Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Videm  Občina ustanavlja zavod za turizem  Stran 2 Ptuj Panorama  Sodišče zavrnilo pritožbo Gutschijeve  Stran 3 Politika Starše  Šola v Marjeti na tnalu občinskega sveta  Stran 4 Izobraževanje Ptuj  Mehatronika navdušila, bionika za zdaj razočarala  Stran 5 Šport Rokomet  Uroš Krstič: "Verjamem v uspešno zgodbo"  Stran 14 Ptuj, torek, 30. junija 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 51  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Slovenija  Število zaposlenih v izobraževanju v petih letih naraslo za 11 odstotkov Šolniki predstavljajo četrtino javnega sektorja Glavnina zaposlenih v javnem sektorju je po podatkih SURS-a v šolstvu. Učiteljev, profesorjev, pedagogov in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih institucijah je 43.000, kar je četrtina vseh zaposlenih v javnem sektorju. Za primerjavo: de- lavcev v zdravstvu je okoli 29.000. Več na strani 5. Aktualno  Začenja se žetev: cene ne določajo mlinarji, temveč trgovci  Stran 2 Ptujska sežigalnica  Sežigali bi odpadno blato, a brez državne koncesije  Stran 4 Kronika Središče ob Dravi  Zemeljski plaz nevarno drsi proti hiši  Stran 24 V središču Kolesarske poti  Ena fi ga v žepu lahko pomeni propad celotnega projekta  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  30. junija 20202 Aktualno Velika Nedelja  Težave z odpadki na pokopališču Bodo morali namestiti varnostno kamero? V zadnjem času na pokopališču pri Veliki Nedelji ponovno opažajo nedopustno ravnanje posameznikov, saj v tamkaj- šnje zabojnike za smeti nekateri odlagajo odpadke, ki tja nikakor ne sodijo. Kot je pojasnil predsednik krajevne skupnosti Velika Nedelja Janko Meško, se znova soočajo s kupi odpadkov v zabojnikih ob pokopališču, ki tja ne sodijo. »Opažamo, da ljudje v ločene posode za zbiranje ostan- kov sveč, pokrovov in bioloških odpadkov, ki so namenjene izključno za odpadke s pokopališča, odlagajo vse drugo. Od raznih aparatov bele tehnike, kot so pralni stroji, do gum, gradbenega materiala, odpadke od piknikov, kot so krožniki in pribor ter še marsikaj drugega. Te odpad- ke odlagajo v zgodnjih jutranjih ali večernih urah, najhuje je ob koncih tedna.« Namesto investicij plačilo odvoza smeti Ob tem opozarja, da jih odvoz in sortiranje teh odpadkov precej staneta, kar posledično pomeni manj denarja za investicije. »Krajevna skupnost plača odvoz smeti na težo odpadkov. Posebej je treba pla- čati še sortiranje, saj kot rečeno, se v teh zabojnikih najde vse živo. Na letni ravni za odvoz smeti namenimo precej denarja, okoli 9.000 evrov. Če bi se ti posamezniki, ki nepravilno odlagajo odpadke, obnašali bolj odgovorno, bi nam zagotovo ostal kakšen evro več za investicije v naši krajevni skupnosti namesto za odvoz odpadkov,« poudarja Meško in dodaja, da ne vidi nobenega razloga za tako neodgovorno ravnanje posameznikov. »Že večkrat smo se obrnili na krajane s prošnjo, naj ven- darle različne odpadke iz gospodinjstev in gradbeni material odpeljejo na deponijo v Ormožu, kjer je odlaganje brezplačno. Žal neuspešno.« Po besedah Meška bo treba nekaj storiti. Razmišljajo tudi o namestitvi varnostnih kamer. Foto: MH V zabojnikih za odpadke na pokopališču pri Veliki Nedelji ljudje odlaga- jo tudi takšne smeti, ki tja ne sodijo. Mlin Korošec iz Markovcev le- tno odkupi približno 10.000 ton zrnja koruze, rži, ajde in predvsem pšenice. Kaj pomeni ta količina? Ob statističnih podatkih, da je lani pridelek glavnega krušnega žita, pšenice in pire, tehtal skoraj 140.000 ton, je manjši med od- kupovalci, na drugi strani pa za lokalno območje izjemnega po- mena, saj se povezuje s Kmetijsko zadrugo Ptuj (ki je lani odkupila 5.000 ton pšenice) in lokalnimi kmeti. Vsako leto Korošec sode- luje tudi kot predstavnik manjših mlinarjev v žitni verigi, kjer kmetje in mlinarji usklajujejo ceno, a letos še niso sestankovali. Kar tudi ni presenečenje, saj je bila žitna ve- riga umetno ustvarjena tvorba, v kateri je manjkal poglavitni člen – to je trgovec. »Mi se lahko pogo- varjamo o ceni, lahko ponudimo tudi višjo ceno, toda komu bomo moko prodali?« je dejal Korošec. In ravno zaradi ujetosti med kme- ti in trgovci so pogosto ravno mli- narji tisti, ki so označeni za krvni- ke kmetov. »Imeli smo konkreten primer, ko so zaradi pritiska hrva- ških mlinarjev morali naši spustiti ceno, če so želeli obdržati pogod- bo z eno največjih pekarn pri nas, to je nekdanjo pekarno Grosuplje, danes Don Don.« Kdo bi torej mo- ral poseči v to zatečeno stanje in skrivnostne trgovske marže? »Od- kar smo vstopili v Evropsko unijo, velja prosti pretok blaga,« je na vprašanje enostavno odgovoril Korošec. Tako bo tudi letos cena pšenice odvisna predvsem od borzne cene in ponudbe v sosednjih državah. Največjo grožnjo ali konkurenco slovenskemu kmetu predstavljajo zaloge pšenice na Madžarskem, lanska letina je bila obilna, pora- ba manjša, tudi zaradi epidemije v Italiji. »Zaradi teh okoliščin letos ni pričakovati višjih cen, nekateri celo predvidevajo, da bodo neko- liko padle.« O konkretnih številkah pa Korošec še ne želi govoriti. Markovci, Podravje  Cene pšenice naj bi ostale na ravni lanskih Cene ne določajo mlinarji, temveč trgovci Žetev ječmena se je pričela, spravilo pšenice je pričakovati v drugi polovici julija. A odkupne cene še niso obliko- vane. Pričakovano, saj se vsako leto izoblikujejo šele, ko so kombajni že na njivi. »Moj občutek je, da bodo cene na ravni lanskih,« je dejal največji mlinar v Podravju Daniel Korošec. Foto: Mlin Korošec Mlin Korošec naj bi tudi letos odkupil 10.000 ton zrnja. Pritisk cenejše pšenice iz uvo- za bo torej tudi letos velik. Ali to pomeni, da bomo jedli manj kako- vostni kruh? Korošec o kakovosti madžarske pšenice ni želel soditi, saj da oni uporabljajo izključno slovensko. »Pred leti smo doku- povali avstrijsko pšenico, s katero smo izboljšali našo moko, sedaj pa so se slovenski kmetje izpopol- nili v tehnologiji, prav tako imajo posejane ustrezne sorte kakovo- stne pšenice, tako da se uvoza več ne poslužujemo,« je zagoto- vil Korošec. »Res pa je, da smo letos v času koronakrize dokupili 500 ton pšenice, a od slovenske- ga podjetja iz Lendave. Ali je bila pšenica slovenska ali ne, težko sodim.« Dokupili so jo, ker je pov- praševanje po moki ob napovedi epidemije preseglo vsa pričako- vanja. »Mleli in pakirali smo vse dni, tudi ob koncu tedna. Nato se je povpraševanje ustavilo ozi- roma ga praktično zaradi polnih skladišč trgovcev ni bilo. Sedaj se že vračamo v stare tirnice,« je še dodal mlinar, ki ima najraje domač mešan kruh iz ržene in pšenične moke. Foto: Mojca Vtič Cena pšenice je iz leta v leto znana šele, ko so kombajni že na njivah. V interesni zvezi haloških ob- čin, ki jo je več občin poskušalo oblikovati za spodbujanje razvoja turizma in pridobivanja fi nančnih virov za njegov razvoj, župan Ma- rinič ni videl izziva. Čeprav je bila videmska občina v času prejšnjega župana Friderika Bračiča oblikova- nju interesne zveze naklonjena, se je to stališče s prihodom Mari- niča na županski stol spremenilo. Okrog delovanja zveze je bilo po njegovem mnenju odprtih preveč vprašanj, prav tako se ni strinjal s fi nančno obveznostjo, ki bi si jo ob- čina naložila, če bi postala sousta- noviteljica. Sicer pa interesna zve- za haloških občin ni nikoli zaživela, v pravno-formalni obliki je niti ne bi bilo možno registrirati. Po odhodu Vidma iz te skupne zgodbe so tudi druge zainteresirane občine idejo pustile nekoliko ob strani. Pobu- dniki zveze so medtem ubrali dru- go pot in ustanovili zadrugo. Zavod bo deloval v sedanjih prostorih pošte Iz Vidma sedaj prihaja informaci- ja, da so na pragu ustanovitve za- voda za turizem. »V preteklosti je bilo preveč eksperimentov, da bi si lahko privoščili še kakšnega. Zato smo se odločili, da s tovrstnimi poskusi in idejami končamo, usta- novimo lastni zavod in se resno ter organizirano lotimo vprašanj bodočega razvoja turizma. Imamo veliko pokazati, med drugim obno- vljene stare domačije na Dravskem polju (Tržec, Pobrežje, Šturmovci), potem so tukaj Vidova klet, vino- gradniška posestva, etnološki mu- zej, v Vidovi cerkvi so ohranjene relikvije sv. Donata. Ponašamo se z odlično gastronomijo: vrhunskimi vini in izbrano kulinariko. Pokrajina s parkom Šturmovci in Halozami nudi izjemen potencial za obliko- vanje sprehajalnih, kolesarskih in pohodniških poti, v Majskem oziroma Dravinjskem Vrhu imamo v načrtu zgraditi razgledni stolp. Naša prednost je bližina avtoce- ste, računamo pa na enodnevne in večdnevne goste. Menim, da lahko vse našteto sestavimo v turistični produkt, ki bo zanimiv za obisko- valce. Ne izključujemo povezova- nja z organizacijami ali posamezni- ki, ki se ukvarjajo s turizmom. Za vse konstruktivne predloge so naša vrata odprta,« je pojasnil prvi mož videmske občine. Najprej sklep občinskega sveta O ustanovitvi zavoda za turizem bodo na julijski seji odločali člani občinskega sveta. Župan je razlo- žil, da bodo prostore za delovanje zavoda zagotovili v prostorih se- danje pošte pri gasilskem domu. »Ko se bo pošta preselila, bomo prostore obnovili. Računamo, da bo vložek veljal okoli 20.000 evrov. Zaposlitve v začetni fazi niso pred- videne, delo bomo razporedili v okviru občinske uprave. A najprej je treba počakati še na zeleno luč občinskega sveta,« je pogovor sklenil župan Marinič. Videm  Razvojne priložnosti občine Ustanovili bodo zavod za turizem Župan občine Videm Branko Marinič ne skriva interesa za razvoj turistične dejavnosti v občini. Strategijo turiz- ma za videmsko občino je snoval že pred 20 leti kot član občinskega odbora za gospodarstvo. Tudi v Slovenskih železnicah, kjer je bil zaposlen dolga leta, se je ukvarjal s tem področjem, predvsem z vprašanji in pobudami, kako združiti potovanje z vlakom in priljubljene turistične destinacije. Foto: MZ Župan Branko Marinič meni, da lahko z organiziranim delom v občini pripeljejo nemalo turistov. »Priložnosti je veliko tako na ravnici Dravskega polja kot v gričevnatih in vinorodnih Halozah,« je poudaril. Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 3 Območje, za katero je bil sprejet OPPN konec leta 2018, je na griču v podaljšku Panorame, v smeri pro- ti severozahodu. V skladu s tem prostorskim aktom je dopustna dejavnost stanovanjska, v kombi- naciji z dopolnilnimi trgovsko-sto- ritvenimi in gostinskimi. Prostorski načrt je razdeljen na več območij, na nekaterih je načrtovana gradnja enostanovanjskih in večstanovanj- skih stavb, na določenih delih pa gradnja samostojnih hiš in dvojčk- ov. Eno izmed območij je planirano za šport in rekreacijo (obstoječe teniško igrišče). A kljub sprejetju dokumenta, ki naj bi bil podlaga, da se začnejo postopki za pridobivanje gradbe- nih dovoljenj, so se zadeve ustavi- le. Lastniki parcel gradnje še niso smeli začeti, saj postopki pred sodiščem še niso pravnomočno za- ključeni. Vloženi sta bili dve tožbi. Metka Gutschi je Mestno občino Ptuj tožila zaradi sprejetja občin- skega podrobnega prostorskega načrta. Tožba se je nanašala na ce- lotni OPPN. Njeno tožbo je Uprav- no sodišče avgusta lani zavrnilo, a se je pritožila na Vrhovno sodišče. To je sklep, ki ga je Gutschijeva izpodbijala, konec maja letos po- trdilo in njeno pritožbo zavrglo. Odločba je s tem pravnomočna, a vseh pravnih možnosti tožnica še ni izčrpala. Kot pravi, sledi pritožba na Ustavno sodišče, če bo neuspe- šna, pa bo pravico iskala na Evrop- skem sodišču: „Ker so postopki tam dragi, bi potrebovali donacije za to. Ljudje, ki so pripravljeni po- magati, so se nam že oglasili. Ne gre samo zame in mojo družino. Kam bomo prišli, če nam bodo lastnino jemali kar tako in delali z občinskim denarjem, kot je delala prejšnja oblast?“ Kaj so razlogi za tožbe Gutschijeva, kot lastnica več nepremičnin na območju pano- ramskega griča, je tožbo vložila iz več razlogov. Ne strinja se namreč s potekom ceste (potek in pogoji njene izgradnje so bili že večkrat problematizirani), skrbijo pa jo tudi požarna varnost, plazovitost območja in nevarnost uničenja kulturne dediščine. Vrhovno so- dišče se je postavilo na stališče, da dejstvo, da bo cesta potekala pre- ko njenega zemljišča (108 m²), ne pomeni bistvenega posega v njen pravni položaj. Tudi to, da bi cesta tekla ob njeni hiši, po mnenju sodi- šča nima pravno relevantnih posle- dic, saj, tako ugotavljajo, je prav na željo tožnice predvidena umesti- tev protihrupnega zidu. Obenem pa, da dejstvo, da je cesta vrisana v prostorskem načrtu, ne pomeni, da bo sledila razlastitev. Po mne- nju sodišča lahko Gutschijeva še vedno prepreči gradnjo ceste po svojem zemljišču, tako da ne usta- novi stvarne oziroma obligacijske pravice v korist investitorja. Ključna ugotovitev sodišča pa je, da tožnica ni konkretizirala ne- posrednega posega OPPN v njen pravni položaj. Po mnenju sodišča bo tožnica lahko svoje pravice va- rovala tudi ob obravnavi pogojev za gradnjo, ko bodo investitorji morali pridobiti gradbena dovo- ljenja. S svojimi navedbami naj ne bi pojasnjevala svojega pravnega interesa izpodbijanega prostor- skega načrta, kvečjemu interes za udeležbo v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja. Gutschijeva: „Grem do konca, lastnine nam ne morejo in ne smejo jemati!“ Odločitev Vrhovnega sodišča še ne pomeni zaključka sodnih po- stopkov. Gutschijeva bo zdaj v svoj prav skušala prepričati Ustavno sodišče, dokumentacijo že prip- ravlja: „Če ne uspem, pa grem na Evropsko sodišče. Dejstvo je tudi, da bi kdo moral zadeve vsebinsko pregledati. Občina bo plačevala drage stroške postavitve podpor- nih zidov in drugega, da bodo lah- ko služili investitorji. Ta strošek se ne bo pokril niti s komunalnim pri- spevkom. Ob koncu postopka so v OPPN vključevali tudi parcele, ki jih prej ni bilo v predlogih ... Zadeve smo predali tudi protikorupcijski komisiji, izsledke še čakamo.“ torek  30. junija 2020 3Aktualno Dve plati zgodbe, različni interesi Tudi če se Gutschijeva ne bi odločila za nadaljevanje sodnih postopkov, investitorji in lastniki zemljišč še ne morejo začeti gradnje. Vložena je namreč še ena tožba, ki jo je prav tako zaradi sprejetega podrobnega prostorskega načrta na tem območju vložil brat Metke Gutschi, Mitja Krapša, prav tako solastnik nepremičnin na tem območju. Na drugi strani pa so drugi lastniki zemljišč, tisti, ki nestrpno čakajo, da se dolgotrajni sodni postopki zaključijo in da lahko začnejo graditi na svojih zemljiščih. Nekateri so že v začetku tega leta začeli čistiti parcele in odstranjevati drevesa, a to je trenutno vse, kar smejo delati na tem območju. To je očitno le še ena izmed zgodb, v kateri je občina sprejela OPPN, ne da bi bil pred tem dosežen vsaj približen kompromis, če že ne celovita rešitev. Takšno, da bo sprejemljiva za vse vpletene, bo zdaj očitno težko najti. Ptuj  Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo Gutschijeve Zelena luč za začetek del na Panorami? Družini Krapša in Gutschi, ki imata na ptujski Panorami v lasti zemljišča ter stanovanjski objekt s turističnimi kapacitetami, sta že v času javne razprave o sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) glasno izrazili številne pomisleke. V prepričanju, da je občina pod vodstvom takratnega župana Mirana Senčarja pri pripravi in sprejetju tega dokumenta storila nepravilnosti in posledično oškodovala njihov pravni interes, so svojo pravico skušali dokazati na sodišču. Upravno sodišče je tožbo Gutschijeve avgusta lani zavrglo, konec maja letos je njeno pritožbo zavrnilo še Vrhovno sodišče. Kot pravi, bo vztrajala naprej, tudi do Evropskega sodišča, če bo treba. Obstaja pa še en razlog, zaradi katerega se gradnja novih hiš na Panorami še ne more začeti. Foto: ČG OPPN za Panoramo je bil sprejet leta 2018, odtlej se zadeve rešujejo na sodišču. Ptuj  Zgodba s tržnice Ko javno še zdaleč ni javno Ureditev tržnice bo, kot kaže, zgodba z dolgo sivo bra- do. Po vsej verjetnosti se nikoli ne bo natančno vedelo, kaj je vse v resnici vplivalo na tolikšen porast stroškov investicije. Ker je oz. bo knjižno vse pokrito. Občutno razliko pa lahko pokaže soočenje s primerljivimi pro- jekti v drugih občinah, kjer so prav tako urejali svoje tržnice in povrhu še obnavljali glavne infrastrukturne vode. Kot že tolikokrat pri takšnih projektih pa bo čas tisti, ki bo delal v prid takšnim in drugačnim razlagam in ugotovitvam. Na koncu namreč – epiloga ne bo. Lahko pa Ptujčani poskrbimo vsaj za eno atrakcijo v tem prostoru še dodatno. Ob vhodu na tržnico je na kratki razdalji postavljenih 29 stolov. Naključje ali ne, toliko je tudi ptujskih mestnih svetnikov. Budni spremljevalci do- gajanja v tem prostoru so glede na število 29 že predlagali, da bi lahko Ptujčani kot prvi v Sloveniji uvedli „javne“ seje mestnega sveta oz. seje na prostem, ker javne so tako že po poslovniku. Tako bi lahko imeli priložnost, da tudi v živo spoznajo svoje izvoljene predstavnike v najvišjem organu mestne oblasti, njihova razmišljanja in predstave o mestnem razvoju. Večino jih tako ali tako ne poznajo, poznajo jih samo v okoljih, v katerih so bili izvoljeni. Bolj glasni pa so že tako sami poskrbeli za večjo prepoznavnost (promocijo). Na stole bi lahko zapisali tudi imena vseh svetnikov, ki so v mandatu potrditve projekta ureditve sedeli v mestnem svetu, četudi se sedaj nekateri izmikajo odgovornosti, ker so bili v času samega sprejema na dopu- stu. Rezultat 12 proti 11 je na koncu odločil, da smo dobili nov prireditveni prostor, tržnica je bila le delovni naslov projekta. Večina mestnega dogajanja se namreč sedaj seli na tržni prostor. Še ne tako dolgo so mestni svetniki potr- jevali projekt ureditve Mestnega trga v prepričanju, da bo z njim mesto dobilo prostor, na katerem se bodo dogajale eminentne ptujske prireditve. Verjetno ni nikogar v mes- tu, ki ne bi bil za to, da se mesto ureja, le utemeljevanje „upravičenosti“ in namembnosti prostora bi moralo biti vselej kristalno jasno ter dorečeno, da eni ne bi pridobivali na račun aneksov, drugi pa izgubljali. Če drugega ne, bo projekt ureditve tržnice moral voditi v transparentnejše načrtovanje obnove prostora in porabe denarja v starem mestnem jedru, ker sicer ne bomo dobili prave vsebi- ne, takšne, ki bi v mesto pritegnila turiste, če bo večina denarja šla v objekte, premalo pa v samo vsebino. Tudi pisarniška dejavnost v pritličnih prostorih na najboljših mestnih lokacijah zagotovo ni del turistične ponudbe, kot se sedaj to dogaja. Tudi zato bi morale postati seje mestne- ga sveta javne (velika sejna soba v Mestni hiši tega ne dopušča), vsaj v delu, ko gre za velike investicije in po- membnejše odločitve. Koliko javnih wc-ejev bi lahko pos- tavili, koliko metrov luknjastih pločnikov uredili, fasad in streh, če bi dovolili, da sodeluje tudi „glas ljudstva“ sicer le kot poslušalec, ker pravice do razprave po poslovniku nima oz. da izvoljeni predstavniki v resnici delujejo iz okolij, njihovih realnih potreb, ne samo političnih skupin, za katere so ta pomembna le, ko gre za volitve. Ob vsej megalomanski investiciji je sedaj vsaj upati, da bodo urejeno podobo dobili vsi objekti okrog tržnega prostora, ki so po obnovi postali vidnejši. Mestni svetniki bi morali biti prvi, ki bi se zavzeli za tak projekt ne glede na lastništvo. Tudi vsakoletni projekt mestne podpore pri obnovi objektov v starem mestnem jedru bi moral dati prednost obnovi na teh stavbah. Tudi neki mestni odlok govori o urejenosti in odgovornosti, ki jo imajo lastniki do okolja. Majda Goznik K o m e n ti ra m o Foto: Črtomir Goznik Stoli za seje mestnega sveta? Čeprav je bil razpis za prosto delovno mesto direktorja Pokra- jinskega muzeja Ptuj-Ormož ob- javljen že marca letos, se je rok za prijavo iztekel šele 9. junija. Za podaljšanje zaradi koronavirusa se je odločila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja MO Ptuj. Kljub temu ostaja stanje nespremenjeno, prispela je ena sama prijava za to delovno mesto. Pretirane želje, da bi ugriznili v kislo jabolko in probleme, s kate- rimi se srečujejo v ptujsko-ormo- škem muzeju, očitno ni. Prijavljen je namreč en sam kandidat, njego- vo vlogo pa je pristojna komisija pregledala 12. junija. „Odprli smo eno vlogo, ki je prispela pravočas- no, in ugotovili, da izpolnjuje pogo- je. Zdaj čakamo mnenje sveta za- voda in strokovnega sveta muzeja. Oba sta edinemu prijavljenemu kandidatu že podala soglasno pod- poro kandidaturi. Sledi še predsta- vitev na komisiji,“ je postopek pojasnil Bojan Pahor, predsednik KMVI. Edini prijavljen kandidat, aktualni direktor Aleksander Lo- renčič, se bo predstavil ta teden, v petek, 3. julija. Glede na to, da do septembra seje mestnega sveta ne bo, je to prvi termin, ko bi lah- ko bil vnovič imenovan. Mandat direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož traja 5 let. Ptuj, Ormož  Muzej išče direktorja Prejeli eno prijavo Kljub zelo dolgemu prijavnemu roku ena sama prijava za direktorja muzeja. Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  30. junija 20204 Politika Medtem ko se je po majski re- dni seji že zdelo, da je z odločitvijo občinskega sveta o obliki strehe in lokaciji telovadnice storjen korak naprej, pa je občinski svet sedaj soočen z neizpodbitnim dejstvom. Zagato je v imenu gradbenega od- bora za izgradnjo marješke podru- žnice predstavil Domen Majcen: „Pojavil se je dodaten problem. Ministrstvo za šolstvo in šport nas je opozorilo, da trenutno planirane zelene površine ne zadoščajo za zagotovitev osnovnih potreb za POŠ Marjeta in vrtca.