113ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 57 • 2003 • 1–2 ( 27) • 113–134
Dragan Poto~nik
Prispevek h kulturni zgodovini Maribora med obema
vojnama – (likovna umetnost)
Likovna umetnost je bila v zgodovini Maribora prisotna ‘e od nastanka naselbine. Tako
je Maribor ‘e v prvi polovici 12. stoletja dobil romansko ‘upnijsko cerkev, poznej{o gotsko
triladijsko stavbo. Gotika pa je predstavljala hkrati prvi vi{ek mariborske umetnosti. Nasled-
nji vi{ek predstavlja doba baroka. [e posebej od 17. stoletja dalje so znana imena doma~ih
ustvarjalcev in pri{lekov. Od umetnostnih panog pa je bilo najmo~nej{e kiparstvo. V 19. sto-
letju so delovale podobarske rezbarske delavnice. Posvetno umetnost v obdobju od bider-
majerja do impresionizma pa ozna~ujejo v glavnem portreti slikarjev iz drugih krajev in
redkih mariborskih umetnikov. O organiziranem likovnem ‘ivljenju v Mariboru pred prvo
svetovno vojno ne moremo govorit. Tako Maribor pred prvo svetovno vojno ni poznal ne
likovnih razstav, ne umetni{kih zdru‘enj, ne nem{kih in ne slovenskih. Razlogov za to je ve~.
Eden izmed je gotovo narava upodabljajo~e umetnosti, ki se v narodnostnem boju ni zdela
pomembna ne nem{ki in ne slovenski strani. Nekaj je k temu prispeval tudi polo‘aj Maribo-
ra, ki se je razvijal v senci de‘elnega sredi{~a Gradca.
Pogled na Fran~i{kansko cerkev pred letom 1914. (Pokrajinski arhiv Maribor, fond Fototeka).
114 D. POTO^NIK: PRISPEVEK 82 KULTURNI ZGODOVINI MARIBORA MED OBEMA VOJNAMA
Maribor v Kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev
Maribor je po sen‘ermenski mirovni pogodbi z Avstrijo (10. september 1919) s svojim
zaledjem pripadel Kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev. V novi dr‘avi je izgubil svoj prej{nji
gospodarsko-prometni polo‘aj. Spremenila se je narodnostna struktura prebivalstva. Upo{teval
se je kriterij maternega jezika, tako da je bilo v mestu 73% Slovencev in le 22% Nemcev. Za
primerjavo je zadnje avstrijsko {tetje, ki je bilo leta 1910, ugotovilo, da ‘ivi v Mariboru 81%
Nemcev in le 13% Slovencev. Ob tem je treba vedeti, da avstrijska ljudska {tetja niso prika-
zala realnega stanja narodnostne sestave mariborskega prebivalstva, saj so iz politi~nih razlo-
gov namesto kriterija narodnosti uporabljali kriterij ob~evalnega jezika (Umgangssprache).
Kriterij ob~evalnega jezika je namre~ omogo~al politi~ni in gospodarski pritisk na prizadete
osebe, zlasti na doseljence v mesto. Ti so zaradi pritiskov kot svoj lastni jezik navedli jezik
ve~ine v okolju, torej nem{~ino. Spremenila se je tudi dru‘bena struktura mestnega prebi-
valstva, saj se je predvsem nem{ko uradni{tvo izselilo. V mesto so pri{li novi priseljenci,
najve~ s Primorske, deloma s Koro{ke in iz Kranjske pa tudi iz drugih pokrajin nove dr‘ave.
^e upo{tevamo predvojne razmere, je razumljivo, da je slovenizacija mesta po letu 1918
potekala postopno. Slovenska ob~inska uprava je izdala ve~ zakonskih predpisov, s katerimi
so bile odpravljene ponem~evalne organizacije. Izlo~ila je klju~ne nem{ke institucije, kot sta
bili Südmark in Schulverein. Kljub temu so mesto {e vedno pretresala slovensko-nem{ka
nasprotja. Nemci se z zlomom monarhije niso sprijaznili in niso sprejeli zgodovinsko dejstvo
nastanka jugoslovanske dr‘ave.
Spremembe po letu 1918 z nacionalno osvoboditvijo pa pomenijo odlo~ilen mejnik tudi
v razvoju mariborske likovne dejavnosti. Ta se je odslej odvijala organizirano, gonilna sila
pri tem pa so bile nove, izrazito slovenske umetni{ke osebnosti. 1
1 France Stelè, Slovenska likovna umetnost po vojni, Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 283– 290.
Stara trta, uli~ni detajl na Lentu pred letom 1941. (Pokrajinski arhiv Maribor, fond Fototeka).
115ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Pri za~etkih kulturne vloge upodabljajo~e umetnosti je bilo pomembnih ve~ dejavnikov.
Maribor je v novi dr‘avi hitro in spretno postal drugo kulturno sredi{~e Slovencev. V mestu
so za~eli snovati slovenske kulturne ustanove ‘e leta 1919. Tako je poleti tega leta pri~ela z
delom osrednja kulturna in umetni{ka institucija – Narodno gledali{~e. Mestna ob~ina, ki se
je zavedala pomena gledali{~a, je najve~ pripomogla k temu, da je iz skromnega temelja, ki
ga je postavilo Dramati~no dru{tvo pred letom 1918, nastalo pravo narodno gledali{~e. Iz
skromne osnove se je formiralo tudi knji‘ni~arstvo, ki je doseglo zavidljivo raven s [tudijsko
knji‘nico, Prosvetno knji‘nico, knji‘nico Delavske zbornice in Ljudsko knji‘nico. V ob-
dobju med svetovnima vojnama sta se oblikovali tudi osrednji kulturno znanstveni ustanovi
v mestu, to sta Mestni muzej in Banovinski arhiv.
Zelo velik vpliv na kulturo v mestu je imelo tudi glasbeno ‘ivljenje. [e posebno Glasbena
matica je s svojim vsestranskim delovanjem opravila pomembno poslanstvo za razvoj slo-
venske glasbe v mestu. Kot amaterji so pripravili ve~ uspe{nih koncertov, ki bi jih bilo te‘ko
pripraviti v bistveno bolj{ih pogojih.
V mestu so delovali tudi {tevilni literarni umetniki, ki so se s svojimi deli zapisali tudi v
{ir{i slovenski prostor. [e posebej velik vpliv je imelo literarno delovanje na mladino, ki je
izdajala {tevilne dija{ke liste.
Pomembno vlogo pri za~etkih kulturne vloge upodabljajo~e umetnosti po prevratu v
Mariboru je imel general Rudolf Maister, ki se je zavedal, da zmage slovenstva v mestu ni
mo~ utrditi samo z oro‘jem, marve~ je treba pot do zmage tlakovati tudi s kulturo. Pa tudi
sicer mu je bilo likovno izra‘anje blizu. Iz skiciranja voja{kih polo‘ajev v dunajski kadetnici
je zraslo krajinarstvo, ki ga je predstavil javnosti. Krajin v olju je upodobil ve~. Mestni muzej
Ljubljana ima v svoji likovni zbirki Maistrovo sliko Bleda v olju na platnu. Rudolf Maister je
bil tudi dober prijatelj Riharda Jakopi~a in Matije Jame.
Maribor, Slom{kov trg (Cerkveni trg) okrog leta 1930. (Pokrajinski arhiv Maribor, fond Fototeka).
116 D. POTO^NIK: PRISPEVEK 82 KULTURNI ZGODOVINI MARIBORA MED OBEMA VOJNAMA
2 I. umetni{ka razstava (opozorilo slikarjem in kiparjem Slovenske [tajerske), Stra‘a 12 (1920) 110, 4. X.
3 Iz nagovora generala Rudolfa Maistra ob slavnostni otvoritvi I. umetni{ke razstave v Mariboru, Tabor 1 (1920)
91, 15. XII., str. 1.
4 Prav nejasnost idejnih konceptov, na katerih naj bi deloval umetni{ki klub Ivan Grohar, ka‘e, kako hitro se je
inicialna ideja iz~rpala, po dveh ali treh letih pa celo postala mote~a. Na to ka‘ejo tudi spori med mariborskimi
ustvarjalci. (Andrej Uj~i~, Polo‘aj upodabljajo~e umetnosti med obema vojnama v Mariboru, Katalog Umetnostne
galerije Maribor, Maribor 1984, str. 5).
