!.*<¦
FEVILKA7  LETNIKXXV  LJUBLJANA 26. MAJA 1976 CENA2DIN
PGfcKlO
POROCILO O DELU PREDSED-STVA UK ZSMS IN SEKRETA-RIATA PUK ZSMS TER KOMISIJ PUK ZSMS OD 5. SEJE UK ZSMS DO1.MAJA1976
Ker obveščen človek po krilatici velja dva človeka, verjetno ni odveč, če v začetku predstavim vsaj nekaj članov predsedstva univerzitetne konference ZSMS (PUK ZSMS). Tako se bo vsaj glede imen razkrila ,,odtujena imaginama struktura vi-soko v oblakih", ki je sama sebi namen," kar se rado poudarja v raznih uiadnih in neuradnih pogo-vorih. Verjetno pa je potrebno tudi vedeti ,,kdo je kdo" v UK ZSMS, na koga se je potrebno obračati v raznih dilemah in vprašanjih iz vsak-danje prakse delovanja 00 ZSMS po visokosolskih organizacijah združe-nega dela. Torej:
predsednik UK ZSMS: Alojz Šket, študent gozdarstva
sekretar UK ZSMS: Zvone Cola-rič, študent PF
predsednica komisije za kulturo: Vesna Bertoncelj, št. FF
pr. komisije za vzgojo in izobra-ževanje: Peter Pal, št. FF
pi. komisije za IPD: Jožko Žlah-tič, št. FF
pr. komisije za MDA: Zdravko Marenčič, št. FF
pr. komisije za org. in razvoj: Hinko Jenull, št. PF
pr. komisije za LO in DS: Igor Vezovnik, št. PF
pr. kotn. za mednarodne odnose: Mirko Varl, št. FSPN
pf. kom za informativno dejav-nost: Boris Stevanovič, ft. FNT -Kemije
pr. kom. za telesno kulturo: Andtej Cerkovnik, št. VŠTK
pr. socialno-ekonomske komi-sije: Vito Gyorek, št. EF
pr. koordinacijskega odbora druzbenih organizacij in društev: Franc Kemperle, št. SF
pr. koordinadjskega odbora RK". Pečolar Marjana, št. VŠZD
pr. Združenja študentskih pokra-jinskih klubov: Jožko Cuk, št. SF
Poleg navedenih sta člana PUK tudi glavna urednika Radio Študent in Tribune. (po funkciji) ter še 12 delegatov iz OO ZSMS (ki imajo v PUK oz. komisijah tudi različne zadolžitve). Vendar je že na prvi pogled opazno, da je v delu PUK ZSMS prisotno le manjše število osnovnih organizacij, kar zelo slabi delo. Nekatere 00 ZSMS kakor da ne čutijo potrebe po vsklajenem delovanju in nas imajo za nek forumski organ, pri tem pa pozab-ljajo, da je (oz. bi moral biti) delegatsko sestavljen in da je dele-gatski sistem primer neposrednega upravljanja in da naj bi tako vse pobude, stališča, predlogi itd. iz-hajali prav iz širše osnove - v našem primeru iz posameznih 00 ZSMS, ali če gremo še dalje, od vsakega člana ZSMS študenta oz. mladega delavca. Seveda vsi poznamo te in podobne dekleratorne norme, toda kako je v resnici?
Dejstvo je, da kadrovska politika v ZSMS ni načrtna, ampak dokaj stihijska in to kljub mnogim dogo-vorom. Poglejmo samo primer: neka OO ZSMS na VOZD delegira v PUK ZSMS delegata, ki se ga hoče grobo rečeno - iznebiti. Tako imamo v trenutku dvojno škodo - izgubimo stik z 00 ZSMS, mi pa nimamo usposobljenega kadra, ki bi nam še kako koristil. Izgubi se rdeča nit dela, kiogotok pretoka informacij se pretrga, napori mnogih se izničijo itd. Zato mislim, da ni prezgodaj opozoriti na postopek evidentiranja
y ZSMS, ki se ravnokar pričenja -in to od posamezne temeljne samo-upjavne celice do zvezne konfe-rence. Pri tem je potrebno upošte-vati tudi sposobnost in izkusenost posameznih delegatov, saj lahko si-cer ambicioznega, toda premalo iz kušnega mladinca preodgovorna funkcija destimulira ali celo odtegne od njegove osnovne dolžnosti -študija. Zadnji čas je, da pričnemo misliti tudi na človeka, iz njega izhajati.
Kadrovske politike sicer na bomo rešili z filozofiranjem oz. pisanjem člankov, toda morda je ravnp sedaj čas, da ugriznemo tudi v to kislo ja jolko in ne čakamo, da se nam zmedi samo od sebe. Verjetno bodo prvi grižljaji dokaj neokusni in se natn bodo valjali v ustih, toda entuziazem in elan mladih bo pre-magal tudi te težave.
Poročilo o delu PUK, sekre-tariata PUK in komisij je verjetno najbolj smiselno razbiti na posa-mezne dele ter z zares kratkim vpogledom v delo dati neko sliko aktivnosti univerzitetne konference.
A) PREDSEDSTVO
Predsedstvo je imelo v obdobju od 25. decembra do 1. maja deset sej, na katerih je obravnavalo skoraj vsa področja dela in aktivnosti ZSMS. Se posebno velik poudarek smo dali razpravam o problematiki kulture, o programskih konceptih Radia Student ter Tribune1, usmer-jenemu izobraževanju, Informaciji o idejnopolitičnih razmerah v Ljub-ljani ter nalogah ZSM v zvezi s tem, nadalje proslavam ob 40. obletnici študentskih stavk, proslavam ob 100. letnici rojstva Ivana Cankarja, družbeni samozaščiti, rnladinskim delovnim akcijam, anketi za oceno usposobljenosti učiteljev, seminarju za delegate v samoupravnih organih, seminarju UK ZSMS ter seveda flnančni problematiki. Te nikakor ne moremo odpraviti z dnevnega reda. Se vedno namreč ni sistemske refitve financiranja UK ZSMS, še vedno se kopljemo v dolgovih in krpamo proračun od tu in tam. Sicer pa za nočjo vedno pride dan -tudi mi smo optimisti. Vendar pa naše delo verjetno poznate, saj smo se videli na proslavi 40. obletnice študentskih stavk v ŠN, na proslavi 100. letnice rojstva Ivana Cankarja (prav tako v SN). Informacija o idejnopolitičnih razmerah v Ljub-ljani se je obravnavala na vsaki VOZD, gradivo o usmerjenem iz-obraževanju ter anketa za oceno usposobljenosti učiteljev je bila v javni razpravi po 00 ZSMS, o našem delu je poročal Radio Stu-dent. Premaknilo se je celo na področju idejnopolitičnega izobra-ževanja, začela so se prva predavanja z raznoraznimi temami, delovati so začeli prvi marksistični krožki itd. Premika se na področju MDA, DS itd. Toda včasih le izgubimo za-upanje vase, saj ne moremo izpeljati niti tako popularnih smučarskih tekmovanj oz podobnih športnih akcij iz povsem banalnega vzroka -ni prijav. Kje prihaja do kratkega stika še nismo uspeli ugotoviti, vendar je odgovomost verjetno kar na obeh straneh - na vaS in naS. Toda kako je že zapel naš poet: ,,Vremena Kianjcem bodo se zjasr nila."
B) SEKRETARIAT
Sekretariat PUK ZSMS je kot izvršilno politični organ predsedstva predvsem organiziral in spremljal uresničevanje sklepov in stališč UK ZSMS, usklajeval in usmerjal delo komisij in odborov ter redno ob-veščal PUK ZSMS o vseh bistvenih problemih in rezultatih dela komisij, družbenih organizacij in društev ter odborov v okviru UK ZSMS. Oprav-lja dokaj težavno delo, imel je 18 sej, od tega nekaj celodnevnih. Tudi člani sekretariata smo izgubljali energijo in voljo ob finančnih za-devah, vendar smo kot vedno ostali optimisti z upanjem na boljše čase.
C)   KOMISUE   TER   ODBORA  V OKVIRU UK ZSMS
Poleg komisij, ki so bile zelo aktivne že v lanskem letu (komisija za vzgojo in izobraževanje, socialno-ekonomska komisija) je letos opa-zen napredek tudi na drugih pod-ročjih, predvsem kulturnem, nato na področju mednarodne proble-matike, mladinskih delovnih akcij, premika pa se tudi drugje (informa-tika, IPD, telesna kultura, DS, orga-niziranost ZSMS). Pri tem lahko omenim, da se tako komisije kot celotna UK ZSMS ne zapiramo v lastni prostor - se pravi Univerzo, ampak se povezujejo tudi z ostalimi obcinskimi koriferencami ter mest-, no konferenco ZSMS. Tako prihaja tudi do nove kvalitete dela - ne samo v okviru Univerze, ampak tudi v okviru celotne organizacije ZSMS.
Ce bi na koncu kratko povzel, lahko ugotovim, da je pri delu UK ZSMS še veliko težav, vendar je potrebno le delati in nikakor ne obupavati. Ce se oziemo po preho-jeni poti, nikakor nismo več na začetku, ampak vztrajno iščemo pravilno pot.
Zvone Colarič
FSPN
Letna konferenca osnovne orga-nizacije Zveze socialistične mladine na Fakulteti za sociologijo, poli-tične vede in novinarstvo je bila ogledalo razmer, ki prevladujejo med študenti in znotraj fakultete. Po poročilih predsednika pred-sedstva in vodij posameznih komisij in društev se je razvila mlačna razprava, ki se je izgubljala v nebist-venem. Prevladoval je moreč kon-formizem z obstoječim klavrnim stanjem, ki so ga deloma presegali poskusi nekaterih brucov s predlogi po spremembah. Ker se letne konfe-rence izmed 214 članov osnovne organizacije Zveze socialistične mla dine ni udeležilo kaj več kot 80 študentov, konferenca ni bila sklepčna.s Odpadle so torej volitve novega vodstva in razrešitev starega. Razprava je tako izzvenela v megle-no osvetlitcv obstoječih razmer. Be-sedice pa niso spregovorili o proble-matiki, ki neposredno zadevajo štu-dentsko populacijo: o zakonu o visokem šolstvu, socialno-ekonom-ski problematiki, idejnopolitičnem delu ipd. Takšen razvoj dogodkov lahko utemeljimo 'z dejstvom, da se pred osnovno organizacijo primarno postavlja notranja ureditev razmer, korak za tem pa stopajo širše druž-bene zadeve, ki se jih bodo štu-dentje lahko lotili šele po tem. Ostra obsobda je padla na račun osnovne organizacije Zveze komunistov, ki skorajda ni s prsto^hi mignila, da bi urcdila dezorganizirane študente. V razpravi so poskusili razčistiti tudi odnose z Univerzitetno konferenco, vendar razen medsebojnega obto-ževanja težko izluščimo jasnejša dej-stva. Lahko pa mirno pribijemo, da si Univerzitetna konferenca ni kdo ve kaj prizadevala priskočiti osnovni organizaciji na FSPN na pomoo,
Letno konferenco osnovne orga-nizacije Zveze socialistične mladine na Fakulteti za sociologijo, poli-tične vede in novinarstvo se je med drugimi udeležil Zdene Mali, sekre-tar republiške konference ZSMS. Njegovo udeležbo lahko ocenimo s kratkim: ,,Slišal, odkimaJ z glavo in odšel"! Pred tem je serviral nekaj tem, na katere bi, po njegovem mnenju, morala letna konferenca dati odgovor; pri tem pa je zane-maril dejstvo, da je potrebno obsto-ječe razmere najprej urediti, šele potem pa visokoleteče čivkati.
Maljevac 9.4.1976
Nadaljnji razvoj Fakultete za so-ciologijo, politologijo in novinarstvo je dejansko odvisen od ustrezne kadrovske rešitve, posebej še, če imamo v mislih odgovomost te fakultete do Univerze, kar se seveda navezuje na problematiko družbo-slovnih znanosti na Univerzi. To je bilo med drugim poudarjeno na včerajšnji skupni seji Predsedstva univerzitetne konference Zveze so-cialistične mladine in univerzitet-nega komiteja Zveze komunistov, ki sta kot glavni točki obravnavala poročilo osnovne organizacije Zveze komunistov nai dkulteti za sociolo-gijo, politologijo in novinarstvo ter vsebinsko zasnovo in delovni pro-gram Tribune. Poseben problem na FSPN-ju predstavlja neaktivnost mladinske organizacije in pa študij-ski uspeh, ki je daleč najslabši na ljubljanskih univerzi. In to kljub temu, da je to edina fakulteta, ki je v celoti izpeljala sproten študij. Zakaj? Seveda . . ., ves ta formalni okvir sprotnega študija ni zadosti in postavlja se vprašanje, kaj je učni kader storil, da bi dejansko ,,pri-peljal" študenta iz nižjega v višji letnik. Povsem jasno je namreč, da vsa problematika le ne more izhajati samo iz kadrovskih in prostorskih stisk, oziroma drugače: nekaj je tudi v odnosu učnega kadra do študij-skega režima.