“ Po Majc- novih navedbah naj projektant pri svojem delu ne bi upošteval mne- nja ministrstva iz leta 2016, ki zah- teva več zelenih površin. „Ministrstvo je opozorilo tudi, da zelene površine ne morejo biti seštevek ostankov zemljišč, tem- več celovito namensko urejeno zemljišče. Prav tako ni dopustno, da so zelene površine vrtca in šole v souporabi, pač pa morajo biti po- vršine namensko ločene,“ je nada- ljeval Majcen. Nato pa je predstavil štiri rešitve, ki naj bi bile po mnenju projektanta sploh možne. „Najoptimalnejše je, da se stare stavbe podrejo“ Majcen je možnosti na kratko predstavil, hkrati pa tudi navedel težave, ki se pojavijo pri posamezni opciji: „Pod točko ena projektant predvideva podiranje starih stavb, kot sta DCA in stara šola. Kot dru- ga možnost je navedena ureditev zelene strehe – kar pa smo v občin- skem svetu že izključili. Pod tretjo točko obstaja možnost nakupa dodatnih parcel v bližini, vendar tukaj nastopi težava pri zagotovi- tvi namenske rabe zemljišča.“ Da bi zagotovili ustrezno namenskost zemljišča, bi bilo treba urediti ob- činski prostorski načrt, kar pa bi terjalo preveč časa. „Četrti pred- log, ki ga je podal projektant, pa menim, da sam po sebi ne pride v poštev. Predlagal je namreč, da se zmanjša telovadnica na minimalni vadbeni prostor,“ je dejal Majcen. „Dokler se občinski svet ne odloči za eno varianto, projektiranje ni smiselno, tako sedaj zadeve stoji- jo,“ je dodal Bojan Grus, član ob- činske uprave. „DCA-ja ni možno rušiti do leta 2024“ Podžupan Marjan Malek je nav- zoče opozoril: „DCA je bil zgrajen s sredstvi LAS-a; če stavbo danes porušimo, bomo morali vračati ta denar z vsemi obrestmi.“ S temi besedami je Malek sprožil nekaj pomislekov, a svetniki so med raz- pravo kljub temu v večini izražali naklonjenost možnosti, da projek- tant preuči in pripravi vse možnos- ti zagotavljanja zelenih površin z možnostjo podiranja DCA ali stare šole ali obeh stavb. „Pri investici- jah, ki so narejene za daljno priho- dnost, je treba gledati celostno in jih speljati do konca. S podiranjem nimam težav, me pa zanima poda- tek o stroških podiranja,“ je bila ja- sna svetnica Zdenka Gornik. Še bolj neposredno pa je zaključila: „Kar ne paše v okolje, je treba 'zradirat' in narediti to, kar potrebujemo!“ Majcen pa je med razpravo vprašal še o višini evropskih sredstev, ki so bila namenjena za DCA. Grus je po- vedal, da je višina sredstev znašala okoli 19.000 evrov. Po uri razprave se je le-ta izčrpala in občinski svet je glasoval. Izmed enajstih prisotnih svetnikov (manj- kala sta Miran Zorin in Anita Gorin- šek) so svetniki soglasno potrdili predlog gradbenega odbora in od- ločili, da bo projektant izdelal dve do tri variante za celostno ureditev celotnega območja z možnostjo porušitve starih objektov. Starše  Občinski svet in uprava soočena s kočljivimi dejstvi „Zelenih površin pri šoli in vrtcu je premalo!“ Dnevni red izredne seje, ki je v Staršah potekala zadnjo junijsko sredo, je bil kratek, na njem pa pomembna točka – „Problematika izgra- dnje nove POŠ Marjeta“. Naslov točke dnevnega reda je bil povsem po meri trenutnega stanja, kot se je izkazalo po navedbah svetnika Domna Majcna. Projekt brez zagotovitve dodatnih zelenih površin ni ustrezen in primorani bodo poiskati nove rešitve. Foto: KG Domen Majcen Podiranju stare šole najbolj nasprotujejo člani KUD Ivana Lončariča. Društvo te prostore koristi kot svoje. Vendar so se tudi v društvu omehčali. „Če drugih rešitev za zagotovitev zelenih površin ni, se je tudi predstavnik KUD Ivana Lončariča na sestanku z gradbenim odborom strinjal, da se društvo preseli v druge primerne prostore. Društvo pri tem prostorov ne želi deliti z drugimi uporabniki, hkrati pa zahtevajo lastni vhod v prostore,“ je navedel Majcen. Pri tem je dodal, da so si skupaj ogledali prostore v Marjeti nad prostori Krajevne skupnosti Marjeta- Trniče, skupaj pa naj bi prišli do sklepa. „Prostori doslej niso bili uporabljeni. Dostop do teh prostorov sedaj je malce utesnjen, vendar bi se dalo urediti nov dostop iz zunanje strani, ki bi služil izključno namenom društva,“ je poročal Majcen. Temu naj bi pritrdila tudi KS. Vodja delovne skupine za seži- galnico v mestni občini (MO) Ptuj Bojan Pahor je povedal, da nobena od petih preloženih rešitev občin Ljubljana, Maribor, Jesenice, Ko- čevje in Ptuj ni v celoti izpolnjevala vseh pogojev. „Pri vsaki predvide- ni lokaciji je bilo v vseh predlogih še kaj nedorečenega,“ je poudaril in nakazal možnost, da bi lahko Ptuj prišel do sežigalnice za sežig odpadnega komunalnega blata. „Razumeti je, da pripravljavci štu- dije razmišljajo o rešitvi, da bi sežig komunalnih odpadkov in blata iz čistilnih naprav reševali ločeno. To je po naši oceni edina pravilna in trajnostna rešitev. Treba je po- udariti, da je bila lokacija na Ptuju prepoznana kot primerna za ob- delavo blata iz čistilnih naprav, kar je v dokumentu tudi jasno za- pisano. Verjetno bo treba v Slove- niji poiskati še kakšno lokacijo za obdelavo odpadnega blata, saj so transportni stroški pri ekonomiki delovanja takšne naprave izjemno pomembni. Podelitev državne koncesije za sežig blata iz čistilnih naprav ni predvidena, ampak bo to v domeni samih občin. Bo pa za vse projekte termične obdela- ve mogoče pridobivati fi nančna sredstva iz podnebnega sklada in kohezijskih sredstev. To seveda ne pomeni, da je MO Ptuj že izbrana in da projekt termične obdelave odpadnega blata na Ptuju bo. Vse- kakor je treba v zvezi s tem najprej opraviti javno razpravo in s civilno družbo ter lokalno skupnostjo do- seči soglasje.“ Na ministrstvu za okolje so po- jasnili, da ptujska mestna občina tudi iz izbora za sežigalnico komu- nalnih odpadkov ni izpadla. „Ven- dar pa lokacija Ptuj ni bila celovito ocenjena, saj so ostala odprta vprašanja o tehničnih rešitvah ter okoljskih in ekonomskih vplivih,“ so med drugim pojasnili v odgovo- rih na naša novinarska vprašanja. Sežigalnica odpadkov v petih letih? Na MOP načrtujejo, da bi Slo- venija do sežigalnice komunalnih odpadkov prišla v naslednjih petih letih. Dve leti bi trajalo pripravljal- no obdobje, gradnja pa nato vsaj nadaljnja tri leta. Za sežig komunal- nih odpadkov bo država na razpisu izbranemu izvajalcu podelila kon- cesijo. Na ministrstvu so si zelo op- timistično začrtali cilj, da bi razpis za izbiro koncesionarja pripravili do konca leta. Zakaj optimistično? Ker morajo pred objavo razpisa še spremeniti predpise. Ni nujno, da bo sežigalnica za komunalne od- padke ena. Morda jih bo več, pra- vijo na okoljskem ministrstvu, kjer so na podlagi zbranih podatkov kot zelo primerni lokaciji za izva- janje dejavnosti ocenili Ljubljano in Maribor. „Med prednostmi ime- novanih lokacij velja izpostaviti že obstoječi sistem daljinskega ogre- vanja v obeh mestih, ki bi zagota- vljal dovolj velik odjem toplote, s čimer se zagotavlja tudi zahtevana energetska učinkovitost naprave.“ Koncesija za najmanj deset let Koncesija(e) za sežig komunal- nih odpadkov bo država razpisala za obdobje najmanj desetih let. „Za koncesije, ki trajajo dlje kot pet let, se obdobje določi tako, da se koncesionarju povrne naložba. Trajanje koncesije bo določeno v koncesijskem aktu, konkretno tega še ni možno opredeliti, vsekakor pa gre za obdobje čez deset let.“ Ptuj  Ideja o sežigalnici še vedno živa Sežigali bi odpadno blato, a brez državne koncesije Po informaciji, da ministrstvo za okolje in prostor (MOP) kot najprimernejši lokaciji za gradnjo sežigalnice komunalnih odpadkov ocenjuje Ljubljano in Maribor, so se na Ptuju razgovorili o možnostih gradnje sežigalnice odpadnega blata iz čistilnih naprav. Foto: MZ V Sloveniji zbrani odpadki se večinoma vozijo na sežig v tujino. Slovenija odvisna od sežigalnic v tujini Na ministrstvu za okolje so poudarili, da se težav in zagat z reševanjem komunalnih odpadkov dobro zavedajo. Gradnja sežigalnice bi tako bila le del reševanja problematike. „Dej- stvo je, da Slovenija na področju predelave in odstranjevanja odpadkov s termično obdelavo (sežig/sosežig) ni samoza- dostna in je odvisna od objektov v tujini. Logistične težave pri čezmejnem premeščanju odpadkov na sežig v tujino v času epidemije so to problematiko še zaostrile. Pri nadalje- vanju teh trendov je možno pričakovati škodljive vplive tako na okolje kot na zdravje ljudi zaradi kopičenja gorljivih od- padkov pri smetarskih podjetjih na zbirnih centrih ali neu- rejenih deponijah. Seveda pa je treba stremeti k temu, da bo odpadkov nastajalo čim manj in da se jih bo čim več izkoris- tilo za ponovno uporabo.“ Foto: KG Stara šola Foto: KG Svetniki občine Starše so se na junijski seji soočili z dejstvom, da bo staro šolo za gradnjo nove treba podreti. Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 5 Počitniška rezervacija je name- njena prvemu otroku iz družine, drugi otrok počitniške rezervacije ne more uveljavljati, saj del zanj plača ministrstvo za šolstvo. Poči- tniška rezervacija se koristi glede na občino stalnega bivališča otro- ka. Na Ptuju velja, da lahko starši v času poletnih počitnic koristijo re- zervacijo, in sicer za neprekinjeno odsotnost otroka za najmanj en in največ dva meseca. Za počitniško rezervacijo plačajo starši 50 % njim določenega plačila po odločbi CSD za program, v katerega je bil otrok vključen pred rezervacijo. Obča- ni Starš za počitniško rezervacijo celotnega meseca plačajo le 20 % plačila, določenega z odločbo, medtem ko prebivalci Destrnika in Trnovske vasi 70 %. Razliko do pol- ne cene programa krijejo občine iz proračuna. Starši v MO Ptuj so dolžni po- čitniško odsotnost otroka pisno napovedati vsaj deset dni pred prvim dnem odsotnosti. MO Ptuj dovoljuje tudi izjeme od koriščenja rezervacije v poletnih mesecih, in sicer kadar starši ne morejo ko- ristiti dopusta v juliju in avgustu (sezonski delavci, bolezen, drugi opravičljivi razlogi), lahko počitni- ško odsotnost otroka izrabijo v ka- terem koli drugem obdobju med letom. V ptujskih vrtcih med poletjem polovica otrok V ptujskem vrtcu, ki združuje ne- kaj manj kot 1.000 otrok v več kot 50 oddelkih, je navadno med pole- tnimi počitnicami polovica otrok. Letos ravnateljica Marija Vučak pričakuje, da bo število otrok med poletjem višje. »Nekateri starši so morali letni dopust že koristiti v času epidemije,« je pojasnila. A ne le višje število otrok, glavobole ravnateljici povzročajo tudi pripo- ročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za prepreče- vanje širjenja covid-19. »Slabe volje sem,« je priznala. »Šole res zapira- jo vrata, vrtci pa ostajamo odprti in brez odgovorov na vprašanje, kako naj organiziramo delo, če bo še naprej veljalo, da se skupine ne smejo mešati. Namreč, če bodo skupine morale ostati ločene, po- tem del kadra ne bo mogel koristiti dopusta, saj dodatno zaposlovati ne smemo,« je dejala Vučakova. Ob tem pa NIJZ tudi priporoča, da skupine ostanejo majhne (v prvi starostni skupini do 8 otrok in v drugi do 10 otrok), a temu priporo- čilu vrtci že sedaj ne morejo slediti. Sicer pa na NIJZ priznavajo, da po- polne varnosti ni, četudi se izvajajo vsi navedeni ukrepi, so pa možnos- ti za širjenje okužb ob njihovem upoštevanju bistveno manjše. torek  30. junija 2020 5Izobraževanje V vrtcih je bilo v šolskem letu 2019/20 zaposlenih 11.668 vzgo- jiteljic in vzgojiteljev ter njihovih pomočnikov, kar je za 2,4 % več kot v prejšnjem letu. Glede na število vključenih otrok in število zapo- slenih je v povprečju en vzgojitelj skrbel za povprečno 7,7 otroka. V osnovnih šolah je bilo zaposle- nih 19.268 učiteljic in učiteljev. Ob podatku, da je bilo v minulem letu 190.156 učencev, pomeni, da je na enega učitelja pripadlo 9,8 otroka. Sicer pa se je število delovno aktiv- nih oseb na področju izobraževa- nju v zadnjih petih letih povečalo za 11 %. Skupno je marca v javnem sektorju plačo prejelo 177.011 oseb, četrtina teh, torej 43.000, je stro- kovnih delavcev v šolstvu (brez čistilk, hišnikov in drugega tehnič- nega osebja). Za primerjavo: vseh zaposlenih v zdravstvu je bilo ko- nec leta 2017 28.400. V šolstvu prevladujejo ženske Zastopanost moških med za- poslenimi v izobraževalnih usta- novah je na vsaki naslednji ravni izobraževanja večja. V osnovno- šolskem izobraževanju je bilo v šol- skem letu 2019/20 zaposlenih 2.776 moških in 19.233 žensk. Skupno število se je v primerjavi s pretek- lim letom povečalo za 5 %. Poveča- nje števila je mogoče pripisati ve- čjim generacijam osnovnošolcev. Število zaposlenih v srednjih šolah se je v šolskem letu 2019/20 glede na prejšnje leto povečalo za 1,9 % (večje je bilo tudi število dija- kov). Vseh oseb, zaposlenih v tem šolskem letu na tej stopnji izobra- ževanja, je bilo 7.388. Na fakultetah več profesorjev kot profesoric V študijskem letu 2019/20 je bilo v ustanovah na terciarni rav- ni izobraževanja zaposlenih 5.763 strokovnih delavcev. Moških je bilo nekoliko več (54 %) kot žensk (46 %). Po stopnji izobrazbe so bili oboji večinoma doktorji oz. dokto- rice znanosti. Med moškim delom pedagoškega osebja je imelo viso- košolsko izobrazbo 3. stopnje (na- ziv doktor) 82 % zaposlenih, med ženskami pa 74 %. Tudi delež tistih, ki so bili stari 50 ali več let, je bil med moškimi večji (42 %) kot med ženskami (35 %), so podatke zbrali na statističnem uradu. Slovenija  En vzgojitelj za osem otrok, učitelj za 10 učencev Število zaposlenih v šolstvu se povečuje V šolskem oziroma študijskem letu 2019/20 je bilo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah skupno zaposlenih 43.000 strokovnih delavcev oziroma 5 odstotkov vsega aktivnega prebivalstva. Foto: Črtomir Goznik Po podatkih SURS je na področju izobraževanja zaposlenih 43.000 stro- kovnih delavcev (vzgojitelji, učitelji, profesorji, pedagogi ...), kar predstavlja četrtino vseh zaposlenih v javnem sektorju. V zadnjih petih letih se je števi- lo zaposlenih v šolstvu skupno povečalo za 11 odstotkov. Foto: Črtomir Goznik Stroški v primeru rezervacije mesta v vrtcu v času počitnic so najcenejši za občane Starš. Ptuj  Višja strokovna šola Mehatronika navdušila, bionika za zdaj razočarala Medtem ko srednješolci te dni zaključujejo z maturitetnimi izpiti, višje in visoke strokovne šole ter fakultete že zbira- jo prijavnice za vpis v študijske programe. Na ptujski višji strokovni šoli, kjer razpisujejo štiri programe, so s prvim številom oddanih prijavnic zadovoljni, nadejajo se, da se bo njihovo število do oktobra še povečalo. Največ zanimanja bodočih študentov je za program mehatronike. »V primerjavi z lani so številke boljše. Trenutno imamo 32 prijav za re- dni študij mehatronike in kar 10 za izredni študij,« je dejal ravnatelj Ro- bert Harb. Naziv ekonomista na višji šoli za zdaj namerava pridobiti 20 bodočih študentov, tudi s to številko je Harb zadovoljen, še posebej ob dejstvu, da je bila generacija srednješolcev letos izredno skromna. Z razočaranjem pa je postregel prvi vpis v program bionike (dve odda- ni prijavnici), s tem da bodo letos izvajali le visokošolski program, ter oddanih 12 prijav v program upravljanje podeželja in krajine. »Končne številke vpisa bodo znane konec septembra oziroma oktobra, torej po drugem vpisu, namreč pogosto se bodoči študenti ob neuspelem vpisu na fakultete vpišejo k nam,« je dodal. Foto: Črtomir Goznik Ravnatelj VSŠ Ptuj Robert Harb je zaupal, da potekajo pogovori ozi- roma da si tudi na Šolskem centru Ptuj želijo, da bi se v najstarejšem mestu pri nas vzpostavil kampus, ki bi bil varno in kakovostno učno okolje za študente in dijake iz držav nekdanje Jugoslavije. »Imamo vizi- jo, kako bi to naredili,« je dejal Harb. Sicer pa zagotavlja, da so njihovi diplomanti zaposljivi. »Vsi, ki di- plomirajo, dobijo tudi službo. Mesečno prejmemo nekaj klicev delo- dajalcev, ki povprašujejo po naših študentih. Vemo, kje so potrebe, kaj iščejo delodajalci,« je izpostavil Harb. Na vprašanje, ali se je zaradi go- spodarske krize, ki je posledica epidemije, zmanjšalo tudi zanimanje delodajalcev za njihove študente, pa je odgovoril: »Ves čas se trudimo, da obdržimo kontakt s podjetji, tudi ko podjetjem gre dobro, nihče ne razmišlja o vlaganju v kadre, enako kot v obdobju kriz. Sicer pa ves čas sledimo potrebam trga in predvsem okolja.« Omejitev vpisa na 92 študijskih programih Sicer pa je šolsko ministrstvo v minulih dneh posredovalo podatke o prvem vpisnem roku v prvi letnik na dodiplomski in enoviti magistr- ski študij za študijsko leto 2020/21. V prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik v visokem šolstvu je na 16.948 vpisnih mest oddanih 15.117 prijav za vpis. To je več kot lani, ko je bilo na 17.396 vpisnih mest odda- nih 14.604 prijav za vpis. Omejitev vpisa za študijsko leto 2020/21 ima 92 študijskih programov (lani 91). Med njimi so že tradicionalno štu- dijski programi vseh treh akademij Univerze v Ljubljani (Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, fi lm in televizijo ter Akademija za likovno umetnost in oblikovanje), študijski programi obeh Medicin- skih fakultet (Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru) ter številni študijski programi s področja zdravstva in socialne varnosti. Rezultati splošne in poklicne mature ter maturitetnih izpitov bodo objavljeni 13. julija, ko se bo začel izbirni postopek. Vpis bo potekal na visokošolskih zavodih od 27. julija do 17. avgusta, drugi prijavni rok bo od 20. do 28. avgusta. Foto: ČG Skupno število vpisanih študentov na Višjo strokovno šolo Ptuj v štu- dijskih letih 2005/06 do 2019/20 je bilo 3.093. Od tega jih je diplo- miralo 929 ali 30 % vseh študentov. Na šolo je bilo vpisanih tudi 905 študentov, ki niso opravili niti enega izpita. Če jih ne upoštevamo, je študij zaključilo 44 % vpisanih študentov. Podravje  Počitniška rezervacija vrtca S cmokom v grlu pričakujejo poletje V času poletnih počitnic mnogi starši, ki imajo to možnost, svoje malčke obdržijo mesec ali dva doma ter koristijo rezervacijo vrtca. To seveda pomeni nižji znesek na položnici za starše, višji za občine. In slednje so v svojem deležu sofi nanciranja počitniških rezervacij različno dobrohotne. Počitniške rezervacije v vrtcih in delež sofi nanciranja občin Občina Št. dni Rezervacija, delež sofi nanciranja občine v % Ptuj 60 50 Celje 60 50 Destrnik 30 30 Gorišnica 30 50 Juršinci 60 50 Kidričevo 60 50 Lenart 60 65 Ljubljana 60 70 Majšperk 30 50 Maribor 30 70 Ormož 30 50 Rače-Fram 60 60 Slov. Bistrica 30 70 Sv. Jurij 90 70 Videm 30 50 Hajdina 60 50 Markovci 60 70 Sv. Tomaž 60 50 Trnovska vas 30 30 Žetale 60 70 Dornava 60 Samo Mačice izmena/50 Ljutomer 60 75 Starše 60 80 Makole 30 70 Vir: Vrtec Ptuj, Vrtec Laporje Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 6 „Most je bil zgrajen v okviru izgradnje elektrarne v Zlatoličju v sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja,“ so pojasnili na občini. Sa- nacija mostu je bila zaradi dotraja- nosti nujna, tako so si na občini prizadevali, da se čim prej izvede. Občina Starše in podjetje Dravske elektrarne Maribor (DEM) sta kot investitorja pristopila k rekon- strukciji, dela na terenu so se za- čela lani na pomlad. „Prenova se je začela 27. maja 2019 in je trajala do 20. maja 2020,“ so povedali na občini. V sklopu projekta je občina poskrbela za sanacijo vozišča, to- rej za asfalt in prometno opremo, za kar so zagotovili 45.805 evrov proračunskega denarja. Sicer pa je kot glavni investitor nastopil DEM, ki je v obnovo vložil okoli 900.000 evrov. Most bi moral biti odprt že pred pol leta Sprva je bilo predvideno, da bodo dela zaključena že v letu 2019, a so se zavlekla „Izkazalo se je, da je bilo stanje nosilcev mostu bistveno slabše, kot je bilo predvi- deno s projektno dokumentacijo. Zaradi teh ugotovitev je bilo treba spremeniti način izvedbe,“ je po- jasnila tiskovna predstavnica glav- nega investitorja DEM Majna Šilih. Popolna zapora mostu je tako bila zaradi sanacije v veljavi dobro leto dni. Prečkati ga ni bilo moč že vse od 27. maja v preteklem letu, ob- voz pa je bil urejen iz Starš preko Zlatoličja ter preko majhnega trni- škega mostu. Dela na mostu so spomladi končali in konec maja je bilo med občani Starš že moč zaznati opti- mizem, da bodo lahko ponovno zapeljali čez most. A veselje je bilo kratkotrajno. Razlog je bilo spoz- nanje, da je zob časa načel dovo- zno pot do mostu. Dela na cesti še to leto Dotrajanost ceste je še pose- bej razvidna na odseku s strani Starš, kjer na premnogih mestih iz razpok na vozišču raste trava do višine 15 centimetrov. Ponekod se trava pojavlja čez celotno širino ceste, rastje pa je bolj bujno ob ro- bovih ceste. Med občani je zato te dni završalo od razočaranja, a kot kaže, so se na občini že angažira- li, da cesto uredijo. „Cesta je bila zgrajena v letih 1995–1996,“ so pojasnili, hkrati pa priznavajo: „Na nekaterih delih je potrebna sana- cije.“ Kot kaže, pa ne bo ostalo samo pri besedah. „Predvideva se razširitev ceste s kolesarskimi pot- mi in preplastitev. Že v letu 2020 bomo izvedli delno sanacijo, v pri- hodnjem letu pa kompletno prep- lastitev,“ so zagotovili na občini. torek  30. junija 20206 V središču Podravje  Gradnja kolesarskih poti še Če samo eden d Pred dvema letoma so občine Spodnjega Podravja Kidričevem ocenjujejo, da bo vrednost presežena. tako kot pri vodovodu nekateri župani in županje Občini Kidričevo in Markovci kolesarke gradita tudi z lastnimi sredstvi V Kidričevem in Markovcih nove kolesarske poti že gradijo. »Trenutno urejamo kolesarsko pot še v Bukovcih, tako da bomo zagotovili stezo vse od Stojncev do Spuhlje. V skupnem projektu spodnjepodravskih občin bomo gradili še pot od Stojncev do meje z Gorišnico in od Spuhlje do meje z Gorišnico na cesti Spuhlja–Ormož. Cenitev zemljišč za odkup je v teku in naj bi bila opravljena do konca tega meseca,« je povedal markovski župan Milan Gabrovec. O projektu pa je dejal: »Vedno verjamem v projekte, v katerih sodelujemo, upam, da se ne bo ponovno našel nekdo in prelomil besedo, kajti tudi v tem projektu so občine, ki so obrnile hrbet projektu obnove vodovodnega sistem v Spodnjem Podravju.