Posamezna številka Din 1» Poštnina v gotovini. Št. 148. V Ljubljani, v nedeljo 6. julija 1924. Leto E. /WMW/ / NOflfiK 9* J i Izhaja vsak dan popoldne. j ? Mesečna naročnina: j j V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 i ,0 Neodvisen političen list. —n---------------------- Uredništvo: IVolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. - p., B Rokopisi se ne vračaio. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633. EJ« -0 PašU se vrafe z Bleda. Razburjenje v Beogradu radi inddentov z Italijo. Naša država bo zadevo Javila poslani ški konferenci in ligi narodov. Zakaj molfe. Trideset vagonov premoga vrže Trboveljska premogokopna družba dnevno v Savo. Trideset vagonov premoga hočejo dnevno rešiti Sloveniji domači podjetniki, pa Trboveljska družba tega: ne Pusti. Nima sicer Trboveljska družba nobene pravice, da bi branila drugim lovljenje premoga, toda našla se je oblast, je protipostavno dala Trboveljski družbi to »pravico«. In tako gre dnevno 30 vagonov premoga po Savi in tako mora Slovenija dnevno izgubiti 30 vagonov cenega premoga. To pa samo zato, da ne bi bilo treba popustiti Trboveljski premogokop- družbi na ceni premoga, da more še Naprej odirati Slovenijo in vso Jugoslavijo. Kako silno bi moglo biti pomagano Vs«mu prebivalstvu s temi dnevnimi 30 %oni premoga. Revni sloji bi imeli za *to)o ceno kurivo, industrija bi mogla ^atno znižati svoje produkcijske stroške iu brezposelnost bi bila znatno omi-Wena. In kaij bi prihranila država, ki je danes najboljši odjemalec Trboveljske Premogokopne družbe in ki mora vsled oderuških cen premoga mesečno nad-Plačevati milijone dinarjev. Ce vsi ti interesi javnosti ne veljajo, veljajo samo kapitalistični interesi Trboveljske premogokopne družb? in zato mora iti dnevno 30 vagonov premoga v pogubo. Pa da bi imeli od tega vsaj delavci, Ki s svojim težkim delom pridobivajo Premog, kaj dobička od tega brezvestnega zametavanja premoga. Toda tudi ^ imajo le izgubo, ker silno visoke cene Premoga so zmanjšale njegov konzum ™ delavci v Trbovljah so slabše plačani ko v vseh rudnikih Evrope, pa če-Prav je trboveljski premog danes dražji «0 dvakrat boljši angleški. Najtežji zločin se tako vrši nad Slovenijo, toda vsa javnost molči in z njo 'si listi. Ali je v resnici Trboveljska premogokopna družba največji kapitalist Slovenije, tudi že popolen gospodar Slovenije, da vse molči, da vse mimo Prenaša to največje izropanje Slovenije? Ali res' ni v Sloveniji lista, ki bi se ■JPal nastopiti za pravice delavstva, za blagor ubogih, za procvit iidustrije. za blagostanje države, če je vse to ogroženo od brezstidnega kapitalista, pa jnagari da je tako mogočen, kakor je Trboveljska premogokopna družba! Zakaj molči naš »najboljši« list »Ju-tfo«, ki si sicer lasti prvo besedo? Zakaj molči »Slovenski Narod«, ki tudi brez potrebe tako rad naglasa svo-fc težke in znojate borbe v korist slovenskega naroda? Zakaj molči »Slovenec«, ki kar ne more prehvaliti svojega čisto ljudskega stališča in ki se ob vsaki priliki in ne-■Priliki predstavlja kot edin zagovornik delavstva? Zakaj molče vsi ti listi? Zakaj niti eden od njih ne podpre ‘Narodnega Dnevnika«, ki je pričel borbo proti temu nezaslišanemu oškodovanju javnosti, ki se kot edini upa natopiti proti Trboveljski ;>remogokopni družbi? Ali so mar vsi naši listi tako malenkostno zavidni, da se boje, da bi imeli strankarsko škodo, če bi uspel v boju *Narodni Dnevnik«, njihov neprijeten, toda potreben konkurent? Ne, niso tako padli naši listi in radi bi nastopili za koristi javnosti proti Trboveljski premogokopni družbi — če bi smeli. Toda naši listi ne smejo pisati Proti Trboveljski premogokopni družbi, ^er so odvisni od nje, ker brez njene Pomoči ne bi mogli izhajati. Kadar treba udariti po gospodarsko slabotnem domačinu, tedaj so naši listi pojeviti, junaški in neustrašeni. Ko pa & treba nastopiti proti prvemu kapitalistu Slovenije — pa molče, j To dejstvo pove. vse in to dejstvo Ukazuje prepričujoče, kako je res ne-p>visen list potreben. To dejstvo pa *Jdi opominja vse, da je v njihovem in-‘®resu, da je edin neodvisen list Slove-. J® razširjen in upliven, da more tako *“zie braniti interese javnosti. Trboveljska premogokopna družba ^staja vedno bolj brezobzirna do inte-^°v iavnosti in zato naj bo javnost Beograd, 5. julija. Vaš dopisnik 'pozitivno doznava, da pride predsednik vlade nocoj ali jutri zjutraj v Beograd. Zjutraj so poslali z Beograda poseben vagon po g. Pašiča v Ljubljano, do kamor bo prišel Pašič najbrž z dvornim avtomobilom. Vlada izjavlja, da nosi Pašič s seboj ukaz o rekonstrukciji vla- Bolgari vpadajo Komunikeja našega Beograd, 5. julija. Ministrstvo za notranje zadeve je sinoči izdalo 2 komunikeja, v katerih službeno javlja: »V zadnjem času se zopet opaža aktivnost bolgarskih banditov, ki vpadajo na naš teritorij. Radi tega so ojačene mere opreznosti in varnosti ob celi bolgarski meji, kjer deluje žandarmerija skupno ^ meščanskimi organizacijami. Tako je vpadla predsinočnjem močna boigarska četa banditov preko meje na naš teritorij ter se je spopadla v selu Smolari v strumičkem srezu z nekim našim oddelkom, ki je zasledoval banditsko tolpo. V hudem boju, ki se je razvil, je ubil naš zasledovalni oddelek 2 bandita, več jih je pa težko ranil. Beograd, 5. julija. Poročajo, da sta odpotovala iz Zagreba Maček in Krnjevič v Beograd, da .se udeležita seje opozicijonalnega bloka, na kateri se bo manifestirala solidarnost in edinstvo opozicijonalnega bloka. Beograd, 5. julija. V Beograd je prispel , podpredsednik muslimanskega kluba Atif Hadži Kadi, ki je izjavil, da je prišel v Beograd na sejo opozicijonalnega bloka. Spaho ni prišel, ker smatra, da je njegov prihod nepotreben, ker ga nadomestuje Hadži Kadi. Beograd, 5. julija. V opozicijonal-nih krogih smatrajo, da je še vedno go- Beograd, 5. julija. Danes dopoldne je prispel v Beograd dr. Korošec, in sicer radi izpremenjene politične situacije in da pozitivno poizve, če ima Pašič volilni mandat ali ne. Korošec je dal zastopnikom zagrebškega in beograjskega tiska sledeče izjave: Prihajam iz Ljubljane, odnosno iz Zagreba. Pctrebno je, da se posvetujem s prijatelji iz opozicijskega bloka o situaciji. Ker nima Pašič mandata za volilno vlado, se je obrnila vsa pozornost na rekonstrukcijo vlade. V Beograd morata priti Maček in Krnjevič na sejo opozicijonalnega bloka. V ostalem je splošna situacija v državi taka, da mora priti do sprememb. Specijalno v Sloveniji so razmere takšne, da se ne morejo dalje vzdržati. Podvzeli bomo potrebno akcijo, ker slovensko ljudstvo ne trpi terorja. VLADNA KOALICIJA JE SLOŽNA. Beograd, 5. julija. Vlada je sinoči konferirala in potem demantirala vse vesti o nesoglasjih med radikali in samostojnimi demokrati. Ponovno demantirajo