PRAVNA      FAKULTETA
Ob koncu preteklega leta smo zaključili prvo fazo uresničevanja zakona o visokem šolstvu. Studentje smo pripravili in izvedli javno raz-pravo o osnutku statuta Pravne fakvltete (15. in 16.10.1975) po kateri smo izoblikovali več kot trideset pripomb in pri redakciji dosegli, da je bilo 25 od teh upoštevanih pri izdelavi predloga statuta. Na zborih študentov smo predlog potrdili z večino glasov vseh vpisanih študentov (54 odstotkov), kar je za Pravno fakulteto glede na način študija in strukturo vpisa, visok odstotek. Na volitvah za or-gane fakultete in univerze, ki so bile 19.11.1975, smo s široko politično akcijo zagotovili udeležbo 56 od-stotkov študentov.
Takoj po konstituiranju novih organov smo pristopili k vsebin-skemu uresničevanju novega za-kona. Študentje smo prvi izdelali predlog sprememb učnega načrta in režima diplomske naloge, s čimer smo o novi ureditvi študija na Pravni fakulteti odprli široko razpravo tudi med pedagoškimi delavci in upo-rabniki. Zaradi sprememb, ki se pripravljajo z novimi zakonskimi predlogi, je reforma učnega načrta zaenkrat preložena na jesen, ko bodo katedre pripravile predloge sprememb študijskih programov, ki jih narekujejo spremembe v zako-nodaji.
Dogovor o dipiomski nalogi pa je v fazi predloga fakultetnemu svetu in predvideva po obsegu, vsebini in načinu dela spremenjeno diplomsko nalogo. Podrobnejšo ureditev bo predpisoval pravilnik; pri njegovi izdelavi bodo sodelovali tudi štu-dentje.
Veliko je bilo storjenega tudi na ostalih področjih, saj je ponovno zaživela kulturna dejavnost (organi-zirani so bili kultumi večeri; zadnji posvečen 100-letnici rojstva Ivana Cankarja) in medfakultetno sode-lovanje (udeležili smo se Praviade na Hvaru, tradicionalnega Pravniškega marša po AP Kosovo, seminarja predsedstev Pravnih fakultet Jugo-slavije v Novem Sadu in organizirali srečanja s študenti Pravnih fakultet iz Zagreba in Novega Sada.) Za živelo je delo na področju infor-miranja (9 številk informacij in 4 številke glasila Pravne fakultete), na novo je bila ustanovljena komisija za idejnopolitično delo, ki je, čeprav mlada in brez izkušenj, delovala zelo uspešno. RazmahniKi se je tudi dejavnost Športneg;'. društva in Pla-ninske sekcije (organizirano leto-vanje v Petrovcu na moru s študenti Pravne fakultete v Nivem Sadu, izlet na Šaro s študenti Pravnih fakultet iz Prištine, Zagreba, Maribora, No-vega Sada).
Naši delegati v Predsedstvu Uni-verzitetne konference ZSMS so po-skrbeli za povezavo s celotno mla-dino na Univerzi in s svojim delom v predsedstvu in komisijah pripomogli k izvajanju naiog 00 ZSMS.
FNT-MATEMATIKA
Na fakulteti za naravoslovje in teh-nologijo - oddelek za matematiko so štiidenti precej aktivni. Letos so pripravili že drugi samostojni semi-nar pod naslovom LAARGETNI. Seminar vodijo študentje sami, vča-sih pa jih kot poslušalci obiščejo tudi asistenti. Pa nikar ne mislite, da so seminarji posledica pomanjkanja takega načina izobraževanja na fa-kulteti. Ne. Vzrok je v tem, da želijo študenti delati stvari, ki jih zanimajo in ne to, kar zanima samo profe-sorje.
BTF    -    AGRONOMUaJ BIOLOGIJA
Na sestanku sveta prvega letnika agronomskega oddelka so spregovo-l rUi o težavah, ki se pojavljajo v zvezi| z uvajanjem sprotnega študija. Ugo-tovili so,  da si večina profesorjevl napačno razlaga sprotni študij, vsajl tako sledi iz njihovega odnosa dol tega. Tako so na primer le nekateril med njimi ob pravem času najavili| termine  za  delne  izpite, ki so mnenju študentov na tem oddelki prava pot za hiter in uspešen študij.l Poleg tega pa se pojavljajo še težavel z učnimi pripomočki in skriptamij kijih primanjkuje in bi jih bilo treba čimprej ponatisniti.
vladimir čeligojl
Z veseljem v srcu je treba opazitil majhen čudež. Ta čudež ni ničl drugega, kot to, da je zaživelal osnovna organizacija Zveze sociali-r stične mladine na biološkem oddel-ku Biotehnične fakultete. Na prvil seji je bilo imenovano predsedstvoj sprejet je bil kratek in jasen programl dela osnovne organizacije. In kar jel glavno pri vsej stvari, je vsebina dela.l Zastavljene so konkretne akcije:| izgradnja študentskega boxa, orga-| nizacija ekskurzij, poudarjeno delol študentov v samoupravnih organihl in kar je najvaznejše - prehod vl organizacijo z velikim obsegom.l Glede na pasivnost določenih štu-l dentov biologije so to visoki cilji, al nikjer ni rečeno, da je optimizcm| odveč.
Križan Z. I
Morda bodo kmalu dogradili Bio-1 tehniško fakulteto. Gradnjo so pred enajstimi leti prekinili zaradi po-manjkanja sredstev, danes pa bi potrebovali 29 milijonov dinarjev. 21 jih bodo zbrale delovne organiza-cije živilske stroke, manjka torej 8 milijonov, katerih izvor je za sedaj še neznan. Smemo predlagati samo-prispevek med študenti?
Alex
FAKULTETA ZA ARHI-TEKTURO, GRADBENIŠ-TVO IN GEODEZIJO
7.4.1976
Na    Fakulteti    za   arhitekturo, gradbeništvo   in geodezijo je  pred kratkim predaval dr Avguštin Lah o reformi visokošolskega študija. Pre-1 davanje je  poslušalo le  nekaj štu-l dentov.   Predavatelj  je  postregel  sl kopico statističnih podatkovin medl drugim poudaril, naj bi visokošolskij študij trajal samo štiri leta z izjemol medicinske   in   veterinarske   fakul-| tete.
Po predavanju se je razvila ra-zprava, v kateri so sodelovali grad-l beniki in arhitekti. Njihovo razprav-| ljanje je bilo bolj tožba o svojrt problemih kot pa beseda okro§ reforme visokošolskega študija.
Arhitekti so se zanimali za novc fakultetno zgradbo in izvedeli, da denarja zanjo ni, kar je po svoje razumljivo, saj je v Sloveniji rela| tivno 4-krat več arhitektov kot ZDA. Spregovorili so tudi o sprej jemnih izpitih, ki naj bi med bol dočimi bruci izločevali najbolj prij merne dijake za študij na FAGGJ Zakon o visokem šolstvu pa ne dovoljuje vpeljevanja sprejemnih iz-j pitov, čeprav so jih na oddelki arhitekture letos »ilegalno" vseenc uveljavljali. Neplodni razpravi je slo-j vesno zaključil tovariš dekan.
Zoran Stojit
FAKULTETA ZA ELEK-ITROTEHNIKO
V  Poreču je  v začetku aprila Ipotekala 16. Elektriada. To je sre-Ičanje študentov elektrotehnike Ju-Igoslavije, na katerem je sodelovalo okoli 1700 študentov elektrotehnič-lnih   fakultet   in višjih  šol  iz vseh Inaših republik in pokrajin. Slovenijo Ista zastopala Maribor in Ljubljana. Prihod na Elektriado se je pričel s karavano prijateljstva, ki je začela svojo pot v Bitoli in jo nadaljevala preko  Beograda,  Zagreba in Ljub-ljane do Poreča. V tem obmorskem turističnem  mestu so se študentje elektrotehnike   pomerili  v   tekmo-[vanjih iz matematike, osnov elektro-tehnike, v raznih športnih discipli-I nah in na kulturnem področju.
Osnova   teh   srečanj   študentov lelektrotehnike   so   bili   medsebojni stiki,   krepitev   strokovne   moči in! krepitev dosedanjih stikov med fa-1 kultetami te smeri v Jugoslaviji.
visja sola za social-i Inodelo
Sestala se je socialno ekonomska, komisija Višje šole za socialno delo, ki je imela nalogo sestaviti predra] čun.    Študentke   prvih   in   drugihL letnikov so izrazile  mnenje, da jel sedaj   že   prepozno   za   sestavitevl predračuna,   ker   je   tu   že   konecl študijskega leta. Ugotovile so medl drugim tudi nesmisel solidarnostne-l ga sklada za pomoč študentom, ker so   vanj   vlagali   sredstva   študentje sami.   Marsikdo,   ki   bi   potreboval pomoč, bi verjetno težko vzel sred-stva, v katera so prispevali njegovi tovariši.    Do   sedaj   tako   ni   bilo nobene prošnje za kakršnokoli po-moč finančne  narave,  čeprav raz-mere  študentov niso najugodnejše. Sredstva iz solidarnostnega skla-da bodo prihranili za naslednje leto. IV   primeru   težav  ostalih   komisij, Ibodo z njimi pomagali pri njihovih lakcijah.  Sicer  pa so to le predvi-|devanja.
miranda mahnič
FILOZOFSKA FAKULTE-I ITA
1.4.1976
Sprememba učnih programov Imora biti utemeljena na enotnih Jmerilih, torej na tem, kar je skupno za celotno fakulteto, ne pa na linteresnih posameznih oddelkov. To Ije bistvo zahteve, ki so jo postavili lpred delegate, zbrane na davišnjem zboru študentov ljubljanske Filo-zofske fakultete. Toda, kot se je pokazalo v razpravi o študijskih programih in o usmerjenem izobra-ževanju, je to zelo težko uveljaviti y praksi, zato ker med šestnajstimi oddelki obstajajo manjše ali večje |razlike. Do njih prihaja zaradi spe-cifičnih nalog, katere opravljajo. Še bolj pomembno pa je, da študentje ljubljanske Filozofske fakultete ni-majo občutka pripadnosti skupini, ki bi presegala okvire interesne skupine v katero sodijo, to je kon-kretno oddelka, na katerem štu-| dirajo. Ugotovitev o neenotnosti interesov študentov Filozofske fa-kultete ni prvoaprilska šala, temveč dejstvo, ki smo mu lahko bili priče vsi, ki smo bili na zborovanju in poslušali zlasti razlago o razdelitvi na A in B študij. Se bolj pa je ta nezainteresiranost prišla do izraza takrat, ko so začeli govoriti o usmerjenem izobraževanju. Štu-dentje so začeli zapuščati preda-valnico, v kateri je bilo zborovanje. Njih to pač očitno ne zanima in se obnašajo kot da bi se vse tiste, predložene spremembe dogajale nekje na Kitajskem. Zaradi tega bosta osnovna organizacija Zveze socialistične mladine in aktiv štu-dentov komunistov na ljubljanski Filozofski fakulteti morala razen dela na spremembi učnega programa tudi marsikaj opraviti na področju osveščanja svojih članov.
(brumen)
I                    16.4.1976
Ponovno smo padli na izpitu. Ne iz matematike ali materinskega je-zika, pač pa na izpitu, na katerem se preverja stopnja naše zavesti in naš odnos do sveta v katerem živimo. To svojo ugotovitev ne utemelju-jemo zgolj na občutku, temveč na konkretnem primeru, ki smo mu bili priče včeraj na ljubljanski Filozofski fakulteti. Organizirali so namreč | okroglo mizo na temo: aktualni dogodki na Avstrijskem Koroškem. In kaj se je zgodilo? Ljubljanska Ibiverza ima okrog 12 tisoč štu-dentov, toda od vseh teh tisočihjih je prišlo na predavanje o koroških Slovencih samo 30, ponavljamo in poudarjamo, samo trideset ljudi. Mar to zares ne pomeni, da smo padli na izpitu, na preverjanju stop-1 nje naše zavesti in našega odnosa do sveta?
Na avstrijskem Koroškem so že precej časa z vso ostrino nadaljuje nacionalni, socialni ip psihični pri-tisk na slovensko in htvaško narod-nostno skupnost. S takšno proti-manjšinsko politiko, ,,ljudskim štet-jem posebne vrste" ter z neizpolnje-vanjem narodnostnih pravic Ko-roških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov je onemogočena demokrati-zacija celotnega življenja v Avstriji.
