9. štev. V Ljubljani, v četrtek 26. sta 1880. Letnik VIII. Insoratl ee «rreji nnijo ¡11 volj« ris',opna vrsta: 4 kr., če se tisk« lkrat, t " Q 1 - II II II II " II 1^ II II II II ^ II Pri večkratnem tiskanji »e •nun primerno zmanjka. Rokopis se ne vračajo, ueiriinkovana pisma se ne sprejemajo, .ročnino prejema opravruštv. («aTnnistraeiia) in «knf.ediniia nn Dunajski ecsti St. 16 v Medijatovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejemar veliš : Za eeio ieto . 10 ^i. — kr ta poiieta . . H ., — ., t« ¿«trt .et» 2 jO ., V administraciji velja: . S j-i. <0 kr PolitiCen list za slovensRI narod. /.» cem :ttO za poi lotu . t „ 20 za "etrt ieta . 2 „ 10 „ V I.;nbijani n» liom pošiljan v fin fiO kr. več nu leto. Vredništvo je Poljanski nasip št. 48 Izhaja pn trikrat ua teden in sioer v torek, četrtek in sonot<. Ravnopravnost v šolah. V kratkem se prične novo šolsko leto, in našlo bo pri nas Slovencih, kakor se kaže, še vse pri starem. Med tem, ko Be na Češkem in Moravskem ena narodna srednja šola za drugo odpira, zgodilo se pri nas še ni prav nič za ravnopravnost sloveuskega jezika. Mi smo opominjali slovensko Matico, naj ona stopi v dogovore z vlado, da bi Be spisale še tiste šolske knjige, ki jih do zdaj še nemarno v Blovenskem jeziku. Kakor vidno, je ta naš klic brez odmeva ostal. Brez tega pa imamo že precejšno število slovenskih učnih knjig, in ne uvidimo uzroka, zakaj bi se te ne porabile za poduk naše mladine? „Laib. Zeitung" je zadnjič enkrat branila g. dež. predsednika, da je on še vse pri starem pustil; mi pa sodimo, da to deželni vladi ne služi v hvalo, ampak v grajo ; kajti ona ima priložnosti dovolj, pre pričati se, kake krivice se uam gode glede ravnopravnosti v šolah in uradnijab, in če kljubu temu vse pri starem pusti, potem Be Btori deležno vseh krivfc, ako jej je moč dana, odpraviti jih pa jih ne odpravi. Da se naši dečki počnejo že v prvi latinski šoli mučiti z nemškim podučevanjem, to je menda krivice dovolj, ker niso tega jezika še dovolj zmožni, da bi vse razumeli, in Be morajo večidel na pamet učiti. To pa uničuje duh in um, namesto da bi ga bistrilo. Krščanski nauk bi se moral skozi vseh osem šol predavati v slovenšč.ui, kajti toliko pravice bo menda ma-terni jezik vendar imel, da se v njem nadaljuje nauk, kterega je že mati učenca z oče- našem in vero začela Nerazvidno je nadalje, zakaj bi se zemljepisjp in zgodovina ne podu-čevala v slovenščiui , kajti zgodovinski nauk nema prakt čnega namena, ampak je le vpeljan kot humanistično izobraževalno sredstvo, in vse kar je humanističnega v učnem načrtu, moralo bi se podučevati v maternem jeziku, ker le ta seže človeku do srca, in ravno srca blažiti je namen humanističnih predmetov; toraj bi se morali tudi jeziki in literature predavati v slovenščini. Za prirodoslovje imamo tudi že v slovenščini dovolj izrazov, pa tudi dobrih knjig; ne vemo nobenega zadržka, za kaj bi se to ne moglo predavati v slovenščini; mi nemarno nič zoper to, če se pridene latinska in nemška terminologija. Ce mora že po vsej Bili nekaj nemškega biti, naj bo to v viši gimnaziji lizika in dušeslovje, dokler v teh predmetih ue dobimo utrjenih slovenskih terminov. Da naš jezik ni sposoben za podu Čuvanje, to je nemškutarska basen, ktere že otroci več ne verjamejo. Da bo teh predsod kov enkrat konec, naj se vendar enkrat po-skiiBil seve da z nemškimi profesorji, kakoršne imamo zdaj v Ljubljani, se ne bo dalo slovenski podučevati; tukaj bi bilo treba marsikake premembe, in ravno ker vlada v tem nič ne stori, ker nam ne pošlje nazaj slovenskih profesorjev, ki so bili prej v nemške kraje prestavljeni, iz tega je vidno dovolj, da nemarno še ničesa pričakovati, in da bomo morali vse bolj energično postopati, ako hočemo kaj doseči. Pred vsem pa bogatimo in likajmo svojo literaturo, s tem bomo tujo plevelj zadušili in vsiljeno nemščino čedalje bolj smešno storili pred naš.m ljudstvom. Tako so delali tudi Cehi; ker so vsi izobraženi krogi ie češki govorili, ker seje češka literatura od dne do dne množila, postalo je nemškutarenje po šolah tako pusto in smešno, da so Cehi sami denar vkup zložili in napravili si iz lastnega žepa češke gimnazije. Koje vlada to videla, postalo ¡o je vendar Bram , in odslej je ustanovila že mnogo čeških Brednjih šol. Kdaj bomo mi imeli vsaj eno?l? Pomagajmo si sami! Že velikokrat smo rekli, da ne pridemo do jezikove ravnopravnosti, dokler ne bomo sami bolj spoštovali našega jezika. Nemškuta-rija je imela pač dobro napeljano, odvaditi nas od materinščine, ker se je po šolah vse nem ški učilo, tako da je človek vse tehnične izl raze in termine samo v nemščini znal, in bije prisiljen nemški govoriti, ako je hotel svoje misli izraziti. Žalostno je, kako smo v tem oziru še revni; pa tega ni kriv naš jezik, on je bogat in gibčen dovolj, pa krivo je to, da je bil povsod izbacnen iz šol, iz uradov, iz knjige, iz boljše družbe itd. Kako se bo potem razvijal? Ali bo mar kmet fiziko in matematiko študiral? Drug človek pa slovenski govoril ni. Za to nam je jezik v praktičnem prometu še zelo pomanjkljiv. Za najnavadnejše obrtniške Btvari nimamo slovenskih izrazov ali pa če so, potem so goli germanizmi. Pi-salec tega je enkrat prestavljal en proračun za zidanje neke šole. Skor neverjetno je, koliko truda ga je stalo, prej da je vkup spravil Pijanec. Našim ljudem podomačil Vil in s k i. 19. Tihotapci. (Dalje.) Grabež pa Janko nekoliko postaneta. Štef polzi po brdib in hitro se jima zgubi spred oči. Zdaj gre kupec polahkoma naprej, Janko pa za njim, toda trepetaje. Prestrašil Be je bil tistega nevarnega mesta, tistega prepada. Vendar gre. Misel, kako lahko in hitro da obogati, misel, da Bi s tem najlaglje zasluži steklenko žganja ali kozarec vina, ta misel ga je osrčila in Grabež mu ju bil dal ravno zato toliko piti, da bi se ne vstrašil. Rahlo je stopal Janko naprej, toda vsaka vejica, ki je zašumela, ga je ustrašila; stokrat je hotel torbo se sebe vreči in stokrat se je zopet ujunačil, da je ni. Pride k ozki stezi, po kteri je bil Grabež že zginul, kar naenkrat zasliši tiho žvižganje, ki ae mu zdi tako čudno, tako grozno, da obstane. Nasloni se na skalo in ravno ta trenutek se izza oblakov mesec prikaže in kakor '"n obsije kraj okoli njega; izza grmovja pa Vrupi plas zagrmi: „stoji kdo si?" — Janko 1 < ' čem da je in kaj bi. Kolena sei u r ftibijo. se po VBem životu, pade naj tla in moli in se križa — kajti kakor bi trenil, je bil trezeu, kakor bi ne bil pokusil