Pomembno vlogo pa so pri organiziranju kulturnega ‘ivljenja v Mariboru imeli tudi Pri-
morci, ki so v mnogo~em pripomogli, da je mesto preraslo okvirje provincialnega kulturnega
mesteca izpred leta 1914. Tako je v zvezi z organiziranjem likovnega ‘ivljenja v mestu pose-
bej pomemben prof. Viktor Coti~, ki je bil rojen leta 1885 v Trstu in je {tudiral slikarstvo na
Dunajski akademiji. Kot profesor risanja je slu‘boval od leta 1918 do 1933 na mariborski
realki. Poleg njega pa {e nekaj Primorcev: Franjo Stiplov{ek, Avgusta [antel in Anton Gvajc.
Na pobudo Viktorja Coti~a in generala Maistra je bila v kazinskih prostorih 8. decembra
1920 odprta prva razstava likovne umetnosti v Mariboru. Katoli{ka Stra‘a je v povabilu na
prvo umetni{ko razstavo vabila ‘e v za~etku oktobra, ko je poro~evalec zapisal: »Ker je to
prva slovenska razstava na [tajerskem se opozarjajo vsi slikarji in kiparji, zlasti iz slovenske
[tajerske, da bi se polno{tevilno udele‘ili. Isto~asno z razstavo se bo ustanovil v Mariboru
»umetni{ki klub«, ~igar naloga bo prirejati nadaljnje razstave in skrbeti za druge prireditve
umetni{kega zna~aja«.2 V veliki kazinski dvorani je navzo~e goste, prisotni so bili zastopniki
dr‘avnih avtonomnih in voja{kih oblasti, raznih politi~nih, kulturnih in strokovnih dru{tvenih
organizacij, skupaj nad sto, pozdravil predsednik pripravljalnega odbora Rudolf Maister, ki
je med drugim dejal: »Potem pa je pri{el preobrat in z njim v te kraje nova doba – vsa svetla
in gorka. Du{e na{ih kulturnih delavcev so zavriskale, v Pohorju je zajekal hrast, je za{umela
bukev, zvonko so zapele Slovenske gorice, tiste lepe slovenske gorice, v katerih ~epi za vsakim
grmom pesmica in steza ro~ici proti samcatemu potniku in ga vabi, da jo dvigne iz zati{ja. In
kar samo iz sebe je vzkipelo to ‘ivljenje, kakor vrelec in niti nih~e ni vpra{al zakaj in od kod.
Saj je ves ta na{ zeleni [tajer tako hrepene~e in tako komaj ~akal tega du{evnega preobrata in
poleta, kakor nestrpno ~aka spomladi bujno cvetno popje, da sme bu{niti iz svoje zaklopljene
posteljce in vzkipeti proti zlatim ‘ivim soln~nim ‘arkom. Tako se nam je raz{opirila du{a, da
je kar sijalo iz nje… Da, kulturni zgodovinar bo moral o Mariboru zabilje‘iti, da se v kultur-
nem oziru v prvih dveh letih po preobratu ni nikjer toliko zgodilo, kakor tukaj, kar je tem
ve~jega pomena in vrednosti, ker se je moralo vse na novo in skoro iz ni~ graditi. O upodab-
ljajo~i umetnosti pa do danes v Mariboru in na{em [tajerju sploh ni bilo mnogo videti in ~uti,
kakor da je ne bi bilo treba, in ne bi imel nih~e smisla za njo. Umetni{ke razstave sploh {e ni
bilo v Mariboru. Lansko leto ‘e mi je agilni na{ slikar Coti~ namignil, da moramo prirediti
razstavo umetnin. Te ideje se je trdno oklepal. ^im dalj je bival tu, tem bolj je bil uverjen, da
morajo v teh lepih krajih, kjer vsak koti~ek v vsakem letnem ~asu ponuja ~loveku ~opi~ in
paleto, ‘iveti ljudje, ki imajo odprte o~i in vsprejemljivo du{o za naravno to na{o lepoto. To
je na{ za~etek, skromna kal, ki pa je pognala iz zdravega ‘ivega jedra. Naj tudi ta Coti~eva
razstava dose‘e svoj vzvi{eni cilj in naj iz Prekmurja, iz [tajerja pa tja do Karavank pritegne
vse na{e obmejne upodabljajo~e umetnike k II. umetni{ki razstavi v na{em kulturnem Mari-
boru, ki bo v doglednem ~asu izpremenil svoj grb tako, da bo njegov golob~ek k tlom obr-
njeno glavico dvignil in se vzpel kot kulturni na{ feniks k ‘are~emu jugoslovanskemu soln-
cu«.3 Analiza otvoritvenega govora nam poka‘e, da je Rudolfa Maistra zanimala predvsem
narodno buditeljska prvina tega manifestativnega dejanja. Narodnostno obrambni moment je
bil sicer prisoten v celotnem dvajsetletnem obdobju do druge svetovne vojne, ni pa bil osred-
nje gonilo in cilj likovnega delovanja v Mariboru.4 Otvoritvene besede generala Maistra so
117ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
bile tudi polne vznesenosti in sprevrgle so se v pretirano, nekriti~no hvalo, ki so jo povzeli
tudi drugi strokovno nepodkovani pisci. Bolj zmeren je ostajal Makso [nuderl, ki je sicer
pripisal razstavi velik pomen, z o~itkom, da so organizatorji pozabili na njen globlji umetni{ki
pomen. Zapisal je tudi, da je razstava sestavljena iz zbirke slik v Mariboru in okolici ‘ive~ih
umetnikov, da pa marsikatero delo ne bi smelo biti razstavljeno. Med drugim je {e zapisal:
»Zdi se mi, da pomeni ta razstava tretjo zmago nad useljenim nem{tvom v Mariboru: Mai-
strova zasedba, Nu~i~evo gledali{~e, Coti~eva razstava! Bali smo se, da ta prva na{a umetni{ka
razstava v na{em Mariboru ne bo na{la onega pravega razumevanja, kakr{nega smo si ‘eleli,
toda hvalabogu, varali smo se! Kljub skrajno slabemu in neugodnemu vremenu jo obi{~e dan
za dnem ~ez sto oseb. Istotako je s prodajo. Od razstavljenih umetnin jih je ‘e danes prodanih
prav lepo {tevilo in kdor si {e misli nabaviti to ali ono razstavljeno sliko, se mora po‘uriti, da
ne bo pri{el prepozno, ko bo ‘e vse bolj{e oddano«.5 Prva razstava likovne umetnosti v Ma-
riboru, ki je obsegala 184 umetnin 28 umetnikov je, kot lahko razberemo iz [nuderlovega
zapisa umetni{ko in gmotno vendarle presegla pri~akovanja. Veliko razstavljenih umetnin so
tudi prodali. Vse to je dokazovalo, da se Maribor ‘eli vklju~iti v intenziv-nej{e likovno ‘ivljenje.
Ob prvi umetni{ki razstavi se strokovna kritika ni oglasila, tudi glavni organizator razstave
Viktor Coti~ je v kulturnem vestniku Zrnje med drugim zapisal: »In kak{na so ta dela?« To
prepustim tebi moj narod, da ti sodi{, da ti ceni{, a {e eno, podpiraj ideal, ki je tako svet in
~ist«.6 V enem od poznej{ih zapisov je [nuderl o kritiki zapisal: »Kak{no spri~evalo je dobila
ta razstava, tega za enkrat {e ne smemo vpra{evati. Kdo bo zahteval takoj elegance od otroka,
ki je pravkar shodil? Za Maribor je bila dobra, kjer je vsaka kaplja v kulturni su{i dobrodo{la
in ker je bila prvi korak otroka, ~etudi {e morda ne dr‘i«.7 Kljub odsotnosti strokovne kritike
pa lahko ugotovimo, da so bile mo~i nastopajo~ih neize-na~ene in umetnostno nazorsko pre-
cej konservativne.