Mi, ljubljanski študentje, pa o tem nič ne vemo in ne želimo, da bi kaj več izvedeli! Se bolj žalostno in prav presenetljivo pa je, da tudi profesorji niso zainteresirani za do-godke na Koroškem. Mar ni bilo mogoče preložiti na nek drugi čas predavanje o usmerjenem izobraže-vanju, ki so ga imeli prav tako na Filozofski fakluteti, samo v drugi predavalnici. Njihov slab vzgled je verjetno vzrok slabega odziva štu-dentov, kar pa ni opravičilo za slabo
udeležbo-                        (brumen)
3
Po  več  l<*ot  mešjKi dni od, Argentini vse te$jjk*Rretiranih terorizem ,,odredov smrti" pušj množijo se ugrabitve in oboroženih oddelkov levic§ in   levega   krila   peronisl vodstvom novega predsednika zapira tudi neodvisne ih uglec marksističnega teoretika in
Ali to pomeni, da je v^ Vsekakor je treba najprejl družbenoekonomskih razmel skega razvoja, ki je, četudi od\
PrJ
udara je situacija v kot deset tisoč ljudi, sabo desetine trupel tedensko, Irugi strani pa se krepi odpor ce revolucionarne armade ERP ftonjteps.   Vojaška   hunta   pod tablil^J rgeaE .Caela Videle pa fosebnosti, <^Fnprljfcsea Airica, jalca Gramscija.       ¦• jntinskem golpeju č»ka logika? tedeliti  specifičnost Iffgntinskih WPreJ &e za različen ti^^jdustrij-;n od tujega kapitala, ,,proižHSS^4
delavski razred, podoben evropskemu, saj je bil naklonjen nastanku velikih koncentracij predelovalne, posebej kovinske industrije. In, tu je tudi levica, ki ni rasla postopoma preko volilnih bojev, ampak v ,,skokih", skozi dolga vmesna obdobja ilegalnosti in oborožene borbe, v katerih se je kalila. Poleg tega se argentinski vojaki razlikujejo od čilskih: le-ti so tradicionalno ,,profesionalci", ki igrajo zgolj vlogo ,,specialistov za pokole" — vlogo, ki jim jo je dodelil ameriški imperializem. Argentinska hunta pa hoče zares vladati in oživiti načrt ,,gran acuredo nacional" — ,,velikega nacionalnega sporazuma".
Seveda pa globoka različnost obeh dežel ne sme zakriti temeljne resnice, za katero se zdi, da izstopa tako iz čilske kot iz argentinske izkušnje, in jo je moč strniti takole: V odvisnih družbah mora ob soočenju s krizo imperializma (ZDA) intervencija vojakov, s ciljem, da blokira' razkrpj države in zavre ljudski protest, hajprej sprejeti nalogo političnega obglavljenja delavskega razreda kot najradikal-nejšega segmenta protesta. To je bila vedno prva naloga vojaških pučev — z izjemo Peruja in Portugalske. Niso pa tega zahtevali samo stari, od tujine odvisni in obvladovanja ekonomske krize nesposobni vladajoči razredi, ampak vodi vojsko tudi njej lastna logika: Če se hoče obdržati na oblasti, mora vojaška hierarhija spremeniti celo družbo v kasarno.
Vojaška diktatura intervenira, ko se je razredni razqpp v družbi že izvršil. Od kod pa lahko črpa svojo legitimnost? Kako lahko prepriča ljudi, naj več delajo za manjšo mezdo in brez stavkanja? Vojaška hunta, četudi jo blagoslovijo kardinali, ne more uživati večinskega konsenza, saj njen ,,stroj" zdrobi tudi tisti segment javnega mnenja in ,,zmernih" strank, ki so ji spočetka pritrjevali; v Argentini so bili to desni peronisti, v Čilu pa krščanski demokrati. Edina legitimacija ,,golpistov" je tedaj groba sila: generali morajo " dokazati — najprej samim sebi da imajo absolutni monopol nad ,,organiziranim nasiljem" ,,Prestiž" uniforme in nedotakljivost državne oblasti sta tako paradoksalno zaupana največjim krvni-kom.
Če je tedaj ,,logika" vojaškega državnega udara res takšna, pa je treba ugotoviti, da je bila latinskoameriška levica ob tem mnogokrat kratkovidna. Če poenostavimo: nihala je med dvema poloma: na eni strani iluzija, da je možno vzpostaviti pozitiven odnos s progresivnim krilom vojske, na drugi avanturistična koncepcija, po kateri naj bi ,,čisto nasiljs" državnega udara pospešilo dozorevanje zavesti množic.
Posebej razširjena se zdi ,,analiza", ki je imela svoje botre na Kubi, hrani pa se s sprevrnjenim konceptom razmerja med politično in oboroženo borbo. V bistvu gre za prepričanje, da je. mestna gverila ,,razvitejša" bolj revolucionarna oblika borbe od organiziranja shodov, sodelovanja v volilnih borbah, izdajanja (legalnih) časopisov in drugih oblik politične borbe. Odločitve, ki jih vsiljuje moč razrednega nasprotnika, kot npr. ilegala — se ocenjujejo kot naprednejše. To pa lahko privede do podcenjevanja moči množične mobilizacije v obdobjih legalnost? in spodbuja prezgodnjo, avanluristično konfrontacijo, ki naj bi privedla do ,,razkrinkanja" represivnosti sistema in do »revolucionarne vpjne".
a je u^odna, ker venomer vrača gibanje na začetek. ]S navaja ga, dajbi merilo svojo moč s stopnjo dosežene hegemonijt splošnega koisenza in demokratizacije družbe^ampak s količino »rožja v tajnfti skladiščih gverilskih skupin. Stevilne organizacije '.amenjujejo.mofenzivo" in ,,defenzivo" in se nepre-stano bprijo »olj za obstjj. V Argentini je omenjena koncepcija v najpomembn ih organiz^cijah levica PRT-ERP in Montoneros; prepletala sj>ktbja*iilfcazvoj množičnega odpora in borbe, kar je posebej prffl Montonerosih omogočilo politično iniciativo, ki presega do^et gverile. Vendar pa je ,,avanturistična" koncepcija vseeno povzročila precej škode: levica je podcenjevala nevarnost, ki jo priniM s sabo vojaški golpe. Namesto da bi se osredotočila na apieprečitev ,,salide militar" - vzpona vojakov — je pogosto mislila, da bo lahko ,^ajahala" golpe in z enim zamahom odstranila vojake in kapitalizem hkrati. Odtod veliki ,,izzivi" gverile z napadi na kasarne, likvidacijami oficirjev itd. Pa je bil prav Jorge Videla tisti, ki je iskal ,,totalno vojno": vojna je njegov element ve, da ima veliko tehnično premoč, in da spopadi z gverilo legitimirajo njegovo oblast in utrjujejo njegovo ,,fronto". V takih okoliščinah pomeni gverila popolno podrejanje in podrejenost nasprotniku, brez možnosti za vojaško zmago. Seveda se takoj pojavi ugovor: odločitev za oboroženo borbo je bila ob prisotnosti fašističnega terorizma ,,odredov smrti" nujna. To je res, vendar mora biti pri določanju razmerja med oboroženim bojem in množično politično borbo izhodiščno vprašanje, kako izkoriščati obstoječe legalne možnosti in razvijati politično borbo. Kakor je bil režim Isabele kriminalen, pa je le bil nekaj drugega kot sedanji kasarniški režim. Če stavkajoče delavce napadajo bande morilcev, to gotovo ni demokracija, ampak če se jim pridruži še obsedeno stanje in zakonska prepoved stavk, to ni več ,,demaskirana", ampak le močnejša, z instrumenti represije bolje opremljena oblast.
ARGENTINSKI DELAVSKI RAZRED
Kapitalistični razvoj v Argentini je od konca državljanskih vojn, ki so sledile pridobitvi neodvisnosti v prejšnjem stoletju, spremljala stalna in pomem bna prisotnost za L. Ameriko nenavadno številnega in bojevitega delavskega razreda. Argentinsko delavsko gjbanje se je začelo razvijati okrog leta 1870. Samo 25 let kasneje so bili delavci vseh najpomembnejših panog« že sindikalno organizirani. Splošne stavke in delavske vstaje so si naglo sledile v letih 1902, 1905,1907,1910 do znamenite velike delavske vstaje v Buenos Airesu 1. 1919. Za obdobje 1940 - 1943 je značilno močno sindikalno gibanje, ki so ga obvladovali socialisti in komunisti. Kasneje je vodstvo sindikatov prešlo v roke laburistov, ki so skupaj z nacionalističnimi silami privedli Perona na oblast. Danes predstavljajo mezdni delavci 83 % aktivnega prebivalstva, kar je za Latinsko Ameriko zelo visok odstotek. Med vsemi delavci je zaposlenih v kmetijstvu relativno malo — 13 %, saj je v tem, visoko industrializiranem sektorju, produktivnost visoka, celo ne miiogo manjša kot v ZDA ali Kanadi. V tericaTnem sektorju je zaposlenih 50,% meznih delavcev, preostalih 37 % pa v industriji. V zadnjih letih se je močno razvila težka industrija, kar je okrepilo sindikate v tem sektorju; iz vrst le-teh je izšlo nekaj najvišjih sindikalnih birokratov, značilno pa je, da so dali tudi najbojevitejšo in najbolj osvešečno delavsko avantgardo, kar tudi kaže na globoko notranjo protislovnost argentinskega sindikalnega gibanja. Druga dva naj-pomembnejša sindikata sta v naftnem in petrokemijskem sektorju, in sicer gre za sindikat industrije v zasebni in držravni lasti. Nasploh se Argentina ,,ponaša" z najvišjo stopnjo sindikalne organiziranosti na ameriškem kontinentu — vključno z ZDA in Kanado: v sindikate je vključenih 40 % mezdnih delavcev, kar je analogno Evropi.
Peron je znal ob svojem vzponu na oblast spretno izkoristiti to ( sindikalno gibanje; uspel je zlomiti socialistično in komunistično
hegemonijo, z modernizacijo socialne zakonodaje je vspodbujal sindikalne organizacije, saj je povečal njihovo pogajalsko moč, a hkrati zmanjšal njih razredno avtonomijo. Njegov zgled je bil angleški laburistični sindikalizem. Sindikalno gibanje, ki ga je kontrolirala Peronu zvesta birokracija, je postalo eden od stebrov njegovega režima.
Osnovno strukturo argentinskih sindikatov predstavlja gosta mreža tovarniških delegatov, ki jih izvolijo vsi, ne le sindikalno organizirani delavci po proizvodnih oddelkih, izmenah itd. Od let 1957—58 dalje se je kot posledica sporazumevanja med sindi-kalnimi vrhovi in podjetniki gibanje delegatov močno razvilo in se razširilo tudi v pogosto zelo bojevite sindikate"terciarnega sektorja — bančnih, državnih uslužbencev, tiskarskih delavcev itd. V tem gibanju so sodelovali skoraj vsi argentinski delavci — najmanj še kmetijski, gradbeni in delavci v trgovini. V zadnjih letih so delavske borbe vodili predvsem delavski delegati, ki so se pogosto spopadali z vrhovi sindikalne birokracije. Slednja pa razpolaga z veliko politično in finančno močjo: vsak delavec mora del svoje plače, ki mu ga vzamejo že iz kuverte, prepustiti sindikatu, ob povišanju plač pa gre dober del direktno v njegovo blagajno. Delavci zadnje čase — predvsem po letu 1969 - ostro protestirajo proti taki praksi
Osrednji sindikat - Confederacion general de trabajo -Generalno konfederacijo dela - nadzoruje pretežno t. im. skupina 62 peronističnih sindikalnih organizacij, vključuje pa tudi druge struje, kot skupino 32-ih", ki jo sestavljajo radikali, liberali in socialdemokrati, in del nekadanje ,,CGT de los Argentinos", kjer je sodelovala levica, ki ima danes svoj poseben sindikat. Vendar pa deluje tudi v CGT, in sicer preko ,,Coordinadoras" - skupin tovarniških delegatov, ki sodelujejo kot opozicija v dejavnosti osrednjega sindikata.
