil.
Zopet 30 dominihancev ustreljenih
Iz Vatikana poročajo: Dominikanski red je dobil poročila o novih pokoljih med dominikanskimi menihi, katere 60 pomorili rdeči miličniki na Španskem.
Rdeči miličniki so v občinah Nambroca, Calenda in Barcelona ustrelili 30 dominikanskih menihov, ker so se branili, da bi na poziv rdečih klicali: »Naj živi komunizem!« Pač pa 60 odgovorili na ta poziv s klicem: »Naj živi Kristus Kralj !< Kolikor je doslej znano, so rdeči na Španskem doslej pomorili 80 do-minikancev.
Naročajte in čltajte naša katoliška dnevnika »Siovenec« in »Siov. dom«
nato se zagleda v oči svoji ženi, katera zaihti ter 6e ga oklene okoli vratu. Poljubi ga —in že jo močne roke dvignejo v čoln, ona mu mahlja: »Z Bogom! Kmalu pridi za menoj!« Čoln je samo do polovice zaseden, že zdrči po verigah in pljuskne v vodo.
Najbogatejša ženska sveta glasno joče, se v svoji sijajni večerni obleki vsa trese mraza ter 6e tako bedna stiska zraven 6tare italijanske izseljenke, zraven jokajočega okroka, zraven dveh newyorških vlačug v raztrganih pižamah, zraven ljudi brez položaja, ki nimajo nič drugega reševati kakor svoje borno življenje.
Najbogatejši mož sveta
Samo en. mož na vsej smrtno ranjeni ladji je miren ter nepremično sedi na 6vojem mestu. To je Philiipps, prvi brezžični telegrafist, ki nemirno pošilja v svet brezžična sporočila CQD (»come quick danger« — Hitro, pridite, nevarnost!«) Takrat sedanjega signala »SOS« še niso poznali. Že prihajajo sporočila, da se bližajo tri ladje, med katerimi je najbližja »Karpatija«. Toda najbrže bodo vse tri prepozne.
Na krovu stoji John Jakob Astor. Na prstih ee mu svetijo briljantni prstani, v žepih njegovega fraka pa tiči čekovna knjižica, v katero bi lahko zapisal, kolikor bi hotel. Ta mož brez vsake besede pomaga, stisnjenih ustnic in nagubančenega obraza ženskam ter otrokom v čolne.
Ladjo pretrese strašen sunek. Kapitana Smitha je vrglo s poveljniškega mostiča. Ko se zave, vidi, da je v reševalnem čolnu. Takoj vpraša, kje je prvi častnik. Odgovore mu: »Kapitan, mrtev je, ustrelil se je!« Ko zasliši te besede, se kapitan brez besede iztrga rokam svojih ljudi ter se požene v mrzle valove, kjer utone.
Kdo ve, kje po širnem morju se potika nekaj redkih reševalnih čolnov. »Karpatija« je srečno prišla na pomoč. Tako je bila rešena smrti najbogatejša ženska sveta, tako je utonila najlepša ladja sveta s 1500 ljudmi, z vrednostnimi papirji in zlatom za 25 milijonov frankov, z nesrečnim modrim deman-tom Hope, z velikanskim tovorom čaja in kavčuka, s hrepenenjem in upanjem ter z Johnom Jakobom Astorjem, čigar premoženje je znašalo 100 milijonov funtov šterlingov.
Belgijski zmagovalec van Zeeland, ko
Od povsod
Nevaren zakon za podjetnike, ki ga je dal izglasovati predsednik Roosevelt, je sedaj potrdilo ameriško najvišje sodišče. To je takozvana Wagnerjeva postava, katera grozi podjetniku z ječo, ako bi ee ne hotel t zastopniki svojih nameščencev pogajati za kolektivno pogodbo. Potemtakem bi bilo mogoče, da bi še Forda zaprli, če se ne bi hotel pogajati, kakor se je pred kratkim izrazil.
Japonska letalca, ki sta te dni priletela y London, bosta te dni obiskala tudi evropsko celino.
Kuga je začela razsajati v pokrajini Amoj na Japonskem.
Sam vase zaljubljen profesor je bil brez dvoma
budimpeštanski primarij dr. Ivan Fritz, ki je iznašel specijalno zdravljenje za spolne bolezni. Te dni bi bil moral v nekem klubu o tem predavati. Ker pa ni bilo preveč poslušalcev, je mož za mizo sede potegnil iz žepa neko stvar ter jo zaužil, rekoč: »V interesu Fritzisma se zastrupim!« Prepeljali so ga ▼ bolnišnico. Morda pa je tako ravnanje dobra reklama.
Štirje otroei-zlatoporočenei. V kraju Colziate ▼ Bergamo živi vdova Mistri, kateri živi še njenih 16 otrok, 46 vnukov in 196 pravnukov. Štirje otroci eo praznovali že zlato poroko.
Vseh radio-naročnikov na Nemškem je bilo letošnjega prvega aprila 8,511.959.
Namesto Baldwina, ki namerav odstopiti, bo najbrie postal šef angleške vlade Niville Chamberlain.