niti ene kapljice žganja, ampak pil samo vodo. V hosti je slišati strel, pa spet drugi, grmovje oživi in truš in hruš in upitje Be približuje. Janko začne zdihovati, mrzel pot mu stopi na čelo, v smrtnem strahu moli roke proti nebu dvigaje iz dna svoje duše: „moj Bog, reši me, reši! saj se bom v resnici poboljšal!" Zdaj zašumi grm blizu njega, meBec se Bpet prikaže izza oblakov in Janko vidi, da gori na obronku stoji Btražar 8 puško. Hitro sname torbo z rame in jo zažene dol v propad, ki zaropota čez Btrmino in b kamenjem pade v vodo. In pri tej priči stoji stražar pred njim, ki na nekoliko korakov zaupije nad njim: ,,Btojl' — Janko skoči, dvigne gorjačo in gre nad - nj, kar bc zasveti in poči Btražarjeva puška, Janko pade in se zvali čez strmino v prepad. Kamnje se kotrlja za njim in z groznim lomastenjem in strašnim šundrom pade težko telo v globino. „PaBja duša! ti ne boš več tihotapil", reče Btražar in se oprezno vrača v klanec na veliki nož se operaje. MeBec je bil popolnoma prišel izza oblakov in svetil kakor podnevi. Stražar vidi, kje leži ranjenik. Gre dol, stopi k siromaku Janku, mu pogleda v lice, Be prime za glavo in reče prestrašen: ,. Janko! kaj ti? peklensko nakretje!', Ranjenec odpre mokre oči, pa vidi začuden pred Babo svojga nekdanjega prijatla, tolarskega hlapca, Jurja. Na smrt utrujen in pa onemogel zarad toliko izgubljene krvi, zapre oči, niti besedice ne spregovorivši. Juri skoči k potoku, prinese vode v kapi, bitro sleče z ranjenca suknjo , pregleda rano , pa vidi, da mu je šlo svinčeno zrno skozi rame, odkoder kri šiklja. Rano hitro obriše in opere, vzame iz svojega telečnjaka obvezo, jo dene na rano, zavije, kolikor je mogel, ramo z robcem preveže, zadene ogljarja na rame, pa nese težko breme k ogljarnici. Več potov je moral počivati, Bi pot obrisati, pa varno stopati, da si ni Bpodtaknil in z nezavestnim ogljarjem padel, naposled ga vendar prinese do ogljarjeve kolibe. Še je gorela luč v koči. Juri položi ranjenca na ledino, gre k oknu in vidi, kako Katinka z Barbko kleči in moli se sklenjenimi rokami. Ta prizor ga spreleti kakor strela Bkori Brce. Rahlo potrka na okno. Katinka skoči, odpre, praša: „kdo je?' „Le mirni bodite", reče Btražar, „pa ne strašite Be; vašemu možu Be je nesreča pri- vse tesarske, zidarske, ključarske ia mizarske izraze. Wolfov slovar je v tem oziru čisto za nič, ker obrtniških terminov nima skor nič; Bploh ima Wolfov slovar to lastnost, da če kdo kaj išče v njem, gotovo ne bo nič dobil ali pa bo dobil kaj napačnega; tisti, ki so ga delali, sami niso slovenski znali. - Če se te. daj obrtnik ne more izraziti v domačem jeziku, kako se bo tega jezika posluževal I Mi moramo tedaj skrbeti za to, da sostavimo terminologijo za vse obrtniške stroke, ob enem pa moramo začeti z dobro, podučljivo literaturo v obrtništvu. Ravno taka je pri trgovcih. Da oni nemški dopisujejo, krivo je to, ker dotičnih kup-čijskih terminov v slovenščini ali nimamo, ali pa za nje ne vemo. Tudi tuk aj se mora sostaviti terminologija, potem pa izdati dobra knjiga, iz ktere se bodo trgovci vse naučili pisati v slovenščini, kar koli v svojem poslu potrebujejo. Mi mislimo take knjige, kakoršna je bila ona Levstikova v poduk slovenskim županom. Toda v tako visokem, nerazumljivem jeziku bi ne smele biti pisane, kakor je ta Levstikova; iz početka moramo še nasprotno mnogo grmanizmov v pisavo sprejeti, posebno pii obrtniških izrazih sicer ostane knjiga popolnem nerazumljiva • rokodelec, ki celi teden dela, nema časa, da bi študiral staroslovenščino, ruščino in srbščino, da bi take izraze razumel. O sodnijah, advokatih in notarjih pa smo že pisali, da ne morejo prej začeti s slovenskim uradovanjem, dokler ne dobimo slovenske pravne akademije, kjer se bodo še le termini za vse juridične izraze sostavili. Dokler tega ni, bo pisal vsak po svoje in nastala bo grozna zmešnjava. Tu ima tedaj slovenska Matica velikansko nalogo pred seboj, in jej ni treba izdajati ne prebavljivih pesniških proizvodov, ali pa nepotrebnih prestav francoskih romanov. Za le-poznansko literaturo bodo že posamezniki skr beli, Matica pa naj se loti velikanskega dela, da sostavi celo terminologijo za vse stroke. Saj potem jej bo treba tako nov besednjak izdati, ker Wolfov, kakor smo že omenili, ni več za rabo, ne zadostuje. Ali bodo te besede našle kak odmev? Politični pregled. Avstrijske deicle V Ljubljani 25. avgusta. „Slov. Narod" prinaša jako zanimiv dopis iz Gorenjskega o razmerah kranjske (?) „In-dustricgcsclscliaft" nasproti kmečkemu prebivalstvu. Naš narod že dosti dolgo zdihuje pod težkim jarmom te „industriege-sellschafc", a dozdaj je povsodi zastonj pomoči in pravice iskal, ker ta slavna gospoda ima več upliva, ko ubogi kmet, kterega smatra le kot neumno živino. Dozdaj so se slovenski listi premalo brigali za to zadevo, dobro je tedaj, da je „Narod" stvar v prerešetanje vzel, morda se bo tukaj našlo dosti gnjilega, in narod naš ima pravico, terjati od slovenskega časopisja, da se zanj potegne; kdo drugi se bo, če ne mi ? Ta nemškutarska družba „in-dustriegesellschaft" se že čuti, kakor bi cela gorenjska stran bila njena, kakor bi bilo vse tlačan, kar zaničevano slovenščino govori. Na stotine in stotine pritožb Be sliši iz Gorenjskega zoper to družbo; poslednji čas je tedaj, da se ta stvar enkrat preišče, kdo ima prav, da bo enkrat prepira konec. Kmet mora tudi živeti, in mu ni treba vrvi okoli vratu zmiraj tesneje vkup vleči. Če nema ne gojzda , ne pašnika, ob čem bo pa živil? Pričakujemo od naših prijateljev na Gorenjskem, ki zadevo poznajo, da bodo tudi nam kaj natančneje po ročali o stvari. Kmet je naša korenina , za njega se potegnimo, on to od nas pričakuje, in je naše pomoči tudi vreden! Na 19miaji so cesarjev god s posebno ljudsko veselico praznovali, in je bil cel narod obilno zastopan. Državni poslanec Iiicnhachcr je ime novan za svetovalca pri najviši sodniji. Ta odlični mož je to že davno zaslužil. „Politik" se norčuje iz naših nemškutar-jev ali „«lcutscli kralnerjev", ki se hočejo k cesarju v Ischl pritožit iti čez Winklerja. Imenovani list pravi, da nima noben drug pravice, cesarju poročati o političnem stanji, ko odgovorni ministri; zatorej se bodo ljubljanski nemškutarji b svojo deputacijo le blamirali. Najbrž jih še pred cesarja ne bodo spustili. Govori se še zmirom, da hoče Taaffe UBta-noviti novo ministerstvo za komunikacijo, to je za železnice in ceste. Vnanje države. Na tihem se snujejo nove zveze med