vse vesti o prihodu kralja v Beograd. SEJE STRANK. Beograd, 5. julija. Na seji demokratskega odbora se je razpravljalo o akciji proti radikalom. Radi Koroščevega prihoda je bila seja prekinjena. — Izvrševalni odbor radikalne stranke, kateremu so prisostvovali vsi ministri, je razpravljal o pripravah za volitve. Vsled odsotnosti Pašiča niso bili storjeni definitivni sklepi. enako brezobzirna proti njej! Nobenega pardona največjim izkoriščevalcem Slovenije in nobenega pardona tistim, ki molče, kadar se dnevno vrže 30 vagonov premoga v Savo in se za to vrednoto zmanjša nacijonalno premoženje! Pravica mora zmagati in tudi nad kapitalom Trboveljske premogokopne družbe! de. Pašič bo imel v Beogradu takoj sejo vlade. Ninčič počaka Pašiča v Beogradu in se odpelje šele potem na Bled. Beograd, 5. julija. Politična situacija v Beogradu se je naglo spremenila. Kombinacije o volilni vladi so začasno odpadle ter je ostalo vse pri rekonstrukciji vlade. v naie ozemlje. notr. ministrstva. Ostali banditi pa so zbežali v smeri planine Belasice proti bolgarski meji.« »V noči od 1. na 2. t. m. je ustavila krajevna straža nekega oboroženega človeka v občini Podselsko in ga pozvala, da se ustavi. Neznanec pa je na ta poziv pričel bežati ter je oddal na stražo 4 strele. Straža je za njim streljala in ga je ranila. Ranjen je bežal proti bolgarski meji; tekel je kakih $00 metrov nato pa se je zrušil in izdihnil. Posrečilo se je ugotoviti neznančevo identiteto. Bil je bolgarski podanik Je-rasim Nikolo, rodom iz Gornje Djunaje. Pri sebi je imej objavo (potni list) bolgarskega notranjega ministrstva štev 1141 kot zaupnik notranjega ministrstva.« tovo, da pride kralj v Beograd s Paši čem. Demokrati konstatirajo, da hi se spremenila v tem slučaju politična situacija v Beogradu v korist opozicije ter bi došlo do nadalievanja konzultiranja. Demokrati bodo napravili v vsakem slučaju predstavko kralju. Beograd, 5. julija. Korošec in Davidovič sta imela danes dolgo konferenco. Posvetovala sta se o položaju in o nujni potrebi, da se pozovejo vsi opozicijonalni poslanci na sejo opozicijonalnega bloka. Popoldne je bila seja med Davidovičem, Korošcem in Hadži-Kadičem. APEL URADNIŠTVA ZA IZBOLJŠANJE SVOJEGA POLOŽAJA. Beograd, 5. julija. Zveza uradniških organizacij je preko svoje beograjske sekcije izdala na jugoslovenski tisk in na jugoslovenske novinarje preko predsedništva jugoslovenskega novinarskega udruženja apel, v katerem prosi zveza tisk in novinarje, da naj se zavzemajo za bedno stanje uradnikov, ki od 1. oktobra lanskega leta dalje sploh ne dobivajo nobenih izboljšanj v plačah. Zlasti prosi, da naj javnost urgi-ra izvedbo sklepa ministrskega sveta I z dne 17. aprila t. 1., po kateri se mora pričeti uradnikom njihove prejemke redno izplačevati. Izgleda, da se finančni minister noče baviti s takimi malimi vprašanji. Predsedništvo jugoslovenskega novinarskega udruženja bo imelo skoro sejo radi kongresa novinarjev in bo razpravljalo tudi o tej pred-stavki uradnikov. VPRAŠANJE ZEMLJORAD. POSLANCA NOTRANJEMU MINISTRU. Beograd, 5. julija. Zemljoradniški poslanec Ceda Kokanuj je poslal notranjemu ministru pismo, v katerem gia opozarja, da je skrajno opasno, da služijo posamezni uradniki političnim strankam in pa, da se sprejemajo nepismeni elementi v državno službo, ki pretvarjajo državne pisarne v strankarske. Tako se godi po celi Bosni in Hercegovini. Zato vprašuje omenjeni zemljoradniški poslanec notranjega ministra: 1. ali hoče oprostiti državo uradnikov, ki služijo strankam, a ne državi? 2. Kaj namerava storiti, da se neposlušni uradniki kaznujejo? 3. Ali hoče uvesti preiskavo proti policijskim organom v Savskem mostu proti katerim obstojajo pritožbe tu s strani radikalov? ZBOROVANJE ZEMLJORADNIKOV. Beograd, 5. julija. Za 14. julij so sklicali zemljoradniki svoje veliko zborovanj« strank« v Savskem mostu« Beograd, 5. julija. Politična situacija v Beogradu ne beleži nobenih večjih dogodkov v notranji in zunanji politiki pač pa je< nastalo v Beogradu zelo veliko razburjenje radi vednih incidentov na italijanski meji. Javnost se vprašuje, kaj hoče službena Italija s Trst, 5. julija. Razni italijanski listi prinašajo poročila o incidentu na ita-lijansko-jugoslovenski meji. »Piccolo« trdi, da so jugoslovenski stražniki prestopili mejo ter da so na poziv italijanskih stražnikov, naj obstanejo, odgovorili s streli. Tako piše »Seccolo« ter bolonjski »Resto del Carlino«. Današnji »Piccolo« zanika trditev ljubljanskih listov, da so italijanski stražniki streljali na jugoslovensko preiskovalno komisijo. Pač pa trdi list, da so jugoslovenski vojaki streljali iz zasede na 2 italijanska stražnika, ki sta šla po vodo v bližnji studenec, nakar sta italijanska stražnika odgovorila s streli in pognala jugoslovenske v beg. (Oj ta heroizem! Op. ured.) SLUČAJ LEVIČNIK. Trst, 5. julija. Današnji »Piccolo delia Sera« se bavi z napadom na jugoslovenskega železniškega uradnika Le- Ooj ifra9. aoozicije sa nadaljuje. Rim, 5. julija. Napetost med opozicije iti fašisti se še ni prav nič polegla. Monte Cittorio se je jel polagoma prazniti, ker je zbornica odgodena do novembra Zato pa se borba nadaljuje s tem večjo srditostjo po listih. Opozicija zahteva popolen razpust milice, del opozicije pa tudi ostavko Mussolinija. Z druge strani pa pozivajo fašisti Mussolinija, naj stopi opoziciji na prste, sicer da bo Rimu kmalu poveljevala Moskva ter izjavljajo, da so pripravljeni na drugi pohod na Rim. Zmernejši tisk, kakor »Giornale d’ Italia«, upa, da bo odgoditev zbornice zelo ugodno vplivala na razvoj dogodkov. MATTEOTTI. Rim, 5. julija 1924. Preiskovalni sodnik je zaslišal bivšega državnega podtajnika Pincija. Opozicija zahteva, da se zasliši tudi general De Bono, ki bo gotovo zna! povedati, kaj je z Mat-teottijevim truplom. V Rimu prevladuje v zadnjem času mnenje, da je dala policija se*??ti Matteottijevo truplo. UMOR MATTEOTTIJA IN ITALIJAN- SKA KOLONIJA V BEOGRADU. Beograd, 5. julija. Člani italijanske kolonije v Beogradu* so poslali Mussoliniju telegram, v katerem protestirajo proti pisanju italijanskega lista »Corriere della Sera«, ki napada italijansko vlado radi umora Matteottija. BOLGARSKI ZEMLJORADNIKI SE UPIRAJO REŽIMU? Beograd, 5. julija. Po vesteh iz Bolgarske je vznemirila oblasti v Bur-gasu razbojniška četa, ki je imela krvave borbe z redno vojsko. Zelo verjetno je, da ta četa ni razbojniška, temveč četa zemljoradnikov, ki so nezadovoljni s sedanjim režimom v Bolgarski. AVTONOMIJA NAŠE CERKVE V ITALIJI. Beograd, 5. julija. Včeraj popoldne je bila podpisana konvencija med našo državo in Italijo o avtonomiji naše cerkve v Italiji. Za našo državo je podpisal konvencijo naš poslanik v Rimu g. Antonijevič. POLITIČEN UMOR V KUMANOVU. Beograd, 