Dogodek je vzpodbudil ustanovitev Umetni{kega kluba Grohar, ki je zdru‘eval slovenske
likovne umetnike v mestu. Prvi predsednik Umetni{kega kluba je bil Viktor Coti~, podpred-
sednik je bil Ivan Karlovi~ Janovsky, tajnik Franjo Stiplov{ek, blagajnik Franc Kranjc, odbor-
nica Avgusta [antel, ~astni ~lan pa je bil Rudolf Maister. Vanj so se vklju~ili slikarji in ki-
parji, ki so {tudij kon~ali na umetnostnih akademijah v Pragi in Zagrebu. Klub je organiziral
slikarske te~aje in skrbel za vsakoletne slikarske in kiparske razstave. @e kmalu pa so se lotili
ustanovitve strokovne knji‘nice in sicer tudi tako, da so posamezniki darovali klubu knjige
umetni{ke vsebine. O ustanovitvi kluba je poro~evalec v Taboru zapisal: »Ivan Grohar je
‘ivel v dolini {entflorjanski la~en in ‘ejen, reven in zapu{~en. In vendar so se zbrali raztrese-
ni umetniki in se spomnili njega, ki naj bi zdru‘il umetnike na na{i severni meji v strokovno
zvezo. Pomemben je ta dan v kulturnem ‘ivljenju tega dela na{e domovine, kjer je bilo za-
sejane toliko ljulike med ‘ito.«8 Po dolgih letih so se torej zbrali likovni umetniki in se spom-
nili Ivana Groharja ter umetni{ki klub poimenovali po njem.
Septembra 1921 sta se na novi razstavi v gornjih prostorih mariborskega gledali{~a pred-
stavila mlada ~lana Groharja Nande Vidmar in Franjo Stiplov{ek, zastopnika modernej{e
smeri. Stiplov{ka je kritika ocenila kot mirnej{ega, njegova dela pa bolj izgotovljena. Nagla-
sila je njegov smisel za barve ter masivnost in pastoznost, s katerima je stopnjeval plastiko
5 Makso [nuderl, Nekaj misli ob otvoritvi I. umetni{ke razstave v Mariboru, Tabor 1 (1920) 90, 14. XII.
6 Ocena razstave, Zrnje 12, 15. I. 1921.
7 Tabor 2 (1921), 1. VII.
8 Umetni{ki klub »Grohar«, Tabor 1 (1920) 93, 17. XII., str. 1.
118 D. POTO^NIK: PRISPEVEK 82 KULTURNI ZGODOVINI MARIBORA MED OBEMA VOJNAMA
9 Breda Ilich-Klan~nik, Likovno ‘ivljenje med obema vojnama v Mariboru – prvo desetletje, Katalog Umetno-
stne galerije Maribor, Maribor 1984, str. 10.
10 Radivoj Rehar, Umetni{ki paviljon v Mariboru, Tabor 3 (1922) 216, 24. IX., str. 2.
11 Breda Ilich-Klan~nik, Likovno ‘ivljenje med obema vojnama v Mariboru – prvo desetletje, Katalog Umetno-
stne galerije Maribor, Maribor 1984, str. 11–12.
12 Andrej Uj~i~, Polo‘aj upodabljajo~e umetnosti med obema vojnama v Mariboru, Likovno ‘ivljenje med
obema vojnama v Mariboru – prvo desetletje, Katalog Umetnostne galerije Maribor, Maribor 1984, str. 6.
predmeta. O~itno so predstavljala Stiplov{kova dela s te razstave {e kratkotrajni dolg impre-
sionizmu. Nandetu Vidmarju pa je kritika napovedovala prihodnost na grafi~nem podro~ju. 9
Na naslednji skupni predstavitvi ob Pokrajinski obrtni razstavi v telovadnici dekli{ke
me{~anske {ole leta 1922 je razstava ‘e pokazala, da se je v Groharju izvr{ila selekcija, ki je
pokazala, da je Maribor v likovni umetnosti napredoval.10 Hkrati pa je razstava nakazala vse
ve~ji razkorak med starej{imi in mlaj{imi ~lani.
Istega leta se je 12 Groharjevih ~lanov udele‘ilo velike jugoslovanske razstave ob kraljevi
poroki v Beogradu. Razstavljali so: Viktor Coti~, Ivan Janovsky, Ivan Kos, Vilko Apih, Egon
Baumgartner, Ivan Hollega, Pipo Peteln, Franjo Stiplov{ek, Ante Trstenjak, Avgusta [antel,
Henrika [antel in Josip Tscharre.
Od 4. do 16. novembra je v dvorani mo{kega u~itelji{~a potekala IV. umetni{ka razstava
kluba Grohar – kolektivna razstava Antona Gvajca. Breda Ilich-Klan~nik je o Gvaj~evi raz-
stavi zapisala: »^eprav se Gvaj~eva prisotnost v mariborskem likovnem ‘ivljenju razteza {e
v trideseta leta, je ostajal njegov opus v formalnem in vsebinskem smislu do konca nespre-
menjen ter se ni niti za las odmaknil od pustih, okorelih  in realisti~nih {ablon in dunajskega
akademizma… Gvaj~eva, v akademski realizem zaprta ustvarjalnost, seveda ni imela na mlaj{e
generacije nikakr{nega vpliva, pri publiki pa je vse do konca u‘ivala nezmanj{ano ob~udo-
vanje«.11 No to ob~udovanje se ka‘e tudi v prodaji njegovih slik in seveda v umetni{kem
okusu takratnega Maribora. Tako je najve~ji uspeh v prodaji umetnin dosegel prav Anton
Gvajc, ki je menda na eni sami razstavi prodal kar tri ~etrtine svojih slik.12
Gledali{~e – kazino, kjer je bila prva likovna razstava v Mariboru. (Pokrajinski arhiv Maribor, fond Fototeka).
119ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
13 Japonska no~, Tabor 4 (1923) 12, 17. I., str. 3.
14 Stra‘a 14 (1922) 141, 11. XII., str. 3.
15 PAM, MOM, {t. {katle 288, {t. spisa 16260. Dopis mestnemu magistratu 13. VI. 1928.
Ob koncu leta je bil Groharjev gost Nemec Johannes Hepperger. Makso [nuderl je v
Jutru, 28. decembra 1922 ob tem gostovanju zapisal: »Najmanj pa je v redu dejstvo, da objavlja
Grohar poleg slovenskih za gosta nem{ke, in to celo goti~ne lepake! Bojim se, da bo klub s
takim delom zapravil velik del simpatij.« @al so bili taki »spodrsljaji« del mariborskega
vsakdana {e dolga leta po prevratu.
O~itno pa je postajalo, da se likovna umetnost v Mariboru ne bo mogla razmahniti, dokler
mesto ne dobi umetnostne galerije. Gostovanje po raznih dvoranah in telovadnicah je umet-
nosti jemalo velik del njene prave vrednosti. Zato je Umetni{ki klub Grohar hotel ustanoviti
umetni{ki paviljon in galerijo ter umetni{ko {olo. Ob~ina je ‘e leta 1923 reagirala na aktiv-
nost Umetni{kega kluba Grohar, saj mu je brezpla~no odstopila zemlji{~e na Zrinjskega trgu
(danes Trg Borisa Kidri~a) za gradnjo umetnostnega paviljona. Klub je v tem letu pripravil
japonsko no~, dobi~ek te prireditve pa je namenil bodo~i graditvi umetni{kega paviljona.
Poro~evalec je v Taboru ob tem dogodku zapisal: »Plakati, delo znanega mariborskega umet-
nika Viktorja Coti~a viso po plakatnih stenah. Oznanjajo veliko umetni{ko predpustno prire-
ditev mariborskih umetnikov – zdru‘enih v klubu Grohar, ki se bo vr{ila 20. januarja 1923 v
Götzovi dvorani. Ves Maribor se z mrzli~nim razpolo‘enjem pripravlja za to veliko priredi-
tev, ki bode preka{ala vse, kar se je podobnega ‘e vr{ilo pri nas. Spominjamo se pri tem na
poezijo parkov v luninem svitu, na ~udovite no~ne metulje in {e ~udovitej{e ptice, na kresni-
ce, lampijone, na zmaje grotesknih oblik in predvsem na tihe ne‘ne ge‘e (geishe). Vse to in
{e mnogo ve~ bodemo videli na japonski no~i v Mariboru. Glavno, kar moramo omeniti pa
je, da je ves ~isti dobi~ek namenjen projektirani zgradbi umetni{kega paviljona v Maribo-
ru.«13 Katoli{ka Stra‘a je ob tem takoj reagirala. Poro~evalec je zapisal: »Je to umetnost?