evropskimi velesilam:. Pravijo, da se hočejo ze-diniti Ituslja, Anglija in Francija zoper Turka in njegove zaveznike. Med turške prijatelje je šel v novejšem času llismark, kakor je bilo to že davno pričakovati, ker so Nemci v celi turško-slovanski vojski simpati-zirali s Turčijo. Kolikor tudi je Nemčija močna, vendar ne bo nič naredila zoper take močne sovražnike, kakor so Rus, Francoz in Acgiež. Pravega Avstrijanca mora le srce boleti, da je Avstrija tako globoko padla, da Bismark narekuje njeno zunajno politiko, in da ee on obnaša že, kakor bi bil gospodar naše države. Kdo nas reši tega prusijanskega prijateljstva? Našim ustavovercem je nemško pokroviteljstvo se ve da po godu, in njih pšenica bo tako dolgo cvetela, dokler ne bodo Prusi enkrat prav pošteno tepeni, kar se jim zdaj prav lahko zgodi, ker je Francoska oborožena od nog do glave in ima tri miljone vojakov ua razpolaganje. Pravijo, da bo naš cesar v Galiciji z ruskim cesarjem vkup prišel in da se bosta zmenila zavoljo Turčije. Želeti bi to pač bilo! Nemški listi še vedno trde, da gredo ruski prostovoljci v obilnem številu v Bolgarijo, kjer se ima v kratkem pričeti vojska zoper Turka. Tem listom p a je tako malo verjeti, da ne prevzamemo nobene odgovornosti za to novico. Turčija prosi za odlok v črnogorski zadevi. To se pravi, ona hoče stvar zavleči in na zadnje Črnogorcem ničesar dati. Za Črno-goro pa je to velika materijalna škoda , ker mora svojo vojsko vedno pod orožjem imeti, kar revno deželo mnogo denarja stane. Knez Nikolaj bo zahteval od Turčije odškodnine. Na Irskem še zmirom vre. Število zarotnikov znaša bojda že 80.000 mcž. To bo velika zadrega za Angleže. godila. Ranjen je, a ni nevarno. Bodite mirni, pa pridite venkaj, da ga noter poneseva!'1 Katinka hitro ven hiti, hči pa z lučjo sveti pri vratih ; srce ji je hotelo počiti, ogledavši svojega nesrečnega moža, ki je ležal na tleh ka-j kor mrtev. Prime ga za glavo, Juri za noge,I pa ga neseta v kolibo in položita na posteljo. Juri ga slači, Katinka pa v posodi prinese hladne vode, ter mu izpera okrvavljeno rano. Kri je curkoma lila iz rane in hitro je bila vsa postelja v krvi. Janko se ni prebudil iz nezavesti, b 1 je bledega obličja kakor mrlič in namršenega obraza od hude bolečine. Jur jo je tolažil rekoč: „Le uteš te se, draga soseda, rana ni nevarna. Bote videli, da čez nekoliko ur bode bolnik se zavedel; jutri ko bo-dem izmenjan, bom zopet prišel, pa najbolje zdravilo in obvezo prinesel.1, „Ali za Boga svetega, kako se je vendar to dogodilo?" praša ihteča žena. „Dogodek je kratek. Navihani kupec Gra-bež nakupil je robe, pa unstran meje, ki jo je hotel skrivaj čez mejo zneati, za to je pridobil tudi vašega moža. Mi smo jih sledili, a jaz nisem vedel, da je ta stvar Grabeževo maslo, nisem vedel za gotovo. Najmanj bi bil pa mi slil, da je Prašnik, moj stari prijatelj, da je ta v zvezi s tem pohuljencem." , Oh," dč Bolzna žena , „to je danes prvi pot, da se je dal nagovoriti na to nesrečno započetje." , No, potlej je bilo pa tako. Nas je bilo sedem, ki smo bili na preži, pa klanec smo obdali in tako smo na ušesa vlekli vsak v svoji zasedi. Prvega tihotapca fšvercarja) smo videli, da gre po stezi — saj poznate tisto stezo nad klancem, kjer stoji oni križ, ki je že na pol polomljen — da gre nekdo po stezi. Ondi v zakotji stražil Bem jaz pa še eden. Ta tihotapec je bil Grabež. Moj tovarš zakliče; Kdo Bi I in skoči naprej in ravno ta trenotek se zabliska in krogla prižvižga tik mojega lica. Za las je manjkalo, pa bi se bil zvrnil smrtno zadet. Kupec, ta duša tihotapna, je strelil s samokresom na nas; moj drug pa, ne bodi len, napne in sproži svojo puško in podere tihotapilo zver, tatinskega kupca. Mi priskočimo k njemu, pa spoznamo, da je Grabež, s torbo na plečih; krogla ga je zadela v prsi in če tudi ostane, bo vendar dolgo časa bo lehal, kar ga bo veliko stalo; če se pa stegne, bo pa slaba za nj, kajti marsikaj ima na duši, ki je črna bolj, ko najbolj črno oglje." „Oh, pa Janko, moj siromak, Janko", zdi huje, Katinka in si briše solze. „Bote kaj slišali, le malo potrpite. Dokler je moj tovariš vezal in vklepal Grabeža, da ga moremo odpraviti v stražarnico, grem jaz po stezi proti drugemu. Zaupijem „kdo Bi!' Nobeden se nič ne oglasi. Ta čas pa vidim, da skoči proti meni človek , ki mahne s palico, da bi me na tla pobil. Nisem mogel dobro razločiti, je li puška je ii ohlestek. Nastavim puško — v sili in pa v nevarnosti, kedar gre za biti ali ne biti, se nobeden dosti ne mudi, nobeden ne bara: kdo, kaj, čemu? — pa jo sprožim in on se skotrlja v drapo. Jaz grem dol, ali kako se prestrašim, ko zagledam, da je ubogi siromak Janko! Hitro storim , kar Bem mogel in ga sem prinesem." „Oh, moj Bog, kolika nesreča, kolika Bra-mota!" plaka nesrečna žena. „Le umirite Be, Katinka, pa ne delajte si nobenih skrbi. Samo jaz sem priča, in hvala Bogu, jaz ga lahko rešim, lahko ga izvlečem iz te krvave mreže, pa da nič ne lažem. Lahko prisežem, kadar je treba, da ni imel krog sebe ne robe ne orožja. Ali je kaj tacega poprej imel ali ni imel, za to se jaz ne brigam, pa tudi sodnik po tem ne praša. Ako bo pa kupec kaj zinil, bo pa Bam sebe v blato potisnil Še bolj globoko, ker on je tisti, ki je Janka zapeljal. Jutri, ako Bog da, pridem pogledat, kako je." Domače novice. V Ljubljani, 26. avgusta. (Deželni predsednik gosp. Winkler) je razglasil pismo presvitlega ceBarja grofu Taaffeju, v kterem se cesar zahvaluje svojim narodom za vse dokaze vdanosti, ki bo se pokazali o njegovi 501etuici. Pismo to je slovensko in nemško in je bilo v Ljubljani po voglih nabito. (Vit. Schneid) je odpotoval nazaj na Dunaj, njegova blaga rodovina pa menda ostane še nekoliko časa v gradu v Kamniku. (Za Častna občana) je imenovala občina Brezovica pod Ljubljano grofa Hohenwarta in deželnega predsednika g. Winklerja. (O praznovanji 50letnice cesarjeve) se nam poroča zdaj še z več krajev; ker se pa po ročila skoro vsa enako glase, povedano bodi le to, da se je večer pred njim povsod obhajal s kresovi, streljanjem, razsvetljavo, petjem, razobešenimi cesarskimi in narodnimi zastavami; ljudstvo je bilo povsod VBe navdušeno. Posebno lepa je bila med drugimi svečanoBt v Moravčah, kjer je bila vsaka hiša razsvetljena. Nasprotno se nam pa z Litije poroča, da se je tam neka že znana stranka te slovesnosti po polnem zdržala, pač pa v nedeljo napravila svoj o slovesnost s Btreljanjem na strelišči, ktere se pa ljudstvo ni vdeležilo , ker mu je