Letalo se vdrlo v led
Na vzhodni obali Švedske, severno od Sundsval-la, se je ponesrečilo letalo, katero je najela neka dansko-švedska časnikarska založba, da bd s svojimi poleti v Botniškem zalivu delalo propagando za ta časopis. Letalo je namestu koles imelo nekake sanke za pristanek ali odlet, tako da je lahko pristajalo ali odletelo tudi s sneženih in zledenelih tal. Ko je pilot pristajal, je pristal predaleč od brega na ledu. Letalo, ki je udarilo v led, je razdrobilo ledeno ploščo ter se začelo pogrezati pod led. Dva popotnika, dva brata, ki sta bila v kabini letala, sta naglo pobila stekla na oknih ter poekakala na ledene plošče. Nato sta morala planiti v mrzlo vodo, po kateri sta dolgo plavala, da sta zopet dosegla ledeno ploščo in nato trdna tla. Tudi pilot se je rešil s svojega sedeža na ledeno ploščo ter je večkrat padel v vodo. S silnim naporom se je naposled vendar le rešil na suho. S suhega pa je ta boj treh za življenje in smrt opazovalo stotine ljudi, ki pa zaradi nevarnega ledu niso mogli pomagati. Pozneje so hoteli rešiti letalo, kar pa se ni posrečilo. Letalo je izginilo pod ledom.
Ameriška univerza na Tihomorski obali je priredila športno tekmo, pri kateri je r skoku s palico dosegel rekord dijak Sefton, ki je skočil 4.48 m.
Križanka
Vodoravno: 2. poglavar divjih Hunov, 4. slovenski politik in sedanji minister, 6. pristanišče ob ustju reke Marice, 7. ruska reka, ki se izliva v Finski zaliv, 9. slovenski učenjak, Prešernov sodobnik, 11. priljubljena izletna gora na Gorenjskem, 12. prebivalec dela nekdanje grške države, 13. ime, znano iz Krekovega življenja, tudi slovenski folklo-rist ali pisatelj šolskih knjig za trgovske šole, 15. romunsko mesto, 17. vrh v zahodnih Karavankah, 18. industrijski kraj ob Sotli, 19. afriška država pod angleškim nadzorstvom.
Navpično: 1. vas blizu Kranja, 2. grška sveta gora, 3. angleška trdnjava v Arabiji, 4. slovenski jezikoslovec svetovnega slovesa, 5. mesto v nekdaj naši Koroški, 6. rimsko ime za slovensko prestolnico, 8. grška boginja znanosti in umetnosti, 9. slovenska znanstvena revija, 10. srbsko mesto, nekdanja prestolnica srbskih patrijarhov, 14. slovenski skladatelj, 16. vas med Radečami in Litijo, 17. ud izumrlega naroda.
Rešitev
bomo prinesli prihodnjo sredo, ko bomo objavili tudi novo križanko.
Bojevniško giban\e
Odkar je poživljena Zveza bojevnikqv, ki ima isti namen kot prvotna bojevniška organizacija, katero so ustanovili in vzorno vodili pokojni major Martin Colarič, vojni kurat katehet Franc Bonač, Ignac Mihevc in drugi idealni bojevniki, neumorno stremi za tem, da zanese misel iskrenega tovarištva in vzgledne pomoči svojim bližnjim med najširše plasti našega naroda. Po mnogih krajih Sldvenije ima še podružnice, zvane Skupine bojevnikov, ki izvršujejo namene te viteške organizacije. Med temi skupinami je najvzorneiša in naja^ilnejša bojevniška organizacija v Trbovljah, ki jo vodi že deveto let katehet in bivši vojni kurat Miroslav Patej, ki je hkrati tudi predsednik osrednjega društva (centrale) v Ljubljani. Pred kratkim je imela bojevniška skupina v Trbovljah svoj redni občni zbor. Začel seje ob veliki udeležbi članov z bojevniško himno »Oj Doberdob«. Iz poslovanja te skupine posnemamo, da ima organiziran podporni sklad, iz katerega prejemajo člani podpore za slučaj bolezni, brezposelnosti in orožnih vaj. Skupina izplačuje tudi posmrtnine preostalim svojcem in pokoplje člane na stroške organizacije. Dramat6ki odsek skupine je priredil v preteklem letu Z7 predstav, med katerimi je bila tudi igra »Carski sel«, ki zahteva dobre igralce in veliko število sodelujočih. Organizacija ima krasno knjižnico, v nji so dela domače in svetovne literature. Zlasti mnogo je knjig, ki zastopajo mirovno misel. Skoro tedensko se vršijo sestanki, predavanja in zbori, na katerih 6e trboveljski bojevniki posvetujejo o vseh življenjskih vprašanjih. Po teh vidikih so organiziram tudi bojevniki drugih krajev, druži jih pa osrednji odbor v Ljubljani, katerega odborniki so zastopniki iz vseh krajev naše ožje domovine. Osrednji odbor ima organizacijski, gospodarski in socijalm odsek. Te odseke vodijo in upravljajo priznani organizatorji bojevniškega gibanja. Posebno se [e organizacija zavzela za preureditev slovenske božje poti na Brezjah, kjer se bojevniki vsako leto zbirajo, da se spomnijo umrlih tovarišev in utrdijo tovarištvo iz težkih dni svetovne vojne. Na Brezjah se hočejo s preureditvijo prostora pred cerkvijo oddolžiti za srečno vrnitev iz težkih dni, hočejo pa tudi dokazati vernost slovenskega naroda s postavitvijo trajnega spomenika, ki naj priča kasnejšim rodovom o velikih bridkostih svetovne vihre. Iz vsega doseda-njega dela prenovljene bojevniške organizacije vidimo, da vodi člane stremljenje za vse dobro m vzvišeno, da se zavedajo svojih nalog do pomoči potrebnih bojevnikov, s tem pa krepijo narodno zavest in medsebojno slogo.