Kakor sli{imo pripravljajo gospodje umetni{kega kluba Grohar posebno plesno prireditev
imenovano Japonska no~. Ne vemo, ~e je v skladu s cilji in stremljenji slovenskega umetni{kega
kluba, da potro{i denar in energijo za eno samo pretirano plesno zabavo, ljudem pa natvezuje,
da ho~e povzdigniti umetni{ki dom«.14 Kakorkoli japonska no~ je bila dobro obiskana. Do-
bro obiskana pa je bila tudi naslednja prireditev Groharjevcev Bohemski ve~er. Kljub temu,
da so se likovni umetniki zdru‘eni v Umetni{kem klubu Grohar zavedali, da bodo lahko {irili
zanimanje za umetnost le, ~e bodo imeli stalen primeren prostor, ki bi ga preuredili v razsta-
vi{~e, so vse bolj o~itna notranja nesoglasja v klubu onemogo~ala ureditev stalnega umet-
ni{kega paviljona. Svoje pa je prispevalo tudi pomanjkanje sredstev. V drugi polovici dvajse-
tih let so ‘eleli pridobiti v razstavne namene kavarno v parku. Kljub posredovanju Rudolfa
Maistra jim ni uspelo.15 Tako so se morali ljubitelji likovne umetnosti v Mariboru za svoje
prostore boriti {e ve~ kot trideset let. Zaradi te‘av s prostori so ljubitelji likovne umetnosti
pomagali umetnikom tudi tako, da so po vzoru dunajskih, zagreb{kih in drugih salonov za
stalne umetni{ke razstave odprli v Mariboru tudi ve~ lokalov, ki so jih namenili stalnim raz-
stavam; tako tudi v [olski ulici (Ulica 10. oktobra), kjer je tvrdka Ernest Zelenka poleg svoje
trgovine uredila ob{iren razstavni prostor. Razstavni prostor je uredil tudi knjigovez Vahtar v
Gosposki ulici.
Leta 1923 so bile Groharjeve gostje zagreb{ke umetnice z izdelki umetne obrti. V maju
istega leta pa so v veliki kazinski dvorani razstavljali {e ljubljanski umetniki, ki so delovali
zdru‘eni v klubu Vesna. To je bila hkrati tudi prva razstava ljubljanskih umetnikov v Maribo-
ru. Ta in naslednje razstave ka‘ejo na to, da so mariborski in ljubljanski likovniki med seboj
redno sodelovali. Tako je Maribor mogel spoznavati likovna dela umetnikov, ki so se povzpe-
120 D. POTO^NIK: PRISPEVEK 82 KULTURNI ZGODOVINI MARIBORA MED OBEMA VOJNAMA
16 Breda Ilich-Klan~nik, Likovno ‘ivljenje med obema vojnama v Mariboru – prvo desetletje, Katalog Umetno-
stne galerije Maribor, Maribor 1984, str. 12.
17 Otvoritev razstave »Kluba mladih« v Mariboru, Jutro 5 (1924) 93, 17. IV., str. 3.
li v vrh slovenske likovne ustvarjalnosti. Ob tem se velja spomniti, da je bilo sodelovanje na
drugih podro~jih kulturnega delovanja med mestoma precej slab{e, tako npr. na podro~ju
gledali{kega sodelovanja.
Po ‘e tradicionalni obrtni razstavi, kjer so se ~lani predstavili s svojimi slikarskimi in
kiparskimi deli, je bila konec leta 1923 {e kolektivna razstava akademskega slikarja Ante
Trstenjaka, ki se je Maribor~anom predstavil {e ve~krat. Ljutomerski rojak, ki je {tudiral v
Pragi in v Parizu, je najpogosteje razstavljal pokrajinske motive v olju, akvarelu in pastelu iz
Slovenskih goric, Prekmurja in Prlekije. Trstenjak je s to samostojno razstavo spro‘il tudi
prva ostra generacijska nasprotja med Groharjevimi ~lani, hkrati pa je napovedal {e odlo~nej{i
prodor mlaj{e generacije.16
Aprila naslednjega leta je bila v kazinski dvorani umetni{ka razstava Kluba mladih iz
Ljubljane. Razstava je obsegala ve~ kot sto del. Med drugim so razstavljali: Tone Kralj,
France Kralj, Bo‘idar Jakac, Fran Zupan, Ivan Napotnik, Tine Kos.17 Da bi mariborska pub-
lika la‘je dojela bistvo ekspresionisti~nega izraza, sta Stiplov{ek in [nuderl v okviru Ljudske
univerze pripravila predavanji; Stiplov{ek je govoril O ve~nem iskanju forme v umetnosti,
Ante Trstenjak – Portret ‘ene, olje na platnu (1928). (Likovno ‘ivljenje med vojnama v Mariboru,
Umetnostna galerija Maribor).
121ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
[nuderl pa O nujnosti ekspresionisti~nega izra‘anja. Kljub prizadevanjem predavateljev in
naklonjenosti kritike pa Ljubljan~ani s svojo VII. razstavo Kluba mladih niso imeli uspeha.
Spori med starej{imi (Coti~, Gvajc) in mlaj{imi umetniki (Trstenjak, Pirnat, Kos), nejas-
nost idejnih konceptov, na katerih naj bi deloval Grohar, je v letu 1924 povzro~il, da so mladi
mariborski umetniki pra{ki diplomant Ivan Kos, Franjo Stiplov{ek in zagreb{ki {tudent Nikolaj
Pirnat ustanovili mariborski Klub mladih. Dr. Sergej Vri{er je o ustanovitvi novega umetni{kega
kluba zapisal: »Tako so si s~asoma stali nasproti slikarji, ki so {e prisegali na akademski
realizem in zapozneli impresionizem, na drugi strani pa mladi umetniki, ki so se oblikovali
ob vzorih ekspresionizma, nove stvarnosti in sodobnih koloristi~nih prizadevanj. Razlike v
umetnostnih pogledih so nujno vodile k nesoglasjem«.18 V Kazinski dvorani so se od 28.
septembra do 19. oktobra mladi umetniki s svojimi deli tudi predstavili. Bo‘idar Borko je ob
razstavi zapisal: »Zdru‘ili so se trije umetniki, mladi, borbeni, v dno du{e preverjeni, da je
umetni{ko delo ve~ kot gmotna vrednota, da je to kos du{e, ki ka‘e odtise individualnega
iskanja lepote in resnice ter odtise ~asa in naroda«.19 Nastop te trojice je dal dokon~no vedeti,
da so Groharju, klubu rokodelcev in obrtnikov, kot ga imenuje [nuderl, {teti dnevi.
V stremljenju, da pomaga pri likvidaciji notranjih sporov, je Viktor Coti~ kot predsednik
kluba odstopil. Novi predsednik je postal zastopnik starej{e struje impresionistov Anton Gvajc.
Ob koncu leta je Grohar pripravil {e zimsko razstavo grafik in akvarelov. O tej razstavi je
poro~evalec v Jutru 21. decembra zapisal: »Klub Grohar posku{a zadovoljiti stare in mlade.
Poleta in razvoja novih smeri ne ovira, respektirati pa ho~e umetnostne nazore starej{e gene-
racije. To hotenje po zbli‘anju se nenavadno jasno izra‘a na tej razstavi. Najizrazitej{i za-
stopnik starej{ih umetnikov je Gvajc. Tudi sestri Henrika in Avgusta [antel se gibljeta v isti
liniji, kakor Gvajc. Tscharre ni izazita osebnost. Kipar Soj~ ni revolucionar, toda njegova
dela so prikupna. Baumgartnerjevi akvareli so barvne impresije, Peteln je najizrazitej{i pred-
stavnik mladih. Najve~ grafik je razstavil @agar«. Po tej decembrski razstavi je delo
Umetni{kega kluba Grohar zamrlo. Tako v letu 1926 o Groharju ni ve~ nobenih poro~il.