« V Majšperku so korak pred Kidričevim in Markovci. »Cenitev zemljišč, ki jih je treba odkupiti, smo opravili, pogodbe so pri lastnikih in že prejemamo prva soglasja,« je dejala županja Darinka Fakin, ki verjame, da se bo projekt izvedel. »Mora se,« je poudarila. Most v sredo odprli „Upravni organ je 19. junija izvedel tehnični pregled mostu. Ugotovljeno je bilo, da je pred izdajo uporabnega dovoljenja treba dokumentacijo vsebinsko še dopolniti glede na zahteve veljavnega pravilnika. Investitorju je bil za odpravo pomanjkljivosti določen 30-dnevni rok. Uporabno dovoljenje bo izdano po predloženi dopolnjeni dokumentaciji, v zakonskem roku. Ugotovitve tehničnega pregleda mostu pa bodo javnosti dostopne po zaključku postopka,“ so povedali na Upravni enoti Maribor, ki je pristojna za izvedbo tehničnega pregleda in izdajo uporabnega dovoljenja. A most so na veselje občanov v sredo, 24. 6., ob drugi uri odprli za ves promet. To pa je še toliko pomembnejše, ker je z odprtjem mostu pogojen začetek del na cesti Starše–Trniče. Foto: KG Finančna perspektiva, ki se počasi izteka, podeželskim občinam ni bila naklonjena. »Za vodovod in kanalizacijo ni bilo na voljo veliko denarja, bil pa je na razpolago za kolesarske poti, če se te navezujejo na mestne občine s spre- jeto celostno prometno strategijo,« je dejal kidričevski župan Anton Leskovar. In to priložnost so izkoristili v Kidriče- vem oziroma so se občine Spodnjega Podravja (Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Maj- šperk, Markovci, Dornava, Juršinci in Gorišnica) povezale v projektu Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za za- gotavljanje trajnostne mobilnosti v Spo- dnjem Podravju. Obljubljeno jim je bilo, da bo delež sofi nanciranja iz evropskih virov 100 %, le DDV ni upravičen strošek. Leta 2018 je bil projekt potrjen in obči- ne so lahko začele pripravo dokumen- tacije. A že takoj na začetku – pri izbiri projektanta – se je zapletlo. »Prvotno postavljena cena za projektiranje je bila previsoka, zato smo se odločili, da izbe- remo projektante po sklopih,« je zače- tek tako imenovane kolesarske kalvari- je opisal direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast. »A tudi potem nam je postalo jasno, da smo v investi- cijskih dokumentih ta strošek podcenili. Starša  Obnova prepoljskega mostu je končana Sedaj je problem dotrajana cesta Cesta na relaciji Starše–Prepolje je bila zaprta vse od začetka sanacije prepolj- skega mostu. V Staršah sedaj upravičeno pričakujejo, da bo promet po tej poti ponovno stekel, saj so bila dela končana že pred časom. Foto: KG Na občini Starše so napovedali tudi celovito obnovo dotrajane ceste, ki je navezava na prepoljski most. Gre za prvo samopostrežno av- topralnico v Ormožu, ki jo je zgra- dilo Komunalno podjetje Ormož v sodelovanju s tamkajšnjo občino. Sodobna avtopralnica ponuja ce- lovito ponudbo storitev za pranje, čiščenje in nego vozil, odprta je 24 ur na dan, vse dni v letu. Pod nadstrešnico je na voljo pet pralnih mest, na odprtem delu avtopralnice pa je mogoče očisti- ti tudi večja kombinirana vozila. Poleg zunanjosti je mogoče pos- krbeti za čisto notranjost jeklenih konjičkov, saj je vozilo mogoče posesati, kemično očistiti, lahko nanesete tudi vonj ali črnilo za gume. Kot je na uradnem odprtju po- vedala direktorica KPO Pavla Maj- cen, je investicija vredna 350.000 evrov, ob tem pa se je zahvalila občini za pokritje stroškov tlač- nega kanalizacijskega sistema v višini 50.000 evrov. »Verjamem, da bo naložba v zadovoljstvo vsem, ki želijo poskrbeti za čišče- nje svojih vozil, in to na ekološko sprejemljiv način, saj gre za tehno- loško sprejemljiv način uporabe kemičnih sredstev in vode, ki se po uporabi prečisti v samem sis- temu samopostrežne avtopralni- ce, del vode pa na čistilni napravi. Moja želja je, da bi bila avtopralni- ca v zadovoljstvo vsem uporabni- kom,« je povedala Majcnova. Direktor podjetja AV Naložbe Aleš Plemenitaš, ki je dobavilo in zmontiralo avtopralnico, pa je dodal, da omenjena avtopralnica Adriateh tako po tehnološki kot ekološki plati spada v premium razred takšnih pralnih sistemov. Nove pridobitve se je razvese- lil tudi župan Danijel Vrbnjak, ki je med drugim dejal, da so veseli prav vsake investicije v občini ter da podpirajo gospodarstvo na vseh mogočih linijah. Ob odprtju avtopralnice je di- rektor Plemenitaš s simboličnim prikazom pranja županovega avtomobila pokazal, da je pranje primerno tudi v srajci … Ormož  Komunalno podjetje širi dejavnost Prva samopostrežna avtopralnica V Ormožu v industrijski coni (ob državni cesti proti Središču ob Dravi) so bogatej- ši za sodobno samopostrežno avtopralnico. Foto: MH Direktor AV Naložbe Aleš Plemenitaš, direktorica KPO Pavla Majcen in župan Danijel Vrbnjak ob odprtju nove samopostrežne avtopralnice Slovenske gorice  Projekt kolesarskih Trasa kolesarke ž Kljub številnim oviram, vključno z epidemijo covid-19 gorice (RASG) prepričani, da jim ga bo uspelo V projekt so vključene občine Bene- dikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Jurij v Sloven- skih goricah in Šentilj, pridružene pa občine Sveti Andraž v Slovenskih gori- cah, Sveti Jurij ob Ščavnici in Trnovska vas. V delu državne kolesarske poti se je projekt po dogovoru z direkcijo za in- frastrukturo razširil še na občine Gornja Radgona, Apače, Radenci in Juršinci. Hkrati se namreč gradi tudi državni sis- tem kolesarskih povezav, zato gre prav- zaprav za dva projekta, ki se med seboj navezujeta oziroma prepletata. Če je le mogoče, ločeno od cest Občine bodo z realizacijo projekta nove trase povezale z že obstoječimi. Slovenske gorice naj bi pridobile več kot 170 kilometrov kolesarskih poti. Novozgrajena kolesarska mreža bo na območju partnerstva Slovenske gorice dolga skoraj 124, na območju Prlekije pa 50 kilometrov. Trase za kolesarske poti so načrtovane zelo različno, in sicer bodo novogradnje tekle neposredno ob regionalnih cestah ali pa bodo loče- ne od cest, po katerih vozijo avtomobili, kar sodi med evropske cilje. Tam, kjer to ni mogoče, posebej v središčih naselij, pa bodo kolesarske poti označene na samem cestišču, a takih rešitev ne bo fi nancirala EU, ampak jih bodo morale občine same. Zato bodo trase, kjer bo to le mogoče, potekale ločeno od pro- metnih cest. Poleg tega so v poštev prišle le tiste trase, ki se navezujejo na mesta s sprejeto celostno prometno strategijo, to pa so Maribor, Ptuj, Le- nart, Radenci in Gornja Radgona. Ni priložnosti za zaslužek Zaradi epidemije covid-19 se je ne- koliko zamaknila časovnica projekta, saj v tem času nekaterih postopkov v zvezi pridobivanjem zemljišč in uprav- nih postopkov ni bilo mogoče izvajati. »Župani s svojimi ekipami so zdaj znova zelo aktivni, pri pridobivanju pravic za poseganje v zasebna zemljišča pa se Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  30. junija 2020 7V središču vedno na začetku drži fi go v žepu, večmilijonski projekt pade prejele zeleno luč za izgradnjo kolesarskih poti med Ptujem ter okoliškimi občinami. Projekt je bil ocenjen na 11 milijonov evrov, že zdaj pa v Koliko, bo odvisno od izbire izvajalca. A srčika problema ni v denarju, ki je zagotovljen, temveč v (ne)pripravljenosti občin. Bo projekt uspel, ali pa držijo fi go v žepu? Foto: Črtomir Goznik Skupna dolžina kolesarskih povezav v Spodnjem Podravju je skromna, tiste povezave, ki obstajajo, pa med sabo niso povezane. Poleg tega so te do kolesarjev pogosto neprijazne, dotrajane in na posameznih mestih celo nevarne. Zato so občine pristopile k skupnemu projektu gradnje regionalnih kolesarskih povezav. vode, pripraviti še presojo vplivov na okolje. »Kakšen vpliv imajo lah- ko kolesarji na kolesarski stezi na okolje?« se sprašuje Napast. Težki voz, ki se le počasi premika naprej Ko bodo imele občine urejene lastniške zadeve, naj bi občinski sveti sodelujočih občin, to naj bi bilo predvidoma jeseni, potrdili novelirano projektno dokumen- tacijo, nato pa naj bi se oddala končna vloga za pridobitev de- narja. A znano je že, da bo do 30. septembra vloga težko popolna. Bodo rezervirana sredstva izgub- ljena, se bodo občine za denar, ki so ga že namenile za pripravo pro- jekta, obrisale pod nosom? Zgolj Občina Kidričevo je vložila več kot 400.000 evrov. »Verjamemo, da bo rok podaljšan in da posledično sredstva ne bodo izgubljena,« je dejal direktor občinske uprave in dodal: »V nasprotnem primeru pa imamo projekt na zalogi.« Resen preizkus teže besed županov in županj Kako daleč so ostale partnerice, v Kidričevem ne vedo. Dejstvo, ki ga je poudaril tudi Leskovar, pa je: »Če eden zataji, pade celoten projekt.« Zato pričakujejo, da se bodo vsi župani in županje držali dogovora, da ne bo enako kot pri vodovodu. Odgovor na vprašanje, kdo je krivec za razpad slednjega projekta, je različen od vprašanega do vprašanega, bo pa projekt iz- gradnje kolesarskih stez kazalnik, kako težke so zamere med vodji občin in koliko pri njih drži dana beseda. Foto: Črtomir Goznik Projekt je razdeljen na štiri kolesarske odseke, vsi se začnejo na Ptuju, potekajo pa čez Dravsko in Ptujsko polje ter Slovenske gorice. čeprav Napast napoveduje, da se bodo z njimi nedvomno srečali, so zapuščinski postopki. »Dejstvo je, da ljudje umirajo in v teh primerih je treba počakati na zaključek za- puščinskega postopka, problem so plombe zaradi hipotek, v teh zadevah je treba vključiti banke, ob vsem tem pa so tudi sodišča včasih manj odzivna, kot bi si želeli. Ko in če bomo pridobili soglasja la- stnikov, pa je treba z njimi še k no- tarjem na Ptuj, kjer se je ponovno treba dogovoriti za vsak sestanek posamezno,« je dejal Napast. Na vprašanje, ali se s tem ukvarjajo na občini, ali to zanje opravlja kakšno podjetje, je odgovoril: »Če bi izbrali zunanjega izvajalca, bi postopki trajali še dalj časa, ob tem pa bi potrebovali v projektu še dodat- no postavko, vsaj v višini 50.000 evrov.« Ob tem morajo v Kidriče- vem, tako je zahtevala direkcija za Namreč predvidevali smo, da bomo za naš odsek v naši občini za projektno dokumentacijo odšteli okrog 33.000 evrov, končni znesek je nekaj več kot 155.000 evrov.« Kidričevo zgolj za odkupe in papirje 400.000 evrov Projektanti so bili izbrani, trase ume- ščene v zemljevide. Sedaj se začenja druga postaja križevega pota. Izbira cenilca ter odkupi zemljišč. »V naši ob- čini smo imeli na celotni trasi enotnega cenilca, sedaj moramo predloge poslati na približno 200 naslovov, toliko ima- mo namreč različnih lastnikov,« je iz- postavil Napast. In glede na cenitveno poročilo bo občina za zemljišča odštela skupno nekaj manj kot 250.000 evrov, posamezniki pa bodo prejeli od 10 pa vse do 10.000 evrov odškodnine, odvis- no od velikosti in namena rabe posame- zne parcele. Za tiste, ki se s predlagano ceno ne bodo strinjali, bo občina predla- gala uvedbo postopka razlastitve. Gre namreč za projekt v javnem interesu. A večji izziv kot v morebitnih razlastitvah, povezav teče naprej že 90-odstotno določena 9, na katere so naleteli pri pripravi projekta, so na Razvojni agenciji Slovenske realizirati še v sedanji fi nančni perspektivi. Vloge do 15. septembra »Smo v fazi intenzivne priprave projektne dokumentacije in pridobivanja pravice za posege v prostor,« pripoveduje Tanja Vintar, direktorica slovenjegoriške razvojne agencije, ki vodi projekt. »V tem trenutku poteka ugotavljanje ustreznosti predvidenih tras in vrst kolesarskih povezav, tako z vidika zahtev projekta, prometne varnosti, stroškov izgradnje in možnosti zagotovitve zemljišč. To je vsakodnevni postopek usklajevanj in določanj optimalnih rešitev za množico mikrolokacij na vsaki od tras. Pripravljamo tudi prvo vlogo za sofi nanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za prvi sklop tras. Vložili bomo več vlog, glede na stanje pripravljenosti projekta, saj je treba za posamezno vlogo ob projektni dokumentaciji izdelati in sprejeti tudi investicijsko dokumentacijo, pridobiti soglasja in dovoljenja ter zagotoviti zemljišča, po katerih bodo potekale kolesarske povezave. Cilj nam je, da do 15. septembra posredujemo vloge na ministrstvo za infrastrukturo. Čez poletje bomo realizirali tudi recenzijo projektne dokumentacije.« Foto: SD Tanja Vintar: »Naše občine ostajajo trdno zavezane realizaciji izgradnje kolesarke.« Foto: SD Slovenjegoriška kolesarka bo tam, kjer je to le mogoče, potekala ločeno od regional- nih cest. institucijami, in sicer od direkcije za infrastrukturo, sklada kmetij- skih zemljišč in gozdov, agencije za okolje, družbo za avtoceste …, kjer smo prav tako naleteli na običajne in pričakovane admini- strativne ovire. Ki pa jih zaenkrat uspešno rešujemo.« 40 odstotkov podpisanih pogodb Občine so v različnih stopnjah pridobivanja ustreznih služnostnih pravic, odvisno predvsem od tega, ali se jim je uspelo za trase dogo- voriti že pred epidemijo. »Dokonč- no so trase kolesarke določene že v 90 odstotkih, glede na zbrane podatke pa ocenjujemo, da bo z različnimi lastniki treba podpisati 884 služnostnih pogodb. Doslej jih je bilo sklenjenih 346 oziroma 39 odstotkov vseh potrebnih.« Projekt kolesarskih povezav na območju ORP Slovenske gorice je ocenjen na nekaj manj kot 16 milijonov evrov. Od tega bosta Evropski sklad za regionalni razvoj in pristojno ministrstvo prispevala 9,86 milijona evrov, od direkcije za infrastrukturo pričakujejo približ- no štiri milijone za trase, ki sodijo v državno kolesarsko mrežo, razli- ka, ki znaša približno 13 odstotkov celotne investicije, in morebitne podražitve pa so strošek sodelu- jočih občin. Drugod zamik izgradnje kolesarke »Roki nas res zavezujejo, vendar jih je za zdaj še realno uresničiti. Pričakujemo, da se bo kakšen ter- min zaradi epidemije tudi neko- liko podaljšal, najmanj za ta dva meseca in pol mrtvega toka, ki sta za nami. Kot rečeno, pa smo kljub zapletom še vedno prepričani, da lahko projekt izpeljemo v tej fi nančni perspektivi. Vsaj tisti del, ki je sofi nanciran s sredstvi EU. V nekaterih drugih okoljih so se od- ločili za prestavitev naložb, kar lah- ko povsem razumem, saj so takšni skupni projekti zelo kompleksni, zahtevajo veliko medsebojnega sodelovanja, dogovarjanja, uskla- jevanja pa tudi pomembnega an- gažiranja fi nančnih sredstev. Iz do- sedanje komunikacije in koordina- cij pa lahko z veseljem potrdim, da za realizacijo tega projekta ostaja trdna zaveza naših občin,« sklene Vintarjeva. pričakovano soočajo tudi z nekaterimi izzivi, še posebej tam, kjer niso rešeni postopki dedovanja, kjer gre za raz- pršenost lastništva, nesoglasja med lastniki in nedosegljivost posameznih lastnikov, pa tudi za neurejeno zemlji- škoknjižno stanje. Seveda se najdejo tudi lastniki, ki v tem projektu vidijo priložnost za zaslužek, za kar pa v njem ni manevrskega prostora. Na tovrstna pogojevanja se odzivamo s korekcijami tras ali s souporabo ceste za kolesarsko pot, kar pravila dopuščajo. Usklajeva- nja tečejo tudi s pristojnimi državnimi Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 8 Ker v državi primanjkuje pro- gramov, s katerim bi dolgotrajno zaposlene osebe dobile potrebne veščine, ki jih prej niso imele in bi jim dejansko pomagale, da bi lažje našle zaposlitev, projekt Živa sre- ča pikapolonica, ki poteka v okvi- ru programa socialne aktivacije, predstavlja veliko priložnost tudi za Ormož in širšo okolico s Ptu- jem, ob zaključku usposabljanja prve skupine poudarja direktorica Centra ponovne uporabe Ormož Marinka Vovk. Ob tem zadovoljno pove, da so pikapolonice prinesle srečo sedmim udeležencem od 15, ki so v okviru šestmesečnega uspo- sabljanja našli zaposlitev. Da približajo posameznike k za- poslitvi, je tudi glavni cilj omenje- nega programa. Izvajata ga Cen- ter ponovne uporabe in Ljudska univerza Ptuj. »Projekt socialne aktivacije v resnici odpira nove pri- ložnosti predvsem težko zaposlji- vim, dolgotrajno brezposelnim in ljudem, ki imajo različne sistemske težave, pa jih obstoječi sistem ne obravnava, saj ni sistemskih re- šitev. Prvi cikel šestmesečnega programa smo začeli izvajati sep- tembra lani, sledili bodo še štirje. Gre za aktivni polletni program, v katerem udeleženci preko različ- nih aktivnosti pridobijo ključne ve- ščine, ki jih potrebujejo za trg dela. V državi ni toliko programov, ki bi dejansko omogočali, da te osebe dejansko pridobijo praktične izku- šnje. V okviru prve skupine se je od petnajstih udeležencev zaposlilo sedem, in sicer pri zelo različnih delodajalcih, od javnih do zasebnih oz. tam, kjer so imeli štirimesečno prakso. Nekateri se tudi zjočejo, ko prvič podpišejo pogodbo o za- poslitvi, ker so bili toliko časa brez- poselni,« je dejala. Vedno več težje zaposljivih V programe se vključujejo ose- be, ki niso bile več let zaposlene, večina pa je takih, ki sploh nikoli niso bile v službi in so stare tudi blizu 50 ali več. »Razlog za to je, da so bili vedno nekam prislonjeni, imeli raznorazne težave in so se enostavno sprijaznili s tem, da nič ne morejo. Preseneča nas, da je vedno več težje zaposljivih oseb,« dodaja Vovkova. Projekt sofi nancirata država in Evropska unija. Vrednost enega cikla šestmesečnega programa je po besedah Vovkove okoli 49.000 evrov, s tem pokrijejo stroške dela izvajalcev aktivnosti ter tudi vsake- mu udeležencu, ki za svoje sodelo- vanje med drugim dobi povrnjene stroške prevoza in malice. Uspešen zaključek prvega kro- ga so s torto in pikapolonicami simbolično proslavili na ormoški podjetniški terasi: »Vsa pridobljena znanja, veščine in socialne delovne kompetence so tiste, ki jih tako kot pikapolonice opogumljajo za nov let v prihodnost.« torek  30. junija 20208 Podravje Stiska organizatorjev letovanj, ki so v prvi vrsti namenjena otrokom in mladostnikom iz socialnega roba družbe, je še toliko močnejša, saj opažajo, da je zanimanja za to obliko počitnikovanja še več kot po navadi. »Območna združenja RK Slovenije so pred nekaj tedni začela zbirati prijave za letošnja le- tovanja in v zelo kratkem času smo jih prejeli več kot 1.500,« so pove- dali v vseslovenski humanitarni or- ganizaciji. Ne eni strani torej večje število otrok, ki bi želeli letovati, na drugi omejene možnosti nasta- nitev. »Letos letovanj v Punatu na hrvaškem otoku Krk, kjer deluje le- tovišče pod okriljem RKS Maribor, ne bo.« Zato je želja, da bi omogo- čili čim več otrokom morsko dogo- divščino vsaj v Mladinskem zdravi- lišču in letovišču RKS Debeli rtič, še močnejša. Prva skupina otrok se je na letovanje odpravila že v začetku junija. »Za izvajanje letovanj smo na osnovi priporočil za preprečevanje širjenja covid-19 pripravili poseben protokol, kjer so upoštevana vsa higienska priporočila NIJZ.« Poleg splošnih higienskih priporočil, upo- števajo tudi nastanitvene. »Po pri- poročilu NIJZ lahko v večposteljnih sobah bivajo družine in skupine, ki skupaj potujejo. Otroci pa v prime- ru, da na avtobusu ni mogoče za- gotoviti varnostne razdalje, nosijo masko.« Letujejo lahko le zdravi otroci in spremljevalci, brez zna- Slovenija  Koliko manj otrok bo letos letovalo, ne želijo ugibati Koronavirus že okrnil letovanja otrok Skrbi glede nevarnosti okužbe s koronavirusom, ki je za skupine večja, pestijo tudi organizatorje letovanj za otroke. Zveza prijateljev mladine Idrija se je že odločila, da letovanj ne bo organizirala, ZPM Velenje bo otroke peljala v Savu- drijo in ne v Poreč, letovanja v Punatu, ki deluje pod okriljem mariborskega združenja Rdečega križa, pa letos ne bo. Zavrč  Asfaltiranje cest Letos tudi v Hrastovcu Vožnja po makadamski cesti je za marsikaterega Haložana še vedno del vsakdanjika. Občine na tem razgibanem območju vsako leto namenjajo veliko proračunskih sredstev za nove metre asfalta. Letos se bodo dobrih 100 metrov asfalta razve- selili tudi domačini Hrastovca. Gre za cesto med Zgornjim in Spodnjim Hrastovcem, ki vodi do razgledne točke na Švabovem. Cesta je še vedno v makadamski izved- bi in je v slabem voznem stanju. Domačini jo uporabljajo vsak dan, saj gre za povezovalno pot, ki vodi do njihovih domov. Asfaltiranje 120 metrov dolgega odseka bo tako za prebivalce Hrastovca zelo dobra novica, saj bo omogočal občutno večjo varnost na cesti in prevoznost poti v vseh vremenskih prilikah. Foto: KG Cesta Hrastovec-Švabovo Na občini so se letos spomladi odločili, da bodo še letos investirali v ureditev ceste. Poleg nasutja gramoza in položitve asfalta bodo na terenu izvedli tudi odvodnjavanje. Investicijo v vrednosti slabih 11.000 evrov bo v celoti krila občina iz proračuna, kdo bo dela izvajal, pa za zdaj še ni znano. V avgustu naj bi začeli izbiro izvajalca, pogodbo pa naj bi podpisali v septembru. Asfaltiranje v Halozah kot „Don Kihotovo“ dejanje Zdi se, da je asfaltiranje poti do domov ljudi na teh hribovitih prede- lih eno veliko drobnjakarstvo. Leto za letom po celotnih Halozah (do) asfaltirajo poti, a dejstvo je, da je naseljenost v Halozah zelo razdro- bljena. Vseh cest občinam ne uspe urediti naenkrat, saj bi to pomeni- lo prevelik fi nančni zalogaj. Tako imajo vodstva haloških občin vsako leto pred seboj nehvaležno izbiro, saj ne gre samo za nov meter asfal- ta. V končni fazi so tako primorani izbirati med občani. Na eni strani bodo izbrali par sto dodatnih metrov, ki jih bodo uredili, druge poti pa bodo žal morale počakati. Hkrati pa morajo čakati tudi domačini. Kako dolgo, je vedno odvisno od fi nanc. Nekateri prebivalci Haloz tako že dolga leta upajo, da pridejo na vrsto, medtem pa je na nekaterih odsekih cestišče že dotrajano, po- nekod pa že „v štartu“ asfaltiranje ni bilo ustrezno izvedeno. Kot da je boj za varno cesto v teh predelih že vnaprej obsojen na nehvaležno usodo, a vsako odprtje asfaltirane ceste daje jasno sporočilo: prebi- valci v hribovitih krajih potrebujejo varno pot do doma, vsak meter asfalta pa je zlata vreden. Foto: Črtomir Goznik Skupinska letovanja otrok bodo letos precej okrnjena. kov in simptomov akutne okužbe dihal, kot so na primer nahod, sla- bo počutje, bolečine v mišicah, po- višana telesna temperatura, kašelj, in ki v zadnjih 14 dneh niso bili v kontaktu z osebo, ki je imela znake covid-19. »Podobno kot pretekla leta tudi letos potrebe, predvsem po brezplačnih letovanjih otrok iz manj spodbudnih okolij, močno presegajo naše zmožnosti. Čeprav bi se v naših letoviških kapacite- tah v kakšnem terminu še našlo kakšno mesto, zmanjka sredstev za kritje stroškov letovanja, zato ob tej priložnosti vabimo podjetja in posameznike, da podprejo naša prizadevanja za letovanje otrok.