Koncert skladb Danila Švare
Današnjemu času se spričo v njem tako močno razvite borbe za obstanek in »pričo vsestranskega hlastanja po uveljavljanju navzven, ki se druži s stremljenjem po priznanju, kaj značilno in dobro prilega dejstvo, da se tudi umetniki bore za javno poznanje in priznanje in si skladatelji sami pripravljajo samostojne koncerte. Tako je imel med drugimi tudi dr. Danilo Švara t« dni samostojen koncert svojih skladb; na njem je razkril svoje vsestransko skladateljsko delo in je za to razkritje pridobil v sodelovanje naše odlične neproduktivne umetnosti. Nastopila sta pevca ga. Zlata Gjungje-nac in g. Aleksander Kolacio, pianista g. Marijan lApovNk in g. Pavel Sivic ter Ljubljanski kvartet, ki gar„,TWetavljajo gg. Pfeiier, Stanič, Šuiteršič in Maller. In tako »o spored sestavljali pooajveč samospevi s spremljavo klavirja, poleg njih pa sonata za klavir in kvartet za godala.
fevarovo skladateljsko pot oenačujejo v glavnih potezah eksipresionistične težnje. Te vendar niso toliko izrazite in močne, da bi skladatelja označile za pravega doslednega ekspresionista, temveč je v njih še toliko drugih stilnih sestavin, da zabranijo ustvariti si o vsei tej umetnosti enotno stilno podobo. Najmočnejša taka primes je pozna romantična usmerjenost z močnimi naturalističnimi potezami. Ta poteza se po zunanji strani javlja v rahljanju oblike, ki se hoče navadno podrediti bodisi čustvu in večkrat površnemu sentimentu, ki trdovratno sloni na hedonizmu, bodisi stremljenju po naturalističnem opisovanju na podlagi predstavnih asociacij. Po notranji strani pa se javlja prav v posebni vrsti vnesenega čustvovanja, ki je mestoma toplo razneseno, drugje pa zopet tako stopnjevano s čutnimi primesmi, da tč povsem prekrivajo čisto estetsko čustvovanje, kar lahko vodi že do umetniške spornosti. Opisani značaj je zlasti uveljavljen v samospevih, ki ohranjajo poznoroman-tično potezo še v dejstvu, da je pevski glas močno naslonjen na recitativnost, dočim se vsebinska stran izpoje v klavirski spremljavi, ki zlasti ne pogreša programatskega opisovanja; kjer pa se melodija razgiblje, tam se ureja v zaneseno tvorbo, kot so lastne prav romantičnemu občutevanju. Toda vse to se zopet ne javlja v kakšni. dosledni popolnosti, temveč je podano le v delnih opaznih potezah, ki označujejo to umetnost, pa so včasih še celo zelo prikrite z razno moderno tipiko, pred-
vsem z nenavadnimi harmonijami. V Svarovi umetnosti se javljajo še druge stilne sestavine. Predvsem čiste instrumentalne skladbe se tej opisani romantični zapoznelosti odmikajo in stremijo za doslednejšo glasbeno čistoto, ki je sama v sebi zaključena in ki sloni na umski logiki, kih- je deloma naslonjeno na stil nove predmetnosti. Harmonična stran je v takih skladbah zlasti polna trenj, ker se nehote zanaša na intonančno gotovost instrumenta. — Če se iz vsega tega kažejo, kot rečeno, ekspresioni-stične težnie, je to podano v toliko, v kolikor se (po oprijemljivih znakih) vzpostavlja predvsem me-lodika, je omajana tonaliteta, obstojajo veliki intervalni skoki, nastopajo celo pogostni kontrasti, vlada individualizem in podobno. — V celoti pa je z ozirom na kvaliteto reči, da so ugajali odlomki, manj pa večje celote predvsem vsled malo trdne arhitektonske zgrajenosti; in še to, da podana umetnost v celoti notranje ni ubrala, temveč preje raztrgala dojemalca.
O izvedbi pa v celoti vzdrži sodba, da se je umetniško močno povzpela. — Sopranistinja ga. Zlata Gjungjenac je vlila spevom polno čustva, kakršnega je pač skladba hotela ter je lepo izgla-dila pevske lirike. Baritonist Kolacio je vzbujal ugodja s sočnim glasom. Pianist Marijan Lipovšek se je v skladbo zelo poglobil in ji dal nešteto fines r izvedbi, pianist Pavel &ivic je bil v klavirski igri resen in dosledno v pravo razmerje segajoči spremljevalec. Ljubljanski godalni kvartet pa je tudi tokrat dokazala svojo lepo ubranost in izdelano igro, kar spričo stila skladbe ni bilo lahko in ne hvaležno.
Koncer se je vršil v dobro obiskani Filharmo-nični dvorani,	V. U.