V Mariboru ‘ive~i likovni umetniki so vendarle ~utili potrebo po potrditvi svojega dela
pred ob~instvom. Tako so se novembra 1926, z ve~ kot 80 deli v kazinski dvorani predstavili
Viktor Coti~, Ivan Kos, Nikolaj Pirnat, Janez Me‘an in Lojze @agar. V Taboru o dogodku
lahko preberemo, da je razstavo slavnostno odprl Makso [nuderl, ki je v nagovoru poudaril,
»da tudi mariborske razstave ka‘ejo razvoj povojne umetnosti; medtem ko smo videli na
prej{njih razstavah v tej dvorani revolucijske zalete, iskanje nekih novih oblik in zapostav-
ljanje vsebine v prid zunanjemu materialnemu izrazu, se opa‘a na zadnjih razstavah ‘e
ustaljenost in umirjenost. Bile so razstave, ko na{e ob~instvo ni razumelo umetnikov, na tej
razstavi govori zopet ~ista do‘ivljena lepota. Zato se je nadejati, da bo prinesla nova razstava
na{im doma~im umetnikom mnogo moralnega in gmotnega uspeha«.20
Od 27. novembra do 5. decembra istega leta se je v Kazinski dvorani predstavil {e Ante
Trstenjak, ki se je v tem ~asu izpopolnjeval v Parizu. Razstava je obsegala ok. 50 del v olju,
akvarelu in pastelu. Prevladovali so pokrajinski motivi iz Prlekije. Trstenjak je bil ~lan Umet-
ni{ke dru‘ine v Pragi in ~lan Salon d´automne v Parizu. ^eprav se je s svojimi deli v Maribo-
ru predstavljal le ob~asno, je bilo ob~instvo z njegovim delom, ki je nastajalo v Parizu, Italiji,
Pragi in drugje dobro seznanjeno. Tisk je pogosto poro~al o njegovih uspehih v tujini.
Razstave likovne umetnosti pa so bile v naslednjih letih vse redkej{e. Tako je bila leta
1929 le ena razstava, o kateri pa je zapisal poro~evalec v Mariborskem ve~erniku Jutra, da ni
18 Sergej Vri{er, Likovna umetnost v Mariboru, Maribor skozi stoletja, Razprave I., Maribor 1991, str. 630.
19 Bo‘idar Borko (I-us Ignotus), Otvoritev umetnostne razstave Kos-Pirnat-Stiplov{ek, Tabor 5 (1924) 222, 28. IX.
20 Otvoritev umetni{ke razstave v Mariboru, Tabor 7 (1926) 253, 7. XI., str. 3.
122 D. POTO^NIK: PRISPEVEK 82 KULTURNI ZGODOVINI MARIBORA MED OBEMA VOJNAMA
bila dovolj enotna in dovolj skrbno organizirana.21 Ni bilo sledu o nekdanji iniciativnosti, niti
o klubu Grohar in tudi zamisel umetni{kega paviljona in {ole je padla v pozabo. Vzrokov za
nastalo mrtvilo je bilo ve~. Poleg omenjenega nesoglasja med umetniki je svoje prispevala
tudi gospodarska in politi~na kriza v dr‘avi, ki je uni~ujo~e vplivala tudi na kulturo, na pro-
sveto in umetnost. Umetnikom je zmanjkalo poleta in volje do zbli‘evanja z javnostjo.
Obdobje od 1930 do 1941
[ele za~etek novega desetletja je premaknil mariborsko likovno situacijo iz tako reko~
mrtve to~ke. Konec leta 1931 so na pobudo slikarja Janeza Me‘ana ustanovili novi umetni{ki
klub, imenovan Brazda. Novi klub likovnih umetnikov, ki ga je vodil Radivoj Rehar,22 je
21 Na{e kulturno ‘ivljenje, MVJ 3 (1929) 31. XII., str. 2.
22 Predsednik novega kluba ni bil likovni ustvarjalec, temve~ publicist in knji‘evnik Radivoj Rehar. Rehar je
zagotovil likovnim manifestacijam v Mariboru v tridesetih letih izjemno publicisti~no vrednotenje. Predvsem je sam
objavil veliko ~lankov in nekaj konceptualnih {tudij o likovni problematiki. V teh ~lankih je {e posebej poudarjal
obmejno nacionalno-kulturno vlogo kluba.
Ivan Kos – Lastna podoba, linorez (1932). (Likovno ‘ivljenje med vojnama v Mariboru, Umetnostna
galerija Maribor).
123ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
23 Na{a likovna umetnost, MVJ 8 (1934) 274, 30. XI., str. 4.
24 Za ustanovitev Umetnostne galerije v Mariboru, MVJ 5 (1931) 9. XII., str. 2.
nastal z namenom, da nadaljuje tradicijo kluba likovnih umetnikov Grohar in da povabi vse
na biv{em [tajerskem ‘ive~e slikarje in kiparje k sodelovanju.
Tako kot pri Groharju lahko tudi v novem klubu hitro ugotovimo, da Brazda deluje pred-
vsem kot organizator razstav svojih ~lanov in gostov, ne zasledimo pa trdnej{ega programskega
koncepta.
Slikarji Brazde so bili realisti (Anton Gvajc), zastopniki ekspresionizma (Ivan Kos, Karel
Jirak) in impresionisti, med njimi Albert Sirk. »Ve~ino ~lanov Brazde dru‘i zato neka skupna
svojstvenost, ki je vsekakor najbolj sodobna«, beremo v Mariborskem ve~erniku Jutra 30.
novembra 1934.23
@e 6. decembra 1931 so se ob~instvu predstavili vsi mariborski in okoli{ki slikarji in kiparji,
ki so bili organizirani v novem umetni{kem klubu. Razstavljali so Viktor Coti~, Anton Gvajc,
Karol Jirak, Ivan Kos, Janez Me‘an, Franc Ravnikar, Albert Sirk in Ante Trstenjak. Razstava, ki
je bila v mali dvorani Uniona, je bila organizirana pod pokrovitelj-stvom mariborskega mestne-
ga ‘upana. V Mariborskem ve~erniku Jutra so v poro~ilu o otvoritvi zapisali: »Ta razstava nam
dokazuje, da se v skritih zati{jih na{ih likovnih umetnikov ustvarja marsikaj, kar bo imelo
stalno vrednost. Nekaj tega je zbrala ta razstava in postavila pred mariborsko javnost., toda dela
bodo na ogled samo do 19. t.m., nato bodo spet romala v ateljeje in stanovanja onih, ki so jih
napravili. Malo bo obiskovalcev, ki se bodo {e kdaj spomnili naje. In vendar bi bilo potrebno, da
bi tudi bodo~i rodovi mogli spoznavati prve za~etke slovenske likovne umetnosti v Mariboru.
Po njih bi {ele mogli presoditi stremljenja osvobojene obdravske slovenske prestolnice in razu-
meti, da je stremela kvi{ku na vseh koncih in krajih in da se je pravilno zavedala ne le svojega
politi~nega, ampak tudi kulturnega poslanstva...«24
Anton Gvajc – Mariborski pristan, olje na platnu (ok. 1930). (Likovno ‘ivljenje med vojnama v
Mariboru, Umetnostna galerija Maribor).
124 D. POTO^NIK: PRISPEVEK 82 KULTURNI ZGODOVINI MARIBORA MED OBEMA VOJNAMA
Z ustanovitvijo novega dru{tva se je torej spet odprlo vpra{anje umetnostne galerije v
Mariboru. [e pred koncem leta 1931 so ~lani odbora kluba poslali Mestnemu ob~inskemu
svetu v Mariboru dopis, kjer so v pro{nji za nakup slik med drugim zapisali: »Upo{tevajo~
dejstvo, da je mestna ob~ina na{a najve~ja in najva‘nej{a avtonomna oblast v Mariboru in v
vsej biv{i mariborski oblasti, se obra~amo na slavni mestni ob~inski svet s pro{njo, da bi iz
ob~inskih sredstev odobril nakup nekaterih umetnin, ki so razstavljene na sedanji prvi razsta-
vi kluba »Brazde«. Za na{o gledali{ko umetnost, za glasbo, stavbarstvo, prosveto vseh vrst
itd. je mestna ob~ina v teh dvanajstih letih po osvobojenju ‘rtvovala zelo veliko, ni~esar pa ni
doslej {e ‘rtvovala za na{o likovno umetnost, dasi je tudi ona neobhodno potrebna razvoja in
eksistence, ako ho~emo, da bo Maribor v vseh kulturnih in umetnostnih panogah resni~no
narodno sredi{~e. Bilo bi tedaj nujno potrebno, da bi mestna ob~ina poskrbela za to, da dobi
na{e mesto ~imprej vsaj skromno umetnostno galerijo, ki bi se z malimi vsakoletnimi dota-
cijami dala brez vidnih bremen ustanoviti. Zaenkrat, dokler zanjo {e ni primernih prostorov,
pa naj bi se nakupljene umetnine uporabile za okrasitev magistratnih dvoran in uradov...
mnenja smo, da bi se iz rednih postavk dala najti vsaj skromna vsota, s katero bi se kupilo
vsaj po eno delo od vsakega umetnika, ki je zastopan na sedanji razstavi. Mestna ob~ina bi z
nakupom teh del v znatni meri podprla na{e umetnike in novi klub »Brazda«, ki stoji pred
veliko nalogo vzpostaviti nove stike med na{o likovno umetnostjo in javnostjo in bo zato ‘e
februarju prihodnjega leta priredil svoje razstave v Celju in drugod po na{i o‘ji domovini«.25
Mestni ob~inski svet je pokazal razumevanje do novega kluba in je na seji upravnega odbora,
16. januarja 1932 odobril, da se nakupijo slede~e slike: Viktor Coti~: Breg na ribnici, Janez
Me‘an: Ribni{ka jezera, Ivan Kos: Lepa jesen, Albert Sirk: Skopje, Ante Trstenjak: Ko~a v
Goricah, skupaj za ceno 3200 din.