preveč dišala po prusaštvu, kakor ga na Dunaji oznanuje „N. Fr. Presse." (Odbor za posušenje močvirja ljubljanskega) je ial na svitlo poseben Bpis v to poklicane komisije. Ta spis obsega 28 vprašanj in odgovore izvedencev na-nje, kako bi se dala na loga ta najbolje rešiti. Pridejan je tudi načrt struge reke Ljubljanice od Vrhnike do Fužin pod Ljubljano. Kakor to delo kaže, se močvirski odbor, v kterem bo najizvedenejši možje okolice ljubljanske, kaj marljivo in hvalevredno vkvarja s tem težavnim vprašanjem. (Porotna sodnija) je v torek obsodila nekega Mejaka s Setnice pri Polhovem gradcu zarad pocestnega ropa na 12 let ječe. Obrav nave trajajo še ta teden in obsegajo večidel le navadna hudodelstva, tatvino, rop, poboje pretepe in posilstva, tudi ponarejen denar je bil že na vrsti. Mi o takih obravnavah ne ma ramo poročati, ker bi ne bilo nikomur v poduk, pač pa marsikomu v pohujšanje, dežele imč pa bi po tem tudi trpelo. („Sokol") pridobiva vedno več tal v Ljubljani. Oglašajo se zmirom novi udje, med njimi tudi stari fantje, ki so že pred leti Sokolci bili. Ker Be je „Sokol" letos pri več prilikah tako postavil, zato želi vsak kot ud pristopiti k temu narodnemu društvu ; zlaBti „Sokolova" konjiča. Opominjamo, da je pod dr. Costoimel .Sokol" cvet ljubljanskega možtva pod svojo zastavo zbranega; kakor videti, se bo zdaj na novo tako mogočno razširil. (Trtna uš čedalje bliže.) Včerajšnje „Novice" poročajo, da se je zdaj trtna uš, ta naj-veča pokončevalka vinskih trt, prikazala že na Hrvaškem ob kranjsko-štajarski meji, kjer je ob Sotli več vinogradov popolnoma že v njeni oblasti. Treba bo toraj največe pozornosti, da se pošast ne zanese na Kranjsko in Štajarsko in ne loti se tudi vinogradov, ki so skoro edini dohodek prebivalcev teh krajev. Ko je zatrošena, ni zoper njo nobene pomoči več, vsaj dozdaj je še niso mogli nikjer za-treti, in vinogradi so vničeni morda za večne čase. Kakor slišimo, misli vlada razposlati po duk, kako se pozna, kje se je ta uš naselila, in se potem, če mogoče, obvarujejo pred njo VBaj sosednji vinogradi ter se vstavi razširjanje njeno. (Uboj in rop.) S Škofje Loke se nam poroča , da so tam tolovaji ubili in oropali v petek nekega moža in ženo v hiši. Iludodel-nikov dva že imajo, eden je bil brič, in zdaj se sploh sumniči, da bi utegnil biti tudi morilec dr. Kraussa ali vsaj vdeležen pri tem. Kako in kaj je, bo že sodnijska preiskava pokazala. (Ljubljanski nemškutarji) so zdaj tihi in poparjeni , kakor da bi jim bila mačka kašo snedla. Popolnoma oglušile so jih sijajne narodne slovesnosti, ktere smo ta in oni mesec imeli mi v Ljubljani in okolici njeni, in ki so pokazale očitno, kako je pri nas nemškuta rije na kant prišla. Kar je najhuje, je to, da svoje jeze ne morejo zdaj več koj izbljuvati nikamer, ker nimajo doma nobenega lista, du najski so se jim pa tudi začeli kujati, kar jih je glasoviti Ilaus Kraus s tako nesramnimi lažmi za nos vodil; le „Triest. Ztg.", ki se zmiraj kaže sovražno Slovanom, je ponudila svoje menda lačne prostore ,,ustavoverni" stranki na Kranjskem. Ko pa je bila zavoljo hudega napada našega deželnega predsednika konfiscirana, je zagnala tak krik, kakor poreden in razvajen otrok, ko dobi prvo preko ušes in miali, da bo ves svet maščeval se za-nj. — Tako bo menda tudi ta „tetka" odslej manj radodarna s svojimi] prostori in naši nemčurčki se bodo sčasoma posušili kakor spodvezane bradovice , če jim le nekoliko dalj časa ne bo od kod pritoka. Razne reči. — S t a n ko V ra z o v a slovesnost se bo dne 8. septembra prav slovesno obhajala v Ljutomeru na Štajarskem. Vdeležitev bo, kakor smo zvedeli, prav obilna , posebno s hrvatske strani in Štajarskega. Tudi Ljub-jančanov in drugih narodnjakov s Kranjskega se misli več vdeležiti je. Nadrobneje vabilo in program slovesnosti priobčimo brž, ko nam doide. — Birma in mišjo n. Iz šaleške doline se nam piše: Dne 29. julija bo prišli pre-milostljivi knez in škof lavantinski v našo de-kanijo, in so po celi dekaniji vsih 8 far obiskali in skupaj 1340 otrokom zakrament sv. birme podelili. Ljudstvo je povsod svojo udanost in spoštovanje do svojega višjega pastirja s tem pokazalo, da so blizo pri vsaki fari slavoloke in maje postavili in streljali, kjer so se škof vozili, in povsod je veliko vernih jih v cerkev spremljalo. Kar je pa najlepši krščanski značaj naše šaleške doline, je to, da 80 v vsaki fari otroci in odrašeni prav lepo krščanski nauk odgovarjali. Zato pa upamo tudi, da misijon, kteri se v Škalah ravno nedeljo t. j. 22. avgusta pod vodstvom naših vrlih slovenskih jezuitov preč. gg. Doljaka in Lempl-na začne, bo na tej krščanski podlagi obilno sadu za čas in večnost prinesel. — „Tisoč in ena no č." Pri J. Krajcu v Novem mestu se tiska in pride v kratkem na svitlo sloveča zbirka orientalnih pravljic, ki so zbrane pod imenom „tisoč in ena noč." I Prestavlja to delo slovenski pisatelj F. Hader-lap, in si je dal nalogo, priobčiti to delo v Janko je bil še zmeraj v nezavednosti in še le čez dve dobri uri se nekoliko zave. Katinka mu je stregla, kakor streže le zvesta žena. Velika uteha ji je bila, ko je čula, da Janko v nezavednosti, blazneč, govori: „To je moj poslednji pot, da sem se vpijanil I Nikdar več ne bom pil, na kolenih pred križem sem obljubil." Jurja je ta dogodek pretresel, kakor še nobeden ne, na dno duše mu je segel; imel je dobro srce, bil je med Bvojimi tovarši še najbolji, še najmanj spriden. Se ve, da je bil lahkomišljen kakor drugi, ali on je tudi prvi izprevidel, da po tej poti ne pojde, da se je treba poštenega dela prijeti in pošteno živeti, zato je tudi natanko in vestno spolnoval dolžnosti svoje stražarske službe. Neizrečeno mu je bilo žal za Janka ; kadar je utegnil, je šel k Janku in mu časih tudi kaj pomogel. Glavarstvu je pa dogodlej piBineno tako-le objavil : .,Podpisani sem bil včeraj na straži, od ločen k stezi nad klancem. Ob V212 ur> P°-noči smo zasačili kupca Grabeža s tihotapno robo. Stražarski vodnik ga je obstrelil, sam svoje življenje braneč; krogla mu Je šla skozi prsa. Jaz najdem na? stezi drugega človeka, ki dvigne nad-me svojo palico in ker v tmi mislim, da je puška, strel.m na-nj. človek se zvali v drapo, jaz grem dol, pa najdem Janka Prašnika, grajščinskega ogljarja brez robe in brez orožja. Ranjen je v pleča. Podpisani je pripravljen, da to izjavo b prisego potrdi. Juri D i m e ž , mejni stražar poBtaje št. 2. 