Cestno-policijshi red, hodniki in pešci
Tako malo discipliniranih ljudi na cesti res skoro ni, kot eo pri nas, pa prav v Ljubljani. Zato je bila zelo potrebna odredba policijske uprave, ki naj nas nauči nekaj manir, kakršne v drugih, srednjeevropskih mestih že poznajo. — Kaj lepo je, ko nam roka stražnika pokaže smer, kje smemo prečkati cesto. Ko bi se vsi držali predpisov — hi bilo tudi lepo, hoditi ob desni strani v smeri proti cilju, — po hodnikih seveda. Ali nekaj drugega je, kdo bo ljudi vsega tega navadil? — S kaznimi? — Ne vem, je-li vsa modrost vzgoje v kaznih. — Sicer je v Ljubljani še nešteto ulic brez hodnikov. Pa hodi n. pr. po Sv. Petra cesti od Polakove tovarne do Ur-baneeve trgovine, torej do samega Marijinega trga, v desni smeri. Boš videl, kako se ti bo obneslo.
Vendar res je treba, da s* napravi red pri prometu na cestah. Mislim pa, da je najbolj potrebno začeti pri vozilih vsake vrste. Sto- in stokrat je bilo ie pisano, da ogrožajo varnost pred vsemi drugimi neugnani avtoinobilisti in kolesarji. Dvomim, da bo mogoče navaditi na red le-te, ali jih celo ukrotiti. Zakaj težko je prijeti ali uloviti takega vozača, dočim se pešec, ki se niti ne zaveda, da je kršil predpise, ne izmuzne lahko objemu trdne roke čuvarja javnega reda. — Zato prosimo, mi drugače kaj pohlevni pešci, da naj nas oblast zaščiti pred divjimi vožnjami. — Potem naj bi se odvadili kolesarji voziti celo po hodnikih in drevoredih. To se dogaja dan na dan redno v parku na Taboru, v parku pred cerkvijo sv. Petra, i. dr., kjer se igrajo otroci, in je 1« čudno, da se ne zgodi več nesreč — Grdo navado imajo kolesarji, da posebno v spremstvu ženskih oseb vozijo kolesa po trotoarjih ter se jim morajo umikati pešci na cesto, ako nočejo, da se umažejo ob blatnih kolesih. Zakaj obziriii kblesarjl Tiiso. — To in še marsikaj je narobe in bo treba odpraviti.
Star Ljubljančan.
Kamnih
Podgorci mnogo žrtvujejo, da bi dostojno počastili spomin v svetovni vojni padlih mož in fantov iz Podgorja Postavili bodo še leto6 3 m visoko piramido na domačem pokopališču. Ker jim pa še primanjkuje denarnih sredstev, se je društvo »Kam-i\jk« odločilo, da vprizori v nedeljo, 18. aprila ob 4 popoldne na vrtu gostilne g. Martina Goloba v korist vojaškega 6jx>menika v Podgorju Golarjevo veseloigro »Dve nevesti«. Vse vloge so razdeljene med podgorske igralce. Prepričani smo, da bo občinstvo podprlo to akcijo s številno udeležbo. V slučaju slabega vremena bo igra naslednjo nedeljo, 25. aprila.
— Pri korpulentnib ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl. reg. 8. tur. «0474/34.
Spod
Pravila nogometne igre
(Nadaljevanje.)
Podrobna razlaga pravila 6.
Igralec A izvaja udarec s kota. Zoga so odbije od proti vnega igralca C do igralca B. Igralec B sabije gol.
Gol velja!
Igralee B nI oHside, ker je prejel iogo ed
proti vnika.
Pri udaren s kota prihaja vpliv igralea na igro r smisln tega pravila največkrat v poštev. Oglejmo si sledeča dva primera:
1

	r fOc m		
"V "v		•	0
Igralee A iivaja ndaree s kota. žogo prevgame kot prvi igralec B, ki zabije gol.
Gol ae velj«!
Igralee C je offside, ker vpliva na igre s tem, da zastira pogled vratarju.
2
Igralee C stoji v offside poziciji. Čim se zadrži mirno, ne vpliva na igro in gol, ki ga je dosegel igralce B, velja.
Metanje i«ge is auta: Igralee, ki prejme žogo pri meta i* auta kot prvi, ni nikdar offside.
Pravilo offside pa dobi polno moč, čim se žoge dotakne drugi igralee.
fgralee A meče žogo it auta.
Igrale« C ni offside, ker je prejel žogo od pro-tivnega igralca.
H tekmi BSK Ljubljana. Vsled slabe telefonske rveze za časa poročanja o tekmi BSK In SK Ljubljana smo v »Ponedeljškem Slovencu« pogrešilo objavili: »Ostali del krivice pa pade na obrambo, ki je pogosto odpovedala in prav za prav samo fingi-rala.< Stavek bi moral pravilno glasiti: »Ostali del krivde pa pada na obrambo in halllinijo, ki je pogosto grešila in kiksirala.«
Akademski športni klub. V soboto, dne 17. aprila
priredi Akadomski Športni klub smučarsko ekskurzijo na Črni Vrh nad Jesenicami. Odhod v soboto ob 12.05 povratek v nedeljo zvočor. Proskrbljono bo za čotrtin-«ko voinjo. Vabljeni »o Slani in prijatelji klubu. Prijave sprejema do IS. t. m. ASK univerza.