Brazda v naslednjem letu ni pripravila nobene razstave. 22. oktobra 1932 pa zasledimo
prvo slovensko fotografsko razstavo v Mariboru. Tako je Fotografski klub Ljubljana razstav-
ljal najbolj{a slovenska dela, z namenom, da bi tudi tako spodbudila mariborske fotografske
amaterje, da bi se organizirali po zgledu ljubljanskih v dru{tvo.26
Na likovnem podro~ju ni zaostajala Ljudska univerza, ki je spomladi 1933 slovensko
likovno umetnost predstavila v veliki kazinski dvorani. Prisotnost zastopnikov kulturne jav-
nosti in oblasti, pa tudi besede Riharda Jakopi~a so tej razstavi dajale poseben pomen.27
Razstava je bila hkrati znamenje povezovanja Maribora v slovenski likovni razvoj.
V ~asu Mariborskega tedna od 5. do 18. avgusta istega leta je Muzejsko dru{tvo organizi-
ralo tudi razstavo starih slik in skulptur, deloma iz svoje galerije, deloma iz zasebnih zbirk.
Med starej{imi razstavljavci so lahko obiskovalci ob~udovali dela: Svobode, Hackla, Pistorja,
Hohenberga, Hansona, Uitza, Amesederja, Roedlerja idr. Med modernimi avtorji pa dela
Gvajca, Kosa, Sirka, Jiraka.
^eprav je bila Brazda osrednje dru{tvo likovnikov, se je leta 1933 povezala skupina slikarjev
pod imenom Petorica. Tako so se slikarji Zoran Didek, Karel Jirak, Ivan Kos, France Ko{ir in
Albert Sirk prvi~ predstavili mariborskemu ob~instvu konec leta 1933 v terasni dvorani hote-
la Orel. Koncept razstave ^lovek ceste in ~lovek v na{i pokrajini je odkrival socialno kriti~na
hotenja avtorjev, ki pa so se zadovoljila bolj s pripovednostjo kot z vsebinskim in formalnim
anga‘majem.28 O prvi slikarski razstavi kluba Petorice lahko preberemo v Mariborskem
ve~erniku Jutra, 23. decembra 1933 slede~e: »V terasni dvorani hotela Orel se danes zaklju~i
25 PAM, MOM, {t. {katle 346, {t. spisa 26560. Umetni{ki klub Brazda – pro{nja za nakup slik, 15. dec. 1931.
26 Prva slovenska fotografska razstava v Mariboru, MVJ 6 (1932) 20. X., str. 2.
27 Katalog Umetnostne galerije Maribor, Maribor 1970, str. 27–28.
28 Na{i mladi umetniki, Borba 1 (1933) 1, 7.XII., str. 3.
125ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
prva slikarska razstava novega mariborskega umetni{kega kluba Petorice. Novi klub si je
nadel nalogo hoditi skupna pota v slikarstvu, pota, ki vodijo k na{i pokrajini in ~loveku v
njej. Klub sestavljajo akademski slikarji profesorji Zoran Didek, Karel Jirak, Ivan Kos, Fran-
ce Ko{ir in Albert Sirk, ki delujejo sicer v Mariboru, Celju, Ptuju in Sv. Lenartu v Slovenskih
goricah. Razstava sama je dokazala, da je med ~lani kluba tudi tesna notranja vez in je bila
zato morda najbolj enotna med vsemi dosedanjimi v na{em mestu. Slikarji, ki so tu razstavili
svoja dela, so ve~inoma ‘e znani na{i javnosti. Jirak, Kos in Ko{ir so n.pr. razstavili svoja
dela tudi ‘e letos poleti o priliki prireditev Mariborskega tedna«.29
Na ob~nem zboru umetni{kega kluba Brazda julija 1934 so za predsednika ponovno izvo-
lili Radivoja Reharja. Dolo~ili so tudi program delovanja kluba in pozvali vse na [tajerskem
‘ive~e slikarje in kiparje, da se jim pridru‘ijo.30
18. marca 1934 se je mariborskemu ob~instvu predstavil ljubljanski slikar Miha Male{.31
Z razstavo grafik je napovedal pestro leto v katerem se je zvrstilo kar nekaj razstav.
Tako se je od 4. do 15. avgusta 1934 na III. Mariborskem tednu predstavil s kolektivno
razstavo akademski slikar Anton Gvajc. Radivoj Rehar je v Mariborskem ve~erniku Jutra o
razstavi med drugim zapisal: »Razstava zavzema prostorno sobo in obsega 66 slik, samih olj.
Prof. Anton Gvajc nestor na{ih slikarjev v Mariboru, ima svojo smer, ki mu je gotovo pri-
rojena in ji je zato ostal zvest skozi vse viharje zadnjih {tiridesetih let, ki so pomenila v
slikarstvu in sploh likovni umetnosti burno dobo revolucij«.32 Od 21. do 29. oktobra se je v
Pala~i hranilnice Dravske banovine predstavil {e Ante Trstenjak.
Po Gvaj~evi in Trstenjakovi razstavi so se novembra mariborski umetniki predstavili v
Ljubljani v Jakopi~evem paviljonu. Razstavljali so Gvajc, Jirak, Kos, Ko{ir, Sirk in Trstenjak.
Razstava Maribor~anov pri kritiki ni bila najbolje sprejeta. France Stele je pohvalil le Trste-
njaka. 33
[e pred koncem leta so se v kazinski dvorani predstavili tudi ljubljanski slikarji in kiparji.
V organizaciji razstave Antona Kosa so razstavljali: Matija Jama, Matej Sternen, Anica Zu-
panc-Sodnik, Hinko Smrekar, Rihard Jakopi~, Niko Pirnat, Ivan Zajc, Tine Kos, Fran Kle-
men~i~, Albert Sirk, France Gor{e, Peter Loboda, Ivan Vavpoti~, Maksim Gaspari.
9. decembra istega leta je bila v veliki kazinski dvorani {e otvoritev jesenske razstave
~lanov Brazde. Razstavljali so France Ko{ir krajine, Ivan Kos olja, akvarele in grafike, Albert
Sirk olja, akvarele in grafike, Karel Jirak olja in pastele ter Vladimir Stovi~ek ve~ plastik. V
Mariborskem ve~erniku Jutra lahko o otvoritvi razstave preberemo: »V nedeljo 9. t. m. je bila
v veliki kazinski dvorani otvorjena leto{nja jesenska razstava na{ega mariborskega
Umetni{kega kluba »Brazde«. [tevilne predstavnike oblastev, dru{tev itd. je pozdravil pred-
sednik kluba, glavni urednik in pisatelj g. Radivoj Rehar. Razstava, ki vsebuje okoli 70 slik
akademskih slikarjev Jiraka, Kosa, Ko{irja in Sirka ter ve~ plastik akademskega kiparja Vla-
dimirja Stovi~ka, je posre~eno aran‘irana in ka‘e deloma stvari, ki jih je klub razstavil nedavno
na svoji prvi oficielni razstavi v Ljubljani, deloma pa tudi ~isto nove, ki niso bile doslej {e
nikjer razstavljene. Franjo Ko{ir je razstavil 8 slik, ve~inoma krajin (prevladuje Ptuj); Ivan
Kos je zastopan z 20 slikami, olji, akvareli in grafikami, med katerimi so tudi portreti (pod‘upan
29 Na{a likovna umetnost. Prva slikarska razstava kluba Petorice, MVJ 7 (1933) 23. XII., str. 5.
30 Brazda po‘ivljena, Slovenec 62 (1934) 147, 3. VII., str. 4. Ob~ni zbor umetni{kega kluba Brazda, Jutro 15
(1934) 3. VII., str. 4.