Argentinskemu delavskemu razredu je uspelo precej dolgo zadrževati padanje svoje kupne moči zaradi inflacije - vsaj dokler je bila ta kolikor toliko normalna. Ko pa je vladna ekonomska politika začela spodbujati ,,divjo" inflacijo, je življenska raven delavstva padla, vendar je še vedno relativno visoka - posebej v primerjavi z drugimi deželami Latinske Amerike. Tudi nezapo-slenost ni pretirana: lani je znašala samo 3 %, letos sicer že 8 %, kar pa je prav toliko kot v ZDA. Razlike v mezdah med različnimi kategorijami delavcev so dokaj nizke - višje pa so med regijami: najvišje so mezde na jugu, v Patagoniji, ki je zelo redko naseljena. Glavne zahteve delavskih bojev se nanašajo na povišnje mezd, vendar se v zadnjem času gostijo tudi politične zahteve: obramba delegatov, protest proti aretacijam sindikalistov ipd.
Prevod in priredba po II Manifestu Igor Vidmar
NOVI DRUŽBENIODNOSI IN ŠOLA ZA
ARHITEKTURO
ALI ZAKAJ SE V OBDOBJU VSESPLOŠNEGA ZDRUŽEVANJA ŽELIMO OSAMOSVOJITI
V proizvodnih delovnih organizacijah so ustanavljali TOZD in OZD. Na univerzi je bilo še mirno in dokaj tiho. Na oddelku za arhitekturo pa smo začeli razpravljati o tej revoluciji. Ker še ni bilo niti zakonov niti literature pisane za visoko šolstvo, smo se zgledovali po ustavi in rešitvah v delovnih organizacijah. Z njimi smo se enačili, ker tudi mi proizvajamo. Za nas je ,,finalni proizvod" diplomirani inženir arhitekture. Na šoli na Grabnuseje začelo veliko vrenje. Akcija pa je z burnimi debatami in resnim pretehtavanjem argumentov dosegla vrhunec 7.3.1975 na zboru delavcev in študentov, kjer smo se soglasno in z navdušenim aplauzom odločili za samostojnost. Menili smo, da je lahko samostojna fakulteta za arhitekturo središče novih bitk za drugačne odnose, učinkovitejši študij, boljše bivanje in bolj organsko ter racionalnejše povezovanje teorije in prakse.
Žal se je pokazalo, da so nekatere naše ideje prehitevale siceršnje poglede na obseg reforme visokega šolstva. Po novem smo se konstituirali še preden smo vedeli za konkretna imena našega tretjega partnerja - uporabnikov. Potemtakem nismo mogli dobiti njihovega odločilnega mnjena o naši ideji o samostojni fakulteti. . . Akt o združitvi v FAGG smo podpisali, da ne bi ovirali novega organiziranja celotne ljubljanske univerze. Še naprej smo ostali v TOZD. Samostojni nismo postali, vsebina našega dela pa se kljub temu nezadržno spreminja. To je tok, ki nas hrabri kljub nerazumevanju, kljub odporom in teorijam o ,,elitizmu", kljub skonstruiranim trditvam, ki skušajo dokazati, da je naša želja po samostojnosti v napoto racionalni integraciji.
Zakaj nam je toliko do samostojnosti Nov status bi prinesel racionalizacijo poslovanja (bilo bi pol manj sej in drugih obveznosti v okviru FAGG). Z gradbeniki in geodeti imamo kaj več skupnega kot z mnogimi drugimi fakultetami. Število skupnih predmetov z gradb. in geod. se je do danes zmanjšalo od 8 na 0, razen osnov ljudske obrambe in telesne vzgoje. Samostojnost bi samo znova pokazala logiko zgodovinskega razvoja stroke, ki je imela svojo potrditev v samostojni fakulteti za arhitekturo leta 1950. Takrat se je končalo obdobje preraščanja od oddelka tehniške fakultete iz leta 1919, znanega po Plečnikovi in Vurnikovi šoli. To je tudi formalno pomenilo priznanje arhitekture kot samostojne vede v vsej njeni raznolikosti. Žal le za kratek čas, kajti leta 1954 je bila fakulteta za arhitekturo administrativno združena y FAGG. Medtem so drugod po Jugoslaviji in zahodnem kot vzhodnem svetu razvijali koncepte samostojnih šol za arhitektiro ,.. Samostoir.a 22. fakulteta ljubljanske univerze za arhitekturo ne bi bila niti novo niti dodatno breme za družbo, ker že ima lastno stuvbo na Cojzovi 5, inventar, učila, financiranje po sprejetih merilih v sporazumu RISK in veljavno sistematizacijo. In ne nazadnje: s samostojnostjo bi prevzeli nase odtujeno odgovornost ,..
Arhitektura je matica vseh tistih dejavnosti, ki oblikujejo najožje človekovo okolje: predmete, prostore, zgradbe, naselja. Arhitekt je bil doslej edini akademsko usposobljen ,,odgovorni projektant" uporabnega predmeta, notranje opreme prostorov, skupine prostorov, ki so združeni v zgradbi, objektov in ureditev, ki so združeni v stanovanjski četrti. Na višji ravni poseganja v
5
prostor (regionalno prostorslco planiranje) sodeluje arhitekt kot posebni strokovnjak v procesu družbenega dogovarjanja. Zna-čilnost arhitektovega dela je kreativnost, katere osnovni prvini sta ideja in tehnologija. Zato je področje arhitekture med umetnostjo in tehniko. Kreacija je delovna sposobnost, ki vsebuje vse elemente dela od manuelnih do miselnih ter ima iz tega izvirajoče pravice in dolžnosti. Zato mora biti arhitekt—delavec nagrajevan po rezultatih svojega dela in mora zanj nositi materialno, predvsem pa moralno odgovomost. Le-ta je teoretično zelo velika, saj je svet, v katerem živimo, v dokajšnji meri odvisen od arhitekta in arhitekture. Če so za zdravje ljudi teoretično odgovorni zdravniki, so za zdravje okolja teoretično odgovorni arhitekti. Celo bolj, ker je okolje trajnejše. Po načrtih stroke-arhitekture se gradi ,,svet, ki v njem živimo", zato sta arhitektura kot stroka in arhitekt kot njen ustvarjalec odgovorna družbi za zdravje tega okolja. Ta odgo-vornost, ki je v dani situaciji odtujena od stroke, mora biti globoko humanistična in socialistična, saj skupaj z našo stvarnostjo teži k zdravi družbi zdravnih ljudi v zdravem okolju.
Zaradi nepoznavanja teh mehanizmov prihaja do čudnih pojmovanj. Raziskovalna skupnost Slovenije je npr. postavila arhitekturo v 9. področje, katerega naslov se glasi: ,,področna raziskovalna skupnost za gradbeništvo, gradbene materiale, komu-nalno in stanovanjsko gospodarstvo ter geodezijo", urbanizem pa v 15. področje — ,,ekonomske vede". Pri strokovnem izpitu za arhitekte je pomembnejši tehnični podatek o gradbenem stroju kot abeceda projektiranja, da ne govorimo o dejanskih problemih urejanja, oblikovanja in humanizacije človekovega okolja.
V  tej situaciji je edini vpliv, ki ga ima šola na stroko in družbo usposabljanje diplomanta, ki ne sme biti businessman v potrošniški družbi, temveč razmišljujoča osebnost z neupogljivo hrbtenico in znanjem, da lahko izlušči resnične človekove potrebe. Zato je v naših  učnih programih vedno manj faktografrje in vedno več raziskovanja  predvsem  metod,  ki  lahko  vodijo do dobrih re-zultatov. Arhitektovo delo je sinteza znanstvenih in umetniških disciplin. Za uspeh je potrebno nekaj talenta in veliko trdega dela. Razumljivo je, da vsi diplomanti naše šole ne bodo umetniki (tisti, ki dosegajo izjemne rezultate pri svojem delu ne le v likovnem ustvarjanju), morali pa bi dobiti visok nivo strokovnega znanja, preikusiti osnovne delovne metode in pridobiti delovne navade. S tem,  da  bodo  naši  diplomanti  več  znali  (izboljševanje   učno vzgojnega   procesa  je   naša   permanentna  naloga)  bodo  boljše možnosti za dobro oblikovanje našega okolja.
Prav zaradi teh kvalitet, ki jih daje interdisciplinarnost našega študija, smo od vsega začetka pristaši matičnih kateder in čimširšega povezovanja, vendar ne vsebinskih ne administrativnih izhodiščih in na enakopravnih pozicijah.
V  vsem tem času se nismo ukvarjali le s teorijo stroke . .,, temveč lahko pokažemo prve rezultate študijske reforme:
- da bi zajezili fiktivni vpis, velik osip po prvem letniku in dali študentom čimbolj enake startne možnosti in minimalne študijske pogoje (glede na prostor, učni kader in predvsem na potrebe združenega dela) imajo na oddelku za arhitekturo PREISKUS ZNANJA, ki je pretežno preverjanje kandidatovega posluha za
prostor in likovno izražanje (preverjanje glisbenega posluha na glasbeni akademiji je vsakomur samo po sebi umevno). Zahtevan je tudi gimnazijski nivo nekaterih znanj (matematika, fizika,,..) in razumevanje družbe ter njenih potreb. Nekdo, ki je indiferenten do okolice in družbenih dogajanj, ne more ustvarjati času in sistemu primernega prostora.
-  s tem preiskusom znanja je dana MOŽNOST VPISA TUDI LJUDEM S  SAMO   STROKOVNO IN NE SREDNJEŠOLSKO FORMALNO   IZOBRAZBO   sorodnih   strok,   kar  je   verjetno edinstven primer na ljubljanski univerzi.
-   BISTVENA   KVALITETA  NAŠEGA  DELA    (takšne  so težnje usmerjenega izobraževanja) JE NEPOSREDNO UCENJE OB MIZI. Običajni, mi mu pravimo ,,srednješolski" sistem študija je trenutno le še v prvem letniku, v vseh ostalih pa ima vsak študent mizo (zaradi prostorske stiske delata ob eni mizi dva ali celo trije študenti) za katero dela in h kateri hodijo učitelji. Teža dela se je tako prenesla od predavanj ex catedra na individualno delo s posameznikom glede na njegove možnosti in želje. Ta način študija ne more in ne daje receptov temveč le metodo. Arhitekt-ustvarjalec je vedno pred dilemo izbiranja variant, od katerih je nekaj dobrih in običajno več slabih. Odločati se mora o tem, kar še ni in šele bo, zato so kriteriji včasih zelo težko opredeljivi. Enako kot študent na osnovi miselnega procesa izbira v stroki, se odloča v življenju (velik vzgojni faktor).
-  v 3. in 4. in 5. letniku smo uvedli TURNUSNI NAČIN DELA  in avtomatično prišli na sistem permanentnega izpbra-ževanja letnik za letnikom.
-  s tem, da smo uvedli razstave vseh kompozicijskih nalog po končanem turnusu, smo uveljavili NAČELO JAVNOSTI DELA.
Ob vsem tem pa neprestano teče akcija za kvalitetjie spremembe znotranj posameznih predmetov, uvajanje novih oblik študija (študij iz dela, študij ob delu ,..) in predvsem tretje stopnje.
Iz načina dela, ki je uveljavljen na Grabnu, kjer se počutimo kot doma, so se rodili fantastični odnosi med študenti in pedagoškimi kot nepedagoškimi delavci. Prepada med posameznimi skupihami praktično ne poznamo, saj je o vsakem problemu možen odkrit dialog. Strahu pred posledicami neravnost povedanega mnenja skoraj ni več. Zal pa so takšne revolucionarne spremembe možne le •znotraj šole, ne pa tudi v širšem družbenem prostoru, kar je marsikoga hudo potrlo in mu vzelo precej delovnega elana.
Kljub vsem težavam in pogostemu nerazumevanju se bomo še vnaprej trudili, da bomo z našim delom in ne besedami sneli etiketo elitizma, ki nam jo neupravičeno lepijo, da bomo neprestano izboljševali kvaliteto našega študija (za kar sta potrebna tako 9 semestrski študij kot boljše materialne možnosti, ki jih lahko da le nova zgradba) in se tudi v naprej borili za samostojnost, ki ni naš cilj, temveč pogoj za uresničitev pravičnejše in bolj odgovorne vloge arhitekta in arhitekture v naši samoupravni socialistični družbi!
Jožka Hegler
16.5.1974 smo ustanovili prvo TOZD, na Ljubljanski univerzi. (strojno, elektro, filozofsko, sociološko . ..)