Letni prospekt za Dom ua Komni pripravlja SPD v Ljubljani. Kor nima primernega fotomaterljaia, prosi SPD vse planince, ki »o poselili Dom lia Komni poleti ter KO napravili posnetke, da pošljejo po eno kopijo Hvojih slik čirapreje SPD v LJubljani, Aleksandrova cesta 4/1. Stroške za slike bo društvo povrnilo.
Foto večere priredi Slovensko planinsko društvo v četrtek dne 15. t. m., v torek dne 20 t. m., in v petek dne 23. t. m. Prof. Ravnik Janko bo razložil praktično poveiavanje slik in to v društveni temnici na Aleksandrovi coeti. Radi tesno*ti prostora se moro ponka vsakokrat ndeloiitl le pot oseb. SPD vabi vso interesente, da ae nemudoma prijavijo v dmStvont pisarni ter si Izberejo enega gori navedenih večerov.
S K Reka. Drevi nb 30 izredna seja npravnera odbora v gostilni Konznm na Glinoah.
Trbovlje
Hišni posestniki ugovarjajo. Trboveljski hišni posestniki so imeli svoj občni zbor. Udeležilo se ga je lepo število članov, povabili so tudi gospoda Freliha iz Ljubljane, ki jim je dajal nasvete, kako bi si hišni posestniki opomogli iz te težke gospodarske krize, ki vlada v Trbovljah. Med drugim je prišel v razgovor tudi novi občinski proračun, kateri izkazuje čezmerno visoke dokla-de, nkoravno je banovina prevzela v svoj proračun stroške za osnovne šole in bi se tako moral občinski za enako vsoto znižati. Na zborovanju je proti takemu gospodarstvu zavladala velika nejevolja in so ogorčeno protestirali proti temu proračunu. So pa v letošnjem proračunu še drugo postavke, ki nikakor niso v skladu z gospodarstvom na občini in se je končno tudi sklenilo, da se pošlje na banovino pritožba, da se ta proračun zavrne. Mi lahko k protestu posestnikov še pripomnimo, da so tudi drugi sloji prebivalstva s proračunom nezadovoljni.
Stavbno gibanje za letos ne kaie kaj posebnega. Do sedaj je pričel na novo si graditi hišo edino krojaški mojster Skoberne poleg Zupan-Ma-jerjeve gostilne. Stavbna parcela je bila draga 35.000 din, kar je za Trbovlje dosti. Sicer je pa leph stavbnih prostorov zelo malo.
Rudolf Timmermans:
22
Junaki iz Alcazarja
Krog in krog stoji sovražnik in krog in krog preži smrt. Čepi za zagradami, ki zapirajo vse ceste, in na oknih, ki pazijo na sleherni korak. Sedi v topovskih žrelih in v ozkih ceveh strojnih pušk. Letalci jo mečejo, da pada ko dež na zemljo in granate, ki jih lučajo urne roke, jo škropijo na vse strani.
Desetkratna premoč sovražnika, dvajsetkratna premoč njih postojank!
Vse to ne ovira mož iz Alcazarja, da bi se ne oprijeli svojega načrta.
Določijo dan in uro, označijo nasprotne postojanke, katere morajo naskočiti in pojasnijo način bojevanja.
-»Gospod stotnik, govoriti moram s polkovnikom Moscard6jem.<
Nemogoče. Prav zdaj je zaposlen s takimi zadevami, ki so največjega pomena za nas.«
»A zdaj ni ničesar, kar bi bilo večjega pomena, kot je to, kar prinašam jaz,« vztraja mož, eden izmed civilistov Alcazarja, pri svoji zahtevi.
>In to bi bilo?«:: Precej hladne malovernosti in porogljive odklonjenosti je v besedah stotnika.
»KruhU...
Vprav v posvetovanje in snovanje načrtov o izpadu moštva iz AlcAzarja, trešči to poročilo. >Kruh!«
prijavi stotnik službujočemu majorju. Kruli!« javi ta
naglo Moseardoju.
>Kje?< vpraša Moseardč.
Civilist vstopi.
Neka banka, ki daje kmetijstvu kredite, ima v mestu dve skladišči, kjer je spravljeno tisto žito, ki so ga kmetje dali kot poroštvo za posojila Eno teh skladišč je brez dvoma v bližini Alcžzarja, nekje na vzhodnem pobočju, kjer pada pečina proti reki.
Ali je prepričan o tem?
Natančno mu je znano, saj je neki njegov sorodnik, ki je prevoznik, večkrat vozil tjakaj žito in ga hodil tudi tja iskat.
Major Araujo se previdno in tipaje plazi v temini noči ob robu esplanade. Dva moža z žago in sekiro mu sledita. Onkraj reke Tajo so videti luči in odsevi ognjem. Ondi so rdeči oblegovalci in njihovo straže zr6 proti Alcazarju in čeprav so ondi ničesar ne zgane, jim vendar pošljejo kako salvo, ki pretrga mir noči.
Počasi more nadaljevati pot major Araujo in njegova spremljevalca.
Ali ne piči oudi kvišku koničasta oblika slemena in štirikotnik nekakšne strehe?