20. liolezc». Vsakdo po celi okolici je miloval bolnega ogljarja. Janko se je bil skozi celo leto prav lepo obnašal, tako dobro, da mu nobeden ni mogel ničesa očitati. Katinka in krotki otroci so bili pa vsakemu priljubljeni, že zavoljo tega, ker so prišli v tako nezasluženo nesrečo. Ljudje so bili prepričani, kakor jim je zagotovljal Juri, mejni stražar, da Janko je prav po nedolžnem padel v to nesrečo, zato je bil vsak voljan, da Katinki iu otrokom s komur si bodi pomaga. Gospod gojzdar je sam prišel na dom ogljarja obiskat in prinese veselo novico, da morajo tudi zdaj od grajščine vsakdanjo plačo dobivati, kakor če bi bil mož zdrav in kakor če bi delal. Se ve da, gosposka je reB mislila sprva, da Janko ni tako nedolžen, zlasti ker ga je bil kupec, zlobni človek, doberšno okri- vičil. Sodniki so postopali z Jankom kakor s človekom, nedolžno zapeljanim, nekaj zato, ker se jim je smilil, in pa njegova družina, nekaj pa zato, ker se mu ni moglo nič pravega dokazati, da bi bil kriv. — A, z Gra« bežem je bila pa stvar vsa druga. On je imel torbo na sebi, polno prepovedane robe, ko bo ga prijeli, pa on je tudi najprej strelil na stražarja; tudi sicer so ga pa že davno zasledovali in na sumu imeli, ker se ni vedelo, od kod da je, s čim se prav za prav peča ali — kakor je sam trdil, da — kupčuje, kako je spotoma tako obogatel, da si je kupil pred nekaj leti mlin na Jarovini; vedelo pa se je, da je z doma svojega siromak, da pri vsem tem razujzdano živi, razsipa in zapravlja, da se po krčmah vlači in popiva. S tem tedaj ne morejo imeti nobenega usmiljenja. Brez pomude ga odneso v bolnišnico, češ, da bode potem bolj natanko zaslišan in sojen, ako težko rano na prsih preboli. Janko je imel veliko trpeti, tudi na duši, in še več ko na telesu. Njegova strast ga je bila spet prevrnila v nesrečo, pritirala ga na zadnji rob propada, in ko bi blaga desnica očeta nebeškega nebi bila odvrnila preteče nevarnosti, bil bi se mrtev zvalil v brezno in se prav narodnem jeziku, da se bo knjiga lahko razširila v poslednjo kmečko kočo. Lepoto teh pravljic hvaliti, pravilo bi se vodo v Savo nositi, prepričani smo, da bo naš narod kar očaran po njih. Človeška fantazija si skor ne more misliti vseh situacij, ki so tukaj v tako čudnem duševnem bogastvu nakopičene. Res je sicer, da so pripovedke v originalu sem ter tje nekako presvubodno pisane in pripravne le za odraščene ljudi. Prestavljavec pa, poznajoč in spoštujoč lepo nravnost našega naroda, je vse take spodtakljive reči izpustil ali tako prenaredil, da se sme knjiga brez škode vsakemu v roke dati. Izbacniti vse, kar je človeško naravnega iu m čnega, reklo bi se, knjigi celo vrednost vzeti, in prestavljavec si obeta, da noben pameten ne bo v knjigi po njegovi preustrojitvi dlake iskal. Izšlo bo mnogo sno-pičev, in sicer bo snopič pa 20 kr., da se bo vsak lahko naročil. „Tisoč in ena noč" je knjiga človeškega življenja, ne proizvod posameznega duha, ampak slika tisočglavega človečanstva in njega mišljenja. V tej knjigi boste našli mnogo lepih zlata vrednih naukov, kakoršn h vam navaden romanopisec ne more dati. En sam človek nikdar ne premore s svojim duhom toliko, ko en cel narod ; in ta knjiga je duševna zbirka duševnih proizvodov enega naroda. Kdor ima kaj zastopnosti v literaturi, bo pred narodnimi deli zmirom klobuk snel, ker njih noben bi-stroum nadomestiti ne more. — Deželna kranjskavino - in s a d-jerejskašola na Slapu pri Vipavi prične s 15. novembrom t. 1. nov tečaj. Poduk v trtoreji , kletarstvu, sadjereji, splošnem kmetijstvu (tloznanstvo, gnojeznanstvo, orodjeznan-stvo, rastlinoreja, živinoreja), zelenjadoreji, čebeloreji, sviloreji, kmetijskem knjigovodstvu, kemiji, fiziki, geometriji in praktičnem merstvu, praktičnem risanju, episju in nemškem jeziku, traja s počitnicami vred dve celi leti. — Učni jezik je slovenski ter podučujeta dva redna in dva izvanredna uč.telja. Za praktični poduk nameščena sta vincar in vrtnar. Za redne notranje učence te šole sprejemajo se le popolno zdravi, krepki fanti, kteri so vsaj 16. leto in ljudsko šolo z dobrim vspehom dovršili. Za prebudil še le v večnem breznu. Janko je uv! del, kako ljubeznjivo Bog ž njim ravna, kako se je tudi zdaj rešil sramote, zaslužene, ki bi ga bila po pravici zadela pred svetom in kako dobri so ljudje ž njim, da mu nobeden ne reče ne Žale besede. In celo mejni stražarji sami so prišli k njemu ga obiskat in milovat in prašat, kako mu je. Za las je obvisel. Velik strah, ki ga je prestal, težka rana, velika zguba krvi in naposled dolgo izrezavanje, ko mu je mestni zdravnik kroglo iz mesa jemal, VBe to ga je zelo oslabilo. Zdravnik je dvomljivo in zamišljeno z ramami zmigaval, in ko ga Katinka nekega dne za božjo voljo prosi, naj ji pove, kaj je in kako bo, ji reče zdravnik, da Janko je v največi nevarnosti zavoljo vročice, ki ga je prijela, io najhujega se je bati, če na rano prisad pritisne. Katinka se je oddajala, da bode VBe dobro izteklo, ker se je po-VBem vdala v božjo voljo; v velikem strahu pa je bila, ko je pomislila, v kakem nevarnem stanu je duša njenega moža. Kako bi mu dušo reš.la, samo na to je mislila, samo to jo je skrbelo, in noč in dan je tcčla gorke solze in prosila sveto Bogorodnico, zavetje grešnikov, naj Btori, da Be nje mož k Bogu spreobrne. (Dalje prih.) spretne kranjske mladenče razpisalo se bode v svojem času nekoliko deželnih štipendij po 120 gld., za ktere dobodo stanovanje, hrano in poduk v zavodu. Neštipendisti , toraj pia-čujoči notranji učenci, plačujejo, ako se z navadno hrano štipendistov zadovolijo, po 120 gl. na leto za hrano in stanovanje, in Bicer vmi-sečnih obrokih po 10 gold. naprej ; hočejo pa oni boljšo hrano imeti, to je, vsak dan juho in meso s prikuho, potem plačajo po 156 gld. na leto. Šolnine plačujejo redn;, notranji, pla-čujoči učenci po 20 gold. ua leto, in sicer v polletnih zneskih po 10 gold. naprej. Pravilno kolekovane prošnje za Bprejem naj Be pošiljajo podpisanemu vodstvu , ter naj se jim pridene krstni list, zadnje šol-ko spričevalu, spričevalo zadržanja in pravilno kolekovana ter legalizo-vana zaveza prosilčevih starišev ali varuha da ga bodo za čas bivanja na zavodu z vsem po trebnim preskrbovali. Vodstvo deželne vino- in sadjerejske Šole na Slapu pri Vipavi. Tržne cene v Ljubljani. Pšenica hektoliter 8 gld. 77 kr.; — rež 6 gld. 1 kr.; — ječmen 4 gld. 22 kr.; — oves 2 gld. GO kr.; — ajda G gl. 18 kr.; — proso 5 gl. 85 kr.; — koruza 6 gld. 20 kr., — krompir 100 kilogramov 3 gld. 3 kr.; fižol hektoliter 9 gld. — kr.; — masla