Strip kot vizuelni množični medij ni le estetski, ampak tudi družbeno relevanten element ,,masovne kulture" - predvsem kot dejavnik deca socializacije in tudi sicer vpliven nosilec idej in vrednot- pretežno seveda ,,vladajočih". Ker je večina stripov, povsem legitimno navzočih v našem kulturnem prostoru , produkt kapitalske ,,kulturne industrije", se tedaj meščanska ideologija skoznje lahko konstituira kot samoumeven del družbene zavesti, posebej še miselnega in vrednostnega sveta mladih bralcev stripa. Pri tem pa ne gre (samo) za ,,subverzijo", ,,infiltracijo socializmu tujih idej", ampak za proces, ki je zakonit ,,idejni" korelat reprodukcije meščanskega v družbeni biti oz. ,,materialnem življenju", in njenih reperkusij v strukturi (kulturnih) potreb. V ta kontekst eminentno sodijo tudi proizvodi Disneyeve multina-cionalne industrije zabave , hkrati pa velja sam Disney kot zgled ,,poštenega", otrokom in mladini iskreno zapisanega kreatorjf.O)
_. Celotna zasnova sveta Disneyevih stripov razkriva težnjo po vzpostavitvi posebnega ,,nedolžnega" domišljijskega sveta, po katerem naj bi se sproščeno in brez misli spreletavala otroška fantazija: junaki so antropoidne živali, med njimi je precej ,,otrok"(nečaki Racmana Jake in Miki Miške). V Disneyevem svetu je polno pustolovščin, nenavadnih priprav, eksotičnih krajev - da o avtomobilih, TV in podobnih ,,otroških radostih" niti ne govorimo. Siva vsakdanjost — vsaj v svoji resnični podobi — v ta svet nima pristopa; vendar nadrobnejši pogled hitro razkrije njegovo kontaminiranost s predstavami odraslih avtorjev stripov) o idealnem otrošt\ai (t.j. navidezno izoliranem od socioekonomske in politične stvarnosti), in pa s predstavami o vlogi otroške literature pri ohranjanju obstoječega. Ob hkratni projekciji ,,odraslih vrednot in morale .v ta svet se ni čuditi, da je ,J)isneyland" pravi meščanski kozmos v malem.
V perspektivi ,,medosebnih" odnosov in moralne podobe junakov se to kaže najprej v togi avtoritarnosti razmerji strici— nečaki, ki pa se skriva za odsotnostjo očetove figure: pravih razmerij starši — otroci ni, pač pa so v funkciji ,,brazspolnosti Disneyevega sveta, kot tudi v funkciji nespremenljivosti razmerja odrasli — nadrejani: otroci — podrejeni. Disney prisega na princip (absolutne) avtoritete na osnovi vladajočih družbenih norm, ne pa pravih — in torej spremenljivih družinskih odnosov. Tedaj ni čudno, da so ,,otroški" junaki bqjj podobni svojim duhovnim staršem kot idealu otroka: so zvijačni, hinavski, lažnivi itd.; edino tako se lahko zoperstavijo samovolji odraslih. Disney jim namreč ne daje možnosti, da bi se uprli avtoritarnosti kot taki: dovoljena je samo zamenjava vlog: nečaki privzamejo moralno-ideološko funk-cijo odraslih, ko le-ti prekršijo vladajoče družbene norme, ko postanejo neodgovorni oz. se ,,pootročijo". Otroci jih kaznujejo in tako spet vzpostavijo status quo.
Disney je prepričan puritanec: ,,nedolžnemu otroštvu" hoče skriti vse, kar je v zvezi s spolnostjo; in tako so razmerja med spoloma razmerja ,,večnega zaročenstva". Junakinje so stereotipi-zirane v placiden, gospodinjski tip rahlo koketne zaročenke, ki tiranizira ,,izvoljenca" (predvsem z denarnimi zahtevami). Le navidez subjekt: njena dejavnost je ujeta v kliše ,,ženskosti" (izbiranje novih oblek in dišav, kuhanje ipd.) V odnosih med zaročenci je še posebej opazna postvarelost, ki prežema sicer vse odnose v Disneyevem svetu: posredovani so z interesom in denarjem, kar se kaže tudi v ,,trgovskem" pogovornem jeziku.
Ker so opisane s karakteristike podstat, medij vsega dogajanja v Disneyevih stripih, se skozenj meščanska morala konstituira kot normalna in samoumevna.
za ilustracijo nauka: ,,zločin se rie izplača". Kdor krši temeljni zakon meščanske družbe — zakon privatne lastnine — je vedno kaznovan. Spoštovanje (lastninskih) zakonov je sploh osnoven Disneyev kriterij za delitev na dobre in zle; ta moralni konflikt pa je tudi edina oblika konflikta, ki jo je Disney priznal. 0 družbenlh protislovjih skorajda ni sledu; da pa bi obdržal korak s časom (beri: s potrebami stripske publike), vnaša v svoje stripe ,,teme dneva": vojno, protestne demostracije, ugrabitve letal, ekologijo ipd. Vendar jim z grobim poenostavljanjem, banaliziranjem v ,,štose" jemlje vsako družbeno vsebino, ali jih celo direktno interpretira v skladu s svojim ,,weltanschauung" (glej Vinjete!).
V skladu z opisanim videnjem družbe je tudi skoraj popolna odsotnost tematike dela in materialne produkcije. Vsa predmetnost je kot od narave dana. To je po eni strani zagotovilo ,,do-mišljijskosti", zabavnosti stripov, hkrati pa izriva iz bralčeve zavesti ,,prekletstva" meščanske družbe: delavski razred, njegovo eksploa-tacijo, pa njegov ,,naglavni greh" — razredno borbo. V Disneyevem svetu je ,,realizirana" meščanska utopija neprotislovne družbe in produkcije profita brez delavstva. Četudi pa delavci v Disneyevih stripih ne nastopajo neposredno, jih je moč prepoznati — seveda negativno stereotipizirane - v videzu, lastnostih in vlogi ,,slabih fantov" in ,,plemenitih divjakov".
Kjer ni protislovij, tudi ni razvoja: Disneyevsvet je,kljub vprav frenetični akciji - nespremenljiv, od resnične zgodovine abstra-hiran ideal večnega statusa quo.
Smisel in gibalo pustolovščin Disneyevih junakov — predvsem Racmana Jake, nečakov in Skopušnika — je iskanje skritega zaklada ali kake druge oblike slave in dobička, oz. obramba že pridobljenega. Moralno opravičilo za pridobitništvo pa ni delovni
Za ,,imperialističnost" Disneyeve ideologije pa je ključen lik ,,plemenitega divjaka", na katerega naletijo prebivalci Racman mesta (Duckburga) na svojih pogostih ekspedicijah in izletih v neonesnažene predele Tretjega sveta. To je grobi stereotip ,,domorodca": neuk, topoumen, pa otroško zaupljiv kot je, pripisuje najbolj banalnim proizvodom civilizacije magične last-nosti, in v zameno zanje rade volje odštopi Skopušniku Co. svoja naravna bogastva v obliki zlata, draguljev ipd. Morda bo kdo rekel, da gre za kamuflirano kolonilano ropanje, ampak Disney sugerira: Pa saj z nimi nima kaj početi: učiti se ne zna in mu je tako usojeno, da bo večno divjak. Seveda je tudi nemočen in nebogljen, pa zato potrebuje zaščito plemenitega Miki Miške Co. pred ,,tatovi", ki po Disneyevem moralnem kodeksu nimajo pravice do zakladov. Poleg tega pa Disney njegovo kulturo in zgodovino riše skrajno poenostavljeno - v stilu turističnih prospektov in razglednic; tako zaokroži reprezentiranje imperialističnega modela razmerja med prvim in Tretjim svetom v svojih stripih.
Tip ,,bad boys" - slabih fantov (običajno tatov) služi Disneyu
7
napor, pač pa njihova duhovna nadmoč (obilica ,,dobrih idej") nad »slabimi fanti" in divjaki, ki poosebljajo materijo, telesnost. Trgovske transakcije v ožjem pomenu so tudi pogost motiv: Disneyevi junaki ves čas kupujejo ali prodajajo — seveda ne dobrin za zadovoljevanje primernih potreb (te so kot po čudežu zadovoljene) ampak za to, da bi dvignili svoj potrošniški status z novim avtom, hišo, jahto, ali pa preprosto zaradi profita. Disneyev svet je pravi ,,vrtiljak potrošništva" (Dorfman    Matterlart).
Prava narava D. sveta so sicer večkrat navidez izpostavi skozi lik strica Skopušnika, ki je s svojim cilindrom in frakom ,,klasični" stereotip kapitalista: bajeslovno bogastvo si je pridobil kot ,,self-made-man". Je prav ,,smešno" skop, tiranski do podrejenih, fetišizira denar (njegova najljubša zabava je, da se dobesedno koplje v njem). Disney ga sicer res karikira, a nikoli ne problematizira. Se več: zaradi svoje osamljenosti (prav paranoično je nezaupljiv) in pokore, ki mu je nalaga protestantska etika (ne sme zapravljati, ne zna se zabavati) naj bi bil Skopušnik — po Disneyu — pravzaprav pomilovanja vreden, pa še malce smešen. Morda je prav v liku
NfcDAPEVANDE  WA /10.STRANI
fofcS A.J^C33
SANJE OD MOJE DOJILJE
V vzhodnem kotu vrta moje rojstne hiše stoji japlana, ki rase iz  . moje dojilje. Sedem let je dojila mene in moje brate. Ko nas je '¦ zapustila, sem bil smrtni bolečini navkljub vse doslej prepričan, da živi nekje na Dunaju s srečno in malce omejeno avstrijsko družino. Nedavne sanje so mi pokazale, da se motim.
Za polovico svoje življenjske dobe mlajši in modrejši sem pod zavetjem noči z lunino svečo v roki prekopaval vrt, da bi izsledil zaklad, kovček zlatih zob, ki naj bi/ih po Ijudskem izročilu nekje v bližini zakopali gestapovci pri umiku ob koncu predzadnje vojne. Izpuljenih židovskih čekanov nisem našel; našel sem pa nago truplo moje dojilje, v najbolj oddaljenem in nepreglednem vrtnem kotu, tam, kjer sem se ji neštetokrat skril, ko me je klicala h kosilu. Takrat se je nekaj minut pretvarjala, da ne ve, kje da sem, nakarci me je z navideznim presenečenjem le odkrila v mojem skrivališču, da se juha ne bi preveč shladila. Kako sva se smejala! Zdaj sta bili vlogi zamenjani: stal sem nad razritim humusom mojega otroštva in jo klical rabutat sadje v vrtu, a moja dojilja ni bila več lačna. Hladna in tiha, lepa in ohranjena kot nekoč, je ležala pod razkopano zemljo, na dnu mene. Le zaraščena je bila; plevel ji je pokril celo telo, polno in mehko kot jutranja postelja in prvi spominski vtisi. Lase, trepalnice in veke sem očistil trave in žuželk; s trebuha in mednožja sem skrbno populil neko trdovratno korenino, ki je poganjala iz njenega spolovila; s posebno pozomostjo in Ijubeznijo sem pa osvobodil črvov in umazanije njene dojke, bele, velike in napete od mleka. Ko sem jo še umil z nočno roso, se je v luči mesečine svetila kot moje otroštvo. Polfubil sem jo in ji v bleščeče nedrje nasul jabolkovih semen, ki sem jih slučajno imel v žepu. Nato sem jo spet zagrebel, in čim več črniceje padalo na njeno krasno truplo, tem bolj je jutro s svetlobo zasipalo moj sen.
A moje ponovno srečanje z dojiljo se ni končalo v dnevni treznosti. Sanje mi niso dale miru; naj sem si še tako dopovedoval, da gre le za razgreto nočno domišljijo, da moja nekdanja dojilja redno pošilja novoletne voščilnice z motivi iz Pratra, se je vame naselil omotičen sum in vročično spraševanje, kaj, če sanje le ne lažejo.
Po treh dneh omahovanja sem na vrat na nos odpotoval v moj    _ rojstni kraj. Ob prvem mraku, ko poltema razkroji resničnost v privid, da so mrtve stvari videti oživljene in živa bitja postvarela v nemi  negibnosti  in  strmenju  proti  noči,   sem   že  stal  pred razpadajočo vilo, hišo mojega otroštva.
Nenadoma sem se zavedel, da si sploh ne predstavljam, kaj naj tukaj počnem. Naj spet kot v sanjah prekopljem vrt!? Bilo me je strah. Med naraščajočimi sencami sem se negotovo odplazil do vzhodnega vrtnega kota. In tedaj sem obstal kot bi me strela udarila! Točno na mestu, kjer sem v snu odkopal in zakopal dojiljino truplo, je stala vitka, mlada jablana. Bilo mi je jasno: jablana je zrasla iz semen/a, ki sem ga raztrosil po dojiljinih sanjskih ^ nedrjih.
Približal sem se in začel božati drevo; zdelo se mi je, da pod tenkim lubjem debla razpoznavam njen život, da so jablanine veje mehke irt varne kot njene roke, da so na robovih orumeneli listi podobni njenim pntom zgaranim od pranja. Iz drevesa je vel njen vojn kot takrat ob vznožju mojih let, ko je v kuhinji likala perilo in mi pripovedovala pravljice.