Nato se major mukoma splazi po pobočju nizdol — skoraj do ceste in se prepriča, da je to le kamen, skala, ki je s svojo podobo tako premotila vzburjeno domišljijo iskajočih.
Gredo kar dalje vzdolž roba esplanade — od juga proti severu. Bolj in bolj so jim živci nategnjeni.
Kaj pa če vse skupaj ni res?
Na nekem stranskem vogalu esplanade drži hipoma nekaj stopuic navzdol. Na desni je nekaj temnega, voglatega, a je prenizko, da bi bila hiša. Araujo se plazi po tistih stopnicah nizdol in trdo stiska za strel pripravljeni samokres v roki. Ze je tu, tipa okoli.
Z rokami natančno občuti obliko opeke. Bog ve, ali so rdeči v bližini? Tesno so pritiska na steno hiše, močno mu oklepajo preti orožje, nato sune z nogo, da napravijo majhen šum — in prisluhne v noč. Vse je mirno. Še enkrat isti poskus, zdaj malo glasneje — in spet se ničesar ne zgane. Skoraj neslišno pokliče oba spremljevalca in gre počasi vzdolž strehe. Poševno stoji proti esplanadi, na levi se skoraj dotika njene stene, na desni more iti mimo vogala. Previdno tipa z nogami, preden stopi naprej, a tla se nenadoma končajo: odtod skoraj navpična streha! Hiša je zadaj prislonjena na skalo, ki stojijo zdaj na njej, a tla, na katerih je sezidana, so za nekaj metrov niže.
Major vzame sekiro in previdno dvigne eno izmed opek, ki le narahlo ležijo na ostrešju in jih je lahko odstraniti.
Le za en sam drobec sekunde se zabliska žepna svetilka, le za hip. tako da je treba tisto, kar je oko videlo, šele vtisniti v spomin, ko luči že nič več ni. Namesto da bi zagledal globok prostor pred seboj, pa vidi lepo napeto polno vrečo. Z razburjenimi prsti seže tjakaj, zareže brž z nožicem vanjo — in njegovi poželjivi prsti grabijo po žitu!
Najrajši bi na ves glas od veselja zavriskal, da bi ga slišali po vsem Alcdzarju:
>Trigo, trigo! Estamos salvado!«
>2ito, žito! Rešeni smo!<
Noto livljenje.
Le malo jih je vedelo, koliko skrbi in muke je bilo radi prehrane. Toda veselja radi nepričakovane rešitve »o deležni vsi.
Ali ni ko čudež božje Previdnosti, da so zadnji hip odkrili tisto hišo? Vsi čutijo, da je čudež.
NNP
O" t it
R-T-g
K X- o
o o a. _ „ o
n o-. o 0
o o
K:»
čr-o « E' g
•5 £.5"
8=0
5"
1
< i
C
o
o p
o S
< 5
»2.H.IT
>B B g
m • " S
S S S 3
o o o
s s
o a
• 5-
"St o o
0 00?
^ o 5
s
> 1 1
Šmarje pri Ljubljani
V nedeljo, dne 18. april* popoldne ob 3 te ob 8 zvečer priredi cerkveni pevski zbor koncert v tukajšnji prosvetni dvorani. To bo prva prireditev v korist nabave novih cerkvenih orgel v naši fari. Zato vabimo občinstvo od blizu in daleč, da se v obilnem številu udeleži koncerta, čigar spored je zelo bogat.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Četrtek, 15. aprila: 12 Vsakemu nekaj (plotiSe) i— 15.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Ura lahke glasbe: Ruski zbor in orkester <Jar< U Vreme, borza — 18 Vreme borza — 18 Radijski or kester — 8.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarlč) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila 19.30 Nae. ura: Predavanje min. za telesno vzgojo — 19.50 Zabavni kotiček — 20 Domači zvoki. Sodelujejo: Radijski orkester. Akademski pevski kvintet in plošče) 22 Cas, vreme, poročila, spored —, 22.15 Esperantska oddaja: »Ljubljana«.
Drugi programi t
Četrtek. IS. aprila: Belgrad: 19.50 Narodne pesmi t— 20.40 Orkestralni koncert — 21.05 Arije — Zagreb: 20 Prireditev glasbene šole <Llsinski< — Dunaj: 19.25 Operw — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert — 21 Igra 22.25 Komorni koncert — Ilim-Bari: 21 Biblijska drama »Mojzes« — Praga: 19.25 Orkester in solisti — 20.25 Violina — 21 Orkestralni koncert — Varšava: 20 Lahka glasba — 21 Poljski skladatelji — 22 Sramel kvartet — Bcrlin-FIamburg: 20.10 Plesni večer — Frankfurt-Mo-nakovo: 20.10 Opera »Snežinke« — Strassbourg: Simfonični koncert — Bukarešta: 30.15 > Filhurmonični orkester.
Mariborski? olidallitc
Četrtek, 15. aprila ob 20 Na ledeni plošči. Bed A. Petek, 16. aprila: Zaprto.•
Sobota, 17. aprila ob 20: Bdečt nageljni. Znižane cene.
Poizvedovanja
Včeraj je pozabila neka dama v naši upravi levo rokavico in naj pride po njo.