kilo gram 84 kr.; — mast 76 kr.; — špeh frišen 70 kr.; špeh povojen 74 kr.; jajce pol^kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 44 kr. ; — svinjsko meso 64 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 50 kr. slama 1 gld. 60 kr. 100 kil; drva trde 6 gld. mehke 4 gld. 50 kr. Tržne cene v Novem mestu. Pšenica hektoliter 8 gld. 65 kr., rež 5 gld. 86 kr. oves 2 gl. 61 kr., ajda 5 gl. 86 kr., proso 5 gl. 37 kr., koruza 6 gl. 50 kr., krompir 100 kil 2 gl., 61 kr. maslo 96 kr., mast 80 kr. špeh frišen 60 kr., povojen 80 kr., jajce 1 kr. mleko 8 kr., meso goveje 48 kr., telečje 60 kr., svinjsko 56 kr., piška 30 kr., golob 20 kr. Pr eC astiti tiiioTHlii in j vsim cerkvenim predstojnikom priporočam podpisana Bvojo bogato zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno cerkveno obleko, ter tudi izdelane mašne plašče, pluvijale in dalmatike ; bandera, baldahine in bandrčeka pred sv. Iiešnjim Telesom. Dalje imam v zalogi blago in izdelano cerkveno perilo, kakor albe ko-retlje, korporale in raznovrstne rutice. Staro cerkveno robo jemljem tudi v zameno ali v popravo in predelovanje, kakor kdo želi; sprejemljem ravno tako vsa do-tična vezanja. Imam tudi v zalogi pozlačene oltarne šopke, svetilnice, križe, svečnike itd. Z besedo : sprejemljem ter vestno izvršujem VBako dotično naročilo in sicer ročno in pošteno, kolikor mogoče po najnižji ceni. Ana Hofbaner, (3) pred mostom. , Naznanilo. Podpisani naznanja, da je odslej njegova iiotarsma pisarna na pošti v Novem-mestu vsak dan razun nedelj in praznikov od 8 do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne odprte. Dr. Albin Poznik, c. kr. notar. Veliko posestvo na prodaj! Iz zapuščino umrlega Anton Kutnnr-jn, Fluakarja, pri Šentvidu na Dolenjskem je na prodaj lepo, veliko posestvo, s prostornimi, posebno za večjo kupčijo in gostilno pripravnimi poslopji in nad 20 oralov različnih zemljišč. Več o tem se izvi ustno ali pismeno pri g, dr. Poklukar-ji v Ljubljani na Ilregu št. 12. ((pcoeosososnsooosootjoosoecjaaat®:?» Ure za stolpe in gradove izdelujem že od leta 1842 po najnovejših K iznajdbah, ne vlite, ampak z roko lzde-lane, proti polni garanciji in po najnižih cenah. Janez M. Pogačnik. (IG) Podnart, Kropa, Gorenjsko. Popravljam tudi s tu re ure na stolni pih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno. 500000008000000000000000 l 1 Petelinov .Janez. Povestica iz ne še preteklih časov. Ta v „Slovencu" priobčena povest iz domačega življenja je zdaj prišla na svitlo v posebni 160 strani debeli kn)ižici in se dobiva pri Jak. Alešovcu v Ljubljani (ključarske ul ce št. 3) mehko vezana po 40 kr., po pošti 5 kr. več. Kdor jih pa naroči najmanj 5 , ne plača nič poštnine. Razen te knjige se pri Jak. Alešovcu dobiva, dokler je še kaj iztisov : Ljubljanske slike- Podoba ljubljauskega svetil pod drobnogledom. Mehko vezane po 60, trdo vezane po 70 kr. Nemški ne znajo. Burka v enem dejanji. Mehko vezana 30 kr. Denarstvene cene 25. avgusta. Državni fondi. Denar. Klago 6'/( avstrijska papirna renta . , , 72.90 72 05 6'/. renta v srebru . . . . 73 75 73 10 i'/, renta v zlatu (davka prosta) . , 88.15 88 30 Srečke (losi) 1854. 1. . . . 124.75 125.25 „ „ 1860. 1.. celi. . 133 — 132.25 „ „ 1860. 1., petinke , , 133.— 133.60 Premijski listi 1864. 1., . . . . . . 176— 176 50 Zemljiščine odvetnice. Štajarske po 5°/...... ( , 103 50 104.25 Kranjske, koroške in primorske po 5', 101 — 102,— Ogerske po 5"/,..... 95 — 95— Hrvaške in slavonske po 5", , 94.60 95 50 Sedmograške po 6", 94.40 94 80 Delnice (akcije). Nacijonalne banke . . . . 835— 836— Unionske banke ... 113.90 114.10 278— Nižoavstr. eskomptue družbe . a 780— 778— 136— 136 25 Srečke (losi). Kreditne po 100 gld. ft. v. • 178.75 179.25 Tržaške „ 100 „ k. d. • 125.75 126.75 ,i ii 60 D » •> " 65— 65— Budenske „ 40 gld. a. v. 41.75 41.60 ?almove „ 40 „ 51.60 62 60 Palffi-jeve „ 40 „ n n * 41 25 4i.6o Clary-jeve „ 40 ,, ii ii • 12— 42 — 8t. Génois „ 40 „ it ii • 44.50 45— WindischgrKti-ove „ 20 „ n n • 42— 42.60 Waldstein-ove „ 40 „ n H ' 32 26 32.75 24.— Srebro in »lato. 6.66 6 57 9.35 9.3$ Televrafléne drn.rnr cene 25. avgusta Papirna rent» 72.90 — Breberna rent» 73.60 — '.lata renta 87 76 — 18601etno driavno posojilo 13225. Sank in. akcije 828 — Kraditne akcije 266 25 — Lonr.>n 117.70--Ce*. kr. cekini 6.56. — S0-fr«nko<- 9.JC djatelj in odgovorni urednik iip adlap. J. laznikovi nasledniki Dati. Občna bilancija 31. decembra 1879. leta, sestavljena na podlagi posameznih bilancij vseh oddelkov banke „Slavije". Imeti. Poroštvo ustanovnikov odd. V..... Gotovina v hlugtjnifiih odd. I.—V. Gotovina naložena v založnicah o Id. I.—IV. Vrednostni papirji, zaloge in posojila; različni vrednostni papirji odd. 1—V. zaloge na mcnjice odd. UI. . menjice hipotekno zavarovane odd. III. posojila na hipoteke odd. III. . . . „ 1. kreditnemu društvu odd. III. . 2. , „ odd. m. . . „ na police odd. I —II..... hiša'štev. 978—II. . ". . . . . 295.e09-99 „ „ 583—11........ 135.21438 hotel „Avstrjia" v Frobrileitenu . . 19 577-97 premoženje penzijskega Ibiida uradnikov Iianke „Slavije"........ premoženje penzijskega fonda zastopnikov banke „Slavije"........ Inventar: 186 brizgalnic v vrednosti gl. 71.423 73 odd. IV...... Tirjatve: pri glavnih in tem podložnih zastopih in pri zastopnikih ravnateljstva odd. 1.—V pri ¿lenih v delokrogu glavnih in ravnateljskih zastopnikov odd. IV. —V..... pri pozavarovalnih zavodih odd. I. — V. pri različnih, na poštnih nakaznicah, za nerešene pobotnice pražkih in okoliških členov, tožene terjatve i. t. d. odd. III. iu razni odd. I,—V. . v oddelku III....... zastopnikov za vložene kaveije odd. I.—V. Dopoliiujoč« zavarovalnin« odd L—II . Rezerva |>ozavarovanjii odd. II. in IV. . Zaloga nagrad od pozavarovanj za nerešene škode in preiskovalne troške odd. IV. gold. 25.521 28 370.542 IG 1,382 009 65 3.760i — 5.775 -742.224 23 96913|91 66 33 61 653.609 40 500 78.883 34 450.402 54.520|24 5 671 50 gold. kr, 720 - 3,916.383 91 36.452 418.782 61 216.630 65 11.015 09 H(i 203.l4.i 11.412 03 74.602 27 51.686 7>< 124.745 08 9 200 K8 5,()74.7ihi Ili Ustanovna zaloga V. oddelka . Terjatve: pozavarovalnic v od. I.—V..... različnih v odd. I.—V...... različnih v IV. oddelku za preplačane premije pri nagradah požarnih škod poleg §. 22 sp. pr. odd. V. predplačilne premije za 1. 