5. julija. Javljajo iz Ku-manova, da se je izvršil včeraj tamkaj uboj predstojnika trgoviške občine Ivana Pavloviča. Ubila ga je neka skupina ljudi. Pavlovič je bil demokrat in smatrajo, da le bil to političen umor, temi incidenti in smatra, da se vrši vst to po naročilu Mussolinija, da se izzovejo večji neredi v naši državi. Naša vlada bo zadnjikrat resno opozorila Italijo, potem pa javila stvar ambasadorski konferenci in pa svetu lige narodov. vičnika. List piše, da ima napad ljubezensko ozadje in da je bil Levičnik ljubosumen na nekega italijanskega fašista v Postojni, ki mu je baje prevzel neko slovensko dekle. Vendar pa je po Picco-lovi trditvi opozoril postojnski podpre-fekt dr. Stranieri Brinšeka, da Levičnik vodi v Postojni proti Italiji propagando. Levičnik je baje izjavil pozneje, da se bo poboljšal. Postojnski podprefekt je dal vsem varnostnim organom stroga navodila, naj pazijo, da se ne bi Levič-niku pripetilo kaj hudega. Levičnik je imel odpotovati iz Postojne za vedno in nič čudnega ni, da so postojnski fantje (fašisti) poravnali z njim mal računček radi ljubosumnosti. »Piccolo« trdi dalje, da jugoslovanski vicekonzul v Trstu Smiljanič sploh ni bil v Postojni in ga poživlja, da zanika poročilo »Slovenskega Naroda«. Zavijanja »Piccola« so tako nerodna, da lahko vsak iz njih izbere resnico. LONDONSKA KONFERENCA IN ITALIJA. Rim, 5. julija. Sinoči je vlada ra** pravljala o vabilu angleške vlade na londonsko konferenco. V • abilu je rečeno, da bo tvoril predmet razgovora le Dawisov načrt in ne vprašanje med-zavezniških dolgov. Dalje je rečeno, da se povabijo na konferenco: italijanska, belgijska in japonska vlada. Ostale vlade pa se naprošajo, da bi pooblastile svoje poslanike, da jih smejo zastopati Vabilo zaključuje, da bo konferenca tudi razpravljala o ustanovitvi organizacije, kateri bo podeljena glavna razsodba v slučaju, da bi Nemčija ne hotela izpolniti svojih obveznosti. Odškodninska komisija, ki je predv.dcvala Versajsko pogodbo, ne more odločevati o Dawisovem načrtu, ker gre Dawisov načrt preko Versajske pogodbe._______ POGAJANJA Z ITALIJO. Beograd, 5. julija. Včeraj popoldne so se nadaljevala pogajanja med našo in italijansko delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. Na tej konferenci so definitivno redigirali konvencijo o obmejnen. prometu; govorila sta italijanski odpravnik poslov v Beogradu Luccioli in predsednik naše delegacije' za trgovinska pogajanja z Italijo g. dr. Ribar. TUDI ALBANIJA PROTI NAM. Načrti razbojniških komitetov. Beograd, 5. julija. Po vesteh i* Albanije se sestane v najkrajšem času Redžeb Saja z Aleksandrom Bajram-Curom in Hasan-begom. Kakor trdijo, je dal inicijativo za ta sestanek-Redžeb Saja. Na sestanku se bo sklepalo o skupni akciji makedonskega in kosovskega komiteta v naši državi. MADŽARSKA IZZIVANJA. Beograd. 5. julija. Razmerje naše države do Madžarske postaja zadnji čas precej napeto radi tega, ker je te dni Madžarska aretirala mnogo naših državljanov, poslovnih oseb. Še hujše pa je, da Madžari nadaljujejo s preganjanjem naših Baranjcev, ki so opti-rali za našo državo in ki morajo priti na rr” teritorij. 1 Borzna poročila. CuHb, 5. lulija. Beograd P.65, PraEi 16.40, New York 561.25, London 24,31, Pariz 28.50, Berlin 1.345, Dunaj 0 00792. Trst, 5. julija. (Predborza.) Beograd 27.60—27.70, London 101.10-101.30, Pari?. 118.50—119. New York 23.2725-23.35, Cu-rih 416.50—418, Dumai 0.0327-0.030, Praga 68.65-68.70. Zagre&ka borza danes ni poslovala« Pred selo oposicilonalnega hEoka. IZJAVE KOROŠCA. _________fc.-- -------- . Italijanski listi o incidentu. Preizkušnja demokracije. {Po razpravi, ki jo je v poslednji štev. »Raue politique et litteraire« pod. naslovom »L’ exp6rience democratiqueineareju očital osvetni duh, imperija*. Ifctične težnje in zapostavljanje splošno-evroipskih interesov in kjer se je smar trak), da pomenijo volitve 11. maja obsodbo vse zunanje politike prejšnjega ministrskega predsednika, vstaja drugo spoznanje in že ugotavljajo Nemci, da jim ni računati preveč z uslužnostjo no-vovoljene republikanske vlade. Ne samo radikalci, tudi najbolj mednarodno navdahnjeni socijali&ti priznavajo, da je treba izvrševati načelo »pravičnih reparacij«. Tudi ako mislijo s to besedo novo znižanje nemškega dolga, se problem radi tega ne poenostavi prav nič, naj si bodo v Angliji in Franciji že kte-rekoli vlade pri veslu, vsaka bo naletela na iste težave, ki čakajo že pet žet na svojo rešitev. Prošlosti ni mogoče izbrisati, pogodbe, dogovori, tekoče zadeve ostanejo; nobena stranka, noben politik ne uteče mreži trenutnega dogajanja. Povdarilo se je, da je padel Poinc&rč ravno ob času, ko se je pripravljal k sestanku z Macdonaldom, manj se je pa opazilo, da je istočasno Beneš, nadaljujoč svojo pot po Evropi prispel v Beograd, od kamor se je napotil v Rim. Ravno to potovanje češkega- ministra pa je velepomembno. Kakor znano, hoče Beneš konsolidirati srednjo Evropo. Ker je njegova domovina pridobila s pogodbami 1. 1919 največ in je najbogatejši dedič Avstro-ogrske, ji hoče zasigurati ugodnosti. Ta svoj cilj hoče doseči z vrsto dogovorov, ki naj se pozneje medsebojno organično prepletajo eden z drugim. Statut Srednje Evrope bi obstojal v sistemu dogovorov, včlenjenih tako, da bi se jim soudeležniki ne mogli brez velike škode odtegniti, Francija je na teh dogovorih nemalo zainteresirana-, kajti ona je prevzela sojamstvo na češki neodvisnosti in zato, ker so te konvencije naperjene proti nemški nevarnosti. Cesar se je Poljski, Jugoslaviji in Cehoslovaški bati najbolj, je obnovitev nemškega nadvladja, kakor ga že zopet programatično zasledujejo nemški nacionalisti. Kakor znano, se ti nacionalisti sedaj zovejo plemenski (volkisch) fašisti. Kakor Fichte in kakor Biiicher, kakor vsi podžigalci nemškega narodnega pokreta 1. 1813, apelirajo voditelji te stranke, ki je v jedru le stara vsenemšk® stranka, na plemenska (rasna) čustva: povsod, kjer se govori nemški jezik, naj se vzpostavi nemški imperij in v imenu nemške ljudstvenosti hočejo ji lastiti vsa človeška bitja svetlih las in modrih oči. Saj že zdaj ne zahtevajo le Avstrije, temveč tudi že Alzacijo, Holandsko, Flandrijo in nemški del Švice. Te zahteve so zdaj seveda le še bolj literarne sanje nemških profesorjev, toda one naletujejo na živ odmev ne le v Nemčiji, ampak tudi v ponižani Avstriji in celo ruinirana Ogrska si ne želi nič bolj, nego ta stremljenja podpirati. Naj zbere Nemčija svoje moči in vžge svojega vojnega duha, naj izbruhnejo v njej ljudstvena (rasna) čustva in nova vojna je neizbežna, tako si morajo reči osvobojeni narodi Srednje Evrope. Ta vojna bi bila borba za življenje in smrt. Poincarejevo ministrstvo je postalo žrtev volivčeve brezbrižnosti, ki za srednjeevropske probleme ne najde pravega razumevanja. Zmota Poincarejeva leži v tem, da je smatral svoje zunanjepolitične uspehe za močne dovolj omiliti ž njimi vprašanja notranje politike in davčna bremena. Zmota, lastna vsem državnikom, kojih pogledi gredo preveč preko državnih meja; nikdar niso uspehi zunanje politike mogli ukrotiti nezadovoljnosti. Tako je bilo za Lttdo-vika XVI;, tako za Karla X. Pač pa morejo politiki, ki imajo v svojem zunanjepolitičnem programu predvsem »miro-tvomost«, »deslnteressement«, »politiko velikodušnosti,« biti sigurni, da bodo vedno želi pohvalo ljudskih množic in zastopov. »Naj skrbi vsakdo za sebe«, si pravi podeželni volilec. »kaj me brigajo ti Poljaki ali ti Cehoslovaki. Naj uredijo sami svoje zadeve! Ravno to stališče pa je pogrešno; politik, ki čuti svojo odgovornost, danes ne more za-nemarali Srednje Evrope. Ne le, da se Srbi, Cehi, Poljaki in Rumuni lahko sklicujejo na pogodbe iz 1. 