Poselsko knjižico z drugimi dokumenti sem izgubila 1. aprila v Splitu in prosim najditelja, naj jo odda proti nagradi M. Andolšek, Breg 26, p. Ribnica Dol.
Mali oglasi
■tu	I N D	| *
2T2, UNION		
PREMIERA velikega filmskega dela po lsto-lmenl noveli slavnega ruskega pisatelja LEVA TOLSTOJA
Kreotzerjeva sonato
LU Dagover	Peter Petersen
Glasba L. van Beethoven, Oajkovskt ln Chopin
LOGA
Paul Keilerjev prekrasni roman „Z1MI T G0Z0IT
I V 1 G
Hansl Knoteck	Viktor Staal
TEL.
21-24
MATICA
Veliko skantsko filmsko delo
Mladi orli
Bob? Cox, Jim Vance, Carter Olzon
c ti »i •v » •
Službe ucejo
Ekonom
absolvent kmetijske šole, z lepim spričevalom, prakso, mlad, samski, vajen vseh del in hmeljarstva, Išče službo. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Zanesljiv in pošten« št. 6951. (a)
Uužbodobe
Zastopnike
za prodajo koles, motornih koles ln šivalnih strojev sprejmemo po vseh krajih. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tovarna« 6646.	(b)
Prvovrstno šiviljo
za moško perilo, iščem. Salon moškega perila, Beethovnova ul. 14, Ljubljana.	(b)
Reg. br. 2007/31
Mizarja
iščem kot družabnika (strojna delavnica) z malim kapitalom zaradi velikega dela. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Družabnik« št. 6953.	(b)
2 mizarska pomočnika
za stavbna dela, sprejme takoj Presterl Ivan, mizar v Radovljici. (b)
Šiviljo
sprejme za krojaška dela na roko Štefan Cenčič, Kranj.	(b)
KROJAČI! Strobel	stroii za pikiranie
KRZNARJI! Strobel L^fi^ifi|efa šivanie krznai
BERKEL avtomatske in industrijske tehnice ter stroji za narezek in šunko
pri glavnem zastopniku
B. MAGDIC, Zagreb, Radišina ul. u. - Tel 54-34
Za časa pomladanskega zagrebškega sejma; Paviljon B — 122/124
Brez posebnega obvestila.
+
Umrl nam je danes ponoči, v 89. letu starosti, naš ljubi, skrbni oče, ded, praded, brat, stric, tast, gospod
Kari Tavčar
višji davčni upravitelj v p.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 15. aprila 1937 ob 2 popoldne izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti št. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
V ljubljani, dne 14. aprila 1937.
Ing. Kari, dr. Josip, Pavla por. Lavrenčič, Gizela, Lija por. Burja, Marija, sinova in hčere; prof. Alojzij Tavčar, vladni svetnik v pok., brat; ing. Pavel in Erna Lavrenčič, Nada, Vida por. Leonardis, Breda, Živko, Rado, Darinka, Bojan, Danilo, Ljerka, Mira Tavčar, vnuki in vnukinje; Lev in Savo Leonardis, Mitja Lavrenčič, pravnuki; ing. Ernest Lavrenčič, Lujo Burja, Ema roj. Ribnikar, Olga por. Cvahte, zeta in sinahi; ing. Julij Leonardis, Zora Lavrenčič in ostali sorodniki.
Postrežnico
sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 6969.	(b)
Prvovrstnega delavca
za žensko galanterijsko delo, sprejme Produktivna zadruga Čevljarjev v Trbovljah.	(b)
Pletilje in prešivalke
pletenin sprejmemo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6920.	(b)
mm\
Vajenca za pekarno
sprejmem z vso oskrbo v pekarno. - Avgust Unger, Slovenjgradec	(v)
Posojila dajemo
državnim In privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini ln blagovnih bo nlh Hermes. Informacije Tavčarjeva 2.	(d)
Ljubljana, Beethovuova 14/1,
telefon 35-10 vnovči vloge vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v gotovini in daje informacije brezplačno.

KUPUJEMO
staro železo, litine, kovine, vsakovrstne stroje in kovinske predmete ter plačamo v resnici najvišje cene.
JUSTIN GUSTINCIC, Maribor, Tattenbachova 14
Vsakovrstno
zlato kupuje
po oaivišjib cenah CERNE, luvelir, Ljubljana Woliova ulica št. 3.
Dobro idoča gostilna
naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod št. 692.	(1)
Stroj za sladoled
znamko Goldner, prodam. E. Illch, Maribor. (1)
Trenchcoate
vetrne suknjiče, novosti za športne obleke - nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. v	(1)
Platno, gradi, šitoni,
prti, servetl, zavese, posteljne opreme najcenejše v novi špeclalnl trgovini GORICAR, Sv. Petra cesta 30.	(1)
Enoletne cepljene trte
na ameriški podlagi — Muscat Kraljica vinograda, Muscat sopr. Mathtas Jovana. Kraljica Jellsa-veta tvrdke Hlršl Vladl-slav in drug, Subotlca — ima na zalogi Sever Komp., Ljubljana, ln stane posamezna trta od navedenih sort 6 Din. (1)
Za birmanke
Mongol svila po Din 18'— pri Trpinu, Maribor
Vetrinjska 15
Fige, pomaranče!