31 PAM, MOM, {katla {t. 387, {t. spisa 2509.
32 Umetni{ki klub Brazda, MVJ 8 (1934) 11. VIII., str. 4.
33 Meta Gabr{ek-Prosenc, Likovno ‘ivljenje med vojnama v Mariboru, Katalog Umetnostne galerije Maribor,
Maribor 1984, str. 19.
126 D. POTO^NIK: PRISPEVEK 82 KULTURNI ZGODOVINI MARIBORA MED OBEMA VOJNAMA
in pisatelj Golouh, igralec Furijan itd.); Albert Sirk ima 15 olj, akvarelov in grafik in so zlasti
zanimivi njegovi trije portreti (olje) pisatelja Reharja, pesnika Kocijan~i~a in igralca Danila;
Karel Jirak je zastopan z 18 olji in pasteli, ve~inoma portreti (Skrbin{ek, Rehar, Udovi~eva
itd.); Vladimir Stovi~ek je pa razstavil ve~ plastik (bron, les in mavec) in se lepo predstavil
mariborski javnosti«.34
@e spomladi naslednjega leta (1935) so ~lani mariborske Brazde gostovali v Murski So-
boti (10. do 18. marca) in v Celju (24. marca do 7. aprila). V Celju so se predstavili v Mali
dvorani Celjskega doma Anton Gvajc, Karel Jirak, Ivan Kos, France Ko{ir, Zoran Mu{i~,
Albert Sirk, Vladimir Stovi~ek in gosta Dore Klemen~i~ ter Cvetko [~uka. To je bila prva
razstava s katero so se mariborski umetniki predstavili v Celju. Razstava v Celju pa je bila le
ena izmed razstav v nizu gostovanj, ki so jih na~rtovali ~lani Brazde.
Jeseni istega leta so se slikarji in kiparji Brazde, med njimi Karel Jirak, Ivan Kos, France
Ko{ir, Zoran Mu{i~, Albert Sirk in Ante Trstenjak ter kiparji Gabrijel Kolbi~, Josip Sarnic in
Vladimir Stovi~ek spet predstavili Maribor~anom. Razstava, ki jo je odprl pisatelj dr. Ivo
[orli, je bila najbogatej{a izmed vseh dotedanjih razstav Brazde, tako po {tevilu razstavljav-
cev, kakor tudi po kvaliteti razstavljenih del.35 Poro~evalec v Mariborskem ve~erniku Jutra je
o ~etrti razstavi Brazde zapisal slede~e: »Naposled se je z idealizmom in po‘rtvovalnostjo
na{ih likovnih umetnikov vendarle posre~ilo ustvariti tudi iz Maribora tori{~e in sredi{~e
uveljavljenja slovenskega slikarstva ter kiparstva. O tem nam pri~ajo redne razstave »Brazde«
in njenih gostov, pri~a nam pa {e posebno sedanja ~etrta, ki je po {tevilu razstavljavcev najbolj
raznolika in po kvaliteti del nedvoumno najbolj{a od dosedanjih doma~ega kluba. Saj nam
ka‘e kar slike {estih slikarjev ter kipe treh kiparjev«.36 Z razstavami v Mariboru in po Slove-
niji se je Brazda mo~no uveljavila in tako postala postopoma pomemben dejavnik slovenske-
ga umetni{kega ter sploh kulturnega ustvarjanja in udejstvovanja. Leto 1935 pa je pomemb-
no tudi po tem, da je bil ustanovljen Umetni{ki klub, ki je do okupacije povezoval v Mariboru
vse kulturne dejavnosti od glasbe do literature, od likovne umetnosti do gledali{~a. Izbrane
prireditve in nagrajevanje umetnikov na Umetnostnih tednih v letih 1937, 1939 in 1940 so
bile mo~na vzpodbuda tudi za likovne ustvarjalce v mestu. Mariborski ob~inski o~etje so
namre~ imeli nekaj smisla tudi za likovno umetnost, da so umetnikom omogo~ili {tudijska
potovanja, da so nagrajevali njihova dela in jih tudi odkupovali.37
V letu 1936 moramo omeniti tri pomembne razstave. Tako je bila od 21. maja do 1. junija
v kazinski dvorani razstava slovenske likovne umetnosti, kjer so bili zastopani predvsem
slovenski impresionisti z Rihardom Jakopi~em na ~elu.38
V ~asu Mariborskega tedna (od 1. do 9. avgusta) je Brazda pripravila posmrtno razstavo
Antona Gvajca, ki je umrl leto prej v Bre‘icah (rojen je bil l. 1865 v Ljubljani). S posmrtno
razstavo so se mariborski umetniki poslovili od nekdanjega predsednika »Groharja«. Gvajc,
ki je {tudiral najprej arhitekturo in nato {e slikarstvo na dunajski akademiji, se je kot begunec
iz Trsta, kjer je pou~eval risanje, l. 1920 naselil v Mariboru in se kmalu pridru‘il klubu
Grohar. Gvajc se je posve~al predvsem portretu, ‘anru in krajini in je v Mariboru samostojno
razstavljal ve~krat, tako l. 1922, 1927, 1930 in 1934.
34 Otvoritev razstave kluba Brazde, MVJ 8 (1934) 10. XII.
35 Slikarska in kiparska razstava Brazde, MVJ 9 (1935) 251, 4. XI., str. 2.
36 Slikarska in kiparska razstava Brazde, MVJ 9 (1935) 4. XI.
37 Maja Vetrih, Kratek zgodovinski pregled. Novej{a umetnost v severovzhodni Sloveniji. Maribor 1970,
str. 23–30.
38 Ljubljanski slikarji razstavljajo, Jutro 17 (1936) 115, 19.V., str. 5. PAM, MOM, {t. {katle 423, {t. spisa 7281.
127ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
V novembru pa je v Beli dvorani Uniona potekala V. razstava »Brazde«. Razstavljali so
Jirak, Kos, Mu{i~, Slapernik, Stovi~ek, Trstenjak in Sirk.39
Maja naslednje leto je potekala v kazinski dvorani umetni{ka razstava Alberta Sirka.40 To
je bila prva Sirkova samostojna razstava v Mariboru. Albert Sirk, ki se je rodil leta 1887 v Sv.
Kri‘u pri Trstu se je {olal v Benetkah na Accademii od Instituto di Belle Arti. Kot profesor
risanja je najprej slu‘boval na gimnaziji v Trstu, nato pa je, kot toliko drugih Primorcev
pribe‘al na [tajersko, kjer je v letih 1930 – 1937 pou~eval na me{~anski {oli v Sv. Lenartu v
Slovenskih goricah, nato pa do vojne na gimnaziji v Celju. Velja omeniti, da je leta 1937
prejel II. nagrado na I. Umetnostnem tednu v Mariboru, prav tako drugo nagrado pa je prejel
tudi na III. Umetnostnem tednu leta 1940. Meta Gabr{ek-Prosenc je o njegovem delu zapisa-
la: » Ljubil je bogastvo barv in tonskih prehodov, vrve‘ razgibanih teles, folklorno motiviko
ter spretno uporabljal menjavo svetlobe in sence. Izredno priljubljen med ljudmi, njegov
opus ne pozna ve~jih razvojnih skokov in zablesti predvsem v nekaterih pikturalno dognanih
marinah ter akvarelih prozno ~istih barv«.41
V ~asu od 21. novembra do 9. decembra 1937 je v Veliki kazinski dvorani potekal
I. Umetnostni teden. V napovedi dogodkov je poro~evalec v Mariborskem ve~erniku Jutra
19. novembra zapisal: »Zunanji okvir tega umetnostnega tedna tvori slikovit in bogat pro-
gram, ki obsega umetnostno razstavo z otvoritvijo dne 21. t. m. ob 11. uri, kjer razstavljajo
mariborski likovni umetniki Franjo Golob, Karel Jirak, Ivan Kos, Albert Sirk, Vladimir
[tovi~ek in Zoran Mu{i~. Nadalje literarni ve~er v sredo 24. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljud-
ske univerze. Na tem ve~eru bodo brali svoja dela dr. Ivo [orli, dr. Ivan Dornik, Ivan Potr~,
Radivoj Rehar, Anton Ingoli~ in drugi. Glasbeni del bo zastopna z velikim godalnim in vo-
kalnim koncertom dne 26. t. m. v veliki unionski dvorani, pri katerem sodelujejo poleg Ljub-
ljanskega godalnega kvarteta {e pevska dru{tva Glasbena matica, Maribor, Jadran ter Drava
in na katerem bodo izvajali dve nagrajeni {e neizvajani deli. Ob zaklju~ku tedna dne 27. t. m.