Na celi jablani sem našel le dva sadeža; druge so otroci verjetno že pokradli. A ti dve jabolki sta bili videti ravno tako veliki, napeti in polni soka kot dojke moje dojilje. Za trenutek vrnjen v otroštvo in poln svetega zanosa sem ju utrgal in ugriznil v eno. Po ustih se mi je razlezlo toplo in hranljivo mleko, kije imelo sladak in greniv okus kot nabrekle bradavice moje dojilje.
MA TJA Ž HANZEK TRENUTNO PIŠE
Matjaž Hanžek trenutno piše
pesem
ta pesem naj bi bila najlepša
pesem na svetu
to pa tudije
ker Matjaž Hanžek, podpisani
nikoli ne piše slabih pesmi
metul/ček pa prihaja
kije najbolj prihojen
sem se hodi
kdo paje ta metuljček
najdimo ga
kfe pa je
pa je vseeno pesnik tisti ki
gani
kje smo ga iskali
nismo ga našli
kerje vedno enak
tak je vsak
pa vseeno piše pesem
ki naj bi bila najlepša na
svetu
podpisani Matjaž Hanžek
Matjaž Hanžek
to je tista izjava Matjaža
Hanžka
na katero je čakal ves svet
in to s poželenjem
RAZNE ZANIMIVOSTI
zelo zanimiv je ta pojav
če dolgo časa nič ne delaš
potem pa se naenkrat spomniš
in greš sekat drva bo že po nekaj urah
nastal krvav žulj če potem še nadaljuješ
s sekanjem si boš kmalu utrdil dlani
in boš drugič lahko celo z lopato
kopaljame
še bolj čudno pa je to da napiše nek filmski kritik v nefilmskem članku da je lepota čisti red
na koncu pa še nekaj o zanimivostih ZANIMIVOSTIGREDO KRASNO VDENAR
kdo ve da se glasi zakon o ohranitvi naboja približno takole kolikršen naboj priteče po žid v razvejišče toliko ga odteče po vseh vejah in še te da se naboj ne more uničiti pa tudi iz nič nastati
'/
prastara resnica je da je treba kamen trikrat udariti če hočeš do bo cesta dobra
PREBREDEL SEMREKE
prebredel sem reko
včasih sem prebredel reko
včasih sem prebredel reko od izliva do izvira
od izvira do izliva sem skalil reko ko sem včasih
bredel po njej s kaljenjem reke ko sem brodil po njej sem
naredil uslugo ribam od izliva do izvira
ribe so se z veseljem parile ko sem jim delal uslugo s tem da sem
kalil reko od izvira do izliva brodeč po njej koliko je bilo rib ki so se veselile in parile takrat
ko sem jim delal uslugo brodil po reki in jo kalil od izliva do izvira
HAN2EKMATJAŽ
Skopušnika — reprezentanta vladajočega razreda — ki pa ga ne gre ,jemati resno", mamilna funkcija Disneyeve ideologjje najočit-nejša.
Značilna je tudi vloga znanosti in tehnike: sta le igrači-vzvoda za sprožitev dogodivščin in za vzdrževanje njihove dinamike in napetosti. Znanstveni izumi ne prinašajo razvoja; bodisi da niso uporabni, ali pa jih zavržejo takoj, ko se epizoda zaključi. Izumljanje pa je tematizirano kot intuitivno, odvisno od prebliskov (ozhačeno je s prižigom žarnice v ,,oblačku"), in seveda povsem brez upoštevanja naravnih zakonov.
Navidezna izjema v plejadi ,,ideologiziranih" junakov je Disneyev prvi izdelek - Miki Miška, s svojo plemenitostjo, poštenostjo, zdravim razumom in večnim optimizmom. Vendar pa je samo zastarel, družbeni krizi v ZDA v tridesetih letih prikrojen nosilec istih ,,true American" idealov in ,,dreams" kot njegov mlajši, a neodgovoren, samovoljen, agresiven, frustriran kolega Racman Jaka, ki je prav zaradi teh svojih lastnosti danes popularnejši. Ob takšni prilagodljivosti ,,duhu časa" se moremo res bati, da bodo Disneyeve tvorbe vztrajale ,,do konca našega sveta", kot si je melanholično zaželel govornik na zagrebški komemoracijo ob Disneyevi smrti.
1   Pričujoči   zapis   temelji  na  knjigi  čilskih  marksistov  Ariela
Dorfmana in Armanda Mattelarta ,,Kako brati Racmana Jako -imperialistična ideologija v Disneyevem stripu", in na branju D. stripov v Politikinem zabavniku in Mikijevem almanahu.
2  Po nekaterih  ocenah bere  stripe  vsako  nedeljo  kakih 100
milionov Američanov, od teh jih 90 mil. spremlja tudi ,,daily strips". Raziskava W. Schramma in D. M. White-a pa je pokazala, da doseže branje stripov vrhunec v obdobju ado-lescence; začne po 15. letu starosti počasi upadati (P. Couperie, M. Horn: Bande Desinee et figuration narrative). V Jugoslaviji dosega tedenska naklada strip-izdaj milijon izvodov (Pegaz 1-2-)
3  Praktično  so  vse  strip-izdaje, vključno z najslabšim kičem, oproščene prometnega davka. Nad stripskim kičem se — vsaj v Sloveniji - nihče posebej ne zgraža, ,,kulturna javnost" strip preprosto ignorira. V Franciji pa so npr. že leta 49. z zakonom omejili uvoz tujih (ameriških) stripov (Comics—Anatomy of a mass medium - by Reitberger    Fuchs)
4  D. stripi izhajajo v več kot 100 deželah in so prevedeni v več kot
30 jezikov. Že leta 1962 je bila mesečna naklada posebnih D. strip-izdaj 50. mil. izvodov (Dorfman Mattelart: Kako brati R. Jako . ,.)•
5 Pomena animiranih filmov, ki so nastali v D. studijih, za razvoj žanra ne gre zanikati. Vendar je bil Disney sam predv;e ,,umetniški vodja" in manager, saj po prvih okornih Mikijevih risankah 1. 1926 ni več neposredno sodeloval pri animaciji. Lto velja za stripe: Disney je bil kvečjemu urednik - ideje in risbe so producirali prisilno anonimni avtorji. Najpomembnejša sta Ub Ivverks (Miki Miška) in Carl Barks (Racman Jaka, Skopušnik)
,,Javnemu mnenju o Disneyu kot ,,prijatelju otrok" in ,,čistem umetniku" so. nasedli tudi nekateri prouče^alci stripa: Raussel Nay pravi o D. stripih, da so ,,delani za otroke", ,,Mikijev svet" pa je zanj ,,neideološki'\ ,,Noben Disneyev strip ni pri otroku izzval grdih sanj niti ni odraslega silil k razmišljanju", v Skijevih pustolovščinah ni ,,nič več impli-cirano" (Pegaz 4-5) Ob tem velja še omeniti, da Disneyu ni bilo všeč, da dobiva Oskarje za otroške filme, medtem ko je bil ponosen na podatek, da pridejo na enega otroškega obiskovalca Disneylanda (California) štirje odrasli. (David Kunzle v uvodu angleške izdaje Kako brati R. Jako)
Vidmar Igor
Izhodišča so oblikovana na podlagi dela in razmišljanj posebne skupine, ki jo je oblikovala študijska komisija študentov in na podlagi široke razprave na aktivih fakultete mladinske organizacije. V tej obliki jih je sprejelo tudi predsedstvo osnovne organizacije ZSMS. Izhodišča podajajo, čeprav ne docela sistematično in še vedno bolj ali manj v obrisih, naše poglede na različne vidike in vprašanja dela na fakulteti. Hkrati pa že nakazujejo prve možne predloge, kako priti do take vsebine, metod, oblik ter splošne organiziranosti študija in samoupravljanja, ki bodo omogočile študenta kot ustvarjalnega sodelavca v vzgojno izobraževalnem in raziskovalnem procesu na fakulteti in ki bodo bolj v skladu s cilji samoupravnega družbenoekonomskega razvoja. Nakazane ocene in predlogi zato ne morejo biti zgolj kratkočasni, fragmatični poskusi, ampak poskušajo dati argumentirano osnovo za politično akcijo mladinske organizacije in študentov v daljšem obdobju. Zavedamo se, da vsebine in načina dela na fakulteti ne bomo spreminjali s sterilnim tarnanjem, neskončnimi razpravami ali samo s parcialnimi administrativnimi odloki, ampak le s skupnim, pogumnim posegom na najobčutljivejša področja našega dela.
Izhajali smo iz cilja, da je potrebno doseči pozitivne premike v smeri marksistične preobrazbe študija in posodobitve študijskih oblik, kar naj bi vodilo k izboljšanju učinkovitosti in uspešnosti študija. Čeprav se zavedamo kompleksne, dialektične povezanosti vsebine študija ekonomije in oblik znotraj katerih se izvaja (oz. vpliva, ki ga ima predmet na izbor metod dela ter povratnih vplivov oblik na samo kvaliteto in odzivnost vsebine) smo zaradi jasnosti in preglednosti razdelili izhodišča na dva dela: na razmišljanja o vsebini učnega načrta in na prispevek k metodiki in oblikam študijskega dela.
K UČNEMU NAČRTU
Po temeljiti proučitvi obstoječega študijskega programa in programov drugih ekonomskih fakultet v Jugoslaviji smo oblikovali naslednja stališča:
1.   Učni načrt fakultete mora zagotoviti tako vsebino študija, ki bo dajala družbi diplomante, ki bodo ne le visoko strokovno usposobljeni ekonomisti, ampak predvsem marksistično usmerjeni strokovnjaki. Naša samoupravna družba potrebuje ekonomiste, ki se bodo izhajajoč iz znanstvenega socializma in z marksistično metodo spopadaJi z ekonomskimi in družbenimi problemi našega sistema  in  bodo  v  večji   meri  kot doslej nosilci socialistične družbene   ureditve.   Za doseganje   tega   cilja   so   potrebne   tri komponente pri študiju, ki so med seboj komplementarne:
—  visoka znanstveno teoretična raven,
—  idejno in politično usposabljanje,
—  angažiranost v samoupravljanju.
Ugotavljamo, da v obstoječem učnem načrtu obstaja veliko neravnovesje med temi tremi sestavinami. Ro nesorazmerje se kaže predvsem v prevladi funkcionalističnega in pozitivističnega obrav-navanja tvarine, v grmadenju specialističnih znanj, v ekstenzivnem širjenju predmetnika, na drugi strani pa v zanemarjanju dialektič-nega pristopa k problemom, v pomanjkanju marksistične politično-ekonomske in idejne usmerjenosti in v nekritičnem prevzemanju različnih meščanskih ekonomskih teorij v imenu t.i. znanstvene objektivnosti.
V veliki meri je bilo zanemarjeno samoupravljanje kot bistven princip študijskega dela in neustrezno vrednoteno samoupravno delovanje študentov. To je povzročalo in še povzroča težave diplomantom pri vključevanju v našo družbeno prakso. V prihodnje mora veljati, da je bolje nekoliko skrčiti in racionalizirati obseg metodoloških znanj v prid boljši politično-ekonomski izobrazbi in idejni usmerjenosti študija.
2.  Menimo, da je treba v novem študijskem programu začeti z odpravljanjem omenjenih neravnovesij. Predvsem je treba začeti z reintegriranjem danes razbitega študija. S tem v zvezi podpiramo misel, da je v učnem načrtu nujno smiselno povezati in okrepiti osnovni sklop politično ekonomskih predmetov, ki naj tvorijo osnovo celotnemu študiju ne glede na usmeritev. V sklopu teh predmetov je treba dati svoje mesto  tudi politični ekonomiji socializma ter teoriji in praksi samoupravljanja. Vedenje študenta o teh izredno aktualnih vprašanjih je namreč nepopolno, sestavljeno iz drobcev znotraj  različnih  predmetov in še tem drobcem je namenjena Ie obrobna oz. flustrativna vloga. Pri razvoju te tematike
bi se veljalo v večji meri opreti na izkušnje drugih ekonomskilr fakultet v Jugoslaviji, kjer imajo predmete s tega področja že dalj časa.
V novem študijskem programu je potrebno dati večjo pozornost razvoju splošnih filozofskih in sociolqških predmetov, katerih vsebinska zasnova po našem mnenju še ni ustrezna, saj so zastavljeni dokaj fragmentarno in neobvezno. Potrebno je tudi povezati te predmete s splošnim znanjem ekonomije.