« Lani so počitniško doživetje omo- gočili 3.000 otrokom. Namesto v Poreč tokrat v Savudrijo Tudi v Zvezi prijateljev mladine Slovenije si prizadevajo, da bi ak- tivno preživete počitnice omogoči- li čim večjemu številu otrok. Število bo odvisno tudi od epidemiološke slike. »V MZP Velenje so se odločili, da bodo vse otroke peljali le v eno Ormož  Uspešno končali usposabljanje prve skupine Do službe pomagali sedmim Od petnajstih udeležencev se je v okviru prvega kroga projekta Živa sreča pikapolonice znotraj programa socialne aktivacije uspešno zaposlilo sedem oseb. Foto: MH Uspešen zaključek prve skupine so s torto in pikapolonicami simbolično proslavili na ormoški podjetniški terasi. letovišče, in sicer v Savudrijo, saj da je v tem letovišču več prostora. Ocenili so, da bodo lažje zagotav- ljali distanco med otroki in da ne bo prihajalo do mešanja večjega števila otrok iz različnih območij Slovenije.« Kot omenjeno, pa je že znano, da je letovanje odpovedala ZPM Idrija. »Za zdaj drugih infor- macij o odpovedih letovanj nima- mo. Zelo težko pa sedaj ocenimo, koliko otrok bo zato ostalo doma.« Lani so poletno dogodivščino omogočili 11.838 otrokom, od tega tretjini otrok povsem brezplačno. Ormoško  Kje bodo bone unovčili župani Zanima jih Gorenjska Prebivalci Slovenije že koristijo turistične bone, ki nas nagovarjajo k dopustovanju doma. Župani vseh treh or- moških občin pravijo, da gre za priložnost za spoznavanje domačih lepot in pomoč domačemu turizmu, ki je ne bodo pustili v nič. Ormoški župan Danijel Vrbnjak sicer pravi, da se še skupaj z družino ni odločil, kje točno jih bodo porabili, a prav gotovo jih bodo unovčili. Kot pravi, jih bodo izkoristili za spoznavanje bolj mirnih, skritih kotič- kov domovine. Medtem ko dopustovanja na tujem za zdaj ne načrtu- jejo. Da bo skupaj z družino najverjetneje izkoristil turistične bone, na- poveduje središki župan Jurij Borko. Končne odločitve, kje bodo bone unovčili, še niso sprejeli, planirajo pa oddih na Gorenjskem. »Bone na- meravamo pokoristiti jeseni, kot že rečeno, pa končne odločitve še nismo sprejeli. Dopusta na tujem ne planiramo …,« je ob tem dodal. Tudi tomaževskega župana Mirka Cvetka vleče k sprostitvi in spo- znavanju lepot na Gorenjsko. »Glede koriščenja turističnih bonov naj povem, da se odločamo za oddih na Gorenjskem. Podrobnosti še nismo dorekli, vsekakor pa bi jih radi izkoristili v poletnem času,« je povedal Cvetko. Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  30. junija 2020 9Kmetijstvo Slovenske Konjice  Inovativna kmetica leta prisega na biodinamiko Pridelamo le še dobro polovico zaužite hrane Tako rekoč vsak ljubiteljski vrtnar pozna setveni koledar, ki glede na delovanje poja- vov v vesolju priporoča primerne dneve za sajenje rastlin s plodovi, korenom, cvetovi in listi, veliko manj pa je znano, da so ta priporočila le majhen košček veliko večjega mozaika, ki ga opredeljuje pridelovanje po principih biodinamike. Podravje  Razvijajo poljedelskega robota Robot, ki odstranjuje plevel Ekipa študentov in raziskovalcev z mariborske univerze že več let razvija avtono- mnega poljedelskega robota, ki bi olajšal delo v kmetijstvu. Cilj je izdelati napravo, ki se premika po polju povsem samostojno, ne da bi poškodovala rastline, obenem pa opravlja različna dela, na primer odstranjuje plevel. Uspešno so ga predstavili na več tekmovanjih. Majda in Katja Temnik sta dami, ki sta v zakonitostih te metodolo- gije našli svoj zakaj in na tej pod- lagi oblikovali zeliščni vrt Majnika, v katerem pridelujeta zelišča, ki s kakovostjo dosegajo vsako leto zavidljivejše rezultate. Katja je bila dolga leta uspešna košarkarica. Ko je sklenila, da konča športno kariero, se je vrnila domov k mami in počasi je zrasla ideja, da skupaj z bratom zasnujejo zeliščni vrt, v katerem bodo po biodinamičnih načelih pridelovali zelišča za pro- dajo. Že takrat je bil njihov glavni namen, da s temi zelišči ljudem po- nudijo nekaj, kar bo obogatilo nji- hovo prehrano. Iz lastnih izkušenj so trdno prepričani, da rastline, ki jih vzgajajo po biodinamičnih nače- lih, nimajo samo veliko boljšega in bolj aromatičnega okusa ter večje vsebnosti koristnih snovi, ampak take rastline, zato ker izkorišča- jo vse potenciale vplivov zemlje, sonca in drugih nebesnih teles, člo- veka hranijo z najvišjo energijo, ki nam poleg same fi zične moči omo- goča tudi boljše počutje, kreativne misli in višje zavedanje. Rastline vsak dan močnejše in odpornejše Letos teče že deseto leto obsto- ja zeliščnega vrta, Majda in Katja sta pojasnili, da sta lahko vsako leto sproti opazovali, kako so ra- stline na vrtu postajale močnejše, okrepljene in »popolne«. Zemljo za vrt sta namreč najeli od kmeta, ki je prej prideloval hrano po konven- cionalnih metodah. Z biodinamič- nimi preparati sta kakovost zemlje počasi izboljševali, po nekaj letih, ko si je vrt končno opomogel, se je začela prava »poezija« biodina- mike. Katja je razložila, da lahko na lastne oči opazuje, kako se je nad celotnim območjem njihove poses- ti naredil kot nekakšen energijski ščit, ki jih varuje pred vremenski- mi in drugimi okoljskimi nevšeč- nostmi. Tako jih na primer še nikoli ni obiskala toča, nalivi so navadno pri njih veliko bolj mili kot v okolici in ne povzročijo škode. Močno so se okrepile tudi rastline. V projektu združujejo praktična in teoretična znanja o kmetijstvu, računalništvu, elektroniki in stroj- ništvu. »Farmbeast je študentski projekt, kjer je bistveno to, da se študenti na zanimiv, poučen in kre- ativen način učijo in pridobijo upo- rabne izkušnje,« je povedal vodja projekta Jurij Rakun s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Ker ima robot manjše dimenzije, je njegova uporabnost omejena, a vseeno služi kot razvojno orodje, s pomočjo katerega lahko razvijajo in preizkušajo možne rešitve. »Ide- ja je, da bi s takšnimi roboti poe- nostavili delo, ga avtomatizirali, da bo narejeno hitreje, natančneje, bolj prijazno do narave in z nižjimi stroški.« Delo na robotu na katedri za bio- sistemsko inženirstvo kombinirajo z manjšimi študentskimi projekti, ki se fi nancirajo iz razpisov Po kre- ativni poti do praktičnega znanja in Študentski inovativni projekti za družbeno korist. Na takšen način so doslej izvedli že šest projektov, vsak se je posvetil določeni nalogi, ki naj bi jo opravljal omenjeni robot. Lani so kot priključno enoto robota izdelali sistem, ki zaznava plevel, nato pa ga odstrani na raz- lične načine. Če gre za manjše ple- vele, jih odstrani s pomočjo laser- skega žarka. Večji plevel odstrani mehansko, tako da ga odreže. Pri trdovratnejših vrstah uporablja za odstranjevanje kemične pripravke, ki pa jih nanese samo na mesta, na katerih je to potrebno. Letos nadgrajujejo sistem tako, da naprava nanaša različne kemič- ne pripravke glede na to, ali gre za ozko- ali širokolistni plevel, ke- mikalije pa pripravi v trenutku, ko jih dejansko potrebuje in v ravno pravih količinah, torej brez ostan- kov in brez dodatnega obremenje- vanja okolja. »Manjše robote razvijamo že 12 let in jih bomo tudi v prihodnje, se pa zelo trudimo dobiti projekt, iz katerega bi lahko zgradili več- jega robota,« je dodal Rakun. Na takšnem, robustnejšem robotu, ki bi bil uporaben za delo v vinogra- du, delajo v okviru mednarodnega projekta Rovitis 4.0, ki ga izvajajo v Italiji kot edini tuji partner. Da lahko nastale nove ali izbolj- šane robote realno ovrednotijo, se vsako leto udeležijo mednarodne- ga tekmovanja poljskih robotov (Field Robot Event), kjer so v pre- teklih letih dosegli več odmevnih rezultatov. Lani so na tekmovanju v Heilbronnu v Nemčiji osvojili prvo mesto v disciplini Prosti slog. Letos je to tekmovanje prvič v 18 letih odpadlo. Foto: Špela Korinšek Kaurin Katja in Majda Temnik; njuna želja ni, da bi s pridelavo hrane obogateli, ampak želita čim večjemu krogu ljudi ponuditi kakovostno hrano. Foto: Dreamstime Študentje in raziskovalci Univerze v Mariboru razvijajo avtonomnega po- ljedelskega robota, ki bi olajšal delo v kmetijstvu. Odkupovali bomo pšenico in koruzo Obveščamo vse pridelovalce, da bomo v Perutnini Ptuj v času žetve odkupovali krmno pšenico in koruzo po tržnih cenah. Podrobne informacije o pogojih in začetku odkupa bodo objavljene na spletni strani www. perutnina.com/ mediji, na voljo pa bodo tudi na odkupnih mestih ter na telefonski številki 051 333 129. www. perutnina.com/mediji 051 333 129 Srčna iskrenost In kakšna je skrivnost te »čarov- nije«? S srčno iskrenostjo sta dami razložili, da je bistvo biodinamike to, da človek kot najvišje razvito bitje na tem planetu prevzame v svoje roke krmilo, s katerim rastli- nam pomaga, da dosežejo svoj polni potencial. Ko človek dela s svojimi rokami in v pripravo biodi- namičnih pripravkov vlaga svojo energijo in čisto namero, deluje kot neke vrste umetnik, ki ustvarja z naravo. Pri tem je pomembno, da tudi sam ves čas notranje raste in postaja bolj pretočen. Rudolf Ste- iner je celo trdil, da so pripravki, s katerimi si v biodinamiki poma- gamo v tem času, le neka vmesna stopnja, ko se bo človek dovolj razvil, pa bo lahko na rastline vpli- val tudi sam s svojo energijo, brez kakršnihkoli pripomočkov. Prodajata tudi v trgovskih centrih Čeprav je za številne takšno raz- mišljanje verjetno precej abstrak- tno, pa Katja in Majda s svojimi uspehi dokazujeta, da za samo ide- ologijo stoji trdna resnica. Zeliščni čaji in zeliščna sol, ki jo pridelujeta, so postali tako cenjeni in prepoz- nani, da je Katja lani prejela celo prestižen naziv Inovativne kme- tice leta 2019, v prodajo pa so jih sprejeli tudi največji trgovski cen- tri. Poleg same pridelave zelišč sta Temnikovi zeliščni vrt Majnika na- menili tudi izobraževanju, tako pa v njem večkrat letno vodita delav- nice, obiskujejo pa ga tudi šole in vrtci. V zadnjih letih sta se z zelišč razširili tudi na pridelavo zelenjave, gojita pa še večji nasad lešnikov in pozimi kalčke. Njuna želja ni, da bi s pridelavo hrane obogateli, ampak želita čim večjemu krogu ljudi ponuditi kakovostno hrano, s katero bi lahko potencialno tudi našo družbo dvignili na višji nivo. Njune cene so namenoma dosto- pne vsem, saj verjameta, da ravno najranljivejše skupine potrebujejo največ visokokakovostne hrane, s katero se bodo lahko opolnomo- čile in tako potencialno vstopile v boljše življenje s konstruktivnejšo in v dobro družbe usmerjeno mi- selnost. Čeprav Katja govori šest jezikov in bi kot magistrica politologije verjetno lahko delala na kakšnem prestižnem diplomatskem mestu, pa pravi, da kot kmetica s svojimi rokami in zavestnim sodelovanjem z rastlinami ter naravo v splošnem lahko naredi veliko več za družbo, kot bi, če bi se odločila za drugačno pot. Vedno dela po svojih najboljših močeh in z željo, da bi lahko dodala košček svojega pri spreminjanju sveta na bolje. Vesela je, ker ima ob sebi mamo in brata, s katerima so ekipa, v kateri ni vprašanje nikoli ali, ampak vselej le kako. Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  30. junija 202010 Ljudje in dogodki Majšperk  Zahvala najuspešnejšim osnovnošolcem »Ponosni smo na vas« Majšperškim osnovnošolcem, ki so v tem koronskem letu izstopali v okvi- ru šolskih in obšolskih dejavnosti, se je županja Darinka Fakin zahvalila s sprejemom, tokrat v občinski stavbi. »Ste mladi ljudje, ki ste in boste za- gotovo še zastopali ime naše občine na najrazličnejših področjih. Ponosni smo na vas,« je dejala. S ponosom je podelitev spre- mljala tudi ravnateljica OŠ Maj- šperk Evelin Kočevar, ki je minu- lo šolsko leto ocenila kot dokaj uspešno. »Imamo pridne in spo- sobne učence, ki svoje znanje in sposobnosti kažejo na številnih področjih,« je dodala. Sicer pa so osnovnošolci rezultate na tekmo- vanjih dosegali predvsem v prvi polovici leta, saj v času po epide- miji šola tekmovanj ni izvajali, ker so dali prednost pouku. »Delali smo na daljavo, bili oddaljeni. Je- sen pričakujemo zadržani, saj ne vemo, kaj nas čaka. Z Zavoda RS za šolstvo naj bi prejeli usmeritve v začetku julija. Ne smemo pa do- voliti, da bi šole in vrtci ponovno povsem zaprli vrata,« meni Koče- varjeva. Učenci pripravili muzikal: Šola, da se ti zrola Sicer pa se je od Osnovne šole Majšperk letos poslovila gene- racija 40 devetošolcev. »Učno so bili morda šibkejši, so pa bile med njimi cvetke, ki so dosegale odlične rezultate in jih bomo po- grešali,« je povedala ravnateljica. Ena izmed teh je Ajda Bezjak, devetošolka, ki ji je ljubo petje, ustvarjanje, je članica domačega društva KUD Majšperk in brez ka- tere praktično ne mine prireditev v Majšperku. Šolo bo pogrešala, pravi, saj: »Bili smo super genera- cija.« Generacija, ki se je prva lo- tila priprave glasbene predstave. »Naslov muzikala je Šola, da se ti zrola in govori o našem vsakdanu. Scenarij smo napisali sami, prav tako poiskali pesmi – nekatere smo iz angleškega jezika prevedli v slovenščino, spet druge napisali sami. Na vajah smo se imeli odlič- no, žal pa nam je epidemija po- kvarila načrte glede izvedbe,« je povedala Bezjakova, ki bo šolanje nadaljevala v ptujskem šolskem centru, v smeri aranžer ski tehnik. Foto: Mojca Vtič Županja Darinka Fakin, ravnateljica Evelin Kočevar in najuspešnejše učenke in učenci OŠ Majšperk Skupino Ptuj – Ljudski vrt vodi Marija Gabron, ki je tudi vodja po- družnice Šole zdravja Ptuj in oko- lica. Na tem območju deluje že 18 skupin oranževcev, tako so jih po- imenovali po oranžnih majicah, s skupaj okrog 350 člani. Trenutno v 81 slovenskih občinah deluje že več kot 200 skupin z okrog 4.300 člani. Cilj Društva Šola zdravja, ki ima status društva, ki deluje v jav- nem interesu na področju športa, je, da bi jutranjo razgibavanje pripeljali v vsak slovenski kraj. Na- men Šole zdravja je posamezniku podati osnovne podatke o tem, kako doseči čim boljše in zdravo življenje, osnovna dejavnost pa je jutranja telovadba na prostem. Telovadba vsako jutro „Po devetih letih še vedno de- lujemo, tudi naše število se pove- čuje. V naši skupini nas je okrog 70, prihajamo iz različnih okolij. Vsako jutro se zberemo ob 8. uri in pol ure telovadimo. Večina članov je upokojencev, nekaj pa jih še dela. Osem jih je starih nad 80 let, najstarejša članica je stara 86 let. Prevladujejo ženske. Naša želja je, da bi v jutranje razgiba- vanje pritegnili več moških. Tudi v društvu Šola zdravja si to želi- mo. Pravih razlogov, zakaj se ne »Presegli smo pričakovanja. Zahvala vsem, ki so nam pri izved- bi akcije pomagali. To so krajani in drugi, ki so nam izročili odpadni material, tudi vaša medijska hiša je pomagala pri informiranju o zbi- ralni akciji, da je glas segel daleč naokoli med ljudmi. Zahvala gre občini Dornava, ki nam je dala na razpolago zemljišče, kjer smo zbi- rali odpadni material. Tudi Robiju Verščiču se je treba zahvaliti, da nam je pomagal z mehanizacijo, kar je omogočilo lažje zbiranje in nalaganje odsluženih strojev in železa. Prav tako zahvala članom PGD Polenšak za aktivno delo in podjetju Surovina,« je povedal Brumen ter dodal, da opažajo, da jim s podobnimi akcijami zbiranja odpadnega železa in drugih kovin sledijo tudi druga društva. Denar za nakup opreme »Zbrani denar bomo med dru- gim namenili za nakup in posodo- bitev opreme ter nadgradnjo gasil- ske avtocisterne. Seveda se ozira- mo po drugih društvih, ki kupujejo nova vozila. Vendar smo mnenja, da lahko naš 15 let star gasilski avto posodobimo in nam bo služil še deset ali 15 let. Tiha želja je sicer, da bi ob stoletnici (2034) v društvu dobili novo vozilo. Gasilsko cister- no smo na nadgradnjo poslali v sredini junija, podjetje WEBO bo vozilo predvidoma obnovilo v roku enega meseca. V nadgradnjo vozi- la bodo vložili okoli 20.000 evrov, fi nancirali jo bomo s sredstvi pro- računa občine Dornava in lastnimi društvenimi sredstvi,« je pojasnil predsednik Brumen. Povedal je tudi, da imajo za letošnje leto v na- črtu še dokončanje urejanja okoli- ce gasilskega doma. Letos brez veselice Polenški gasilci so se nadejali, da si bodo kakšen evro za fi nanci- ranje delovanja društva in nakup opreme zaslužili z veselico, a letos vse to odpade. Iz rok jim je spol- zela tudi priložnost nastopa na državnem gasilskem tekmovanju, na katerega so se uvrstili pionirji. Tekmovanje je sicer prestavljeno v prihodnje leto, toda ekipa otrok zaradi starosti več ne bo tekmova- la v originalni zasedbi, kot je bila na predhodnem regijskem tekmova- nju in je dejansko dosegla uvrstitev na državno tekmovanje. Katego- rijo, v kateri so tekmovali, bodo nekateri otroci do drugega leta že prerasli. Vodstvo društva zelo ob- žaluje, da je prišlo do takšne situ- acije, saj so se pionirji ekipe v origi- nalni sestavi uvrstitve na državno tekmovanje zelo veselili. Polenšak  Aktivnosti gasilcev Avtocisterna že v predelavi Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Polenšak je nedavno izvedlo akcijo zbira- nja odpadnih kovin. Z izkupičkom so zadovoljni, je povedal predsednik Jože Brumen. Ptuj  Praznik skupine Ptuj – Ljudski vrt Jutranje razgibavanje za zdravo in kakovostnejše življenje Skupina Društva Šola zdravja Slovenije Ptuj – Ljudski vrt je aktivna že devet let. Praznovali so 13. junija, to je dan, ko so se pred devetimi leti prvič dobili na jutranjem razgibavanju 1000 gibov. Na praznični dan so se jim pridružili predstavniki drugih skupin, ki še delujejo na Ptuju in v okolici. Zaradi še veljavnih ukrepov so število omejili, kar pa ni zmotilo njihovega praznovanja. Pred tem so opravili, tako kot vedno, vsak dan v tednu, razen nedelje in praznikov, jut- ranje razgibavanje 1000 gibov ob ribniku v Ljudskem vrtu. Foto: Črtomir Goznik Marija Gabron, vodja skupine Ptuj – Ljudski vrt in vodja podružnice Šole zdravja Ptuj in okolica Foto: PGD Polenšak Gasilci na Polenšaku bodo letos nadgradili opremo na gasilski avtocisterni, v načrtu imajo tudi ureditev okolice gasilskega doma. Foto: Črtomir Goznik 13. junija je skupina Ptuj – Ljudski vrt praznovala 9-letnico delovanja. Na praznični vadbi so se jim pridružili tudi predstavniki drugih skupin, ki delujejo na Ptuju in v okolici. vključujejo, ne poznamo. Morda so prepričani, da te telovadbe ne potrebujejo, ker so pač moški. Jutranja telovadba na prostem ni samo telovadba, razgibavanje, je veliko več. Skoraj enakovredno je tudi druženje in srečevanje. Tudi v času, ko smo morali biti doma, smo bili v stalnih stikih. Že prvi dan, ko smo ponovno lahko za- čeli vadbo, nas je bilo več kot 40. Prišli smo z velikim veseljem, ko- maj smo čakali, da se ponovno vi- dimo in skupaj razgibamo,“ je po praznični jutranji vadbi povedala Marija Gabron. Skupina Ptuj – Ljudski vrt ima nemalo zaslug za to, da je ta pros- tor, ki se je v preteklosti ponašal kot osrednje rekreativno območje za druženje Ptujčanov, ponovno oživel. Oranževci so v ta prostor prinesli življenje. Na začetku sicer niso vedeli, kako bo, saj prostor ni bil zgledno urejen. Kmalu pa mu je tudi mesto začelo ponovno na- menjati več pozornosti. Okolje jih je sprejelo za svoje. Spoznali so, da ne mahajo tja v en dan, da niso neka sekta. Spoštujejo jih. Odpravijo se tudi na pohode „Včasih kdo reče, jaz še ne ho- dim k vam, kot da bi imel slabo vest, da ne telovadi z nami. Morda ni tako lahko priti, če nikogar ne poznaš. Vsakega, ki pride k nam, sprejmemo z odprtimi rokami, brez predsodkov. Vsak lahko pride poskusit, da bo videl, ali mu odgo- varja takšno razgibavanje. Nič ni obvezno. Vsak tudi lahko dela tis- to, kar lahko,“ je vabilo Marije Gab- ron vsem tistim, ki se še niso opo- gumili, da bi bili člani skupine Ptuj – Ljudski vrt ali katere koli druge skupine na Ptuju in v okolici. Njej osebno delo v skupini oz. nasploh v Šoli zdravja veliko pomeni, ker rada dela z ljudmi, ker je to delo, ki človeka spodbuja v njegovi pozitiv- ni rasti ter prinaša pozitivne učinke za zdravje in izboljšuje kakovost življenja. Vsako leto se člani skupi- ne Ptuj – Ljudski vrt skupaj odpra- vijo tudi na pohode, kar predsta- vlja še en pomemben vidik njiho- vega druženja in medsebojnega spoznavanja. Kot dobri sosedje, ki si morajo medsebojno pomagati, že od vsega začetka delovanja po svojih močeh pomagajo OŠ Ljudski vrt. Vsak mesec člani prostovoljno prispevajo po en evro, doslej so šoli podarili že 3.500 evrov. Ob 10. jubileju v letu 2021 bo skupina prip- ravila regijsko srečanje v mestu, na Mestnem trgu, tako kot že v letih 2012 in 2013. Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  30. junija 2020 11Ljudje in dogodki Zabovci  Spominska ribiška tekma Džerijev ribiški memorial Leto je naokrog in ribiško-ribolovni navdušenci ter privržen- ci ribiške sekcije v sklopu športnega društva Zabovci so se spomnili svojih dveh prerano preminulih ribiških tovarišev. Miran Zorec je bil zmagovalec spominske tekme že drugo leto zapored. Vodja ribiške sekcije v Zabovcih Miran Ljubec je ob koncu memoriala povedal: »S samo tekmo sem zadovoljen, malo manj z vre- menom. Obenem se prav lepo zahvaljujem donatorjem, sponzorjem in sorodnikom pokojnih ribičev, ki so sodelovali ter aktivno pomagali pri organizaciji prireditve. Zahvala velja tudi sodelujočim ribičem.« Foto: Srdan Mohorič Utrinek s podelitve pokalov najboljšim trem; ribičem se je pridružil tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec. Ormož  Poletno počitniško dogajanje Kako aktivno preživeti počitnice Šolske počitnice so se začele. Da bi otroci čim bolj kakovostno preživljali počitnice, so v Ormožu številni orga- nizatorji, še zlasti ljudska univerza z enotama grajski center za družine in mladinski center, spet poskrbeli za pestre počitniške aktivnosti, tematske delavnice in izlete. Tudi letos ormoške ustano- ve organizirajo pestro ponudbo brezplačnih počitniških aktivno- sti. V času poletnih počitnic vsak torkov dopoldan ormoški muzej vabi na kinopredstave za otroke v grajski kino. Kup dnevnih aktivno- sti znova pripravlja grajski center za družine, prva bo 2. julija, ko bo potekala brezplačna prva gibalna urica za otroke, 7. julija med dru- gim vabijo na mokro zabavo, dva dni za tem pa že na prvo brezplač- no jogo za otroke, ki bo na spo- redu tudi konec julija in avgusta. Pestro bo prav tako konec julija, ko pripravljajo glasbeno pravljico z orff om, v nadaljevanju bodo po- tekale tudi gibalne urice za otroke in še in še. Brezplačen tečaj angleščine Od 6. do 10. julija bodo osnov- nošolci lahko znova na zabaven način in preko zanimivih učnih me- tod osvojili nove besede in krepili komunikacijske sposobnosti v an- gleškem jeziku na brezplačnem te- čaju English Week, grajski center pa bo pred angleškim tečajem in po njem nudil brezplačno varstvo. Kratkočasili se bodo z ustvarjalni- mi, družabnimi, igralnimi in pra- vljičnimi uricami. Dornava  Županov sprejem za odličnjake Pet zlatih petic za učence osnovne šole Dornava Župan občine Dornava Janko Merc je ob koncu šolskega leta pripravil sprejem za učence domače osnovne šole, ki so vseh devet let osnovnošolskega izobraževanja dosegli odličen uspeh. Foto: MZ Zlati odličnjaki v družbi župana, ravnatelja in razredničarke Foto: MCO Tudi letos v Ormožu organizirajo vrsto zanimivih počitniških aktivnosti. V soboto, 20. junija, so v ribniku, ki je na obrobju športnega parka tik ob avto kampu, organizirali spominsko tekmo, imenovano Džeri- jev memorial, v spomin na Janeza Janžela Džerija in Martina Popoška. Tekme se je udeležilo 17 od 35 ribičev, kolikor jih šteje ribiška sekcija, in med njimi je bila tudi ena predstavnica lepšega spola. To so bili ri- biči, ki so svoje dni ob vodi prijateljevali s pokojnima ribičema in sku- paj lovili ribe. Po pozdravnem nagovoru predsednika ribiške sekcije Mirana Ljubca so svojci pokojnikov skupaj z njim odpeljali svečo in cvetlični šopek na zadnje domovanje pokojnih ribiških članov. Z žre- bom štartnih številk in namestitvijo na lovnih mestih je bil ob 9. uri začetek tekmovanja, ki je trajalo do 13. ure, torej so ribiči bolj ali manj vneto »delali« štiri ure, nato pa je ribiška tehtnica pokazala uspešnost posameznega tekmovalca ter tudi prisotnost ribiške sreče. Vrstni red po koncu tekme je bil naslednji: tretje mesto Martin Bedrač – 13,9 kg, drugo mesto Franc Klinger – 18,3 kg in prvo mesto Miran Zorec – 22,6 kg ulovljenih rib. Vsi tekmovalci skupaj so ujeli 139 kg, vse ribe so spus- tili nazaj v vodo. To so Amadeja Dvoršak, Nino Leben, Tia Matela, Zoja Sok in Jan Žvegla. Sprejema so se udeležili štirje, saj je bila Tia Matela že na zasluženih počitnicah. Učence sta na sprejemu pri županu spremljala razredničarka Julija Preac in rav- natelj Iztok Hrastar. Razredničar- ka je dejala, da lahko za celotno letošnjo generacijo devetošolcev reče, da so bili zelo dober razred, pridni, samostojni in odgovorni učenci. »Bili so res zelo dobra ge- neracija. Prepričana sem, da se bo v prihodnosti o njih še slišalo.« Na zlate odličnjake in uspešno genera- cijo devetošolcev, pa tudi nasploh vse učence in zaposlene na šoli je ponosen tudi ravnatelj Hrastar. Še posebej je učiteljskemu zboru hva- ležen, da so uspešno izvedli šolo na daljavo in bili učencem dejansko na razpolago ves dan. Župan Merc, ki je bil gostitelj srečanja, je poudaril, da se vese- li uspeha vsakega posameznega učenca. »Absolutno smo ponosni na vse, kar naši učenci dosežejo. Želim jim brezskrbne počitnice in veliko pridobljenega novega zna- nja pri nadaljnjem šolanju. Zahvala gre tudi staršem in učiteljem. Ver- jamem, da se je v šoli vredno pot- ruditi, saj je to temelj za graditev bodočega življenja. Seveda želim, da bi se mladi po končanem šola- nju vračali v domačo občino in si tukaj ustvarjali prihodnost. Lokal- na skupnost se bo trudila, da jim bo za to omogočila čim prijaznejše pogoje. Devetošolce na novi poti, ki jo začenjajo jeseni, čaka vrsta no- V času Grossmannovega fe- stivala organizatorji pripravljajo zanimivo likovno ustvarjalno de- lavnico. Mladi ustvarjalci bodo prišli na račun tudi 20. in 21. julija, ko bo potekala dvodnevna delav- nica risanja z grafi čno tablico, no- vih plesnih korakov in navijaških plesov s čisto pravimi navijaškimi pom-pomi pa se bodo lahko priuči- li na navijaško plesni šoli za otroke (20., 22. in 23. julija). Brezplačnih gibalnih aktivnosti ne bo manjkalo niti v prvih av- gustovskih dneh v času O.F.A.K. festivala, od zumbe do joge. Sre- di avgusta grajski center skupaj z mladinskim centrom vabi na zabavno delavnico grajski dnevi za otroke, kjer bodo spoznavali življenje v gradu nekoč in danes. Med izleti gotovo velja izpostaviti Dravski dan (21. avgust), ki ga prav tako organizira mladinski center. Otroci bodo z vlakom mahnili proti Obrežu, nato pa proti Dravi, kjer bodo spoznavali skrivnostne mrtvice, se kopali, vozili s kanu- jem, skratka imeli se bodo fi no. Za popestritev zadnjih 14 počitniških dni bo poskrbela še ormoška knji- žnica, ki obljublja raznolik in zaba- ven počitniški program za otroke. Konec avgusta je planiran festival mladi Ormož ... Plačljive dnevne delavnice za 5 evrov, tabori od 40 evrov naprej Potem so tukaj še številne pla- čljive aktivnosti. Različni organiza- torji pripravljajo enodnevne aktiv- nosti, kot so plesne delavnice in cirkuški dnevi (5 evrov na obisk) pa tudi celotedenske tabore, med njimi že dobro poznani nogome- tni tabor (cena znaša 40 evrov za člane NK Ormož in 50 za nečlane), 20-urni plavalni tečaj za otroke (65 evrov) in že 41. planinski tabor pod okriljem PD Maksa Meška Or- mož. Podrobnejše informacije najde- te v počitniškem kompasu, objav- ljenem na spletni strani Mladinske- ga centra Ormož. Dolena  Iz haloških gozdov Jurčka združena v eno S svojimi pridelki nas narava redno preseneča. Vedno zno- va dokazuje, da njena domišljija ne pozna meja. O tem se je prepričal tudi gobar Štefan Jerenec. Čeprav gobari že pol stoletja, je pred nekaj dnevi naletel na prizor, ki ga je pustil brez besed. Goba je zrasla na gobi. Za poznavalce gozdov je gobarjenje povsem enostavno. Med njimi je tudi Štefan Jerenec, ki je z gozdom povezan vse svoje življenje. Kar 36 let je bil zaposlen kot gozdar, v zavetju haloških dreves pa zelo rad preživlja tudi čas v pokoju. Predvsem gozdove v bližini svojega doma pozna odlično, zato dobro ve, kje iskati gobe. „Ne grem v gozd in cel popoldan iščem eno samo gobo. Te naše haloške gozdove poznam tako dobro, da skorajda zagotovo vem, kje me čakajo,“ se pohvali Jerenec. In skorajda zmeraj se njegovo predvidevanje tudi uresniči. A tokrat ga je nekoliko presenetilo. Naletel je namreč na prizor, ki ga je pustil brez besed: goba je zrasla dobesedno na drugi gobi. Krasna jurčka sta se združila v enkratno in edinstveno umetnino narave. „Zdaj je gob precej, ne reče se zastonj, da rastejo kot gobe po dežju,“ se pošali. Svojo skoraj kilogram težko najdbo je z veseljem prinesel v naše uredništvo, saj želi z njeno fotografi jo razveseliti še druge ljubite- lje gobarjenja in jih spodbuditi, naj se le odpravijo v gozd. Foto: DK Štefan Jerenec pravi, da je marsikdaj našel zanimivo gobo, a ta prekaša vse dosedanje najdbe. vitet, od šolanja izven domačega kraja do novih znanstev in prijatelj- stev. Dejansko odpirajo novo pog- lavje v knjigi življenja,« je izpostavil dornavski župan, ki je odličnjakom čestital, jim izročil županove petice in cvetje, posladkali so se tudi z od- lično torto. Dornavski zlati odličnjaki se jese- ni podajajo na različne poti. Nino Leben in Zoja Sok odhajata na Gi- mnazijo Ptuj, Amadeja Dvoršak na konzervatorij za glasbo v Ljubljani, Tia Matela na biotehniško šolo v Maribor, smer veterina, Jan Žvegla pa na ptujsko elektro in računalni- ško šolo. Ravnatelj Hrastar je ob obisku pri županu še povedal, da je OŠ Dornava letos obiskovalo 236 učencev, od tega je bilo 26 de- vetošolcev. V novem šolskem letu jih bo nekaj več, saj bodo imeli 32 prvošolcev, vseh učencev na šoli pa bo 242. V okviru šole deluje še vrtec. Za šolsko leto 2020/21 so oblikovali šest oddelkov, mesta v vrtcu so zapolnjena, prav tako po besedah ravnatelja ni otrok, ki v vrtcu ne bi dobili mesta. Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  30. junija 2020Kultura12 „Letošnji seznam je najdaljši, saj zajema 25 avtorjev, kot je črk slo- venske abecede. Kar nekaj naših zvestih bralcev je namreč izrazilo željo po abecednem seznamu. Ne gre le za domače, slovenske avtorje, saj dvig bralne kulture in razgled v svet, ki ga tako branje omogoča, ne bi bil mogoč brez odličnih prevajalcev. Ni pa avtor- jev s priimki, ki bi se začenjali z X, Y, Đ … Tako kot že leta doslej, se- znam zajema domačo in svetovno klasiko, različne literarne zvrsti, prozo in poezijo, starejše in no- vejše knjižne izdaje, tudi novitete. Vsem knjigam s seznama je družna književna in knjižna kakovost, če smem tako reči. Pri seznamu, ko- likor je le mogoče, upoštevamo zajetnost literarnega dela; trudimo se k pestrosti, da lahko vsak bralec z zadovoljstvom zaključi to bralno akcijo. Sam nastanek seznama ni bil najbolj enostaven, čeprav se mi je sprva zdelo, da bo enostav- neje nanizati kakovostne avtorje po abecedi, doseči ravnotežje po domačih in tujih, po spolu in tudi po zastopanosti založb, številu iz- vodov, ki so v naši ustanovi, pa ni bilo enostavno. Vmes je še posegla ta nesrečna epidemija in zaprtost knjižnice. Sram me je priznati, kako sem zamočila avtorja pod črko C, na kar me je opozoril bralec in oce- njevalec knjig Jože Šmigoc. Sprva sploh nisem razumela, prepričana sem bila, da je zmota drugje. Na seznamu naj bi bil Branko Cestnik, zapisan pa je Mare Cestnik, tudi avtor. Ne glede na to imajo bralci možnost, da avtorja tudi zamenja- jo, da je le abeceda. Res je tudi, da brez pomoči kolegic iz Študijske- ga oddelka, ki skrbno bdijo nad bralno značko za odrasle, seznam ne bi bil mogoč,“ je o letošnjem seznamu čtiva Bralne značke za odrasle 2020 povedala Liljana Kle- menčič. Nekateri celo z recenzijskimi bralnimi dnevniki Iz bralnega nabora morajo bralci prebrati najmanj en naslov. Upo- števali so krajše bralsko obdobje, za osvojitev Bralne značke za od- rasle 2020 pa je treba v bralsko zloženko zapisati skupaj najmanj pet naslovov. Ni pa nujno prebrati prav naslovov s seznama, le avtor mora biti pravi. Če bodo bralci za- menjali črko in avtorja, tudi ne bo nič narobe. „Osebno menim, da to sploh ni veliko, saj je mnogo naših zvestih bralcev, ki jim je prostorček za vpis knjig premajhen. Še več, bralni znački za odrasle so zvesti od vsega začetka; oddajajo zajetne sezname prebranega na dodatnih listih. Nekateri med njimi oddajajo hvalevredne, domala recenzijske bralske dnevnike. Izpolnjene zlo- ženke morajo vrniti do 20. novem- bra, praznika slovenskih splošnih knjižnic. „Načeloma morajo bralci vpisati misli iz prebranih knjig, pa tudi svoja, osebna bralska sporo- čila. Prebiranje le-teh nudi nam, knjižničarjem, veliko veselja, saj ob tem občutimo neko zavezništvo knjigam in lepi besedi. Te zapisane misli so nam navdih za nadaljnje delo, pa če se to sliši še tako zgu- ljeno, je res. Seveda vedno upamo, da bo bralcev več, četudi vemo tisto o razmerju med kvaliteto in kvantiteto. Pri tej bralski akciji je tudi nekaj olimpizma in znameni- tega rekla, da je pomembno sode- lovati. In res, veliko več je obisko- valcev knjižnice, ki izbirajo knjige na posebej pripravljenih policah v Študijskem in Mladinskem oddel- ku, ki bralske zloženke ne oddajo. Glavno, da je branje,“ je izpostavila Liljana Klemenčič. Pater Milan Kos se je zahvalil za darovano mašo, zahvalil pa se je tudi župnijskemu pevskemu zboru za lepo petje pri sveti maši ter po- vabil na minoritsko dvorišče, kjer je mlada nadarjena pevka Dora Mertelj zapela Zdravljico, zbrane pa je ob 29. prazniku dneva dr- žavnosti nagovoril Lojze Peterle, predsednik osamosvojitve vlade RS. Letos praznujemo 30 let prve slovenske vlade in prvih demokra- tičnih volitev ter 29 let samostojne države. Slovenci smo prehodili dolgo pot do svoje samostojnosti. V slovenskem narodu je na različne načine živela ideja o samostojni su- vereni državi, vendar niso bili nikoli izpolnjeni pogoji za njeno polno uresničitev. „Na prvih demokratič- nih volitvah aprila 1990 je zmagala tista smer, ki je hotela slovensko državo. Zmagal je Demos. Šele ko smo imeli oblast v rokah, smo lah- ko izvedli ta enkraten zgodovinski projekt. V tistem času so v Sloveni- jo prihajali številni močni tuji politi- ki, drug za drugim so govorili, da naj ne sanjamo, naj bomo realisti. Svet ne bo sprejel še ene nove dr- žave, ne bo vam uspelo, politika je umetnost mogočega. Čez eno leto smo razglasili državo, vmes se je še marsikaj zgodilo. 23. decembra leta 1990 se je zgodil zgodovinski plebiscit, ki je presenetil nas same in tudi svet. Prepričan sem, da ple- biscita ne bi bilo, če ne bi bilo prej Demosove vlade. Danes se veliko govori o enotnosti, ampak nekdo mora razsvetliti temo, nekdo mora priti z lučjo. Nikoli se ljudstvo ne zgodi kar samo od sebe, čez noč. Nekdo mora nakazati smer, to je pokazal Demos z ljudmi, ki so v ta projekt verjeli. Tvegali smo, iz politike naredili umetnost mogo- čega,“ je s ponosom na rojstvo samostojne Slovenije spomnil Loj- ze Peterle kot predsednik osamo- svojitvene vlade. Zelo je hvaležen vsem tistim, ki so zbrali pogum in voljo ter projekt samostojne drža- ve podprli. Še posebej je hvaležen vsem tistim, ki so se borili za sa- mostojno Slovenijo, in vsem tistim, ki praznujejo naš največji državni praznik. Te dni smo lahko videli, da se da ta praznik praznovati na različne načine. V Ljubljani so se pojavili ljudje, ki pravijo, da bi bilo za Slo- venijo najbolje, da smo država in družba brez oblasti, brez vlade. „Na ulici zahtevajo, da se podre vlado, ki je bila demokratično iz- voljena. Pozabili so na to, da je ena vlada prej sama odstopila, da je odstopil predsednik vlade in s tem zaključil svoj mandat. Študiral sem zgodovino, poznam poskuse, da bi se živelo brez zakonov, brez vlade. Vsi takšni poskusi so se praviloma zaključili z veliko kaosa in nasilja. Namreč ni družbe, ki bi živela čis- to brez oblasti. Mislim, da smo v Sloveniji toliko politično zreli, da ne bomo pustili težko priborjene demokracije in države, da bi se kdo poigral z njo na način, ki je v nasprotju z našo ustavo, in tudi s tem, kar smo podpisali, ko smo pristopili k Evropski zvezi,“ je na Ptuju 25. junija povedal Peterle, ki upa, da je naša država trajna vrednota, da bomo skupaj v bistve- nih izzivih za kakovostno življenje vseh Slovencev in ne bomo izgub- ljali energije v tistem, kar nas deli. Ptuj  Domovinski Viktorinov večer Skupaj v bistvenih izzivih prihodnosti Društvo Viktorina Ptujskega je dan državnosti počastilo z domovinskim Viktorinovinom večerom. V cerkvi sv. Petra in Pavla je mašo za domovino daroval pater dr. Igor Salmič, provincial slovenskih minoritov. Nagovoril in povabil je k hvaležnosti za našo domovino, obenem pa spodbudil k temu, da smo odgovorni državljani. Naša odgovornost je v tem, da darujemo dušo naši domovini. Ptuj  Bralna značka za odrasle 2020 Novo bralno popotovanje v preteklost in prihodnost 8. junija, na dan Primoža Trubarja, spominski dan knjižne slovenščine, ki je od leta 2010 tudi slovenski državni praznik, so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj ob- javili Bralno značko za odrasle 2020. O tem, kaj prinaša, kako je sestavljen izbor knjig oz. kako so ga izbrali, smo se pogovarjali z vodjo Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Liljano Klemenčič, ki je tudi najbolj zaslužna za Bralno značko. Foto: Črtomir Goznik Med najbolj zaželenimi naslovi letošnjega poletja je tudi roman Branka Cestnika z naslovom Sonce Petovione, ki je lahko tudi naslov Bralne znač- ke 2020. Foto: Črtomir Goznik Lojze Peterle, predsednik slovenske osamosvojitvene vlade Foto: Črtomir Goznik Liljana Klemenčič Največ rezervacij za Belo se pere na devetdeset Ob obisku v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj smo se zanimali tudi o tem, kateri knjižni naslovi in avtorji so v tem trenutku najbolj aktualni. Še vedno krepko vodi Bronja Žakelj s svojim prvencem Belo se pere na devetdeset. „79 rezervacij je obešenih na to knjigo, kot pravijo v knjižničarskem žargonu. Zraven te je v Študijskem oddelku zelo zaželen prav tisti domači avtor Branko Cestnik, ki bi moral biti na seznamu z naslovom romana Sonce Petovione, ki je bil nominiran za 30. kresnika. Ima 22 rezervacij, 33 rezervacij pa visi na prevedeni prvenki s podnaslovom Skrivni dnevnik mladega zdravnika, Tole bo bolelo, angleškega avtorja Adama Kaya, v prevodu strokovnjakinje in zagotovo knjigoljube osebe zdravstvene stroke Barbare Krevel. V Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj gre za med celotna serija Dnevnik nabritega mulca Jeffa Kinneya, serija humornih naslovov in prav takega branja, mojstra parodije, avtorja Davida Walliamsa, celotna, dokaj obsežna serija imenitnih slikanic Marcusa Pfisterja Mavrična ribica. Zelo aktualna je tudi domača avtorica Desa Muck z zbirko Anica, med zelo izposojanimi je še posebna, ilustrirana knjiga, čezgeneracijska knjiga o odraščanju deklet in ženskosti z naslovom Biti jaz švedske avtorice Anne Höglund (prevod Iva Klemenčič), pa roman iz zbirke Sinji galeb Zeleno kolo (Haifaa Al Mansour, prevod Neža Božič). V vseh oddelkih knjižnice je še veliko drugih naslovov, ki so trenutno zelo zaželeni, a so čakalne vrste zanje bistveno krajše. Vse te knjige so odlično počitniško branje. V knjižnici Ivana Potrča Ptuj vabijo k branju posebej izbrane knjige na izpostavljenih policah z branjem za poletne dni. Saj veste, s knjigami lahko potujemo kamorkoli, s komerkoli, kdajkoli, pa tudi v davne čase in prihodnost. Pa četudi ostanemo doma,“ je pogovor sklenila Liljana Klemenčič. Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 13 srečanju v tej sezoni Celjanom niso uspeli zabiti zadetka (0:0, 0:0, 0:2, 0:2). Tudi Celjani niso bili brez prilož- nosti, a je pri najlepši odlično pos- redoval Janžekovič, ki je ubranil strel neoviranega Vizingerja. V naslednjem krogu bodo Kidričani gostovali pri odpisanem Rudarju, tekma bo v soboto ob 20. uri. Slobodan Grubor, trener Alumi- nija: »Tekma je imela velik pomen v tekmi za 3. mesto, a se na žalost ni izšla po naših željah. Znova smo v prvem polčasu prejeli zadetka, oba iz prekinitev, ki sta precej zmanj- šala motivacijo mojih igralcev. V drugem polčasu smo poskušali več storiti v napadu, želeli smo si znižanja zaostanka, imeli smo pri- ložnosti, a tokrat enostavno ni šlo. Celjanom čestitam za zmago.« JM Nogometaši Aluminija so s spo- dobno mero optimizma pričakova- li srečanje ekip izpod vrha lestvice: kot četrtouvrščeno moštvo lige so namreč gostili tretjeuvrščene Celjane. Optimizem je temeljil na zmagi v prejšnjem krogu proti Tri- glavu v gosteh (1:4), do katere so prišli zaradi boljše učinkovitosti (trije goli Živkoviča, eden Flakusa Bosilja) in manjšega števila napak v obrambi (centralni branilec je bil Muminović, na boku je igral Vrba- nec). Slednjega v soboto ni bilo v ekipi, saj naj bi po napovedih po koncu sezone okrepil prav Celjane. V dvoboju kapetanov uspešnejši Lotrič Srečanje se je začelo po željah gostov, ki so prvič zapretili že v 4. minuti, a je bil zadetek Vizingerja upravičeno razveljavljen zaradi prepovedanega položaja. Nič pa ni bilo spornega šest minut kas- neje, ko so imeli gostje prosti strel s približno 30 metrov od gola. K žogi je pristopil kapetan Celja Mi- tja Lotrič in s čudovito izvedenim neposrednim strelom na gol ugnal domačega kapetana Luka Jan- žekoviča – žoga je končala v zgor- njem kotu mreže – 0:1. Šumarji so natančno vedeli, da največja nevarnost Celjanov preti od Mitja Lotriča (15 zadetkov v sezoni) in Daria Vizingerja (19), a sta bila v razmiku nekaj minut uspešna oba. Hrvat v dresu Celja je bil namreč na pravem mestu v kazenskem prostoru v 17. minuti po podaji s strani, ko je z glavo ob premalo odločnem Živkoviču spremenil žogi smer in jo poslal v mrežo – 0:2. »Oba gola smo dosegli iz preki- nitve, kar je za našo ekipo dokaj nenavadno. Sem pa vesel tega, to daje naši ekipi dodatno širino. Po vodstvu nam je bilo veliko lažje,« je po tekmi povedal trener Celja Dušan Kosič. Občutno vodstvo je dalo njego- vim varovancem dodatnih moči, dobili so večino dvobojev na sre- dini igrišča, tudi t. i. »druge žoge« so bile kot po pravilu njihov plen. Kidričanom ni mogoče očitati ve- liko stvari, morda le nekoliko pre- majhno agresivnost – stali so eno- stavno predaleč od tekmecev, ki so zvečine mirno sprejemali žoge in organizirali napade. Nova tegoba za domači stro- kovni štab je bila poškodba Sanina Muminovića, ki je moral že pred odmorom z igrišča – zamenjal ga je Pantalon. Ob polčasu sta vstopila še Grajfoner in Matjašič. Drugi del je bil z domačega vidi- ka boljši, več je bilo kombinatorike na sredini in konkretnosti v napa- du. V 56. minuti je po podaji s strani zapretil Ploj, a so njegov strel blo- kirali. Najlepšo priložnost so imeli šumarji v 56. minuti, ko je Jakšić vi- soko skočil v kazenskem prostoru in z glavo spravil žogo do Mihaela Klepača, ki je s približno petih me- trov močno udaril po žogi, a je sijaj- ni Matjaž Rozman njegov poskus ubranil. Le tri minute kasneje je bil blizu zadetka tudi Ante Živković, a njegov strel ni bil dovolj natančen. Zadnja sta bila v priložnosti Matja- šič in Čermak, a tudi onadva nista našla poti do mreže … Kidričani tako tudi v četrtem medsebojnem Atletika Podvinčan disk konstantno metal čez 65 metrov Stran 14 Uroš Krstič »Verjamem v uspešno zgodbo« Stran 14 Tenis Uvrstitev v fi nale je lep uspeh Stran 15 Noelle Vilčnik Športnica, kot je na OŠ Markovci že dolgo ni bilo Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Aluminij – Celje 0:2 (0:2) STRELCA: 0:1 Lotrič (11.), 0:2 Vi- zinger (17.). ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Jakšić, Petek, Muminović (od 43. Pantalon), Šaka (od 74. Štor), Čer- mak, Horvat (od 46. Grajfoner), Klepač, Živković (od 73. Marinšek), Flakus Bosilj (od 46. Matjašič). Tre- ner: Slobodan Grubor. CELJE: Rozman, Marandici (od 57. Brecl), Ćalušić, Zaletel, Kadu- šić, Štravs, Pungaršek (od 90. R. Štraus), Novak (od 90. Travner), Kerin, Lotrič, Vizinger. Trener: Du- šan Kosič. Fotozapis REZULTATI 30. KROGA: Aluminij – Celje 0:2 (0:2); Olimpija – Maribor 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Vukušić (59.). Rdeči karton: Jurčevič (80., Olimpija); Rudar – Triglav 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Milanovič (19.); CB 24 Tabor Sežana – Bravo 0:0. Rdeči karton: Zebić (Tabor, 49.); Mura – Domžale 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Jakupović (76.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 30 18 5 7 57:35 59 2. CELJE 30 15 10 5 60:29 55 3. MARIBOR 30 16 7 7 52:29 55 4. ALUMINIJ 30 14 6 10 49:35 48 5. MURA 30 12 11 7 46:36 47 6. BRAVO 30 11 8 11 41:44 41 7. CB24 TABOR SEŽANA 30 9 7 14 34:44 34 8. DOMŽALE 30 9 6 15 40:53 33 9. TRIGLAV KRANJ 30 9 4 17 36:68 31 10. RUDAR VELENJE 30 0 10 20 26:68 10 Maribor nizal priložnosti, točke vzela Olimpija V 30. krogu smo bili v nedeljo zvečer priča enemu najbolj »čud- nih« večnih derbijev v zadnjem obdobju. Maribor je bil v sami tekmi precej boljši, pripravil si je veliko število zrelih priložnosti, ob tem so njihovi igralci dvakrat zadel vratnico (Pihler, Milec). A so vse po vrsti zapravili … Poraz je v takšnih primerih nekaj običajnega, zanj je poskrbel Ante Vukušić, ki je zadel prvič po 8. marcu in skočil na vrh lestvice strelcev, katerega si deli z Vizingerjem – oba sta dosegla 19 zadetkov. Mini hrvaški dvoboj trenerjev je tako pripadel trenerju Olimpije Dinu Skendru. Težko pa se je znebiti občutka, da si je trener Mari- bora Sergej Jakirović kar sam močno zakompliciral situacijo z izbiro začetne enajsterice, s katero je taktično nakazal, da bo z menjavami poskušal več storiti v drugem delu tekme. Menjave, ki so v prejšnjih dvobojih prinesle preobrate proti Domžalam, Aluminiju, Triglavu in Rudarju, pa tokrat niso prišle tako do izraza, saj je na drugi strani stal močnejši tekmec. Predvsem pa veliko izkušenejši, tako da je znal v drugem polčasu v naletu vijoličastih nenehno »krasti« čas in ustavljati igro. Še nekaj časa pa bo ostala uganka, kako je lahko sodnik Matej Jug za nado- mestilo igralnega časa določil le štiri minute! Toliko so igralci Olimpi- je ležali na igrišču samo zaradi krčev, ob tem sta obe ekipi skupaj op- ravili deset (!) menjav! Samo pri menjavi Vukušića sta minili najmanj dve minuti, ker je najprej zahteval pomoč zaradi krčev, potem je v skrajno počasni hoji prišel do roba igrišča, tam pa je nato potekala še enominutna debata o tem, kdo mora dejansko iz igre, Menalo ali Vukušić … Je bil Jug v tem času v Stožicah? Fizično ja, z mislimi pa zagotovo ne … Maribor je s porazom zdrsnil na 3. mesto, znova pa so se povišale delnice Celja … Rudar tudi teoretično v 2. ligo Pomembni zmagi sta v tem krogu zabeležili ekipi Triglava in Dom- žal, ki se skupaj s Sežanci borita za izognitev 9. mesta, ki prinaša dodatne kvalifi kacije za obstanek z Gorico. Triglav je tudi teoretično poslal Velenjčane v 2. ligo v nasled- nji sezoni, Domžalčani pa so izkoristili močno premešano sestavo Murašev. Slednjim bodo navijači zlahka oprostili spodrsljaj, saj so v prejšnjem tednu v klubske vitrine postavili tako želeno pokalno lovoriko, ki so jo osvojili po 25. letih čakanja. Mura se bo v nadalje- vanju sezone z Aluminijem (in morda tudi Bravom) borila za končno 4. mesto v državi. V tem tednu se je ustavila serija zmag Brava, po številki šest jo je prekinil Tabor. So pa pri številki 11 kar se tiče neporaženosti – zadnjo tekmo so izgubili 1. 12. 2019 v 19. krogu proti Olimpiji. Nogomet  1. SNL, 30. krog Zgodnja gola pomenila zgodnjo odločitev Foto: Črtomir Goznik Aluminij je tekmo proti Celjanom izgubil zaradi slabšega začetka, v nadaljevanju pa je priložnost dobilo kar nekaj mladih igralcev, na fotografi ji sta Nik Marinšek in v ozadju Lovro Grajfoner. Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Maribora so bili v Stožicah boljši tekmec v polju, a pre- moči jim nikakor ni uspelo pretvoriti v zadetek. Na fi nalni tekmi Pokala Slovenije na Brdu pri Kranju (Nafta - Mura 0:2) sta sodelovala tudi predstavnika MNZ Ptuj: Janko Turk je op- ravljal naloge delegata, Roman Glažar pa je bil četrti sodnik. Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 14 Kristjan Čeh je v St. Pöltnu na mednarodnem atletskem mitingu vnovič potrdil, da je trenutno v iz- jemni formi. Po epidemiji korona- virusa član Atletskega kluba Ptuj drži konstantnost v rezultatih in ti sodijo v sam svetovni vrh. Na tekmi v Avstriji je imel naš metalec diska močnega konkuren- ta z vrha te atletske discipline, saj je tekmoval proti Lukasu Weisshai- dingerju (lani je bil drugi na SP, leto prej pa tretji na EP, op. ur.), ki je letos orodje vrgel 68,63 metra. Na drugi strani Čehov rekord izpred nekaj dni znaša 68,75 metra, tako da se je obetal zanimiv obračun. V krogu je naš 21-letni Podvinčan ponovno dokazal svojo kakokvost, saj je disk najdlje vrgel 67,19 metra, medtem ko je domači konkurent kar lepo zaostal in je za drugo mes- to dosegel rezultat 64,27 metra. Po tekmi je Kristjan Čeh dejal: »Dobro je bilo imeti ob sebi konku- renta, kot je Lukas Weisshaidinger in vesel sem, da sem ga premagal. Dober občutek je, ker sem prvič premagal takšnega zvezdnika. Moji meti so bili zelo konstantni, z rezultatom pa sem še posebej zadovoljen zaradi tega, ker so bili doseženi v težkih pogojih zaradi vetra ter sonca. Prav tako sem za- dovoljen s konstantnimi meti, saj sem s tem potrdil, da sem v dobri formi.« To formo je atlet pilil skupaj s trenerjem Gorazdom Rajherjem, ki je o nastopu svojega mladega varovanca v Avstriji dejal: »Med- tem ko je bil na mitingu v Mari- boru veter naklonjen metalcem, tokrat v St. Pöltnu ni bil, a kljub temu je Kristjanu ponovno uspela fantastična serija metov. Sam sem pri določenih metih videl še nekaj rezerve v tehniki, ampak zadeva je nora in trenutno celo nekoliko nerazumljiva.« Na mitingu je tekmovalce oviral veter s strani, a ne glede na vse, je Pred kratkim je prišlo do pod- pisa pogodbe o sodelovanju med rokometnima kluboma Jeruzalem Ormož in Velika Nedelja. Posledič- no s podpisom pogodbe se k Veliki Nedelji vrača članski rokomet, saj bo ekipa v sezoni 2020/21 nastopa- la v 2. državni ligi. Gre za 10-člansko ligo, kjer bodo poleg Velike Nedelje nastopali še sosedje iz Gorišnice, Ptuja in Radgone. Sosedski derbiji bodo zagotovo povečali zanimivost 2. DRL oz. tretje lige. Ekipo Velike Nedelje, ki bo priprave na novo sezono začela v ponedeljek, 24. avgusta, je kot trener prevzel Ormožan Uroš Krstič. „V Ormožu sem pri mlajših se- lekcijah deloval 15 let, od leta 2005. Tudi naprej ostajam v ormoškem klubu pri delu z mladimi, kjer ima- mo znova nekaj solidnih generacij, ki pa so za zdaj zaradi nekoliko slabših fi zičnih predispozicij neko- liko oddaljene od samega vrha. S časom, ko bodo fantje fi zično do- zoreli, pa si obetamo kar nekaj za Ormož vrhunskih rokometašev. Kot trener članske ekipe Velike Nedelje bom znova deloval s fan- ti, ki jih do potankosti poznam. Prav vsi so že trenirali pod mojim vodstvom od mini rokometa pa vse tja do kadetov, tako da zelo dobro poznajo moj način dela in mojo fi lozofi jo rokometa. Z njimi sem preživel lepe in uspešne dni in verjamem, da bo podobno tudi tokrat v članski konkurenci. Edina neznanka bodo pravzaprav igralci Velike Nedelje, a tudi tu verjamem, da bomo hitro našli skupni jezik in vse sile usmerili k uvrstitvi v 1. B-li- go, ki je tudi kratkoročni cilj obeh klubov,“ je dejal novi trener Velike Nedelje. Dotaknil se je tudi dela z mla- dimi. „Pri mlajših selekcijah želi- mo ponovno obuditi šolsko ligo mini rokometa, ki je v preteklosti izvrgla odlične igralce, kot so Tilen Kosi, Gašper Horvat, Dominik Oz- mec, Miha Kavčič, Tinček Hebar in mnogi drugi. V tem projektu bi so- delovale osnovne šole iz Ormoža, Miklavža pri Ormožu, Ivanjkovcev, Velike Nedelje in Podgorcev, kar bi zajemalo zares veliko bazo otrok. Cilj je, da selekcije Ormoža in Veli- ke Nedelje vsaj enkrat tedensko opravijo skupni trening, moja želja v bližnji prihodnosti pa je, da bi op- ravili vsaj dva skupna treninga te- densko. Obenem želimo z obema kluboma sodelovati na mednaro- dnih turnirjih in s skupnimi močmi organizirati močan mednarodni turnir. Treba bo dobro zavihati ro- kave s strani obeh klubov,“ je dejal Krstič. Glede igralskega kadra ekipe je tako, da se iz Ormoža k Veliki Nedelji selijo Matej Niedorfer, Luka Voljč, Nejc Zidarič, Gašper Hebar, Aljoša Munda, Žan Firšt Šeruga, Žan Toplak, Niko Sovič, Uroš Horvat, Enej Kovačec, Blaž Fergola, Žiga Borko, Denis Škrinjar, Gašper Cvetko in Jure Lukman. Vsi ostajajo Atletski klub Slovenj Gradec je prejšnjo soboto organiziral Atlet- ski pokal Slovenije za mlajše mla- dince in mladinke. Na Koroškem so se z rezultati in z lepim številom osebnih rekordov izkazali mladi člani Atletskega kluba Ptuj. Najboljši rezultat je dosegel Anej Prapotnik Čurin, saj je v teku na 100 metrov z osebnim rekordom 11,04 sekunde zasedel 3. mesto. Prav tako je vrgel osebni rekord Andraž Rajher, ki je za peto mesto petkilo- gramsko kladivo vrgel 41,42 metra. Do 10. mesta je tokrat v skoku v daljino skočil Vasja Rimele, njegov najboljši rezultat je bil 528 cm. V kategoriji deklet je Sara Še- ruga z novim osebnim rekordom 13,16 sekunde na 100 metrov osvo- jila 13. mesto, 15. je bila z novim rekordnim časom 27,03 sekunde na 200 metrov. V istih disciplinah je osebna rekorda odtekla tudi Pia Kramberger: njeni najboljši znam- ki sedaj znašata 13,88 in 28,68 sekunde. Dve 10. mesti si je v Slo- venj Gradcu tokrat priskakala Zoja Sluga – v skoku v daljino je njen najdaljši poizkus meril 476 cm, v troskoku pa 10,39 metra. David Breznik naš atlet nanizal naslednjo serijo rezultatov: 65,67, 65,05, prestop, 65,58, 67,19 in 65,09 metra. Vsi veljavni meti so bili daljši od 65 metrov, kar je kazalnik trenutno izredne pripravljenosti Kristjana Čeha. Ta bo sedaj nekaj dni skupaj s trenerjem Gorazdom Rajherjem treniral v Eisenstadtu, v tem av- strijskem mestu ga v četrtek tudi čaka nov nastop na atletskem mi- tingu. »Tam bo nastopil tudi Romun Alin Alexandru Firfi rica, četrti na lanskem SP, in to bo gotovo spet lepa tekma. Potem pa bom tek- moval konec naslednjega tedna na atletskem pokalu Slovenije v Ljubljani in upam na novo lepo predstavo,« je napovedal Čeh. David Breznik na razpolago za treninge tudi trenerju Jeruzalema Saši Prapotniku, in sicer po potrebi in ob dogovoru med obema trenerjema. Pri Veliki Nedelji so potrjeni Peter Zorec, Domen Lorenčič, Filip Bombek, Gregor Hojžar, Uroš Kosi in Tadej Ozmec. „Za drugoligaške razmere gre za res kakovostno zasedbo, ki si bo v članski konkurenci nabirala pre- potrebne izkušnje in menim, da bo že letos kakšen od teh omenjenih fantov pristal v ekipi Jeruzalema in v 1. A DRL. To pa je tudi glavni cilj, da v prihodnosti ti fantje zaigrajo v elitni druščini. Zastavili smo si visoki cilj, uvrstitev v 1. B-ligo, in menim, da je prav tako. Z dobrim delom na treningih pričakujem, da bo ekipa še dodatno napredovala in da rezultat ne bi smel izostati. Zagotovo se nam bo zalomilo na kakšni tekmi, ampak pomemben je le končni cilj, in to je napredovanje ligo višje. Priznam, da vseh tekme- cev ne poznam najbolje, poznam pa svoje fante, ki so zares dovolj kakovostni, in kar je najpomemb- nejše – željni zmag ter dokazova- nja. Menim, da bo užitek delati v novi sredini. V prihodnosti bo naša želja sredina 1. B-lige, ampak ne bi želel prehitevati. V Ormožu in pri Veliki Nedelji bomo zelo zadovolj- ni, če bodo igralci Jeruzalema še naprej serijsko igrali v elitni drušči- ni, druga ekipa pri Veliki Nedelji pa v 1. B-ligi. Moja največja želja je, da projekt sodelovanja obeh klubov uspe. Sam sem šel v ta projekt le iz enega samega razloga: ljubezni do rokometa. Kjerkoli bom deloval, ali v Ormožu ali pri Veliki Nedelji, vem, da bom dal kot trener vse od sebe in želim, da bom obkrožen z enako mislečimi ljudmi, ki bomo strmeli, da bo občina Ormož še naprej ena izmed najmočnejših rokometnih občin v državi,“ je za zaključek povedal novi trener Velike Nedelje Uroš Krstič. Sezono bo ekipa Velike Nedelje odprla z dvema sosedskima derbi- jema. Najprej 10. oktobra gostova- nje na Ptuju in teden dni kasneje domača tekma proti Gorišnici. UR Rezultati v metu diska v St. Pöltnu v Avstriji: 1. Kristjan Čeh (AK Ptuj – Slovenija) 67,19 m 2. Lukas Weisshaidinger (OTB – Avstrija) 64,27 m 3. Michal Foreit (AK Skoda Plzen – Češka) 51,14 m torek  30. junija 2020Šport14 Atletika  Miting v Avstriji Podvinčan disk konstantno metal čez 65 metrov Rokomet  RK Velika Nedelja, 2. SRL (m) »Verjamem v uspešno zgodbo« Atletika  Atletski pokal Slovenije Prapotnik Čurin do re- korda in tretjega mesta Foto: Peter Kastelic / AZS Kristjan Čeh je po odličnem nastopu v Mariboru (na fotografi ji) izjemno formo še enkrat potrdil v Avstriji. Foto: Črtomir Goznik Uroš Krstič (v temni majici) je že vrsto let nepogrešljiv člen rokometa na Ormoškem, odslej se bo preiz- kusil v novi vlogi - trenerja članske ekipe Velike Nedelje: „Moja največja želja je, da projekt sodelovanja obeh klubov uspe. Sam sem šel v ta projekt le iz enega samega razloga: ljubezni do rokometa.“ Del ptujske ekipe na Koroškem Utrinek s tekmovanja Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 15 V zadnjih tednih so potekali dvoboji v 1. slovenski moški ligi, v kateri se je za naslov državnih ekipnih prvakom merilo sedem ekip. Razdeljene so bile v dve predtekmovalni skupini, v končnici je tekmovanje potekalo na izpad. Ptujska vrsta je bila pod vod- stvom trenerja Luka Hazdovca uvrščena v B skupino, kjer je merila moči z obema mariborskima klu- boma – ŽTK Maribor in TK Branik Maribor. Ptujčani so bili uspešni, saj so oba dvoboja prepričljivo od- ločili v svojo korist. Za TK Terme Ptuj so nastopali Jan Kupčič, Toni Hazdovac, Filip Jeff Planinšek, Blaž Vidovič in Žiga Kovačič. Prvo mesto v skupini jim je prineslo neposredno uvrstitev v polfi nale, kjer pa so se znova sre- čali z branikovci, ki so v četrtfi nalu presenetili ljubljanski Slovan (3:4). Polfi nalno srečanje je v petek po- tekalo na Ptuju, bilo pa je izjemno izenačeno. Po dvobojih posame- znikov so celo vodili gostje (2:3 – za Ptuj sta slavila Planinšek in Vidovič), tako da sta odločali par- tiji dvojic. Na veselje domačinov sta bili dvojici Kupčič/Kovačič in Vidovič/Planinšek zelo prepričljivi. „Imamo resnično dobri dvojici, kar smo tokrat odlično izkoristili. Tehtnico smo nagnili na našo stran za zasluženo uvrstitev v fi nale. To je za naš klub lep uspeh,“ je dejal Luka Hazdovac. Pred nedeljskim fi nalom v Kra- nju Ptujčani niso imeli velikih priča- kovanj, saj je Triglav sestavil zelo močno ekipo izkušenih in rutini- ranih posameznikov (Blaž Kavčič, Grega Žemlja, Mike Urbanija, Tom Kočevar Dešman, Matjaž Jurman), ki v povprečju precej mlajšim šta- jerskim tekmecem niso dopustili veliko priložnosti. Končni rezultat 5:0 pove vse o dvoboju … Triglav je tako ubranil lanski naslov. Prvenstvo vzhodne Evrope: Džumhur se je izvlekel iz primeža Blaž Rola je prejšnji teden na- daljeval z nastopi na prvenstvu vzhodne Evrope v Beogradu, na sporedu so bili dvoboji drugega kroga tekmovanja. Znova je bila formirana skupina štirih igralcev, ki so se merili po sistemu vsak z vsakim. Srba Dušana Rajića in Ukrajinca Erica Vanshelboima je 29-letni Ptu- jčan ugnal brez težav, največji izziv pa je zanj predstavljal dvoboj proti Bosancu Damirju Džumhurju. Leto mlajši Sarajevčan je trenutno 107. igralec sveta, najvišje na lestvici ATP pa je bil pred dvema letoma, ko je zasedal visoko 23. mesto. Dvoboj je Blaž odlično začel in osvojil prvi niz, zelo dobro pa mu je kazalo tudi v drugem, saj je že imel break prednsoti. Kljub temu se je Džumhur, eden najbolj vro- čekrvnih igralcev na turneji, uspel rešiti v podaljšano igro. Blaž ga je še enkrat „potisnil v kot“, saj je pri vodstvu 5:4 serviral za zmago, a je izgubil oba servisa. To je tehtnico nagnilo na stran Sarajevčana, ki je po dveh urah in pol slavil zmago. Zanimivo je, da je več točk v dvo- boju osvojil Rola (105:102), ki je imel na voljo tudi več break prilož- nosti (12:10). Blaž je v dveh tednih v Beogradu odigral sedem dvobojem, od tega je zmagal na petih. Prvenstvo vzhodne Evrope, skupina D: Rola – Vanshelboim (Ukrajina) 6:3, 6:1; Rola – Rajić (Srbija) 6:1, 6:0; Rola – Džumhur (BiH) 6:3, 6:7(6), 4:6. JM Tretji konec tedna zapored so se za točke državnega prvenstva udarili najboljši slovenski motokro- sisti. Dirke, ki so jo organizirali člani AMD Orehova vas, so se udeležili tudi vozniki iz Avstrije, Italije, Hrva- ške in Cipra. Tretja dirka državnega prven- stva v motokrosu je bila na spore- du na radizelski stezi na tradicio- nalni progi, za katero tudi številni v svetovnem merilu menijo, da je ena najlepših za tekmovalce. Or- ganizacija dirke je bila v domeni članov AMD Orehova vas, zahtev- na konfi guracija proge pa je vnovič navdušila dirkače, ki so se v lepem vremenu udarili s tekmeci. V razre- du MX Open je bil najbolj prepri- čljiv Tim Gajser, ki se je ponovno vrnil na domače steze (izpustil je dirko v Mačkovcih). »Te dirke jemljem zelo resno, izkoristim dano priložnost, da preskusim motocikel in tudi sebe. Na dirke MXGP ne bom smel priti nepripravljen in te dirke so zato zame odlična zadeva. Organizator Že kot petošolka je Noelle Vilčnik pokazala svoj veliki talent na področju športa, ki se je iz leta v leto osnovnošolskega izobraževa- nja samo še dopolnjeval. Z veliko vnemo, delavnostjo in črpanjem znanja pri urah športa in drugih oblikah vadbe v OŠ Markovci je na šolskih športnih tekmovanjih dosegla izjemne športne rezultate, tako na medobčinskih, regijskih in državnih (četrtfi nalnih, polfi nalih in fi nalnih) tekmovanjih. Kmalu pa je pokazala, da ni samo športno nadarjena, pridobila je tudi zaupanje ostalih športnic v šolskih ekipah in jih vodila do izje- mnih rezultatov. V letih šolanja na naši šoli je v ekipnih športih v no- gometu, košarki in rokometu za šolo in posamezno prejela kar 49 pokalov, medalj in pisnih priznanj. Na posamičnih tekmovanjih iz atle- tike in krosa pa še dodatnih 16 po- samičnih medalj. Največji dosežek in prepoznavnost je kot vodja ekipe dosegla z dvakratnim zaporednim naslovom državnih prvakinj v malem nogometu za osnovne šole Slovenije. Na teh dveh fi nalih je bila obakrat proglašena za najboljšo igralko in obenem izbrana v idealno ekipo turnirja. si zasluži vse čestitke za dobro pri- pravo proge in celotne prireditve,« je bil zadovoljen Gajser. Za petami mu je bil Jan Pancar, ki tekmuje z motociklom razreda MX2, kar je na tako strmih vzponih pomemben podatek. A Pancar je imel svoj dvoboj s Petrom Irtom, ki ga je uspel ugnati v obeh vožnjah. Zdaj karavano slovenskih mo- tokrosistov čaka nekaj počitka. Četrta dirka DP bo namreč šele 13. septembra v Dolini pod Kalom. UR S svojo resnostjo in vnemo so jo sošolke sprejele kot športnico, ki so ji sledile k najvišjim športnim rezultatom. Kljub številnim obve- znostim je bila vsa leta šolanja tudi uspešna pri šolskem delu. Ves čas je ohranjala svojo preprostost, de- lavnost, dojemljivost in spoštljivost do mentorja in sotekmovalk. Noelle odlikujejo jasno začrtani cilji, razvita odgovornost, želja po uspehu, veli- ko delovne vneme in sposobnosti organizacije svojega časa, zato ni dvoma, da si vsekakor zasluži naziv najboljše športnice v zadnjih tride- setih letih na OŠ Markovci. Vrhunska športna pot Noelle se zdaj začenja, kar kaže tudi izbor v slovensko nogometno reprezentanco U-17. Prav gotovo bomo za Noelle in njene športne dosežke še slišali. Želimo ji uspešno in zadovoljno športno pot. Zlatko