1919, ki smo jih sklenili ž njimi in ki tvorijo podlago evropskega javnega prava, oni lahko dokažejo, da je naša usoda zvezana z njihovo usodo. Pomlajena, okrepljena Nemčija ob prihodnji vojni pač ne bo sprva napadla Francijo in Belgijo; ona bo obrnila vse svoje sile proti Vzhodu, bodisi sama ali v zvezi z Rusijo. Vojne kali prihodnjosti se ne nahajajo več tako ob Renu, temveč v srednji in balkanski Evropi. Nemci imajo trezno in grandi-jozno imaginacijo, oni se ne boje pre-razbrzdanih sanj, oni ne mislijo samo na Strassburg in Metzi, ampak še na svetovne svoje ambicije. Ni v nemškem načrtu, se vreči hitro na Ren, ki je dobro zastavljen, oni se vračajo k Bismar- I kovi politiki iz 1. 1866, oni hočejo zbrati raztresene ude in zaokrožiti, zmnožiti državno telo tako, da bi njegova sila postala neodoljiva. N To je vzrok, zakaj je naša usoda zvezana z ono Češke, Jugoslavije, Ru-munske in zakaj je desinteressement naših demokratskih državnikov kratkoviden, poguben. Smo pred preskušnjo demokratične zunanje politike. Tržaško pismo. Gospod Giunta, o katerem sem Vam zadnjič poročal, da ga nikjer ni, se je vendar našel. Prvič se je zopet pojavilo njegovo ime v javnosti povodom izročitve odgovora parlamenta na kronski govor. Kot podpredsednik poslanske zbornice je spada] v mešano komisijo poslancev in senatorjev, ki je imela izročiti kralju odgovor obeh italijanskih zbornic. V tej kakovosti se je podal tudi Giunta na dvor pred obličje kralja Viktorja Emanuela. Nekoliko dni pozneje — in sicer prav te dni — se je g. Giunta poročil z dono Roccagiovine. Ta intimni dogodek nam kaže, kam se je bil g-Giunta zakopal ob času škandala Matteotti. Politični položaj v Italiji je še vedno nespremenjen. Fašistovska večina in opo-zicionalni blok se nahajata na svojih položajih. ki sta jih zavzela povodom eksodusa opozicije iz parlamenta. In ni še nikakega izgleda, da bi se ti položaji kmalu premaknili bodisi na desno bodisi na levo. Korenita prenovitev vlade, ki jo je izvedel v zadnjih dneh ministrski predsednik Mussolini, ni omehčala opozicije. Možje, ki so bili povodom Matteottijevega škandala več ali manj kompromitirani, so šli in so bili zamenjani z novimi, deloma tudi nefašistov-skimi ministri in podministri iz vladne večine. Mussolini pa je napravil tudi sedaj precej grobo psihološko napako: na stolu pravosodnega ministra je pustil fašista Ovi-glio, v katerega nima opozicija nikakega zaupanja, posebno ne v tem kočljivem hipu, ko sedijo na zatožni klopi nekateri nekdanji vrhovi fašistovske stranke. Tudi se Mussoliniju očita, da je pri preuredbi svoje vlade zopet poteptal ustavo, ker je imenoval nove državne podtajnike sam, medtem ko predvideva ustava, da morajo biti imenovani od ministrskega sveta. Mussolinijevi ukrepi za normalizacijo, s katero naj bi opozicijo prepričal, da nima več nikakega razloga demonstrirati, opozi-cionalne stranke le še bolj razjarjajo ter tako obenem onsmogočajo povoljno rešitev sedanje krize. Na drugi strani pa se je — vsaj za sedaj — popolnoma ponesrečil poskus, da bi se opozicionalni blok razbil. Dosedanja dejanja ministrskega predsednika so premalenkostna, da bi mogel z njimi doseči ta cilj. Opozicijo tesno in skoraj ne-razdružljivo spaja njen enodušnl odpor proti prostovoljski fašistovski milici. Opozicija hoče doseči razpust te. organizacije ali pa vsaj tako nje preuredbo, da zgubi popolnoma svoj strankarski značaj. Mussolini ve, da je težišče sedanje krize ravno v tem vprašanju in zato je odredil, da priseže fašistovska milica še v tem mesecu tudi kralju. Toda v tej prisegi ne vidi opozicija ni-kake bistvene spremembe. Kar je treba preurediti, je sam ustroj .te oborožene sile, kar pa se z novo prisego nikakor ne bo doseglo. Poleg prisege kralju ostane v veljavi tudi prva prisega Mussoliniju in milica bo še nadalje čisto strankarska oborožena sila, kakor je bila do sedaj. Če pa hoče Mussolini zlomiti opozicionalni blok, če hoče pridobiti vsaj en del opozicije, da se povrne v zbornico, more to doseči le z odpravo svoje strankarske milice. Šele potem bi se moglo misliti na razbitje opozicionalne fronte, na ločitev demokratov in popolarov od revolucionarnih strank In morda tudi na nekako koncentracijsko vlado, v katero bi vstopili tudi zastopniki desnega krila sedanjega opozictonalnega bloka. In le tako bi se fašizem mogel zopet rehabilitirati. V vsakem drugem slučaju je položaj brezizhoden. Vsaj za sedaj je politični položaj takšen, da ni misliti na skorajšnje sklicanje parlamenta. Razumljivo je, da so vladi v dobi takih brezizhodnih kriz zelo po volji incidenti, ki odvračajo pozornost javnosti od notranjih na zunanje stvari. Sistematično ponavljanje spopadov na jugoslovenski meji prihaja rimskim mogot- V Trstu, 4. julija 1924. cem vsled tega kakor nalašč, ako nočemo kar reči, da so ti incidenti nalašč naročeni. O tem kočljivem vprašanju, ki zadeva tako od blizu bodoče odnošaje med našo državo in Italijo, pa nočem dalje razpravljati. Politični položaj med tukajšnjo slovansko manjšino je še vedno osredotočen okoPi vprašanja sodelovanja med posl. \Vilfanom in posl. Besednjakom, kakor ga predvideva svoječasni volilni sporazum. Naglašal sem že, da je vzbudilo postopanje posl. Besednjaka upravičen sum, da v tem pogledu stvari niso v redu. Ker se je obenem izjavljalo, da postopa poslanec Besednjak ravno nasprotno temu, kar dela Wilfan, na podlagi tozadevnega sporazuma med obema poslancema, je postalo to odločilno vprašanje prava pravcata uganka. In res ni mogoče zahtevati od tukajšnje slovanske javnosti, da bi razumela, kakšen smisel naj neki ima tako »sporazumno nesodelovanje*. Sedaj pa je zavesa padla in je prišlo na dan,, da so klerikalni disidenti, ki se zbirajo v Gorici pod ukradenim imenom »Edinost«, izrecno naročili poslancu Besednjaku, da naj se izogiblje v Rimu vsakega stika s poslancem