3.  Ugotavljamo, da smo v preteklem obdobju razvili enciklo-pedično,  s  študijsko  snovjo  preobteženo šolo, kar se kaže v naraščanju števila ur, debelitvi učbenikov itd. Narašča prepad med tistim, kar naj bi diplomirani ekonomist znal in možnostjo, da bi se tega naučil. Zato smo priča učenju za izpite, ne pa za ustvarjalno uporabo znanja (dokaz je tudi razširjeno ptepisovanje, učenje po shemi ipd.)- Mislimo, da mora študent poleg temeljnega ekonom-skega   znanja   predvsem   obvladati   znanstveno   metodo   in   se usposobiti za samostojni razvoj in izpopolnjevanje v konkretnem delu. Naš študijski program pa trpi za hipertrofijo bolj ali manj specializiranih   predmetičev   (različne   poslovne   in   ekonomske tehnike,  strogo  specializirane ekonomike ipd.) Ti so nujni in potrebni le v očeh njihovih nosilcev, v bistvu pa pomenijo (z afirmacijo učenja za izpit) znižanje kvalitete študija. Zato bo v pripravi novega učnega načrta potrebno na novo preveriti, katere predmete uvrstiti v štiriletni študij, katere pa prepustiti srednjim šolam ali specializaciji.
4.   Mislimo, da  mora biti eden važnih ciljev novega učnega načrta, da  prispeva k  oblikovanju enotnejšega profila diplomi-ranega ekonomista Ekonomske fakultete v Ljubljani, kar pa še posebej velja za nivo republike. (VEKŠ). Gre za to, da bi bii sklop politično  ekonomskih  in  socioloških  predmetov skupen vsem smerem in usmeritvam in bi se šele na to enotno osnovo navezovali posamezni specialni predmeti. Menimo tudi, da bi bilo potrebno premisliti o tolikšnem številu smeri kot jih je sedaj, posebej je sporna  usmeritev  dvoletnega  študija  na podlagi enega samega predmeta. Seveda strukture usmeritev ne bi smeli cementirati, ampak bolj upoštevati potrebe združenega dela.
5.   Študentje opažamo, da današnji učni programi ne odražajo v zadostni meri smeri aktualnih ekonomskih vprašanj samoupravnega socializma in vprašanj ekonomskega sistema in ekonomske politike SFRJ v vseh predmetih. Učni programi so večkrat zreducirani na obravnavo raznih modelov, ne obravnava pa se aplikacije ugoto-vitev pri reševanju dejanskih problemov. Ena poglavitnih zahtev, ki jo postavljamo, je aktualizacija vseh učnih programov, tako da se v okviru   vsake   znanstvene  discipline  izbere  res  tisto,  kar  daje študentu ob  poglobljenem študiju vpogled v celoto pojmov in odnosov. Zato moramo študentje v večji meri uveljavljati samo-upravno pravico in dolžnost sodelovanja s pedagoškimi delavci pri oblikovanju učnih programov.
Vsebinski problemi našega študija so tesno povezani z vpraša-njem, kako naj poteka pedagoška dejavnost — vprašanja oblik in metod dela deloma izhajajo že iz samih problemov vsebine. Ugotavljamo, da prav pri uveljavljanju novih, sodobnih načinov dela najbolj zaostajamo.
O METODIKIIN OBLIKAH ŠTUDIJSKEGA DELA
1. Oblike pedagoškega dela nemalokrat silijo študente v to, da se njihovo sodelovanje v študijskem procesu omejuje samo na pomnjenje in obnavljanje učne snovi (včasih celo določenega načina izražanja), ki jo na zahtevo stresejo iz rokava. Študentova ustvarjalnost je v takem sistemu omejena na minimum, je utesnjena v ,,prežvekovalne" oblike dela, možnost uveljavljanja in samo-potrjevanja v študiju je izničena. Zato je študij študentu še vedno nujno zlo; nekaj, kar mu je vsiljeno od zunaj. Osiromašene oblike in metode dela, napolnjene z instant znanjem (pozitivizmom) so bistveni element pasivizacije študenta. Ker študij ni tisto, v kar bi vsakdo vlagal svojo ustvarjalno energijo, večini ni važna vsebina študija, pač pa le čimlažja pot do izpitov. Študij postane lov za izpiti, večine odločanje o vseh vprašanjih — razen zbijanja pogojev — ne zanima. Tu je torej ključ pasivne študentske vloge v samoupravljanju.
Bistveno, kar pričakujemo in zahtevamo od študijskega pro-grama in učnih programov je, da da okvire za radikalen prelom s takim   načinom   (ne)dela.   Učni   programi   morajo   omogočati
vsakemu študentu, da razvije svoje sposobnosti za kreativno delo in Še posebej stimulirati k ustvarjalnemu, celovitemu pristopu k problematiki. Omogočiti mora, da bo študent v rezultatu svoje aktivnosti našel potrditev svoje veljave in svojega človeškega bistva, kajti študij ne more biti samo priprava za življenje, je življenje samo.
2. Zelo kritično je treba proučiti delovne navade študentov, pa tudi učiteljev. Izhajamo iz ugotovitve, da so obstoječe oblike študijskega dela najbolj komodne tako za študente kot za učitelje. Posledica tega je sorazmerno majhna pripravljenost obojih za kakovostne spremembe v medsebojnem odnosu, čeprav se oboji na tihem zavedamo deformiranosti takega študijskega procesa. Obsto-ječe oblike študijskega dela so danes do skrajnosti osiromašene v formalnem in vsebinskem smislu. Od najrazličnejših oblik študij-skega dela (predavanja, vaje, seminarji, svobodne katedre, študijski krožki, mentorsko delo, ekskurzije, uvajanje v raziskovalno delo, nastopi, praktično delo ...) izvajamo večinoma le predavanja, vaje in delovno prakso.
Tudi DELOVNA PRAKSA ni v zadostni meri akt študentove ustvarjalnosti in ne prispeva dovolj k uvajanju študenta v delovni proces. Način opravljanja delovne prakse se v zadnjih letih ni bistveno izboljšal, vsaj za večino praks lahko to trdimo. Pomanj-kanje ustreznega nadzora, pravega mentorskega dela in usmerjanja študentov, neustrezen čas opravljanja praks, obremenjevalnje praktikantov z rutinskimi deli, dejstvo, da praktikantov ne vključujejo v samoupravljanje in hierarhično obnašanje do njih ne stimulirajo študentov k ustvarjalnemu delu, zato se dogaja, da tudi takrat, ko se diplomant redno zaposli ne more in ne zna biti samoiniciativen in kreativen. Zavzemamo se za to, da postane delovna praksa enakopravna in važna oblika študija, za katero kvaliteto je predvsem zadolžena fakulteta v sodelovanju z OZD, v katerih praksa poteka. Dejstvo je, da tri do štiri tedne praktičnega dela v času dopustov ni dovolj. Praktično delo bi bilo treba integralno povezati s teoretičnim poukom in individualnim študijem. Z vidika uspešnosti praks bi jih bilo bolje organizirati večkrat, toda krajše in kvalitetnejše.
PREDAVANJA v dosedanji obiiki, kot osnovna, vseobsežna oblika študijske dejavnosti so se ob zagotovljeni literaturi izkazala za preživeta, zastarela in odslužena, saj pomenijo le enostranski tok informacij in ničesar ne prispevajo k študentovi ustvarjalnosti (projeciranje resnic od zgorj navzdol). Dejstvo, da nekateri predavanja v dosedanji obliki tako zvesto zagovarjajo, ima korenine v tem, da so pač edini način eksistence, ki omogoča znanstveno distanco predavatelja in zagotavlja neprizivno avtoriteto sistemu
resnic, ki ga zastopa. Prizadevali si bomo za to, da bi v učnih programih predavanja čimbolj skrčili — še posebej v višjih letnikih — na račun drugih oblik organiziranega in individualnega študija.
NAMEN VAJ je razvijanje študentove strokovne presoje, mišljenja, izmenjava informacij, urjenje in izražanje lastnih misli, torej aktivno študentovo sodelovanje.
Večina sedanjih vaj pa se temu izogne in pomenijo le še zdolgočaseno ponavljanje odpredavane snovi (navadno gre za asistentov samogovor, študentje pa so veseli, ker se v njih ne vtika). Doseči aktivno sodelovanje študentov pri vajah najbrž ni lahka naloga, posebej še zato, ker tako aktivno sodelovanje temeji ie že na osvojenih pejmih — to pa zahteva sproten študij. Z novimi učnimi programi si moramo študentje in učitelji z vsemi silami prizadevati, da vaje dvignemo na novo kvalitetno raven.
3. Skozi te oblike dela se jasno vidi, da je študent, ki mu zakon o visokem šolstvu daje status sodelavca v študijskem procesu, še v zelo majhni meri subjekt tega procesa, kar velja še posebej za začetna leta študija. V veliki meri je tako stanje vezano na objektivne okoliščine, v katerih delamo študentje in učitelji na EF, ki pa se bodo z prehodom v novo stavbo drastično popravile. Zato menimo, da je potrebno tedaj takoj uveljaviti nekatere izboljšave pri katerih naj bi upoštevali predvsem večjo individualizacijo študija. S tem v zvezi bo potrebno čimhitreje odpravljati hud primanjkljaj kadrov, ki je posledica pomanjkanja kadrovske politike v preteklih letih na eni strani ter nereguliranega naraščanja števila študentov na drugi strani. To situacijo bo treba preseči z angažiranjem strokovnjakov iz prakse in boljših študentov v učno vzgojnem procesu ter omogočiti njihovo hitro strokovno napredo-vanje. Ta naloga zahteva odločen boj za odpravo določenega cehovskega načina mišljenja, ki ovira intezivnejše kadrovanje. S pospešenim reševanjem kadrovskih problemov, predvsem z načrto-vanjem potrebnih kadrov in z ustvarjanjem postavljenih planov; bodo možnosti za afirmacijo novih oblik študija veliko večje.
Na drugi strani bo potrebno premisliti o reguliranju vpisa novincev na EF. To reguliranje pa se ne bi smelo izvajati s sprejemnimi izpiti, ampak šele potem, ko bi fakulteta organizirala pripravljalne tečaje, nakar bi šele šli v določeno selekcijo, ki zaradi znanega prevelikega vpisa na ekonomske fakultete postaja nujna.
12
4. Ugotovili smo, da se vloga in smiel predavanj v času nista spremenila, zato se zavzemamo za nove oblike študija. Zavedamo se, da ni mogoče ustvariti enotnega modela študija, ki bi veljal za\ vse predmete enako. Vsebinske razlike med fundamentalnimi politično ekonomskimi predmeti, aplikativnimi ekonomikami, metodološkimi predmeti in predmeti specializacije zahtevajo tudi različne pristope k delu. Zavzemali pa se bono za to, da se da predavanjem nova vsebina, za aktivnejše sodelovanje študentov na vajah in za uvedbo različnih oblik individualnega študija ter skupinskega dela med študenti. Pri tem bomo sodelovali s predavatelji posameznih predmetov. Za ilustracijo ponujamo nekaj predlogov in rešitev, o katerih bo treba še precej razmišljati in razpravljati, vendar bodo spremenjeni in obogateni s prispevki učiteljev in študentov le našli pot v stvarnost.
—  organiziranje študentskih študijsko raziskovalnih skupin na posameznih področjih pod mentorstvom učiteljev in asistentov, kar naj bi pripeljalo do tega, da postene študijski proces hkrati uvajanje v raziskovalno delo. Na tak način bi diplomska naloga izgubljala svojo ekskluzivno funkcijo.                    •
—  o ganiziranjem  marksističnih  krožkov  kot  dela študijske dejavnosti (pod mentorstvom katedre za politično ekonomijo).
—  ekskurzijami in strokovnimi ogledi (vsak študent naj se v teku študija vsaj dvakrat udeleži takega ogleda).
—  obrambnimi   dnevi,   ki   bi   služili   organizirani   rekreaciji študentov in preverjanju obrambne pripravljenosti študentov in učiteljev (vsak semester).
—  srečanji   diplomiranih  ekonomistov  EF  zaradi  izmenjave praktičnih izkušenj povezanih z izobraževanjem.
5.  Predavanja najf bi se nekoliko spremenila injkrčila. Učitelj naj bi imel v začetku tečaja uvodno predavanje, v katerem bi orisal okvir  predmeta,   iijegov metodološki pristop in namen študija določene preoblematike. V nadaljevanju naj bi študij slonel na individua'nem   proučevanju   literature,   čemur  bi   slediia   spet predavanja, v katerih bi profesor nakazal bistvene relacije pojmov in se ustavil pri te/je razumljivih poglavjih. Taka predavanja, ki bi temeljila na vnaprejšnjem študiju, bi bila krajša, bolj učinkovita in tudi vsebinsko bo »atejša, saj bi nujno izpadei puhli pozitivizem. Učitelju bi tak naein dela omogočil temeljitejše priprave in dal več časa za znanstveno raziskovalno delo. Tako bi omogočili hitrejše vključevanje najnovejših znanstveno raziskovalnih odkritij v posa-mezno snov.