Marčič, mentor na OŠ Markovci torek  30. junija 2020 Šport, šolski šport 15 1. državna liga (m) Redni del, skupina B: ŽTK Maribor – Terme Ptuj 2:5; Terme Ptuj – Branik Maribor 6:1. Končnica, četrtfi nale: Slovan – Maribor Branik 3:4; ŽTK Maribor – LTA b. b.; polfi nale: Terme Ptuj – Branik Maribor 4:3; Triglav Kranj – ŽTK Maribor 5:0; fi nale: Triglav Kranj – Terme Ptuj 5:0. Motokros  3. dirka za DP v Radizelu Gajser najboljši na zahtevni radizelski progi Šolski šport  Noelle Vilčnik Športnica, kot je na OŠ Markovci že dolgo ni bilo Teniške novičke Uvrstitev v finale je lep uspeh Članska ekipa TK Terme Ptuj je dosegla lep uspeh z uvrstitvijo v fi nale 1. državne lige. Foto: TZS Blaž Rola Noelle v reprezentanci U-17 Minuli teden so se prvič po prekinitvi aktivnosti zbrale tudi igralke, kandidatke za nogometni reprezentanci do 17 in 19 let. Trenirale so pod taktirko selektoric Petre Mikeln (DU-19) in Tine Ke- lenberger (DU-17). V ekipi je bila tudi Noelle Vilčnik (Pomurje), prisotni pa sta bili tudi dve članici ŽNK MSM Ptuj: Aneja Lorbek v ekipi U-19 in Neža Forštnarič v selekciji U-17. Utrinek s tekmovanja v Radizelu Noelle Vilčnik in Zlatko Marčič Noelle na naslovnici revije Šport mladih Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 16 Ta hip se prodaja 152 domovanj, ki stanejo med milijon in dvema mi- lijonoma evrov, 32 hiš, za katere je treba odšteti med dvema in tremi milijoni, je pa tudi sedem takih, za katere je treba še posebej globoko seči v žep; če bi jo želeli kupiti, bi morali zanje plačati od tri do štiri milijone evrov. Razkošje brez primere Na sploh najdražja na sloven- skem nepremičninskem trgu, ča- kajoč na svojega novega lastnika, je trenutno hiša, ki leži ob blejskem jezeru oziroma ima nanj fascinan- ten razgled. Objekt je star malo več kot deset let in obnovljen leta 2016. Hiša ima 512 kvadratnih me- trov. Pripada ji skoraj 2.000 kva- dratnih metrov zemljišča. V njej so med drugim velik fi tnes, biljardna soba, ter lastni spa kotiček, v kate- rem lahko uživa šest oseb. Največja odlika te vile je zago- tovo velik osrednji bivalni dnevni prostor, z veliko steklenimi povr- šinami, skozi katere je res krasen razgled na otok in okolico. Samo ta del hiše ima okoli 100 kvadra- tnih metrov, kar je več od pov- prečnega domovanja Slovenca, ki živi v bloku, v eno- ali najpogosteje dvosobnem stanovanju, kvadratu- re med 50 in 80 kvadratnimi metri. Njena cena: 3,8 milijona evrov. Naslednja na seznamu najdraž- jih hiš, ki so trenutno v prodaji, je hiša v Portorožu. V oglasu, s ka- terim jo tržijo, je napisano, da je zgrajena leta 1969, s 642 kvadra- tnimi metri. V njej sta dve stano- vanji, veliki okoli 300 kvadratnih metrov. Objekt leži na 1.606 kva- dratnih metrov velikem zemljišču in ima tudi vinsko klet. Zanjo bi morali odšteti 3,6 milijona evrov. Nepremičninska agencija oglasa ni opremila s fotografi jami, kar je najverjetneje posledica želje po zagotavljanju diskretnosti in za- sebnosti. Največja hiša V trenutni ponudbi nepremičnin je med najdražjimi tudi tista, ki stoji v Spodnji Savinjski dolini, v Braslov- čah. Površina hiše je neverjetna; njen nov lastnik bo lahko užival na kar 1.000 kvadratnih metrov bival- nih površin in skoraj 2.000 kvadra- tnih metrih okolice, ki obdaja stav- bo. Hiša je stara 11 let in se prodaja za 3,4 milijona evrov. Vila v treh etažah ima vse, kar imajo običajne hiše in še mnogo več, tudi kmečko sobo, svoj bazen, savno, posebno TV-sobo in kar nekaj spalnic s svo- jimi kopalnicami. Šele zdaj, za Bledom in Braslov- čami, nastopi Ljubljana z vilami, ki so na območju elitnih predelov prestolnice, kot je npr. Rožna do- lina. Tu je naprodaj kar nekaj hiš po ceni, ki znaša okoli dva milijona evrov. Nekaj od njih jih predstavlja diplomatske objekte, nekatere pa so hiše v zasebni lasti, kot je tudi vila s 415 kvadratnimi metri iz leta 1927, z 860 kvadratnimi metri zemljišča, ki ima dvigalo. Stane 2,4 milijona evrov. Razdeljena je na štiri etaže: klet, pritličje, prvo nadstropje in mansarda. Agencija, ki jo prodaja, pravi, da je idealna za družino, ki ji ustreza bivanje blizu narave in še vedno v neposredni bližini mesta. Kraški luksuz Dvemilijonsko hišo najdemo tudi v Sežani. Meri kar 800 kva- dratnih metrov, bohoti pa se na 4.000 kvadratnih metrov veliki parceli. Nepremičninska agencija je v njenem opisu zapisala, da gre za skrbno oblikovano vilo samotar- ko, »čudovito umeščeno v naravni prostor, ki v globini kraške zemlje živi s tremi srci – tremi amforami. Vinograd, oljke in fi ge pa ustvarjajo ugodje mediterana – s pogledom in vonjavami.« Hiša ima štiri spalnice s kopalnico, dve kuhinji in eno letno pred hišo, bar, bazen in vinsko klet. Zraven ji pripada še hektar vinogra- da. Cena: 2,1 milijona evrov. Elitno in drago Po pregledu oglasov, ki ponujajo hiše v najvišjem cenovnem razre- du, nad dvema milijonoma evrov, ugotovimo, da so lokacije stavb Bled, Ljubljana in Portorož. Za vile na omenjenih območjih bo treba odšteti kar okoli 5.000 evrov na kva- dratni meter. Veliko teh objektov predstavlja domovanja veleposlani- kov in njihovih družin, pa tudi domo- ve diplomatov, sicer pa bolje situira- nih slovenskih družin. Večinoma gre za stavbe, ki imajo več kot 400 kva- dratnih metrov in precej okolice, ki je urejena v smislu parka. Drage so med drugim tudi zaradi materialov, ki so jih uporabljali pri gradnji ali/in prenovi, opreme visokega cenovne- ga razreda, bazena, teras in veliko steklenih površin, zagotovo pa na ceno vpliva tudi lokacija. popularnih skladb, od starih slovenskih uspešnic, rock-pop skladb ter skladb bivše Juge, ki so še vedno zelo popularne. Trudimo se, da na naših nasto- pih lahko s svojim repertoarjem ustrežemo čim večjemu številu publike,“ pravi Tomaž. Trudijo se ustvariti čim več lastnih skladb. V novi zasedbi so posneli skladbo Zaljubljen noro, ki je v celoti delo Tadeja Krivo- noga, za katero so posneli tudi videospot. Pripravljenih imajo še nekaj skladb, katerih avtorji so večinoma sami. V preteklosti so sodelovali tudi z drugimi av- torji, s katerimi so ustvarili kar nekaj skladb, ki si jih je mogo- če ogledati na portalu YouTube. Doslej so v svojih skladbah veči- noma prepevali o ljubezni. Nove skladbe, ki jih bodo predstavili v kratkem, govorijo tudi o drugih življenjskih temah. „Pri naši glasbi poskušamo najti stvari, ki so unikatne, na samih veselicah pa poskušamo z različnimi miksi skladb vzpo- staviti dobro energijo s publiko. Ustvariti želimo tako narodno- -zabavne kot zabavne skladbe s kar se da svojevrstnim načinom interpretacije,“ izpostavljajo torek  30. junija 2020Na sceni16 „Skupina Itak je nastala leta 2012, ko smo se takrat trije prijatelji na eni izmed veselic dogovorili, da bomo poskusili ustvariti skupino, saj nam je bila narodno-zabavna glasba zelo blizu že od otroštva. Po kratkem dogovarjanju smo se dobili na prvih vajah. Za sku- pino smo želeli svežo, moder- no, obenem pa lahko zapom- ljivo ime. Predlagal sem slen- govsko besedo itak, ki je zelo popularna tako med mladimi kot tudi starejšimi. Hitro se je prijela in od takrat naprej smo skupina Itak,“ Tomaž Peruš pove o nastanku ansambla. Po odhodu kitarista Anžeta sta Tomaž Peruš (harmonika, kla- viature) in Tadej Krivonog (bas kitara, bariton) k sodelovanju povabila nova dva člana: Urbana Pečnika (pevec, kitarist) in Ale- na Ferka (pevec, bobnar). Tako so sedaj štiričlanska skupina, ki deluje od začetka leta 2018. Vsi člani prihajajo iz Koroške, s službami v Slovenj Gradcu, zato večinoma vadijo pri Tomažu doma, veliko pa tudi na Viču v Dravogradu, kjer jim turistična kmetija Vrajenk prijazno omo- goča uporabo večjega prosto- ra, kjer lahko postavijo svoje ozvočenje. Preigravajo različno glasbo, največ pa narodno-zabavno, bo- gat pa je tudi njihov repertoar zabavne glasbe. „Naša glasba je sestavljena iz različnih miksov člani ansambla Itak, ki jim na- rodno-zabavna glasba že od nekdaj pomeni veliko, saj vsa- kega izmed njih spremlja že od samega otroštva. Z njo so in še vedno preživljajo veliko časa. Preigravajo in prepevajo jo veči- no svojega prostega časa. Naj si bodo to vaje, nastopi ali pa kar tako za dušo. Večinoma nasto- pajo na rojstnih dnevih, porokah in veselicah. Odkar obstajajo, so vedno veliko nastopali, težko pa bi katerega od nastopov posebej izpostavili. Vsak nastop je zanje poseben, na vsakem neizmerno uživajo, v veselje jim je, da lahko zabavajo ljudi, ki jih radi poslu- šajo. Ansambel Itak je eden tistih slovenskih narodno-zabavnih ansamblov, ki v pretežni meri preigrava po njihovem mnenju še vedno najboljše stare naro- dno-zabavne skladbe, klasiko, ki sestavlja tudi veliko večino nji- hovega repertoarja. To so sklad- be legendarnega Lojzeta Slaka, Slavka Avsenika, Franca Miheli- ča in še nekaterih. Odprti pa so tudi za novosti na narodno-za- bavni sceni, tudi občinstvo jim želi prisluhniti. Tudi sami bodo poskušali ustvariti nekaj novega, česar na tej sceni še ni bilo. Glas- ba pač ne pozna meja in tako je tudi prav. Festivali so dobra priložnost za ansamble, da se predstavijo občinstvu. Tudi sami se bodo prijavili na nekaj festiva- lov. Z veseljem bi se odzvali tudi vabilu na ptujski festival naro- dno-zabavne glasbe. Svoje zvesto občinstvo in dru- ge ljubitelje narodno-zabavne glasbe želijo v prihodnje razve- seliti s čim več avtorskimi sklad- bami in tudi s kakšno dobro priredbo. Posneti želijo tudi več dobrih videospotov, s katerimi se bomo lahko predstavili občin- stvu doma in po svetu. Še naprej jim bo v največje veselje zabavati ljudi na veselicah, rojstnih dne- vih in porokah. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Itak Ugajati želijo s svojevrstno interpretacijo Foto: zasebni arhiv Skrinja domačih viž – Ansambel Itak Trg nepremičnin  Najdražji slovenski domovi za tri milijone evrov Zakaj so te hiše tako drage, kaj ponujajo in kdo si jih lahko privošči? Na slovenskem nepremičninskem trgu je trenutno v prodaji okoli 200 hiš, katerih cena sega nad milijon evrov. 5.000 evrov za kvadratni meter je povprečna cena za vilo, ki stoji na nekoliko elitnejši lokaciji. Lastniki elitnih in prestižnih nepremičnin so običajno dobro situirani poslovneži, pogosto iz tujine, ki v svojo drago slovensko oazo prihajajo samo na počitnice. Foto: nepremicnine.net Za bivanje ob blejskem jezeru v taki hiši bi morali odšteti skoraj štiri milijone evrov. Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  30. junija 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 500 g češenj, 1 žlica sladkorja (za češnje), 3 jajca, 50 g sladkorja, 1 ščepec soli, 125 ml sladke smetane za stepanje, 125 ml mleka, 1 žlička vanilijine arome, 85 g moke; sladkor v prahu za posip. Češnje operemo, razpolovimo, izkoščičimo, potresemo z žlico sladkorja in premešamo. Pekač dobro namasmo z maslom, nato pa po njem v enem sloju razporedimo češnje (lahko na gosto ali na redko – po želji). Jajca penasto umešamo s sladkorjem. Dodamo mleko, smetano, vanilijevo aromo in ščepec soli. Premešamo. Na jajčno zmes presejemo moko. Premešamo, da dobimo enotno zmes brez grudic (kot za praženec), in prelijemo češnje. Nato jih za približno 30 minut posnemo v pečico, ogreto na 180 stopinj Celzija. Žvrkljanec (Francozi mu rečejo clafous) je pečen, ko lepo naraste, zobotrebec, ki ga zapičimo v sredino, pa ostane čist, ko ga izvlečemo. Pecivo naj počiva 10 minut, nato pa ga posujemo s sladkorjem v prahu in postrežemo še toplega. Zraven se odlično prileže kupček hladne stepene smetane. (Namesto češenj lahko uporabimo kakšno drugo na kose narezano sadje: jagode, breskve ...) TOREK SREDA ČETRTEK krompirjeva kremna juha, narastek iz pečenic in testenin, zelena solata, jogurt s sadjem milijonska juha, solata s paradižnikom, papriko in klobasami, polnozrnat kruh, malinova strjenka telečja obara, ajdovi žganci, češnjev žvrkljanec PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK juha z mladim krompirjem in grahom, marelični/ slivovi/marmeladni cmoki, mešani kompot bograč, ajdova pogača s skuto kostna juha, pleskavice na žaru, lepinje, tzatziki, ribezovo pecivo zelenjavna juha, rizi bizi, solata, buhteljni Češnjev žvrkljanec Narastek iz testenin in pečenic Česen pulimo, ko se listi posušijo – je mit Po Sloveniji krožijo številni vrtičkarski miti, med njimi je tudi ta, kdaj pulimo česen in čebulo. Vsekakor, če boste čakali, da se posušijo listi česna, boste pulili ali gnil česen ali česen, ki se ne bo dolgo skladiščil, ali pa, kar je še najmanj škode, česen, ki bo rjav, grd in bo imel spokano kožico. Dva načina sta, kako prepoznamo, kdaj je česen za puljenje. Prvi, ki pa velja samo za povsem zdrave ra- stline, kar pa letos niso, je, ko se posušijo prvi štirje spodnji listi. Še vedno pa menim, da je obenem treba pogledati čebulo v zemlji. Če so se stroki izbočili iz nje, ni kaj čakati, ne glede na to, ali so listi suhi ali ne. Ne bojte se, če je česen še čisto mlad, voden in nežen. Zemljo samo stresemo s čebul in ga damo sušit. Če je vreme takrat suho, suha mora biti tudi zemlja, ga lahko dva ali tri dni sušite tudi kar na njivi ali na gredi. A čebule pokrijte z listjem drugih. Ne smejo biti na soncu, če želite, da bo česen tudi lep in bel. Po treh dnevih pa ga prestavite pod streho v čim bolj temen in seveda prepišen prostor. Česen sušimo z listi vred. Tako se suši veliko hitreje in enakomerneje. Ker je letos veliko vlage, naj bodo šopki manjši, da ne bo začel gniti. Sama svetujem, da se korenine odrežejo pred sušenjem, a letos raje ne. Zelo veliko vidim namreč gnitje prav pri koreninah. To gnitje povzroča glivica bele plesni (Sclerotium cepivorum). Letos so bili zanjo izredno ugodni pogoji praktično od januarja naprej. Zato raje pustite, da se posušijo čebule s koreninami vred. Če je liste napadla rja, pulimo takoj Letošnje leto je zaradi vremenskih pogojev nemalo težav, tudi s česnom je tako. Če je česen napadla rja, ki jo prepoznate po sprva črnih lisah, potem pa rdečkastih kupčkih na listih, potem izpulite česen takoj, ko je dovolj velik, ni potrebno, da se stroki že izbočijo iz čebule. Ne bojte se, luskolisti se bodo lepo posušili in objeli čebulo, česen boste dobro skladiščili. Boste pa preprečili rji, da bi se naselila na strokih in preko njih naslednje leto spet napadla vaš posevek. V tem primeru liste takoj po spravilu porežite, ostane naj 10 cm stebla in česen sušite brez listov. Zeleni nasveti Prihaja čas spravila česna Konec junija se začenja tudi spravilo česna. Nekateri ste zgodnje sorte celo že pospra- vili. Ker se vsako leto pojavijo vprašanja, kdaj je zrel, ali ga že lahko izpulim in podobno, sem se odločila, da ponovim vse, kar sem že večkrat napisala. Res pa je tudi, da je letoš- nje leto specifi čno. Zaradi številnih vremenskih sprememb, od suše do preveč vlage, od vročih dni do zelo mrzlih dni in predvsem tudi nihanja dnevne in nočne temperature so prizadete vse vrtnine. Tudi česen ni izjema, zato ga je treba pospraviti čim bolj zgodaj. Sestavine: 1 čebula, 1 strok česna, 1 žlica olja, 2 žlički mešanice italijanskih zelišč, 1 pločevinka paradižnika v koščkih (400 g), 500 ml jušne osnove, sol, poper, 125 g mocarele, 200 g testenin, 2 pečenici (našli smo jih med pospravljanjem zamrzovalnika), 20 g parmezana. Čebulo in česen drobno sesekljamo. Čebulo na žlici olja podušimo, nato dodamo česen in skupaj prepražimo. Dodamo pločevinko paradižnika v koščkih, dve žlički mešanice italijanskih zelišč in 500 ml jušne osnove (jušna kocka). Zavremo, po okusu začinimo s soljo in poprom ter rahlo ku- hamo 10 minut. Po manjšem pekaču razporedimo na pol skuhane odcejene testenine. Pečenice izsnemo iz ovoja, jih oblikujemo v cmočke in jih položimo po testeninah. Vse skupaj prelijemo z vročo paradižnikovo omako ter potresemo z drobno narezano mocarelo in naribanim parmeza- nom. Narastek pečemo pri 180 stopinjah Celzija približno 30 minut – prvih 15 minut pokritega. Če pa ga je napadla bela plesen, ki jo najdete pri dnu čebule in na koreninah, opazite, da so najprej črni samo luskolisti na spodnji strani čebule, potem se tam začne tudi gnitje. Opazite pa jo tako, da začnejo rumeneti in se sušiti listi nad zemljo. V tem primeru bi sama najbolj napadene rastline izpulila ne glede na velikost. Ne bi jih več puščala v zemlji. Ker je bolezen zagotovo že na strokih, česna ne bi sušila, bi ga oči- stila in zmlela. Potem bi zmlet česen nasula v skodelice za led in zamrznila. Le tako boste lahko uporabili skoraj ves pridelek. Izbor česna za nadaljnje sajenje Veliko vas vsako leto sadi ponovno svoj česen. Česen za seme, kot pravimo, odberite že zdaj. Izberite največje čebule, te bodo dale tudi najvišji pridelek. Te čebule posušite posebej skrbno in ločeno od osta- lih. Če odbirate svoj pridelek za seme, potem res ne smete biti prepozni. Prepozno spravilo še dodatno povzroča tudi hitro kaljenje strokov, s tem pa slabši koreninski sistem. Slabše razvit koreninski sistem pa pomeni nižji pridelek in predvsem slabši imunski sistem rastlin. Skladiščenje česna Česen skladiščimo pri zelo nizkih temperaturah (okoli 0 oC) in v suhem zraku. Nekoč so bila to podstreš- ja, ki so bila zaradi kurjenja in dimnika suha, a ne topla. Danes je taka mesta v hišah težko najti. Hladilnik pa zagotovo to ni. Čas skladiščenja je odvisen od sorte, ki ste jo sadili, in od vremenskih razmer ter pridelave. Velja splošno pravilo, bolj zgodnja sorta je, krajši čas se skladišči. Tako se sorte, ki so že izpuljene, dobro obdržijo nekje do novembra. Večina prezimnih sort, ki se pulijo v juliju, zdrži najdalj do novega leta. Jare sorte, sorte, ki jih sadimo, lahko tudi spomladi zdržijo dalj časa, tudi do novega pridelka. Zato vedno sadimo dve ali celo tri sorte, ne samo eno. Ker so pogoji za pridelavo letos res zelo slabi, ne varčujte preveč s česnom in ga pojejte prej, kakor ste navajeni. Ne verjamem, da se bo dolgo skladiščil. Vremenoslovci nam v prihodnje le obetajo stabilnejše vreme. Samo upamo lahko, da imajo prav. Če- sen, ki se je komaj začel debeliti, torej pozne sorte, svetujem zaščititi pred boleznimi. Od domačih pri- pravkov svetujem uporabo rmanovega ali timijanovega čaja, lahko pa tudi sode bikarbone. Od kupljenih, primernih za ekološko pridelavo, pa vitisan ali kar bakrena listna gnojila. Foto: Miša Pušenjak Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  30. junija 2020Otroci pojejo18 Sreda, 8. 7. 2020, med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj. Anika Ločnikar, 5. razred OŠ Zreče, pesem Na božično noč SMS: POJEM 1 na 4246 Fo to : Č rt om ir G oz ni k Lucija Remic, 8. razred OŠ Vransko-Tabor, pesem Nasmeh življenja SMS: POJEM 3 na 4246 Neža Krivec, 3. razred OŠ Vransko-Tabor, pesem Ta svet ne zna živet SMS: POJEM 2 na 4246 Gaja Topovšek, 6. razred OŠ Tabor, pesem Nisi sam SMS: POJEM 4 na 4246 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 6. sezona – polfinale, 2. del Več kot 60 mladih pevcev v igri za veliki finale Naši mladi pevski upi so v studiu Radia Ptuj posneli svoje pesmi, s katerimi se potegujejo za 20 oz. 26 mest v velikem finalu, ki bo 19. septembra na Ptuju. Koronavirus je nekoliko spremenil potek letošnje sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi. Veliko že prijavljenih mladih pevcev iz šol in občin celjskega in mariborskega območja, Zasavja in tudi Prlekije bo tako na svoj nastop moralo počakati do letošnje jeseni. Spremenila se je tudi izbira finalistov. Mladih pevskih talentov to ni zmotilo, tudi v studijskih na- stopih so se izjemno izkazali. Projekt, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami, je tudi v novi sezoni pokazal, da je Slovenija dežela izjemnih pevskih talentov. Dvajset fi nalistov bo izbrala komisija, o šestih srečnežih, ki bodo prav tako zapeli na velikem odru, pa bodo odločala SMS-sporočila. Vsak dan od 29. junija do 16. julija bo med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj posebna oddaja, v kateri se bodo predstavili vsi, ki so se uvrstili v polfi nale 6. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Poslušalci Radia Ptuj bodo v tej uri programa lahko uživali ob petju štirih polfi nalistov, ki jim bodo lahko oddali svoj glas s poslanim SMS-om na številko 4246. Ključne besede so pripisane pri predstavitvi otrok. Urednik Radia Ptuj Domen Hren bo vsako jutro na Radiu Ptuj podrobneje predstavil potek glasovanja, ki se bo začelo takoj po odpeti četrti pesmi in bo trajalo vse do polnoči tistega dne. Nastopajoče bodo dnevno s krajšimi odlomki iz njihovih pesmi predstavili tudi na Facebook strani Radia Ptuj, od 29. junija pa si bo mogoče vseh 57 nastopov letošnjega polfi nala ogledati na YouTub kanalu Radia Ptuj. Letošnje fi naliste bomo predstavili 21. julija na Radiu Ptuj in v Štajerskem tedniku, tako da bodo na fi nalni oder 19. septembra stopili vrhunsko pripravljeni. Finale šeste sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo še en vrhunski večer slovenske pesmi in glasbe. Četrtek, 9. 7. 2020, med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj. Lucija Topovšek, 4. razred OŠ Tabor, pesem Ne čakaj na maj SMS: POJEM 1 na 4246 Fo to : Č rt om ir G oz ni k Hana Ravnak, 8. razred OŠ Vojnik, pesem Nekdo, ki imel me bo rad SMS: POJEM 3 na 4246 Patricija Križan, 5. razred OŠ Vojnik, pesem Aleluja SMS: POJEM 2 na 4246 Dora Šandor, 9. razred OŠ Gorišnica, pesem Vizija (lastna skladba) SMS: POJEM 4 na 4246 Petek, 10. 7. 