1880 deželne hipotečne banke kralj, češkega, posojilo na hišo p. št. 978—11...... Rezerve, fondi iu zaloge za 1X80 leto: Premljna rezervina zaloga L—11. in IV. oddelka Rezerva od vlog III. oddelka z dobičkom in obrestimi vred..... Izredna rzerva I,—IV. odd. Poroštvena zaloga I., II., IV. in V. . Zaloga ne še rešenih škod II. IV. odd. Zaloga preostankov 1.1870—1879 odd. I.—II. in V Rezerva na dohodninski davek banke „Slavije" Dopolnujoča zavarovalnina odd. II. . Penzijska zaloga uradniška oddelka I.—V. do 31. decembra 1888 .... Donesek I.-II oddelka .... IV. „ incl. <\on. za 1. 1879 Pokojninska zaloga zastopnikov banke „Slavije Kavcija zastopnikov odd. I.—V. gold. I kr 121.207 47 117.584 61 23.892 70 I 45 9.949 38.252 81 941 196 09 3,162.794 31 108.221 8.} 162.754 18 4,374.1166 41 61.435 59 189.357 15 2.983 02 55.147 89 570 28 2.394 33 gold. 1.1 m h 301.88" kr. 04 4,628.742 17 2.784 98 58.112,50 7.571120 74.602 27 5,074.700 16 To se je z računskimi izpiski primerilo ter našlo, da jim popolno soglaša. Pregledniki računov. Avg. Pdnek l. r. Jos. Possner l. r. Fr. Itašin l. r. A»t. Mlczoch l. r. glav, knjigovodja. Podrobni izkaz premoženja vzajemno zavarovalne banke „Slavije " v Pragi i*a 1879. r e cl m. e t A. Vrednostni puplrji. Nominalna vrednost Oddelek K u r z Cena 31 decembra 1879 Enotni državni dolg od leta 1868 v papirji „ n n - » 1. n 81'ebrU Državne zadolžnice od leta 1860 po 500 . 100 1854 Zadolžnice zemljiščne odveze kralj. Oališkega .... Zastavni listi hipotekarne banke kralj. Češkega . . . n n n „ mejne grofije Moravske „ „ avstro-ogrske banke........ „ „ češkega društva za zemljiščni kredit . . Zadolžnice mesta Prage od leta 1873 ....... Delnice avstro-ogrske banke.......... „ poljedelsko kreditne banke v Pragi..... „ obrtnijske banke za Češko in Moravsko . . . „ prve česko-moravske tovarne za stroje .... prve češke pozavarovalne banke v Pragi „ „Narodne tiskarne" v Ljubljani . . „ česko-moravskih tovaren za sladkor Obvezne zaloge za nakup pese .... Odnos L. Vkup 280.300 III. 6895 193.266 85 900 III. 70-50 634 50 63.000 I.-II. 133-— 8.125 — III. )) 59 475 — IV. 11 7.800 — V. 11 6.500 — 100 I.-II. 133-— 66 75 III. 11 66 75 41.000 n 124 — 49.600 — 30.400 n 9575 29.108 — 663.800 M 101-10 671.101 80 113.500 J) 103-— 116.905 — 24.000 )1 101-95 24.468 — 45.000 J) 105'— 47.250 — 7.300 )) 100-— 7.300 — 7S.600 11 837.— 109.647 — 10.000 11 136'— 6.850 8.000 ii 67'25 5.380 34.000 i. -II. 90 — 4.500 _ :j III. 11 9.450 — i IV. 11 1.350 — li 46.000 1. - II. 30-— 6.300 _ || III. 11 9.150 — i IV. 1» 1.950 — | 2.000 III. 25-- 500 — [ 3.650 11 11 3.650 1.615 — j r 11,382.009 65 F r e d. m. e t Prenos . . It. Kalvžeu« gotoviur. Založnice v Pragi in predmestjih Prva občanska založnica...................... Svutovaclavska založnica...................... Malostranska založnica...................... Trgovinska založnica....................... Občanske kmetijske in podružue založnice razen l'rage, na Češkem, Moruvskein, in (iulUkem; na Smihoveni.......................... v Benešovem.......................... „ Nemškem Brodu........................ „ Bistrici........................... „ Bisk upirali.......................... „ čistej............................ „ (Jhroustovem......................... „ Jilovem........................... „ Črnem Kosteten........................ „ Libni poleg Prage....................... „ Slabicah........................... „ Pribislavi ...................*...... „ Polzni . . .......... 'I „ Roudnici . . „ Svihovem „ Trebehovicah......................... „ Vlašimu........................... „ Mladej Vožici......................... „ Zruči............................j „ Zbraslavi.......................... „Biene' v Kolešovicah....................... V Bfesku........................... „ Kurimo........................... „ Drahanih .......................... „ Krasicah........................... Občanska založnica v Lišnl..................... „ n n Valaškej Mezifiči................ „ „ „ Mefinu.................... Hranilnica v Pelči........................ » n Ujezdu ....................... Prvo podporno uradniško društvo v Brnu . . . •........... Towarzystwo galiczkowe ve Lwowie................. V 14 moravskib založnicah vložena v gotovini plačana zavarovalnina ..... C. lta/.liruo |»r, MDr. J. Zahor, Ravnateljstvo: JUDr. Josip Milde. Franc Nov&k, glavni tajnik. JUDr. Jan Jerabek. K. P. Kheil ml. Natianila „Narodna tiakania" v Ljubljani. — Založil» banka „Slarija". lidajatelj in odgovorni urednik Filip liaûfrlap. j. uiazuiKovi uu.MeuuiM * vzajemno zavarovalna banka v Pragi. -oOO^OOO------ Kratek lipii^lf) iz računskih sklepov in iz opravil skega poročila za, 1S7"©. leto. -sisse- l-ll. oddelek. Zavarovanje istin (kapitalov) in dohodkov do neke dobe življenja in za slučaj smrti. Število členov 17.790. — Zavarovani kapital vkup 9,504.990 gold. 50 kr. — Zavarovani dohodki 1.95G golcl. —Zavarovalnina in postranska plačila 162.793 gold. 40 kr. — Rezervne in poroštvene zaloge 815.004 gold. 05 kr. — Zaloge od preostanka 110.322 gold. 43 kr. — Izplačani kapitali in dohodki leta 1879 99.875 gld. 64 kr. — Preostanek od leta 1879 (za fonde in člene) 10.835 gld. 41 kr. III. oddelek. Vzajemna podedovanjska društva. Število členov 18.698. — Podpisane istine 7,967 250 golil. 50 kr. — Plačane vloge v 1. 1879 234.760 gold. 51 kr. — Imetka (rezervine zaloge) z vštetimi 4% obrestmi in obrestmi od obrestij 2,729.308 gold. 83 kr. — Posebni dobiček iz obrestij in delež na divi-dende odd. II. 433.485 gold. 48 kr. — Posebna zaloga za upravne troške 20.000 gold. — (Obrestnega dobička v 1879. letu (črez navadne 4°/0 obresti, ki znašajo za 1. 1879 106.498 gl. 10 kr.) z vštetim preneskom dobička iz odd. od let 1809—1874 znaša 58.855 gold. 12 kr.) Vse premoženje oddelkov za vzajemno podedovanje znaša koncem jednajstega upravnega leta 3,102.794 gl. 31 kr. Upni društvi. 1. upno društva. Posojila na založnine (kavcije) državnim, občinskim in zasebnim uradnikom, ki so pri „Slaviji" vsaj za 500 gld. istine zavarovani za slučaj smrti. Število družabnikov 305. — Posojila znašajo do sedaj 152.495 gl. 39 kr. — Kapitala ostane še amortizirati 07.801 gold. 81 kr. .— Oglašene izgube v letu 1879 ni bilo nobene. 