Na vajah bi se št udijski proces nadaljeval s proučevanjem snovi v
praktičnih vidikih in z diskusijskimi poglabljanji v bistvo posa-meznih problemov Predvsem bi morali skrbeti za AKTUALNOST VAJ. Bistveni pogoj, da bodo vaje dosegle svoj namen, je delo v majhnih skupinah Tako na predavanjih kot na vajah bi morali sodelovati ljudje i- prakse, ki bi nam z različnih vidikov prikazali določeno problen atiko. Sodelovanje na vajah bi omogočilo študentom, da na < snovi individualnega študija obdela nek določen problem in ga pod i v obliki seminarja ali referata. Seminarsko delo bi lahko bilo tudi kupinsko, ker se tudi v praksi problemi rešujejo s timskim delom. > rav s takim načinom dela bi olajšali tudi prehod diplomantov na deiovno mesto.
6.  Posebno sn > se v tem sklopu dotaknili izpitnega režima. Menimo, da v teh   blikah študija klasičen način opravljanja izpitov sploh ni več pot eben. Profesorji in asistenti naj bi zagotovili poznavanje osno^nmmili^m^^mm^^^^m^fmsm^^ obdelanih poglavjih. Aktivno sodelovanje na vajah in predvsem izdelana seminarska naloga bi bili glavni kriteriji za oceno. Menimo namreč, da je sestavek na nekaj listih absolutno nezadostno merilo za ocenjevanje globalnega poznavanja problematike.
7.  Prizadevali si bomo za obogatitev študijskega procesa s: — SVOBODNIMI   KATEDRAMI   katerih   osnovnih  namen  bi  btf posegati v aktualno družbenoekonomsko stvarnost in biti nosilec družbenega in političnega osveščanja študentov.
13
igme, ampak zgolj letniku skupaj z ein bomo delali. n nedodelan in blik študija med . Toda trdno smo > prehodnih oblik i smo si ga zstavili fven prispevek k
Ti predlogi nej>omenijo vsiljevanj napotilo za akcijo. Studentje se bomo morali učitelji samoupravno dogovoriti, na kakšen i Zavedamo se,  da je  ta  predlog še v marsič nastopajo predvsem razlike pri uvedbi takih splošno ekonomskimi in metodološkimi predmt prepričani, da je potrebno takoj začeti z uvedl študija, katerih končni cilj bi bil v groben tak, k v  modelu.  Tak  način študija bi pomenil bi učinkovitosti študija in je še prav posebej usk  jen s konceptom sprotnega študija. Menimo namreč, da uveljavlj  ije sprotnih oblik študija ne sme temeljiti kot doslej zgolj na n se bomo odločili za take oblike dela, bomo ne manj — sebi in učiteljem. Pa vendar, pridobili, osmisljujoč ustvarjalen študij — k pa bi morali temeljito premisliti o svojih int. študij ter o svojem mestu na Univerzi.
To so razmišljanja o nekaterih novostih, I dokončnih stališč, ampak temeljni kamen za študijskem programu.
Pri oblikovanju izhodišč v aktivih ZSMS se aktualnih misli, ki jih bo nujno upoštevati pri : programa:
—  spoštovati  je   treba   zakonski  maksimu predavanj in razmeije med vajami in predava
—  pedagoški delavec naj dela četrtino s neposredno s študenti,
—  zagotoviti je treba ustrezno literatu (zapiski predvanj ne morejo biti literatura
lOIlu L. uluciuKi V p" OiHicui lUUi i^o livOUOv
—  selekcija naj se ne izvaja s semestralnimi pogoji.
V javni razpravi bo potrebno na vedena stališča konkretizirati in oblikovati jasne smernice za preobrazbo študija.
Delovna skupina
študijske komisije
Osnovne organizacije
ZSMS Ekonomske fakultete
v Ljubljani
tivni stimulaciji. Če zadali več dela —
lentje bi ogromno je do tega. Drugi sih in motivih za
še ne pomenijo szpravo o novem
pojavilo še nekaj lelavi študijskega
..   30  ur,  vaj  in ea delovnega časa
,i vseh predmetih lokrepiti knjižnični
KU- KU
Po dolgih, mukotrpnih porodnih krčih se Tribuna spet oglaša. Precej dolgo se je zbiralo in se bo še vnaprej zbiralo uredništvo, tako da je celotno uredništvo še v povojih, zaradi česar bo vsaj v začetku (optimistično rečeno) nekaj rapak in Jztiskanih škratkov", sčasoma pa se bo obrnilo na bolje.
Uredništvo se opravičuje starim naročnikom, katerim je prejšnje uredništvo obljubilo 25 številk, izšle pa so le štiri. Razliko mi seveda ne bomo nadoknadili, saj je do konca Solskega leta slab mesec, upamo (in obljubljamo — Oh spet!) pa, da bo v prihodnjem šolskem letu veliko, veliko bolje.
V prvih korakih zato ne pričakujte mnogo, saj jih je zelo, zelo malo, ki so nam pripravljeni svetovati in nas usmerjati.
Gbenem vabimo k sodelovanju vse, ki jih delo pri Tribuni zanima in si želijo, da bi Tribuna postala študentski časopis, ne pa časopis namenjen študentom.
Uredništvo
oonfotrmocDp
Na Višji šoli za socialno delo v Ljubljani so v četrtek 15.4.1976 nadomestili predavanja psihologjje za drugj letnik z razgovorom o samomorih z dr. Levom Milčinskim in socialno delavko tov. Miro Vi-rant.
Dr. Milčinski je podal splošne ugotovitve s področja psihiatrije, to je: primerjave samomorov v Jugo-slaviji po spolu, starosti, oblikah, razlogih, številu uspelih in poskusih, poteku in načinu terapevtskih faz. Mira Virant je s praktičnimi primeri predstavila delo socialnega delavca v psihiatrični ambulanti in pri po-dobnih situacijah na drugih delovnih mestih (svetovalnice, delovne orga-nizacije.,.) Sl edila je diskusija, v kateri so študentje izrazili svoja mnenja, dobili dodatne informacije s tega za Slovence tako perečega področja. Ne bo odveč, če si za ilustracijo pogledamo statistične po-datke o samomorih, kjer segamo v sam vrh svetovne lestvice.
Nagnjenost k samomorom je večja pri moških in se s starostjo veča. Slovenci se poslužujemo lažjih oblik (obešanje, tablete), razlogi za samomore so najrazličnejši.
Služba za psihiatrično pomoč pri samomorih je šele v razvoju, in potrebuje pri svojem delu tudi ve-liko laičnih humanih sodelavcev.
miranda mahnič
Na enem od sestankov Kluba za mednarodne odnose na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novi-narstvo, so člani sklenili čim tesneje povezati se z dijaki liceja Franceta Prešerna iz Trsta. Tja so poslali pismo, povedali kaj bi radi in dijake povabili na Informativni dan. Vseh 45 maturantov liceja je povabilo sprejelo. V Trst je odšlo tudi nekaj članov Kluba za mednarodne od-nose, kjer so se dogovorili o poteku dneva. \ iiančne probleme je pre-vzela Socialistična zveze delovnega ljudstva, o pripravah na informativni dan so člani obvestili sredstva jav-nega obveščanja, Republiške konfe-rence, Univerzitetno konferenco, Univerzo.
Razburjen glas enega od članov Univerzitetne konference pa je prej-šnji reden po telefonu očital pred-sedniku Osnovne organizacije ZSMS Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo privatiziranje pri organiziranju informativnega dneva, govoril je nekaj o političnem pro-blemu, ki bi naj nastal ob tej akciji. Politični problem je nastal ob samo-stojnosti te osnovne organizacije in njeni iznajdljivosti, ki določenim članom UK ne gre v račun (Le kako se da brez njih kaj narediti, bi se vprašal le še kakšen naiven bruc).
Ko bi bili člani Univerzitetne konference kdaj videni čisto kon-kretno, bolj otipljivo navadnim štu-dentskim množicajn, bi verjetno do takšnih razkorakov ne prihajalo.
jelen amalija
Klub slovenskih študentov na Dunaju je ostro protestiral zaradi izjave predstavnika Avstrije v komi-teju Združenih narodov za boj proti rasni diskriminaciji, po kateri naj bi bilo vprašanje dvojezičnih napisov na Koroškem edino odprto vpra-&nje v zvezi s sedmim členom avstrijske državne pogodbe. Odgo-vornost za zavlačevanje rešitve pro-blema pa naj bi padla predvsem na manjšinske skupine.
Jasno, gospod tovariš Nettel kaj drugega ne more reči, kot da ble-beta takšne kozlarije. Kaj pa naj bi ubožec sicer? Naj svpjega ljubega kanclerja Kreiskega potisne še glob-Ije v drek, v katerem se je znašel! Dejstvo je, da je ,,procentualnost" manjšin postala za Dunaj velik pro-blem, in da Avstrijo, kot plemiško dedinjo in visoko aristokracijo vla-čijo po zobeh že mednarodne orga-nizacije. Ja, so si pač zakuhali godljo s tistimi 25 %, ki pa je sedaj nihče noče priznati za svojo in se jih otepajo tako pan Kreisky kakor vsi njegovi elitni velikaši strank, ki junaško nastopajo, ko imajo moč, ko pa jo izgubijo, so pa kot posrane riti in blebetajo takšne osladnosti. Da se aristokrats^a (plemiškega rodu) Avstrija spušča na vulgaren nivo neofašističnega Haimatdiensta in velikonemštva, je že davno po-stalo jasno. Samo, takrat so nad tem godrnjale ,,vindišarske" in podobne ,,skupinice", sedaj pa grozi, da bo vsa stvar prišla pred oči svetu. To ne more biti res. A dajte no mir, da je temu tako, so krive manjšine same, ki delajo tak halo.!? Kako morete le pomisliti, da bi kaj takega lahko bilo v naši Avstriji.
v.d. odgovornega urednika Biber Aleš, v.d. glavnega urednika Stevanovič Boris.
To številko so uredili: Belak Vesna, Klasinc Janja, Pejov Risto, Pirih Bojan, Stevanovič Boris, Srečo Papič, Stefančič Edi v sodelovanju z APR Radia Študent, lektor Peter Pal.
Začasno vlogo izdajateljskega sveta Tribune opravljajo: Hinko Jernull, Mirko Varel, Zvone Colarič, Zdravko Marenčič, Igor Vezovnik, Jože Zlahtič, Vesna Bertoncelj, Vito Gyorek, Peter Pal, Andrej Cerkovnik in glavni ter odgovorni urednik.
Tribuna - študentski list. Izdaja Univerzitetna konferenca ZSMS; Ured-ništvo: 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1 /11. soba 86, telefon 21-280; uradne ure vsak dan v delavniku od 11 - 13h, ter vsak torek in četrtek od 18.30 dalje; Tiska Tiskarna Študentskega servisa, letna naročnina 35,00 din, poštnina plačana v gotovini, rokopisov ne vračamo; Oproščeni temeljnega davka na promet po pristojnem sklepu št.: 421 -1/70 od 22.1.1973.
V Beogradu je potekal že tradi-cionalni tnednarodni seminar Stu-dent April Meeting. Sodelovali so študentje iz večih evropskih, arab-skih in južnoameri^cih držav. Prvi dan so se tuji študentje seznanili s politiko Jugoslavije, samouprav-fjanje in delegatskim sistemom. Se-minar se je nadaljeval z razpravo na temo: migracija - znanost — ra-ziskovanje. Tudi tisti, ki sicer urad-no nimajo problemov v zvezi s študijem, ali pa teh problemov ne priznavajo, so se strinjali, da šolstvo nikakor še ni ekskluzivno, še manj pa popolno ali dovršeno. Torej se •tudi pri njih opazijo odpori do irorebitne blokade, oziroma zaosta-janje izobraževanja, kakor tudi zna-nosti. Tudi sicer je bilo največ časa posvečenega ravno problematiki znanosti, posebej izmenjavi tehno-logije. V glavnem pa so se vsi strinjali s smernicami in zahtevami dežel v razvoju.                   s/
Zlahtič
STUDENTJE - GLASBENIKI
Ustanavlja se študentski plesni orkester. K sodelovanju vabimo vse, ki jih zanima delo na tem področju. Zainteresirani naj se javijo Francu Kemperletu na naslov: Univerzitet-na konferenca ZSMS, Trg osvobo-ditve 1 /11, soba 89 (vsak ponedeljek od 12-13h in sredo od 12 - 13h).
Zaželjeni so predvsem trobentači in pozavnisti!
Feiffer
sf----\
15
SLUZ&O &\ IW