2020, med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj. Lara Tušak, 5. razred OŠ Gorišnica, pesem Boš znal naprej me ljubiti SMS: POJEM 1 na 4246 Fo to : Č rt om ir G oz ni k Lea Muhič, 6. razred OŠ Juršinci, pesem Poišče me srečno SMS: POJEM 3 na 4246 Lana Friščić Krampelj, 4. razred OŠ Juršinci, pesem Kaj je to življenje SMS: POJEM 2 na 4246 Julija Maučič, 8. razred OŠ Cirkulane, pesem Metulji SMS: POJEM 4 na 4246 Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  30. junija 2020 Otroci pojejo 19 Ponedeljek, 13. 7. 2020, med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj. Vito Maučič, 5. razred OŠ Cirkulane, pesem Ob tebi bom ostal SMS: POJEM 1 na 4246 Fo to : Č rt om ir G oz ni k Sara Težak, OŠ Zavrč, pesem Kaj je to življenje SMS: POJEM 3 na 4246 Elena Zebec, 4. razred OŠ Zavrč, pesem Za vedno SMS: POJEM 2 na 4246 Neža Jerič, 9. razred OŠ Stična, Ivančna Gorica, pesem Med iskrenimi ljudmi SMS: POJEM 4 na 4246 Torek, 14. 7. 2020, med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj. Ula Batis, 5. razred OŠ Stična, Ivančna Gorica, pesem Ti in vesolje SMS: POJEM 1 na 4246 Fo to : Č rt om ir G oz ni k Eva Krivec, 9, razred OŠ Rogatec, pesem Povej mi zakaj SMS: POJEM 3 na 4246 Alina Grosek, 3. razred OŠ Rogatec, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 2 na 4246 Lana Jerebič, 7. razred OŠ Središče ob Dravi, pesem Dan najlepših sanj SMS: POJEM 4 na 4246 Sreda, 15. 7. 2020, med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj. Zala Novak, 4. razred OŠ Središče ob Dravi, pesem Naš kuža SMS: POJEM 1 na 4246 Fo to : Č rt om ir G oz ni k Neža Kralj, 6. razred OŠ Ormož, pesem Metulji SMS: POJEM 3 na 4246 Tena Lazar, 5. razred OŠ Ormož, pesem Car SMS: POJEM 2 na 4246 Žiga Trstenjak, 6. razred OŠ Velika Nedelja, pesem Adijo madam SMS: POJEM 4 na 4246 Četrtek, 16. 7. 2020, med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj. Diana Dovečar, 5. razred OŠ Velika Nedelja, pesem Ujemi pot svojih sanj SMS: POJEM 1 na 4246 Fo to : Č rt om ir G oz ni k Stela Hebar, 7. razred OŠ Sveti Tomaž, pesem Aleluja SMS: POJEM 4 na 4246 Ela Iman Megla, 5. razred OŠ Sveti Tomaž, pesem To mi je všeč SMS: POJEM 2 na 4246 Anja Lipnik in Tanja Veldin, 8. razred OŠ Ivanjkovci, pesem Adijo madam SMS: POJEM 5 na 4246 Alina Slavinec, 5. razred OŠ Ivanjkovci, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 3 na 4246 Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  30. junija 2020Križemkražem20 Telesu bo zelo koristil tudi post, ki naj bo enkrat ali dvakrat na teden, še zlasti po zimskem času, ko ste telo verjetno preveč založili z maščobo bogato hrano. Postite se lahko ob sadnih ali zelenjav- nih krožnikih in sadnih ali sadno-zele- njavnih smutijih. Tisti najbolj zagrizeni se lahko lotite tudi posta z vodo, v kateri ste dodali domači jabolčni kis ali limonin sok. Najprej si določite en dan v tednu, ko boste uživali samo sadje in vodo. Ko se boste navadili na sadni dan, pa lahko poskusite tudi z vodnim postom. MASTABA - velika egipčanska grobnica, predhodnica piramid, TELOS - grški otok v skupini Dodekanez, VECCHI, Orazio - italijanski skladatelj madrigalov in kancon KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (60) »Nekdo je umrl,« mi prišepne sodelavec, medtem ko stojim v vrsti za izhod na kopno – zdaj vsaj vem, zakaj čakam. V slabih treh tednih, odkar plujemo iz Abu Dabija proti Japonski, je to že drugi primer. Pri štiri tisoč po- tnikih, od katerih je večina upo- kojencev, to morda niti ni tako presenetljivo ... In ko iz zvočni- kov zadoni: »Mike Echo, Mike Echo!« (klic v sili; izpeljano iz črk mednarodne mornarske abece- de), se ladijska posadka pripravi na najhujše. Nihče ne ve točno, kaj se v resnici zgodi s truplom. Nekdo pravi, da ga dajo v hladil- nik, drugi ga popravi, da obstaja posebna hladilnica za mrliče, tretji pristavi, da ga vržejo kar čez krov. Jaz pa se sprašujem, kako se mora počutiti sopotnica, ki si je ta dopust morda želela že celo življenje ... Smo v Georgtownu, drugem največjem malezijskem mestu in prestolnici zvezne države Pe- nang. To je nedvomno mesto prizorov. Serija grafi tov, ki se vije skozi staro mestno jedro, prika- zuje lokalno kulturo, prebivalce in tradicionalen način življenja. Ti slavni kulturni spomeniki so postali priljubljeni daleč naokoli – eden izmed njih, ki prikazuje otroka na kolesu, je postal naj- bolj fotografi rana točka v mestu, celo njegov simbol. V kraju, kjer cveti ulična umetniška scena, je prav ta umetniška instalacija vzbudila največje zanimanje. Kdo bi vedel, morda tudi ostali obiskovalci menijo, da prizor sli- ka prvinskost življenja. Njegov začetek. Tisto otroško navduše- nje, zavedanje samega sebe in strah obenem. Začetek tega, kar se nekoč konča. Prizor je še dol- go v mojih mislih. Tudi takrat, ko plujemo naprej in nekoga pusti- mo za sabo. Foto: M. Toplak George Town; Penang, Malezija Na odru  Natalija Verboten, Domen Kumer in Mladi korenjaki Pesem Tvoja mama v novi preobleki Da sta pevca Natalija Verboten in Domen Kumer lep par na odru, sta dokazala že pred sedmimi leti, ko sta skupaj posnela skladbo Tvoja mama. Zdaj pa sta jo posnela ponovno. Foto: osebni arhiv Obala  Brezplačen ladijski prevoz Barčica na morju Minuli konec tedna je formalno zaživel brezplačen ladijski pre- voz med Ankaranom, Koprom, Izolo in Piranom v okviru čez- mejnega projekta Crossmoby. Zaradi ukrepov, povezanih s covidom-19, so morali pristojni zagotoviti večji razmik med potniki, ladja pa bo vseeno lahko naenkrat sprejela po najmanj 20 potnikov in pet koles. Brezplačen ladijski prevoz med Ankaranom in Piranom s postankoma v Kopru in Izoli bo na voljo vsak konec tedna do konca septembra, pri čemer bodo zagotovili po dva prevoza dopoldne in po dva popoldne, je pojasnil direktor Regionalnega razvojnega centra (RRC) Koper Giuliano Nemarnik. Sedežev na ladjici ne bo mogoče rezervirati, ladijski prevoz bo tako de- loval po sistemu »prvi pride, prvi melje«. Glede na to, da gre za potniško storitev, bodo prevozi potekali tudi v primeru dežja in bodo prekinjeni samo v primeru, da varna plovba zaradi vremenskih razmer ne bi bila možna. »Domnovega ponovnega pova- bila sem se razveselila, saj je Tvoja mama ta prava za vsak pravi slo- venski žur. Ta navihana, energična skladba ima melodijo in besedilo, ki se ju takoj nalezeš,« je povedala Natalija, Domen pa je dodal: »V izo- laciji smo morali poskrbeti, da nam ni dolgčas, pa sva se zmenila, da pesem posnameva še enkrat, tok- rat v narodno-zabavni preobleki Foto: STA / M24 znoja –, posledično pa naj bi v Na- talijinem zakonu škripalo, brhka pevka odgovarja: »Škripa, škripa, a ne zakon, haha ... Tam je vse po starem in vse v najlepšem redu.« »Živimo vsakdanje življenje« Natalija ni le znana oseba, am- pak tudi mama dveh sinov, zato nas je zanimalo, kako okolica sprejema to, da je njuna mama prepoznavna, na primer v šoli ali vrtcu, med prijatelji? »Iz tega že od nekdaj ne delamo doma nobene drame, saj ima moj poklic prednos- ti in pomanjkljivosti kot vsak drugi. Sinova vidita, da imam zelo rada svoje delo. To je del našega življe- nja in to normalno sprejemata. Kot tudi prepoznavnost, ki je del tega poklica. Tudi okolica, kjer živimo, vidi, da prepoznavnost jemljemo kot del službe, sicer živimo čisto vsakdanje družinsko življenje.« v sodelovanju z mladim, odličnim kvintetom Mladi korenjaki.« Nata- lija sicer konec avgusta praznuje že 12 let zakona z Dejanom Bojičem, s katerim imata dva sinova, Oskar- ja in Maxa. Na govorice, da naj bi se med Domnom in Natalijo nekaj pletlo – med snemanjem videos- pota mu je namreč s čela brisala pot, da na posnetkih ne bi sijal od Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 30. junija do 6. julija 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺☺ €  Bik  ☺☺ €€€  Dvojcka  ☺ €€  Rak  ☺☺☺ €  Lev  ☺ €€€  Devica  ☺☺ €  Tehtnica  ☺☺ €€€  Škorpijon  ☺☺ €  Strelec  ☺ €€€  Kozorog  ☺☺☺ €  Vodnar  ☺ €€  Ribi  ☺☺ €€€  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 3. julija. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravil- no sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim ku- pončkom, bomo vsak teden izžrebali do- bitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Horvat Marijana, Hajdina. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 30. junij 06:00 Ptuj, športna dvorana in telovadnica Mladika, Mestni stadion, brezplačno poletno počitniško varstvo MO Ptuj, športne aktivnosti, ustvarjalnice, spoznavne vsebine, za otroke prve triade OŠ 10:00 Ptuj, Mestni park, CID, poletne ulične delavnice in delavnica poletje na koleščkih 18:00 Gerečja vas, igrišče, Poletna šola nogometa Sreda, 1. julij 06:00 Ptuj, športna dvorana in telovadnica Mladika, Mestni stadion, brezplačno poletno počitniško varstvo MO Ptuj, športne aktivnosti, ustvarjalnice, spoznavne vsebine, za otroke prve triade OŠ 10:00 Ptuj, Mestni park, CID, poletne ulične delavnice in delavnica poletje na koleščkih 13:00 Hajdina, prostori občine, sprejem naj dijakov 18:00 Gerečja vas, igrišče, Poletna šola nogometa 18:00 Ormož, pred grajsko pristavo, Ormoško poletje, lutkovna predstava Palček Nos Četrtek, 2. julij 06:00 Ptuj, športna dvorana in telovadnica Mladika, Mestni stadion, brezplačno poletno počitniško varstvo MO Ptuj, športne aktivnosti, ustvarjalnice, za otroke prve triade OŠ 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Poletne počitnice, učimo se šivati po umetniško 10:00 Ptuj, Mestni park, CID, Poletne ulične delavnice in delavnica poletje na koleščkih 18:00 Gerečja vas, igrišče, Poletna šola nogometa Petek, 3. julij 06:00 Ptuj, športna dvorana in telovadnica Mladika, Mestni stadion, brezplačno počitniško varstvo MO Ptuj, športne aktivnosti, ustvarjalnice, za otroke prve triade OŠ 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 10:00 Ptuj, Mestni park, CID, Poletne ulične delavnice in delavnica poletje na koleščkih 18:00 Gerečja vas, igrišče, Poletna šola nogometa 18:00 Cirkulane, Bar Marinka, Društveni piknik Društva rejcev drobnice Haloze 18:00 Vitomarci, Večgeneracijski center E(t)noteka, predavanje Ekološka škropiva, gnojevke in ostali preparati za vrt in njive 21:00 Ptuj, Vičava, parkirišče pri Arhivu, Prvi ptujski drive-in kino 21:00 Ormož, pred grajsko pristavo, Ormoško poletje, Stand up Tadeja Toša Mestni kino Ptuj Sreda, 1. julij: 20:00 Direktno z Liffa 2019: Lara. Prireditvenik Foto: ČG 8 6 7 3 6 4 2 2 1 9 3 5 7 8 7 3 2 4 9 8 4 1 1 3 8 2 torek  30. junija 2020 Za kratek čas 21 Kako ste kaj proslavili nedavni dan državnosti? Dostojanstveno, enotno, spravno? Ali pa se vam je fučkalo in ste bili enostavno veseli prostega dne? S pivom, čevapčiči – in svojimi najdražjimi ... Kako pa ste preživeli tisti večer? Ob ogledu proslave? Na televiziji, seveda, ker smo premajhne ribe, da bi nas spustili na zagrajeni trg s policijskim varstvom. Ker ograje so za visoko živino, ne za nas, navadne ovce. No, vsaj marele nismo potrebovali, kot so jo oni v Ljubljani, če smo vse skupaj gledali z domačega kavča. Kaj pa pravite na proslavo? Z dvornim režiserjem, dvornim scenaristom, absolutno seveda tudi z dvornim pesnikom, pa z množico (večinoma) dvornih izvajalcev? Bi omenil tudi ‚dvorni orkester‘, a je ta bil tam zato, ker so njegovi člani izpolnjevali ukaze nadrejenih (mogoče tudi dvornega ministra?), igrali pa so itak za svoje delovne kolege, ki so bili – neprostovoljno, pač pa po službeni dolžnosti – razporejeni s svojim bojnim in zaščitnim arzenalom vse okrog prizorišča. Ste opazili in prisluhnili, kakšen cvetober slovenskega pesniško-pevskega domoljubja so nam tisti večer servirali?! Proslava bi bila zelo sodobna in trendovska – če bi živeli pred kakim stoletjem in pol. V času, ko so bili naši prapradedje pod Avstro-Ogrsko. Ker je dogajanje namreč močno spominjalo na obdobje čitalnic na Slovenskem (ko še Slovenije niti ni bilo, takrat so se šele borili za zedinjenje posameznih slovenskih pokrajin) in na takratne prireditve bésede. Samo še pesmico ‚Sem deklica mala vesela‘ bi morala zapeti kakšna mamca Manka, pa bi bilo komplet ... (Zdaj sicer čakam, da se protestno oglasi kakšen avstrijski Kurz, ker so na slovenski uradni proslavi v počastitev slovenske države zapeli tudi slovenski manjšinci iz Avstrije, čeprav niso zedinjeni z matico Slovenijo. Ker če bi slišali kakšno rezijansko, bi gotovo že imeli za vratom italijanskega veleposlanika.) Kakorkoli – odslej bom še z večjim z veseljem hodil na proslave domačega kulturnega društva, ker zvenijo bolj iskreno kot ta osrednjedržavna osladnost. Za šankom Za zedinjeno Slovenijo – naprej! Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  30. junija 2020Poslovna in druga sporočila22 Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik (do 26. 8. 2020 ). Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 29. 8. 2020. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. • datum odhoda 6. 10. 2020 ob 23. uri • • • • (6. – 11. 10. 2020) Vabljeni na AKCIJSKA CENA: samo 339,00 EUR po osebi Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  30. junija 2020 Oglasi in objave 23 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka in tasta Franca Anžela IZ KICARJA 69 1933–2020 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem za daro- vano cvetje, sveče in denar. Zahvaljujemo se tudi dr. Voljču, dr. Kostanjevcu, Internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, zahvaljujemo se pogrebnemu podjetju Javne službe, gospodu župniku, gospe Hedviki, govor- nici, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter DU Rogoznica. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi KUPIM traktorje Zetor, IMT, Deutz in ostale znamke v kateremkoli sta- nju. Kupim tudi kmetijske priključ- ke. Telefon 070 519 447. GVTRAK, Gregor Voga, s. p., Turno 11, Go- rica pri Slivnici. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče v teži od 100 do 140 kg, mesni tip, po ceni 1,90 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM odojke, 25 kg. Tel. 051 42 32 60. Vsako sredo ZA ZVEZDE Ivan Plajnšek, Lancova vas 42, roj. 1939 – umrl 18. junija 2020; Anton Gaiser, Hlaponci 28, roj. 1942 – umrl 16. junija 2020; Kristina Emeršič, roj. Janžekovič, Gradišča 96a, roj. 1934 – umrla 18. junija 2020; Franc Holcer, Strmec pri Polenšaku 10b, roj. 1954 – umrl 18. junija 2020; Lovrenc Gomilšak, Gabrnik 31a, roj. 1944 – umrl 18. junija 2020; Franc Anžel, Kicar 69, roj. 1933 – umrl 18. junija 2020; Srečko Farič, Ptuj, Rabelčja vas 23a, roj. 1952 – umrl 20. junija 2020; Marija Jurgec, roj. Turščak, Krčevina pri Vurbergu 80b, roj. 1957 – umrla 19. junija 2020; Franc Kelenc, Ptuj, Ormoška c. 92, roj. 1936 – umrl 18. junija 2020; Ivan Ivančič, Strnišče 24, roj. 1935 – umrl 18. junija 2020; Konrad Solina, Ptuj, Rimska ploščad 18, roj. 1946 – umrl 23. junija 2020; Martin Žajdela, Juršinci 80, roj. 1932 – umrl 23. junija 2020; Vinko Brenčič, Ptuj, Ulica heroja Lacka 7, roj. 1929 – umrl 23. junija 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE POLITIKA Ozadje obračuna v prvi vrsti: Kučanov Forum 21 proti Janševi SDS leta 2020 NA OKOPIH Anonimna izpoved policijskih specialcev: Na protestih si kot lutka za snemanje INTERVJU Jožef Jerovšek, nekdanji poslanec SDS: Radikalni boj z novinarji ne pelje nikamor TITOMANIJA Kako bo župan Roman Leljak v Radencih preimenoval Titovo cesto RAZNO POTREBUJEM osebo za dolgotrajno po- moč za vsa dela v hiši in izven. Ne pa za gospodinjstvo. Tel. 041 725 759. Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te dn ik .s i Štajerski TEDNIK torek, 30. 6. 2020  COLOR CMYK stran 24 Jutri bo sprva pretežno oblač- no, ponekod bo še rahlo deže- valo. Najnižje jutranje tempe- rature bodo od 12 do 19, naj- višje dnevne od 24 do 29, na Primorskem do 31°C. V sredo in četrtek bodo kra- jevne plohe in nevihte. K nam od jugozahoda doteka precej topel in postopno bolj vlažen zrak. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Središče ob Dravi  Plaz pri Črčkovih vse bolj ogroža hišo Bojijo se, kaj bodo prinesle naslednje padavine »Seveda nas je strah. Plaz se vse bolj širi, sedaj se je že nevarno približal hiši. Zgoraj je že spet vse napokano. Če se pojavi večdnevno močno deževje, potem bomo s hišo vred odplavali v grabo,« sta zaradi plazu v neposredni bližini njune hiše zaskrbljena Marija in Franc Črček iz Obreža iz občine Središče ob Dravi. Foto: MH Franc Črček je pokazal preteči plaz, ki ogroža njihovo hišo z gospodarskim poslopjem. Rojstva: Nevenka Kovačič, Cirkulane 71, Cirkulane – deček Gal Elija; Katja Petek, Janški Vrh 51, Ptujska Gora – deček Matija; Nina Verlak, Bukovci 86a, Markovci – deklica Alja; Anja Plohl, Cvetkovci 70a, Podgorci – deček Aljaž; Anja Dokl, Novake 34, Poljčane – deklica Živa; Aljana Šikman – deklica Flora; Katja Šori – deklica; Mojca Lampre – deklica; Tina Zu- pančič – deček Nal; Maja Krajnc – deček; Karmen Borko – deklica Neja. Poroki – Ptuj: Jože Zelenko in Maja Kodrič, Krčevina pri Vu- rbergu 23a; Gregor Nadelsberger in Andreja Štucl, Kidričevo, Tovarniška c. 2. Foto: MH Plaz krati spanec Črčkovim že od decembra lani. Hišo skupaj z gospodarskim po- slopjem Črčkovih ogroža precej- šen zemeljski plaz, ki se je sprožil decembra lani in se še vedno širi. »Decembra lani, na sam božič, se je utrgal večji del zemlje za gospo- darskim poslopjem. Ko sem stopil iz hiše, sem sprva opazil večje ko- ličine vode, ki je tekla mimo hiše, potem pa je naenkrat spolzela zemlja vse do stene gospodarske- ga poslopja. Voda je drla v garažo, žena je do avta prišla s škornji,« pri- poveduje Franc Črček, ki pravi, da je na tem mestu že nekoč prišlo do manjšega plazenja, a nikoli v tako veliki razsežnosti. Ob zadnjem neurju z obilnim deževjem pa se je plaz še dodatno razširil proti stanovanjski hiši. Sedaj je od hiše oddaljen le še kak meter ali dva. V hiši, kjer prebivata dve ge- neraciji, pa se bojijo, kaj bodo pri- nesle naslednje padavine. »Seveda nas je strah. Plaz se vse bolj širi, sedaj se je že nevarno približal naši hiši. Zgoraj je že spet napokano. Ko Kidričevo  Pester konec tedna ob Zelenem jezeru „Morje“ je v resnici prav blizu Prvi letošnji pravi poletni konec tedna je v športno rekreacijski center Green lake (Zeleno jezero) v gramoznico v Pleterjah privabil množico obiskovalcev. Plavanje, supanje, vožnja s čolni in kanuji so le nekatere izmed dejavnosti, ki so napolnile ogromno vodno površino. Ob njej pa niso manjkali številni gril mojstri. Tako imenovana „šoder jama“ v Pleterjah postaja vedno bolj pri- ljubljeno zbirališče mladih in sta- rejših, ki v teh toplih dneh iščejo osvežitev. Koronavirus in posle- dice epidemije se očitno poznajo tudi na večjem obisku tega in po- dobnih krajev v Sloveniji. Minuli konec tedna je dogajanje pope- stril Špricar fest, poskrbljeno je bilo tudi za mlajše. V soboto so postavili napihljiva igrala in orga- nizirali animacijski program. Tisti, ki svojih žarov niso imeli s seboj, so se lahko okrepčali v Fideboo food trucku. Krasno vreme, to- pla voda in številne možnosti za rekreacijo – vse to so gotovo atri- buti, ki bodo tudi prihodnje dni polnili to naravno kopališče. Foto: ČG Gramoznica Pleterje – kot na morju Dravsko polje  Cesta vzela dve življenji Trčila kolesar in motorist Ceste v Podravju so minule dni ponovno terjale krvni davek. Na glavni državni cesti med Apačami in Lovrencem na Dravskem polju, ki pelje proti Ptujski Gori, sta se na praznični dan, 25. juni- ja, smrtno ponesrečila motorist in kolesar. Po prvih ugotovitvah policistov naj bi se 64-letni moški s kolesom vključeval na glavno cesto, pri tem pa spregledal 31-letnega motori- sta, ki je vozil proti Lovrencu. Tr- čenje je bilo za oba usodno, umrla sta na kraju nesreče. Policisti so v poročilu za medije pojasnili: »V če- trtek, okoli 18.05 je 31-letni moški vozil motorno kolo po regionalni cesti iz smeri Kidričevega proti Lovrencu na Dravskem polju. V tistem trenutku mu je z njegove desne strani izsilil prednost 64-le- tni kolesar, ki se je na regionalno cesto vključeval po dovozni poti iz smeri kolesarske steze, čeprav je pred križiščem z njegove desne postavljen prometni znak »ustavi«. Zaradi tega je motorist čelno trčil v levi bok kolesarja. Oba sta padla in kasneje na kraju prometne nes- reče tudi oba umrla. Ogled kraja prometne nesreče so opravili poli- cisti Postaje prometne policije Ma- ribor, pri ogledu je sodelovala tudi dežurna državna tožilka iz ODT na Ptuju. Policisti bomo odredili sodnega izvedenca, ki bo skušal ugotoviti hitrost vožnje motorista pred trčenjem. Po koncu preiskave bomo pristojnemu tožilstvu podali poročilo.« Možje v modrem so še sporočili, da so ceste na območju Podrav- ja letos v sedmih prometnih ne- srečah terjale osem življenj. Lani v istem obdobju je bilo nesreč s smrtnim izidom šest, enako tudi število žrtev (6). Foto: MZ Po usodnem trčenju, v katerem sta ugasnili dve življenji, je bila cesta tri ure za promet zaprta. bo prišel naslednji dež, bo spolzelo še več zemlje. Spet bodo pritekle ogromne količine vode,« je opo- zoril Črček in pokazal na plaz tik za gospodarskim poslopjem ter hišo. »Odplavali bomo v grabo« Z dogajanjem so že lani sezna- nili tamkajšnjo občino. Območje naj bi si pristojni že tudi ogledali, a brežine še niso sanirali. »Kot sli- šim, bi morali odpeljati okoli 1.000 kubičnih metrov zemlje. To je ve- liko. Mi nimamo toliko denarja, da bi vso to zemljo zvozili. Toda nekaj bo sedaj treba ukreniti, kaj- ti plaz se vse bolj širi. Če se pojavi večdnevno močno deževje, po- tem bomo s hišo vred odplavali v grabo,« sta zaskrbljena zakonca, ki ocenjujeta, da plaz meri že kakih 30 metrov v dolžino. Borko: »Plaz bomo sanirali še letos« Središki župan Jurij Borko je pri- trdil, da so seznanjeni s problema- tiko, in zatrdil, da bodo plaz sani- rali še letos. »Čakamo na tehnično poročilo in oceno stroškov,« je še dodal.