2. upno društvo. Posojila in zajmi (predplačila) členom II. oddelka, ki so pri „Slaviji" vsaj za 500 golcl. istine zavarovani za slučaj smrti. Število družabnikov 1479. — Posojila znašajo vkup 1,088.549 gold. — kr. — Kapitala ostane še amortizirati 527.591 gld. 4G kr. — Izgube v letu 1879 vsled propalih pravic do zavarovanega kapitala ni bilo nobene. IV. oddelek. Zavarovanje za ogenj. Število členov 123.944. — Zavarovani kapital 118,484.004 gold. — Premije in postranskih plačil za leto 1879 807.789 gold. 37 kr. — Redna premijna rezerva za bodoča leta 230.837 gold. 25 kr. — Izrednih rezervnih in poroštvenih zalog 100.718 gld. 48 kr. — Zaloga dobička 73.034 gold. 72 kr. — Plačanih povračil za škode s troški za precenjevanje istih za 1879. leto 432.240 gold. 44 kr. — Preostanek v letu 1879 za člene in zaloge 32.492 gld 21 kr. Odkar se je ustanovil IV. oddelek (od 1870. do konca 1879. lota) podelilo se je iz dobičkov na podlagi §. 4 in 5 pravil IV. odd. 218 občinam gasilno orodje in skoro povsodi četverokolesne gasilne brizgalnice v skupnej vrednosti 87.423 gld. 73 kr. Mlinarska zadruga v IV, oddelku. Število členov 1418. Zavarovane istine 7,700.494 gold. — Zavarovalnine 50.974 gld. 07 kr. .— Povrnene škode, preiskovalni troški in zaloga ne še rešenih škod 16.232 golil. 25 kr. Požarnih škod se je od 1870. do konca 1879. leta izplačalo v mlinarskem oddelku 292.819 gold. 81 kr. V. oddelek. Zavarovanje proti toči. Število členov 1879. leta 0.922. — Zavarovane istine 4,753.497 golcl. — Premij in postranskih plačil 78.521 gold. 20 kr. — Poroštvene zaloge 45.011 gold. 72 kr. — Plačanih škod s troški za precenjevanje istih 90.444 gold. 78 kr. --e^g_- ■ i- ■ V vsej jednajstletnej dobi svojega obstanka do konca leta 1879 povrnila je banka „Slavija" za škode s troški za precenjevanje vred vkup gld. 4,729.238-53. Vsi rezervni in poroštveni fondi iu zaloge — znašajoči gld. 4,507.306-58 — so pokriti z blagaj-ničnim premoženjem gld. 3,916 333 91, kakor to dokazuje na četrti strani priloženi izkaz, dalje terjatve gld. 419.776-51 v nerešenih poštnih nakaznicah in terjatve pri posameznih členih, in v terjatvah gld. 418.782 61, katere ima banka pri svojih organih. Zaloge Preostankov v odd. I—II. iu IV. znašajo gld. 189.357-15 in v odd. III. gld. 433.485 48. Gotovine, posojene 50 založnicam dosegle so oncem 1. 187!) vkup gld. 376.542 10. — Členom odd. IV. in V. posojeno na hipoteke gld. 742.22423, posojila na police I—lil. dosegle so gld. 119.383 94. Preostankov za fonde iu člene bilo je v letu 1879 v vseh zavarovalnih oddelkih gld. 149.825-72. Ves dohodek in zavarovanja, vlog in postranskih plačil v vseh oddelkih znašal je v minulem upravnem letu gld. 1,574.497-38 kr. *) Na zalitevanje pošilja glavno ravnateljstvo letuo sporočilo in natančne češke ali nemške računske izkaze brezplačno. Občni pregled računskih izpiskov o izgubi in dobičku 1879. leta, sestavljen po na drobno izdelanih računskih izpiskih posameznih oddelkov "banke „Slavije". (I.—III. oddelek: Zavaroranje življenja. — IV. oddelek: Zavarovanje za ogenj. — V. oddelek: Zavarovanje proti toči.) Dati. Imeti. PronoNck fondov in zalog ud lota 1870: Rezerva pozavarovalnih premij 11. in IV. oddelka ........ Dopolnujoče zavarovalne premijo odd. 1—II. . Zaloga za nagrade nerešenih škod in preiskovalnih troškov odd. IV...... Dolg članov odd. 111. do 1. 1878 Zrušene premije in vloge 1.—V. oddelka /('ušene postranske pristojbine I—V. oddelka lVizav.i ruvanj a odd. II., IV,—V..... Škode: povrnene v I,—II., in IV.—V. . Preiskovalni troški IV. in V. oddelka Zaloga ne še povrnunih škod II. m IV. odd. Izplačani dohodki odd. I...... Nazaj kupljena zavarovanja odd. I.—II. Upravni tiMški: Plače, doneski k stanovnini, davki od dohodkov in posebne nagrade ur.ul-ništvu, nagrade, inserati, poštnina, potni troški, kolkovina, najemščina, provizije od pobiranja denarjev, sodnijski in upravni troški, inven-tarni predmeti v I.—V. oddelku Akvuiini troški: skupne provizije, organizaini in potovalni troški, zdravniški honorari, tiskovine, zastopniške tablo, izredne nagrade gasilnim društvom odd. 1.—V...... Prostovoljni doneski odd. I.—II..... Odpisi nedobitnib in negotovih terjatev in ažija odd. I.-II in IV—V...... Tantieme in honorari: Nagrade upravilnemu sve-tovalstvu in ravnateljstvu poleg §§ 32 & 36 spi. pr. odd. I—II. gl. 1744'Hit „ IV. . 7323.82 dodatečna tantijema dr. Chleboradu za 1 1872 odd. t—H......... honorar vladnemu komisarju za 1. 1879 odd. I.—V.......... Rezerve, fondi in zaloge za I. IS80: rezerva zavarovalnine odd. I. . gl. » vlog „ zavarovalnine izredna rezerva odd. I,—II. „ m. IV. ii. m. IV. 39.285-0!) 671.073-75 2,729.308-83 230.837-25 gl. 31.593 36 „ 433.485.48 „ 44.5'>2-67 poroštveni fond 1.—II. IV. V. gl. 63.579 34 „ 43.855-27 « 45.611-7-2 penzijski fond uradništva banke „Slavije" 7.a za 1. 1879 odd. I. —II. . . gl. 57028 IV..... 2.394 33 Dopolnujoča pozavarovalnimi odd. II...... Preostanek od 1.1879: prenesek poroštvenemu fondu odd. I.—II. . . IV » n n o ... . • izrednej rezervi odd. IV...... IV . . . ,, ,, „ i». • . . . . gasilnemu orodju in gasilnim društvom odd. IV. členom odd. I.—II....... g. .1(1. kr. 123.830 61 51.814 44 15.214 37 9.926 53 597.80'. IH 24.039 68 61 43") 59 9.068 21 611 89 300 - 3,670.504 509.611 153.046 2.964 61 92 51 33 2.281 7.426 4.873 9.979 10.211 8.554 Koid. U. 200.785 95 63.314 37 5.331 ¡02 231.617 29 683.280'45 716 -8.461 67 173.870 62 170 868 25 4.490 - 29.972 36 9 980 10 Prenesek fondov in zalog oil leta 1S78: Rezervni fond I.—IV. oddelka . Izredna rezervina zaloga odd. I.—V. Poroštvena zaloga 1. in II., IV. in V. oddelka . Zaloga ne še plačanih škod I., II. in IV. odd. . Dopolnujoče pozavarovalnimi odd. U. Preostanki 7,a člene odd. III. z II. a) 3 od leta 1874 „ „ ,. IV. leta 1878 „ ,. „ V. „ 1878 Premije iu vloge oddelka I,—V..... Postranske pristojbine oddelka I,—V. . Zrušena pozavarovalnimi (Ristornii II. in IV. odd. Pozavaruvanjske nngradi* škod odd. II., IV. in V. na preiskovalne troške poškoduvanib zavarovancev 5°/0 poleg §. 8 pravil V. odd. Obrestni dobiček odd I.—V..... Dobiček z vrednostnih papirjev in ažija odd. I.—V. Kazni dohodki od upravnih pristojbin, zapadlih zadatij, od dobička tablic I.—IV. odd. Itezi-rvna zaloga ne odd. II. in IV. . Dopolnujoča zavarovalnina odd. L—II. . ltezerva nedoplačil odd. III...... 4,336.157,37 2.784 98 43.327 62 5,964.958 05 gold. kr. 3,327.070 77 399.676 26 148.914 23 76.134 67 2.598 48 1.866 77 4.701 57 12 819 88 119.894 26 3.999 57 gold. kr. 3,973.785 63 1,291.575 87 63.983 19 : 4.218 66 123.893 83 209.01(103 78.573 68 12.073 27 124.745 08 51.686 78 11.412 03 5,964.958.05 1 To se je z računskimi izpiski primerilo ter našlo, da jim popolno soglaša. Pregledniki računov: Avg. Pdnek l. r. Jos. Piissner l. r. Fr. ItnHn l. r. Ant. Mlczoch L r. glav. knjigovodja.