Fige rlnfuza ln male vence, pomaranče »Jaffa«, španske, Italijanske, najboljših vrst, kupite ugodno v »Zalogi južnega sadja«, Ljubljana, TyrSeva (Dunajska) cesta 48. (1)
Svetovnoznano nemško znamko
»BRENNABGR« DV0K0LES
petkrat kromiranih ln odporno emajliranih, z nezlomljivim okvirom dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdkl
Kleindienst & Posch
Maribor Aleksandrova cesta 44
Posestva
Kunaver Ludvik
gradbeno ■ strokovno ni-obraženi posredovalec, Cesta 29. oktobra S, telefon 37-33 - Ima naprodaj vefi-je število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščen graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. (p)
pppTfffSfffl
IŠČEJO: Višji uradnik
išče mirno sobo event. tudi ■ kabinetom. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Mirno« št. 6929.	(s)
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
sončno, oddam za maj. -Hrenova 19.	(C)
Sveža jajca
euJamCona, 720 komadov 360 Din; 60 kg orehov tanke lupine, 240 Din — franko voznlna razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1)
Mestna občina Ljutomer
odda ob banovlnsklh cestah v centru mesta, na periferiji in v neposredni bližini kolodvorov velika in manjša stavbišča, pripravna za gradnjo tovarn in tudi stanovanjskih poslopij pod zelo ugodnimi pogoji.	(p)
Sobo
oddam mirni osebi. Cesta v Rožno .dolino 11. (s)
Gumbe, plise, entel, ažur
predtisk in monograme hitro izvrši Matek & Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela štrukelj.	(t)
Trisobno stanovanje
s kopalnico, v Dalmatinovi ulici, oddam s X. majem.
Trisobno stanovanje
s kopalnico, na Opekarski cesti, oddam takoj. Poizvedbe: GRADBENA PISARNA Rimska cesta št. 2-1.
Razno
Kožuhovino
v shrambo čez poletje in ob tej priliki se na željo temeljito popravi pri: Josip Dolenc, krznarstvo, Sv. Petra cesta 19, Ljubljana. Telef. 22-62. (r)
Privatni kurir
Ljubljana—Zagreb—Ljubljana. Prevzamem prenos raznih paketičev in pisem, najdlskretnejša in najnujnejša sporočila o bančnih, trgovskih, cerkvenih ali privatnih zadevah. Stranko osiguram tudi s kavcijo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kurir« št. 6956. (r)
Poizvedbe
Avtom, rezervno kolo
je bilo izgubljeno na progi od Ljubljane do Kokre. Najditelj se naproša, da se oglasi proti nagradi pri Viktorju Bohinec, Dunajska cesta 12.	(f)
ČITAJTE IN ŠIRITE
»SLOVENCA.

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, sestra, teta in tašča, gospa
Marija Zdešar
uslužb. drž. železn.
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 16. aprila ob pol treh popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. aprila 1937.
Žalujoči: Ivan in Stane, sinova; Frančiška roj. Bau, sinaha — ter ostalo sorodstvo.
Resnična povest v slikah
Nov način, s katerim se doseže sveža in mladostna zunanjost
Ob 6 uri ipo napornem ■ dnevnem delu, njeno Uide je trudno, Izčrpano fn nagubano.
Ob '/«7 uporablja novi magičn.! puder „4 v enem", ki ima lektro-statsko privlačnost na kožo, kakor jo ima magnet na igle aH na koščke železa.
Ob 7 je že videti sveža In z divno poltjo.
Odpravljeno je'grdo blestenje nosa ln lica in celo najmanjše gube so izginile. Ko se napudrate s tem pudrom ostane on zaradi lektrostatske privlačnosti na __ Vaši koži.
ZARADI lektrostatske privlačnosti se ta puder tako čvrsto pripoji Vaši koži. da je popolnoma neviden. Tudi najožji Vaši znanci ne bodo niti sanjali, da Vaša divna polt sploh nt Vaša lastna naravna lepota. Zunaj na dežju, ali na solncu, pri kopanju v morju, pri igranju tenisa, doma, pri plesanju v najtoplejši dvorani — vedno imate lahko nenavadno krasno polt z diskretnim »mat« odrazom. Ta puder kljubuje vodi in potenju. Nikdar se ne lepi in ne strne v grudice. Zahtevajte magični puder Tokalon »4 v enem«, ki ima lektrostatsko privlačnost na Vašo kožo. Izdelava je patentirana. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrača.
BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5"— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug. Odio 10—F. Zagreb, Praška ulica 6.
Zahvala
Prisrčno se zahvaljujemo vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so na kakršenkoli način lajšali trpljenje našega predobrega, nepozabnega soproga, strica in svaka, gospoda
Stanka Jesenko
ravnatelja zavarovalnice »Croatia«
ter vsem, ki so v težkih urah z nami sočustvovali. Dalje se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnega cvetja, ter vsem onim, ki so dragega rajnkega spremili v tako obilnem številu k večnemu počitku. Vsem in vsakemu ponovno prisrčna hvala. V Ljubljani, dne 14. aprila 1937,
Žalujoča soproga Marija in ostalo sorodstvo
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čet
izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktnr Cenčič