W!lfanom! Kar je bilo do sedaj zagonetno, postaja na ta način popolnoma jasno. Tukajšnji politični krogi so, zavedajoč se svoje odgovornosti, dajali izjavo, da vlada med Vilfanom in Besednjakom sporazum, ker kljub vsemu niso hoteli, da bi postal položaj končno nepopravljiv. Ljudstvo, ki hoče mir in slogo, jim bo za to in za druge osebne žrtve, ki jih potrpežljivo prenašajo v interesu skupne stvari, gotovo hvaležno. Toda prišel je čas, ko si bo treba jasno postaviti vprašanje, koliko časa bo to trajalo. Pretekli četrtek se je vršil v Trstu važen sestanek političnega društva »Edinost*, na katerem se je podrobno razpravljalo tudi o tem velevažnem vprašanju. Kakor jem mogel zvedeti, je bila ogromna večina Wilfa-novega mnenja, da je treba storiti vse, da pride z zdravim delom krščansko-socialne struje do sporazuma glede skupnega nastopa v vseh važne;ših vprašanjih (šolsko vprašanje i. dr.). Kot zastopnik teh zdravih elementov se smatra v tukajšnjih političnih krogih ravno dr. Besednjak. Vprašanje je le, ali bo hotel ločiti svojo odgovornost od odgovornosti, ki si jo nakopuje s svojim rovarjenjem hujsKač šček s par nemirnimi kaplani, ki jih je znal zapeljati na pot hujskanja in tudi nevarnih denuncijacij. Ako bodo v krščansko-socijalni struji prevladovali elementi tudi v bodoče, bo vsak sporazum nemogoč, a odgovornost bodo morali nositi tisti, ki so stavili strankarstvo nad narod in njega življenjske koristi. Ta grozna krivda pa gotovo ne zadene tukajšnjega političnega vodstva in njegove politike, ker ta politika ni politika »prepovedovanja stikov«, • temveč, kakor sem omenil, politika Iskanja in utrjevanja stikov z vsemi realnimi in zdravimi elementi našega tukajšnjega naroda. A. Z. L E EC £ NA OB O Bkoke MESTNI TRG 5 ■ £J ERNATOVIČ Pevski zbor ljubljanska »Glasbene tatice” je Smel svoj letni občni zbor dne 25. junija. Iz vseh podanih, poročil, posebno pa iz tajnikovega. je bilo razvideti vsestransko in zares plodovito delovanje, ki ga je ta odlična pevska skupina vršila v preteklem letu. Vspehi so bili tudi takrat veliki in P<>-polni, dasi je moral zbor v tem letu prestati težko preizkušnjo, ki mu je bila zadana s tem, da se je od njega poslovil njegov usta* novitelj in dolgoletni pevovodja, ravnatelj Matej Hubad. Vendar je sreča hotela, da je prišel na mesto izvrstnega mojstra mlad umetnik, Irf je že z vsega početka vsestransko vzbudil in opravičil lepe nade in upe, g. Srečko Kumar. Novo vodstvo obeta zboru i za bodočnost istih zmagoslavnih uspehov, ki Jih je zbor v svoji zgodovini že vajen dosezati. G. Srečko Kumar je zibranim pe*vkatn in pevcem razložil svoj program in predla- \ gal predvsem reorganizacijo zbora. Ta reorganizacija bi imela podlago posebno v tem, da se bo osnovala že s početkom prihodnjega leta zborova šola, ki jo bo moralo posečati vse sedanje članstvo, a novi pevci se bodo sprejemali zanaprej le, če so ab* solvirai'! poprej zborovo šolo. Mnogo večia pozornost se bo vbodoče posvečala moškemu zboTU, ki bo moral zopet zavzeti svojo nekdanjo pomemibnost. V tej zvezi je bilo na občnem zboru tudi govora o očiščenju zbora, o potrebi ustanovitve samostojnega z borov e ga artističnega odseka Itd. Sestavil se bo tudi ze v prihodnjem letu znova mladinski zb°r; Nameravajo se v seziji 1924-1925 prirediti štirje koncerti, in sicer en koncert samih ženskih zborov, eden moških zborov, na, tretjem bo nastopil mešani zbor in zadeli koncert bo vokalno-inštrumentalen. Po volitvah je odbor ostal večinoma isti kot poprej. Sestavljen je sedaj tako-le: predsednik Josfp Skalar; tajnik dr. Viktor Vovk; blagajnik Karel Lasbaher; arhivar Josip Cerar, načelnik moškega zbora Ivo Peruzzi; načelnica ženskega zbora Klementina Hrovatinova; ostali odborniki: Pelan, Pečenko, Vohinjc, Hočevar, Jakšetova. Stegujeva, Pavčičeva in Vebrova. Pregledovalca računov sta Konte in Markelj. Pevski zbor Glasbene Matice obeta čvrstega razmaha in uspešnega napredka, želeti je le še, da bi pristopile še katere dobre in voljne nove moči. Politične vesti. = Ugotovitev Herriota. Francosko zunanje ministrstvo ugotavlja sledeče: Veliko-britanska vlada je razposlala interesiranim silam povabila k londonski konferenci, ki bo dne 16. julija. Ker se smatra, da je francoska vlada k tej konferenci dejansko po* vabljena, zato ni prejela posebnega oflcijel-nega povabila. Francoska vlada je obvešči-na o vsebini povabil. Programne točke, kj jih povabila vsebujejo, se morajo smatrat* kot izključno velikobritanski predlogi. A ofi-cijelnih fnacoskih krogih izjavljajo, da morejo povabila biti obvezna edinole za ve* likobritansko vlado, pa naj vsebujejo* karkoli. Bistvo teh ugotovitev je, da je Herrlot odklonil vsako obveznost. = Micum-dogovori odpovedan). Tajni svetnik KlOckner je v imenu komisije še* storice nemških premogovnih veleindustri-jalcev odpovedal z 31. julijem veljavnost Micum-dogovorov, ker ni Nemčija v stanu, da bi jamčila za finančno podporo Se V drugem mesecu. = Rumunsko-bolgarski kouiltkt. Ro* munsko časopisje obširno komentira poslednje incidente na bolgarsko-rumunskl meji. Po poročilih je padlo pet rumunskilt vojakov, nekoliko pa jih je težko ranjenih-Rumunski listi zahtevajo, da se prekinejo diplomatski odnošaji z Bolgarsko. Bolgarska vlada je brzojavno obžalovala dogodke in je upati, da je s tem incident pred mirno likvidacijo. = Policija razgnala komunističen kongres. Dne 29. junija so sklicali nemški komunisti v Eisenbachu kongres, ki je bil P° pruskem notranjem ministrstvu prepovedan-Kljub temu pa so hoteli komunisti zborovati, vsled česar je tuintam policija pri otvoritvi kongresa aretirala vse številne komunistične delegate, ki so prišli iz vseh delov NemčiJ® na kongres. Med aretiranimi sta bila tudi dva kom. državna poslanca in en deželni slanec. 46 EDG4RRICE BURROUGHSI TARZAN SIN OPICE. Jane Porter je hitro pogledala Claytona, češ da ve, kdo je izrekel to sumničenje. »Zdi se zelo verjetno,« je dejal profesor Porter. »Ne strinjam se z vami,« je ugovarjal mr. Phi-lander. »Imel je dovolj priložnosti, da bi nam škodoval in naščuval svoj narod proti nam. Mesto tega nam je cel ta čas, kar smo tu, pomagal in skrbel za nas.« »To je res,« ga je prekinil Clayton, »vendar ne smemo prezreti tega dejstva, da ni razven njega milie daleč nobenih drugih človeških bitij tu, razven divjih ljudožreev. Bil je ravnotako oborožen, kakor oni in to jasno govori o kakršnihkoli zvezah ž njimi; in ker je on edini proti tisočem, morajo biti te zveze le prijateljske.« »Neverjetno to ni,« je pripomnil kapitan. »Morda je član njihovega plemena.« »Ali,« se je oglasil drugi častnik, »pa je iz neznanega vzroka živel dolgo časa med divjimi živahni in ljudmi džungle, da se je tako sijajno naučil rabiti afrikansko orožje.