pa bo v Narodnem gledali{~u premiera treh dr. [nuderlovih ske~ev pod naslovom Lopov{~ina
in sicer v re‘iji J. Kovi~a. Po predstavi pa bo zaklju~eni ve~er, na katerem se bodo razglasile
odlo~itve posameznih ‘irij za najbolj{a dela mariborskih umetnikov na podro~ju knji‘evno-
sti, slikarstva, glasbe, igranja s priklju~eno razdelitvijo razpisanih nagrad«.42 Iz zapisa je
razbrati, da je bil I. Umetnostni teden zami{ljen precej velikopotezno. [tevilne prireditve so
prikazale obseg umetni{ke produktivnosti razli~nih umetnostnih podro~ij, ki jih je predstav-
ljal in zdru‘eval po posameznih zastopnikih Umetni{ki klub. Pobuda, izvedba in sploh
uspe{nost prireditev je pokazala, da je Maribor postal pravo kulturno sredi{~e. Te kulturne
prireditve so bile {e kako dobrodo{le v obmejnem Mariboru, prav tako pa bi bile tudi danes,
v povsem druga~nih ~asih. V skupini slikarjev je prejel prvo nagrado v vi{ini 1.500 din Zoran
Mu{i~ za sliko Ljubljanca, drugo nagrado v vi{ini 1.000 din je prejel Albert Sirk za Bakerski
zaliv, tretjo v znesku 500 din pa Ivan Kos za Pohabljenca. Podelili pa so tudi potovalno
nagrado, ki jo je prejel Karel Jirak.
Marca leta 1938 je v Kazinski dvorani razstavljal Dore Klemen~i~. To je bila njegova
prva samostojna razstava, sicer pa se je v obdobju od leta 1935 do 1939 skupaj z Rajkom
Slapernikom in Klavdijom Zornikom ob~asno pridru‘il razstavam Brazde. Vsi trije so veljali
za predstavnike zmerne smeri koloristi~nega realizma. Klemen~i~, ki je bil rojen leta 1911 v
39 Piramida, {t. 8, dec. 1936.
40 Sirk razstavlja v Kazinski dvorani, MVJ 10 (1937) 19.V.
41 Meta Gabr{ek-Prosenc, Likovno ‘ivljenje med obema vojnama v Mariboru – prvo desetletje, Katalog Umet-
nostne galerije Maribor, Maribor 1984, str. 20.
42 MVJ 10 (1937) 19.XI. Mariborski »Umetnostni teden«, Obzorja (1938) 5–6, str. 192–193.
128 D. POTO^NIK: PRISPEVEK 82 KULTURNI ZGODOVINI MARIBORA MED OBEMA VOJNAMA
Galiciji pri Celju in je leta 1934 diplomiral na umetni{ki akademiji v Zagrebu, je bil odli~en
risar in ustvarjalec, ki je v likovno ustvarjalnost vnesel tudi socialno komponento.
Resni~no reprezentativno zastavljena razstava slovenske sodobne umetnosti pa je bila ob
dvajsetletnici osvoboditve, ko je Umetni{ki klub organiziral prvo reprezentativno slovensko
razstavo likovnih umetnikov.43 Prva reprezentativna razstava slovenskih umetnikov leta 1938 v
Mariboru ni bilo prvo gostovanje ustvarjalcev iz drugih krajev Slovenije v Mariboru. Res pa je,
da v tako reprezentativnem {tevilu in s takimi imeni slovenska likovna umetnost v Mariboru {e
ni nastopila pred letom 1938. V napovedi razstave lahko v Mariborskem ve~erniku Jutra 20.
maja preberemo: »V okviru leto{njih proslav dvajsetletnice osvobojenja priredi Umetni{ki klub
v Mariboru ob koncu pomladi v vseh unionskih dvoranah razstavo slovenskega slikarstva in
kiparstva, ki bo po obsegu in pomenu najve~ja od dosedanjih ne samo pri nas, ampak v Slove-
niji sploh. Na razstavi bodo zbrana dela skoraj brez izjeme vseh slovenskih slikarjev in kiparjev
sedanjosti, od impresionistov do najmlaj{ih sirrealistov. Ker bodo dela pregledale posebne ‘irije
strokovnjakov, bo razstava tudi v kvalitetnem oziru prvovrstna. S to razstavo se predstavi Mari-
boru prvi~ vse sodobno slikarstvo in kiparstvo Slovenije, zato bo dogodek, ki ne bo privabil
samo doma~inov, ampak tudi tujce, saj je zapro{eno tudi ‘e za polovi~no voznino na vseh na{ih
‘eleznicah. Maribor, ki je {ele po osvobojenju dobil umetnostne razstave, je videl doslej ‘e dela
mnogih na{ih umetnikov, nikoli pa {e ni imel pregleda ~ez na{o umetnost kot celoto. Pa tudi
Ljubljana sama zaradi nesoglasij med umetniki doslej {e ni mogla organizirati prireditve v tako
velikem obsegu in taki popolnosti«.44 Iz teksta lahko razberemo, da so bila na razstavi zbrana
najpomembnej{a dela vseh takratnih pomembnej{ih slovenskih slikarjev in kiparjev, od impre-
sionistov do najmlaj{ih surrealistov. Razstava, na kateri je bilo zbranih nad 150 umetni{kih del,
pa je opozorila tudi na vso razli~nost tedanjih slovenskih likovnih pogledov, hkrati pa je gotovo
prinesla predvsem mlaj{im mariborskim umetnikom vzpodbudo in zaupanje v lastno iskanje v
smeri modernega kolorizma (Maks Kav~i~). Prav na tej razstavi pa prvi~ v severovzhodni Slo-
veniji sre~amo tudi dela Franceta Miheli~a. Razstava je bila pomembna tudi zato, ker je s to
razstavo Maribor prvi~ predstavil sodobno slikarstvo in kiparstvo Slovenije.
Ob koncu leta so se slikarji zdru‘eni v klubu Brazda predstavili {e na tradicionalni jesen-
ski razstavi, tokrat v mali dvorani Sokolskega doma (Unionska dvorana).45 V novo imenova-
ni mali dvorani Sokolskega doma so razstavljali Karel Jirak, Maks Kav~i~, Ivan Kos, Zoran
Mu{i~ in Franc Ravnikar. Razstavo je odprl predsednik kluba Radivoj Rehar, ki je v svojem
govoru poudaril potrebo, da dobi Maribor ~imprej razstavni paviljon in zadostno {tevilo
ateljejev. Obljubil je, da bosta Umetni{ki klub in Brazda pripravila konkretno akcijo za
uresni~enje te dvajset let stare potrebe Maribora.46 Radivoj Rehar je vpra{anje mariborskega
razstavnega paviljona spro‘il tudi v ~asopisju. @al je bolj konkretne akcije prekinila vojna.
Maribor je moral po~akati vse do 7. februarja 1954, ko je bila preurejena zgradba v Stross-
mayerjevi ulici 6 odprta za galerijsko dejavnost.
Marca 1939 se je v Beli unionski dvorani na prvi samostojni razstavi predstavil {e Gvaj~ev
u~enec in Coti~ev ne~ak Zlatko Zei. Rojen v Trstu leta 1908 je v svojem likovnem delovanju
ostal zvest svojim koreninam. V njegovih delih namre~ prevladuje tipi~no primorski likovni
svet.
43 Sergej Vri{er, Likovna dejavnost v Mariboru, Maribor skozi stoletja. Razprave I. Maribor 1991, str. 631.
44 Razstava likovne umetnosti v Mariboru, MVJ 11 (1938) 114, 20. V., str. 3.
45 Ob tem {e kratka zanimivost. Unionska dvorana je bila zgrajena leta 1911 (Götzova dvorana). 9. junija 1938
se je delni{ka dru‘ba pivovarne Union odlo~ila prodati dvorano z vrtom ob Aleksandrovi cesti (dana{nji Partizanski)
Sokolu Maribor matica. To je povzro~ilo ne malo te‘av Glasbeni matici in tudi prirediteljem likovnih razstav.
46 Razstava mariborskih likovnih umetnikov otvorjena, MVJ 11 (1938) 9. XII. Likovna umetnost v Mariboru,
Jutro 19 (1938) 294, 20. XII., str. 7.