« »Vi vsi ga sodite preveč po sebi, gospodje,« je rekla Jane Porter. »Navaden bel človek, kakor eden izmed vas — oprostite, tega nisem hotela baš reči — ali bitje, ki v telesnem in duševnem oziru ne presega povprečnosti, bi nikdar ne moglo niti eno leto samo in golo živeti v tej džungli. Toda ta človek ne prekaša odraslega belokožca le po moči in gibčnosti, pač pa je visoko nad našimi izvež-baijimi atleti in močnimi možmi v toliko, v kolikor ti presegajo en dan starega otroka in v boju je pogumen in divji kakor najbolj divja zver.« »V vas je našel vsekakor zvestega zagovornika, mis Porter,« je smehljaje dejal kapitan Du-fraune. »Uverien sem, da ni med nami nikogar, ki bi ne bil pripravljen izpostaviti se še tako strašni smrti, če bi' vedel, da ima vsaj napol tako zvesto in lepo zagovornico.« »Ne čudili bi se, da g£ branim,« je odvrnila deklica, »če bi ga videli, kakor sem ga jaz, kako se je zaradi mene boril z orjaško, kosmato živaljo. Ko bi ga videli, kako je pošast napadel, kakor bik medveda, brez strahu in oklevanja, potem bi mislili, da je več kakor človek. Ce bi videli, kako so se te orjaške mišice pregibale pod rjavo kožo, če bi videli, kako je rinil strašno zobovje od sebe, bi verjeli, da je nepremagljiv. In če bi videli, kako viteško se je ponašal napram tujemu dekletu tuje rase, bi mu ravnotako brezpogojno zaupali, kakor jaz.« »Svoj proces ste dobila, moja lepa zagovornica,« je vzkliknil kapitan. »Sodni dvor je uvidel toženčevo nedolžnost in križarka bo še par dni počakala, da mu da priložnost, zahvaliti se svoji boženski Porciji.« »Za božjo voljo!« se je oglasila Esmeralda. »S tem hočete reči, da ostanete v tej deželi zveri, ko imate vendar priložnost uteči na križarko!« »Kaj, Esmeralda! Sram te bodi,« je rekla Jane Porter. »Kaj si na ta način hvaležna človeku, ki ti Je dvakrat rešil življenje!« »Dobro, mis Porter, to je vse lepo in prav, toda ta gozdni bog nas ni zato rešil, da ostanemo tu. Rešil nas je, da bi lahko odšli odtod. Mislim, da bo strašno hud, če bo videl, da nismo tako pametni, da bi šli. ko nam je dal vso priložnost. Upam. da mi ne bo treba še eno noč prespati v tem zoološkem vrtu in poslušati ta dolgočasni trušč džungle.« »Vas ne morem niti karati, Esmeralda,« je dejal Clayton. »Vsekakor ste zadela pravo, ko pravite, da je ta trušč dolgočasen.« »Za vas in Esmeraldo bi bilo najboljše, da gresta na križarko in ostaneta tam,« je jezno odvrnila Jane Porter. »Pomiri se, otrok moj,« je rekel profesor Porter. »Kapitan Dufraune je vendar privolil, da ostane in tudi jaz sem s tem zadovoljen.« »Jutrišnji dan bi lahko porabili, da najdemo zaboj,« je predlagal mr. Philander. »Tako je, mr. Philander,« je dejal^profesor. »Kmalu bi pozabil na zaklad. Morda nam kapitan Dufraune posodi par mož, ki nam ppmorejo, in pošlje z nami enega ujetnika, ki nam pokaže mesto, kjer je zaboj zakopan.« »Seveda, dragi profesor, vsi smo vam na razpolago,« je odgovoril kapitan. Tako so se dogovorili, da pojde drugi dan poročnik Charpentier z desetimi možmi in enim upornikom ladje »Arrov« izkopat zaklad in da ostane križarka še cel teden v zalivu. Po preteku tega roka bo obveljalo mnenje, da je d’ Arnot res mrtev in da se gozdni mož noče vrniti, dokler so oni tu. Potem odjadrati obe ladji s celo družbo. Drugi dan profesor Porter ni šel z oddelkom kopat zaklada, toda ko jih je proti poldnevu videl prihajati nazaj praznih rok, jim je hitel naproti. Njegove navadne raztresenosti ni bilo več — umaknila se je nervoznemu nemiru. »Kje je zaklad,« je zaklical Claytonu, ko je bil še sto korakov od njega. . Clayton je odkimal in ko je prišel bližje, je dejal: »Izginil.« »Izginil? Saj ni mogoče! Kdo bi ga odnesel!« je vpil profesor. »Bog ve, profesor,« je odvrnil Clayton. »Sprva smo mislili, da nas je mornar, ki nas je vodil, nalagal, toda njegovo presenečenje in osuplost, k° pod truplom ubitega Snipesa nismo našli zaboja, je bila preveč pristna in bi je ne mogel le hliniti. Ko smo kopali pod truplom, smo videli, da je bilo taffl res nekaj zakopano, da je bila pa luknja pozneje napolnjena z zemljo.« »Toda kdo bi to mogel biti?« je vprašal pr°" fesor. »Sum leti vsekakor na moštvo križarke,« i® dejal poročnik Charpentier. »toda podporočnik J®u' viersnč je zagotovil, da cel ta čas, odkar smo ni prišel noben mož na suho, razven pod pove«* stvom častnikov. Ne vem, če sumničite koga od naših ljudi, toda jaz sem srečen, da tak sum & upravičen.« »Nikakor nočem sumničiti vaših ljudi, ki moramo biti za toliko dobrot hvaležni,« ie Te *l profesor Porter. »Istotako bi potem lahko šumniku mojega dragega Claytona ali mr. Philandra.« Častnik se je smehljal in tudi vsi ostali. Videlo se je, da se jim je kamen tihe skrbi odvalil od srca* »Zaklad je bil že pred časom ukraden,« j® na' daljeval Clayton. »Ko smo dvignili truplo, Je padlo. To dokazuje, da je bil zaboj ukraden, ko J® bilo truplo še sveže, ker je bilo celo, ko smo J odkrili.« »NajbrŽe Je bilo več mož udeleženih pri tatvini,« je menila Jane Porter. »Saj se spominjam da so morali takrat štirje možje nesti zaboj.« »To je res,« je dejal Clayton, »najbrže je cela kopa črncev. Ver e, da je kd° °“ . videl, ko so zaboj zn1, li in pripeU" 9 svoje tovariše, da (O tla. WW»WSU>« Dnevne vesti. Ljubljana, 5. julija 1924 n »Slovenski Narod . Nastopili smo proti brezplodnemu prerekanju »Slovenca« in »Slovenskega Naroda«, kdo od njiju, da je ob izbruhu svetovne vojne pisal bolj protijugoslo-vensko. Storili smo to zategadelj, ker ni to prerekanje samo sramota »Slovenca« In »Slovenskega Naroda«, temveč ker se s tem nepotrebnim pranjem umazanega pred- in medvojnega perila škoduje tudi našemu narodu. Na naša tozadevna izvajanja pa je »Slovenski Narod« odgovoril s sledečo Infamnostjo: Članek (Narodnega Dnevnika) smo si ogledali še z druge strani. Prav zdi se nam, da ga je pisal nekdo, ki bi moral z veliko metlo pomesti pred Pragom svoje preteklosti... Kdor hoče kritizirati druge, mora imeti sam _ čisto vest in neomadeževano preteklost. Avtor dotičnega članka, če res ne teoti domneva, ki kaže s prstom precejšnje verjetnosti baš nanj, bi storil Plemenito delo, če bi izprašal svojo vest. Niti deset let ni tega, ko je imel kot avstrijski ujetnik v Rusiji najlepšo Priliko, da sledi primeru drugih iskrenih Jugoslovenov ter stopi kot dobrovo-Jjec v srbski odred v Odesi. Pa ni sto-tega, ker je bil menda preveč zaljubljen v »presvitlega cesarja«, temveč je lepo previdno čakal, da Avstrija izpade in šele, ko je bilo že jasno, da zmagajo zavezniške države je post fe-stum junaško pricapljal za drugimi in teko sijajno posvedočil svoje nacij. PrePričanje. Mož spada med »dobro-voljce« vzorec 1918, ko je pokojna Av-stTija fe umirala. In danes si upa kritizirati druge... Pa recite, če ne gre te-11111 iunaku čast in priznanje?« * ,Ker se na samo namigavanje ne da n0z'ti in ker mi nimamo nobene volje ositj vsled klepetanja »Slovenskega Naroda« sodnih stroškov, smo pozvali »Slovenski Narod«, da jasno pove, koga Je v citirani notici mislil. Nato je objavil »Slovenski Narod« sledeči, rekordno smešni odgovor: »Uredništva »Narodnega Dnevnika« nas poziva, da jasno povemo, koga mislimo z notico »Kdo hoče soditi.« Ker tudi mi vemo, da uredništva nihče ne more prisiliti, naj izda avtorja nepodpisanega članka, zato odgovarjamo, da kdor se čuti zadetega, že sam ve, koga mislimo. Nam zadostuje prepričanje, diai j€ res tako. kakor smo Pribili. Sploh pa je ime v tem slučaju Postranska stvar.« Naij nam oproste naši bralci, da smo teko izčrpno citirali klepetanje starikavega »Slovenskega Naroda«. Toda druide ne bi bila fotografija »Slovenskega Naroda« popolna. In sedaj k našemu °d govoru. Konstatiramo najprej, da mi sploh testno zahtevali, da nam »Slovenski Na-rbd« pove avtorja svoje komične notica, temveč mi smo zahtevali, da pove »Slov. Narod« ime »junaka, ki so ga teorali šele zgodovinski dogodki prisi-jjh, da je postal Jugosloven«. Kaj pa 'tea pri tem opraviti uredniška tajnost, tes ne razumemo. Ali pa se mar avtor N®rodovega pamfleta boji sodišča, dia Se že naprej tolaži, da njegovega imena hi mogoče dognati? Vse kaže. da je te-teU v resnici tako! , Stvar sploh ni v tem, ali se čutimo tei od notice »Slov. Naroda« prizadeti ali ne, temveč stvar je v tem, da je oči-tal »Slov. Narod« avtorju našega uvodnika sramotno dejanje in da »zahtevajo mi od »Slov. Naroda;« toliko jasno Mi, da moremo dati »Slovenskemu Narodu« priliko, da svoje očitke pred sodiščem dokaže. Sodišče je namreč edini forum; kjer se morejo taki očitki razčistiti in časopisna polemika je v takih ^lučajih brezplodna in tudi — smešna. Zato poživljamo »Slovenski Narod« še enkrat, dai pride z imenom na dan ali Da da obžaluje svoje babje klepetanje. bi se pa na naš račun ustvarjale za-blotne govorice, ki se boje sodišča, pa ne bomo dopustili! Višek smešnosti pa je dosegel »Slovenj Narod«,, ko je dejal, da zadostuje hjemu prepričanje, da je res tako, kakor je dejal. —■ »Slovenski Narod« in Prepričanje! Ali ste že slišali dvoje teko nasprotujočih si pojmov? Odkdaj Da ima »Slovenski Narod« prepričanje? Ali ne ve vsa javnost, da se je poslovilo »Slovenskega Naroda« prepričanje tedaj, ko je bil za 20 milijonov prodani In nakoncu pride najboljše! »Slovenski Narod« pravi namreč: »Sploh pa , češkoslovaško skladišče v Novem Sadu. Ob priliki poseta češkoslovaških in-dustrijcev v naši državi je bilo sklenjeno, da se zgradi v Novem Sadu češkoslovaško skladišče za blago, ki gre skozi Novi Sad. Skladišče je že dograjeno in je bilo pred nekaj dnevi Izročeno svojemu namenu. DOBAVE. X Dobava železa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 23. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 30.000 kg surovega in 40.000 kg litega železa. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpo-gled. X Dobava bele kovine. Pri ravnateljstvu državtfh železnic v Subotici se bo vršila dne 24. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 30.000 kg bele koviiie. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. sveta. Župan je v svojem poročilu omenil prodajo zemljišča pokojninskemu zavodu, kateremu se odstop! 5 parcel po 100 Din za kvadratni meter. Pokojninski zavod izda mestni občini posojilo v znesku 3 milijonov dinarjev. — Na vprašanje poslanca 2ebota glede razpisa občinskih volitev, pojasnjuje župan, da so mu zagotovile oblasti volitve za 21. september. Glede Kiffmannove hiše, ki bi se imela dati državnim oblastem v najem, se bo razpravljalo na tajni seji. V poročilih odsekov je Več prošenj, katere so deloma ugodno rešene. Povišanje stanarin ln prenočišč v hotelih za nemške državljane se zavrne, ker to ni v interesu tujskega prometa. Šolskim voditeljem na mestnih šolah se prizna od 1. julija dalje administrativna doklada po 100 Din na mesec. — Ob pol enajstih Je župan zaključil javno sejo, nakar se je nadaljevala tajna seja, v kateri so se obravnavale razne disciplinarne zadeve. tn i i! V SOBOTO 5. JULIJA VSI NA ŠIŠENSKI HRIB V »KOZLOVO DOLINCO«, KJER PRIREDI ŠIŠENSKA CIRIL- IN METODOVA PODRUŽNICA KRES. SODELUJE GODBA ZJŽ. ZA PIJAČO IN JEDAČO JE PRESKRBLJENO! — ODBOR. I dobavil« DRUŽBA ILIRIJA LJUBLJANA Kralj« Petra trg 8 Telefon štev. Ž20 Plačilo tudi na obroke! •»*«•••«•»< i • j Vedno zadnje novosti | f * l SAMO . GRIČAR & MEJAČ, * ? šelenburgova ulica 3. I • t Naročajte »Narodni Dnevnik*'I 'Stran 4,i Štev. 148. =*fV Državne željeznice Kraljevine Srba, Hrvata i Siovenaca direkcija Zagreb. U Zagrebu, dne 2. juna 1924. Broj 25.050/I-1924. Oglas. Jeftimha ža izradu, isporuku te montažu gvozdenih konstrukcija mostova u km 35.9/10, 38.8/9, 42.4/5 i 72.5/6 pruge Osijek — Našice. Generalna Direkcija državnih željeznica rešenjem G. D. broj 15.694 od 28. maja t. g. po-ništila je ofertalnu licitaciju, koja je po pred-metnoj isporuci održana 10. maja 1924. kod pot-pisane direkcije te se stoga na osnovu čl. 86-98 zakona o drž. računovodstvu od 6. marta 1921 i njegovih izmena, ovim raspisuje druga pismena ofertalna licitacija za izradu, isporuku i rpon-tažu gvozdenih konstrukcija za mostove u km 35.9/10, 38.8/9, 42.4/5 i 72.5/6 pruge Osijek — Našice u aproksimativnoj ukupnoj težini od 850 met. centa. Za izvodjenje radnje i isporuka vredit če »Uslovnik za izgradnju 1 dobavu gvozdenih konstrukcija za mostove.« Obrazac ponude te načrte Generalnog projekta mogu se dobiti uz cijenu od 50 Din, kod potpisane direkcije, odelenje I., soba broj 09. Ponude moraju biti snabdevene taksenom markom od 100 Din te se irnadu poslati u za-pečačenom omotu sa vanjskom oznakom: »Ponuda za izradu, isporuku 1 montaža gvozdenih konstrukcija za mostove u km 35.9/10. 38.8/9, 42.4/5 i 72.5 6 pruge Osijek-Na-šice, na raspis broj 25.050 '24 1924 od ponudjača N. N.« Ponude imadu biti predane neposredno od ponudjača ili njegovih opunomočenika zastup-nika i to izmedju 10 — 11 sati pre podne na dan licitacije 20. jula 1924. na ruke predsednika komisije za licitaciju a mogu se ponude poslati i putem pošte na naslov Direkcije drž. željeznica u Zagrebu odelenje za održavanje pruge no iste moraju stiči kod potpisane direkcije naj-kasnije do 11 sati pre podne na dan licitacije, jer inače neče se kasnije prispele ponude uzeti u obzir. ' Licitacija biti če održana u 11 sati u sobi 69 potpisane Direkcije. Svaki ponudjač dužart je položiti kauciju od 40.000 Din, odnosno 80.000 Din, ako je strani državljanin i to na blagajni potpisane direkcije, a najkasnije do 10 sati prije podne na dan licitacije, bilo u gotovom novcu ili valjanim vrednosnim papirima po §§ 88 Zakona o držav-nom računovodstvu. Garantna pisma novčanih zavoda, koja se po tač. 4 §§ 88. gore spome-nutog zakona priznaju kao privremena kaucija kod licitacije, moraju biti registrovana kod Generalnog Inšpektorata Ministarstva Finansija. O položenoj kauciii izdat če blagajna »Re-vers«, koji se mora pokazati predsedniku komisije za licitaciju. U ponudi treba postaviti cijene tako, da budu stalne (fiksne) obvezatne za vsaki slučaj porasta cijena, bilo materijalu, bilo radne snage. U raspraVu če se uzeti samo one ponude koje če biti stavljene bez ikakve primetbe. Nadmetač ima da uruči nredsedniku komisije pored svedočbe o svoioj nadmetačkoj sposobnosti, ispostavljenu po komori, takodje uve-renje da je takav ili slični rad izvršio, te sve-dočbu poreznog ureda, da je platio porez za te-kuče tromjesečfe. Ako se ponudu šalje putem pošte onda se Imaju gore označeni dokumenti priključiti ponudi. Naročito se upozoravaju licitanti, da moraju na dan licitacije potpisati izjavu, da poznaju sve uslove, i da pristaju na nadinetanie pod tim uslovima. — Ako se pak ponuda šalje putem pošte, onda mora ponuda tu izjavu sadr-žati. Jz Direkcije državnih željeznica Kraljevine Srba, Hrvata 1 Siovenaca. Ljubljana Gosposvetska c. št. 2 priporoča svojo bogato zalogo pisalni strojev JfflSSH" in JHISHir, šivalnih strop za rodbine in obrt ter nožnih koles Styria — Durkopp — Orožno ko!o (Waffenrad). Ceniki zastonj in franfeo. Gradbeno podjetje Arhitekt ili Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB. Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Oglašajte sobo in kuhinja ali 2 pr**m sobi v r kolici mesta se išče za t. ali 15. »\gu-st. Ponu.be na upiavo lista pod ..Čisto stanovanje*. immk za trgovino mešanega blaga itd za prometen kraj v Slovenskih goricah išiem. Prevzamem eventualno blago na račun ali dam lokal v najem. Ponudbe na Franc Simonič, trgovec v Sv. Urbanu pri Ptuiu. sa. dirkalno in navadno moško, skoraj novo, se ugodno prodata radi odhoda k vojakom. Naslov v upravi lista. dobro ohranjeno kupim. Cenj. ponudbe na upravo lista pod „Pla£am takoj". ki je vešč montaže Francisovih turbin, generatorjev, transformatorjev. dal)novodov visoke napetosti in motoijev išče za centralo v Žireh ing. A Štebi, Ljubljana, Dunajska e. 1/1V. Sii pravi Vj Emendolc (Bohinjski) Groyer I.a polnomasten, trapist in čajno maslo. Najceneje v mlekarni Ivan Kos, Ljubljana, Bohoričeva ul. 28. j ie dubru ohran en?, se ugodno preda. Xi>= ov pri upravi lista. w ..RecoH srhbne VVieneiin — Perftkt Mode“ — novo došli. Zvezna kmigarna, Liubliana, Mariiin tig 8. došli. Cena od ISO Din visie Minka Horvat, modistka, Ljub lain«. Puch. a ks. dobro ohranieno, se vsied odpotovanja proda za 6000 Din. Jamski trg 196, Zelena jama, Liubliana. Mlad ni popolnoma samostojen, Išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe pod „Pek“ na upravo lista. Prvovrstne premoge na drobno in debelo za industrijo in domačo kurjavo dobavlja po najugodnejših cenah in plačilnih pogojih Dom. Čebin trgovina s premogom Ljubllana. Wolfova uM/ll. WBMgwnrnM um MMMiigBaffiai F&ANC CESAR, družba z o. z. v Domžalah pri Ljubljani tovarna slamnikov in kSobukov zaloga v Celju, Gosposka 4. Popravila se spreiemajo vsako sredo v Ljubliani, Prešei nova ul 5. na dvor. Kovačič & Tršan. mmammaama era premog s4—5000 kalorij, Iranko Ormož tona a Din 300 prodaja Slovenska pre-mogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. eeeeeeeea FiBUAKl BOJE, MASTHA LAKOVE, $TUK, EMADLE, KISTOVE I 3AMAČNO ČISTI F1RNIS NADBOL3E KAKVOČE N UD’ MED1Č-ZANKL CRUiBA Z O. Z. LJUBLJANA CENTRALA K&BiBOR HO m SAD PODRUŽNICA SKLADiŠrg TVOIŽN5CE: LJUBLJANA-MEDVODE r?-y.L - -r —TOC a ,<£ .m . m ■% l*lokr©ta škoduje zdravju, redi tega si kupite privečaSno mer? n, fini in poceni t*,. i * If Ci @ e n katereea pa edino dobite v veletrgovini R. Stermecki. Celje.Trgovci engros csr.e. ls'oUm se prodaj* letos po čudoviJo nizkih censn perilo, čev'ji. klobuki, nogavice In vse dru o modno blaeo. N>t®* čite cenik. \ Gumi zb cepljenje trt ^ Teronospora cevi, Jamčeno novo blago 2 kakor tu dl vsi v to stroko spa^atoži ^ — predmeti. | Mfr’# rraUrg. Tovarniška zaloga: 5' Zdravko Krajnc - Celile. ‘S3 Va!no n tnuffl. AVTO VOZI BREZ BENCINA KURI Z OGLJEM ZAHTEVAJ PROSPEKTE 3UGO-HAG L3UBLDANA BOHORIČEVA UL. 24 TEL. 560 Prvorazredni moderni brzspisalni stroj StoewBP-RecDPil Vrhunec finomehanike! Zastopstvo: Lud. Baraga, liubiiana, Šelenbursova ul. 611- Pohištvo vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor za jedilne s^be, kuhinjske oprave, pisarne itd priporočam po jako ugodnih cenah 3osig> Andlovič, strojno mizarstvo Karlovška cesta Stev. 22. ZALOGA POHIŠTVA. Komenskega ulica Stev. 28. Poljedelski stroji Mlini Žage Gatri Lokomobile na bencin sesalni plin in paro Motorji Opekarne Lastna livarna železa in kovin krožne peči tro i za cementne izdelke Vsakovrstne sušilnice Transmisije Mlinsko kamenje umetno in naravno K. & R. Ježek, Maribor. Centrala: Blansko (G S. R.). Zahtevajte prospekte In ponudbe! I Popolnoma varno naložite denar v ljubljansko posojilnico, I r. z. z o. z. ki poslale v nov^^iraurajinih prostorih v Uublisnl, l^esfni itev. 6. Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 8% do 10°/** ter jih izplačuje takoj trei odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kred.te ter sprejema cesiie in inkaso faktur. •..•..•..•».t..•»•V«..«***"* j | Najnovejša knjiga!! ▼ ~~~~ i ■mi ■■■! m 11 ■ ii m n i _..u_mm" 5^ Izšla }e v Zvezni knjigarni -v Ljubljani, Marijin trg št. 8 | ..VERONIKA DESEN1ŠKA” ♦ tragedija v petih deianjih od našega slovitega pesnika ^ O. Župančiča v treh različnih izdajah: • Ljudska izdaja v okviru »Splošne knjižnice* kot 28. zvezek. Cena broš. Din 25’—, vez. Din 32-—. Nadalje finejša izdaja v večji obliki na finem papirju. C.ena broš Din 52’—, vez. v polplatno Din 60'—, v platno Din 66 > in luksuzna izdaja v omejenem numeriranem številu 200 izvodov z lastnoročnim podpisom avtorja v elegantni vezavi v celem usnju. Cena Din 130—. CiSKA INDUSTRIJAMA IN GOSPODARSKA BANKA podružnic«* v Ljubljani, Marijin trs 5. Telefon it. 104. Brz. naslov: 1NDUSBANKA. Delniška glavnica In rezerve cca Ki 290,000.000 —. Hranilne vloge na knjižice In tekoči račun Kč 2.170,000,000.— Centrala v Pragi, na Prikope 85, 67 podružnic v vseh večjih krajih Čehoslovaike republike. — Sprejema vloge na knjižice in račune ter provaja __________vse bančne in borzne transakcije kar naikulantneje. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA DelnlSka glavnica:] Din 50.000.000' r Rezervni zakladi: j Din 10,000.000'- CENTRALA; LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA Podružnice; Brežice Črnomelj Kranj MetkovK Ptuj Split Celje Gorica Maribor Novi Sad Sarajevo Trst Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. —M— M IIIIII l i ■ m————»11 Brzojavni naslov: [Banka Ljubljana /