Terme Pt jj
SA\A HOTELS 4 RESOH S
Torek: Tednikov kopalni dan
-50 %
na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico

Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
r ;
t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
Vsem bralcem želimo prijetne prvomajske praznike!
Hkrati vas obveščamo, da bo naslednji Štajerski tednik izšel v petek, 5. maja.
Štajerski
V središču
Hajdina • Občina izgubila tožbo za pol milijona evrov
O Strani 4 in 5
Ptuj, petek, 28. aprila 2017 letnik LXX • št. 34 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Podravje
Juršinci • Žuganje Komunali: cena za odpadke ne more biti višja
O Stran 4
Politika
Ormož • Obubožano gospodarstvo -odlična tema za predvolilne mitinge
O Stran 5
Kmetijstvo
Vino Ptuj 2017 •
Praznik okusov in spoštovanja tradicije O Stran 9
Družba
Zavrč • Gasilci letos brez
občinskega denarja O Stran 24
Štajerski TED
Podravje * Prva ocena po pozebi - škoda še večja kot lani
Slovenskega sadja bo letos zelo malo
Da je pozeba pojav, ki pustoši na vsakih nekaj desetletij, smo lahko slišali lani. Da bi nizke temperature v takšnem obsegu oklestile pridelek dve leti zapored, pa ne pomnijo nikjer, je poudaril direktor podjetja Evrosad. Podatkov o konkretni višini tokratne škode še ni, a brez dvoma bo slovenskega sadja letos zelo malo, saj je verjetno poškodovanega 90 odstotkov potencialnega pridelka ali več. Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
www.tednik.si
■Stajerskitednik I Stajerskitednik
Trgovina z ljudmi *
Lani v Sloveniji izginilo več kot 200 mladostnikov
S Strani 6 In 7
Aktualno *
Od 3. maj zapora Zagrebške
ceste
>3 Stran 3
Kronika *
Nelegalni prehodi meje: z migranti ne služijo Haložani
O Stran 24
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za^ vas pripravili privlačno nagrado -priročen HLADILNI NAHRBTNI
Štajerskih
; RADIOPTUJ
89,8*9B,£*I04t3
2 Štajerski
Aktualno
petek • 28. aprila 2017
Podravje • Prva ocena po pozebi - škoda še večja kot lani
Slovenskega sadja bo letos zelo malo
Da je pozeba pojav, ki pustoši na vsakih nekaj desetletij, smo lahko slišali lani. Da bi nizke temperature v takšnem obsegu oklestile pridelek dve leti zapored, pa ne pomnijo nikjer, je poudaril direktor podjetja Evrosad. Podatkov o konkretni višini tokratne škode še ni, a brez dvoma bo slovenskega sadja letos zelo malo, saj je verjetno poškodovanega 90 odstotkov potencialnega pridelka ali več.
Čeprav so letos vremenoslov-ci opozarjali, da lahko temperatura pade krepko pod ničlo,
so večji sadjarji, vinogradniki in poljedelci lahko le nemočno opazovali moč narave. »Kmetije
Ocena prizadetih površin na območju upravnih enot Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica, Lenart, Radlje ob Dravi:
-	ekstenzivni sadovnjaki, mešano sadje, jablane, hruške, koščičarji, okrog 600 ha;
-	intenzivni sadovnjaki, predvsem jablane, hruške, 658 ha;
-	vinogradi, 2.300 ha;
-	njivske površine obsegajo skupaj 36.400 ha, po pozebi je okrog 4.000 ha prizadetih;
-	vrtnine na prostem obsegajo okrog 310 ha površin, dobra tretjina je bilo že zasejanih;
-	oljne ogrščice je zasejane okrog 1300 ha površin in večina posevkov je prizadetih;
-	krompir je zasajen na okrog 300 ha površin, posebej so prizadeti posevki zgodnjega krompirja.
Vir: KGZS Zavod Ptuj
so izvedli preventivne ukrepe - škropljenje s pripravki za krepitev rastlin proti stresnim situacijam, vendar so bile temperature prenizke, da bi bil dosežen učinek. Prav tako so nekateri
sadjarji in vinogradniki izvedli kurjenje v nasadih, vendar je ta ukrep možen predvsem v manjših nasadih. Nizke temperature so tako na kmetijskih rastlinah povzročile katastrofalne posle-
Kmetje imajo možnost zavarovanja proti pozebi
Kmetijsko ministrstvo smo povprašali, kateri ukrepi bodo po pozebi izvedeni. Odgovorili so, da so ukrepi odvisni od stopnje poškodovanosti in višine ocenjene škode. »Upoštevati je treba, da imajo kmetje že sedaj možnost sklenitve zavarovanja in pridobitve sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske pridelave za primer naravne nesreče, kot je pozeba. Državne pomoči po zakonu, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč za pozebo, ni mogoče pridobiti, ker je za pozebo mogoče pridobiti sofinanciranje zavarovanja od države.« so odgovorili z ministrstva.
Ptuj • Izbrani gostinec za Ranco je podjetje ZA-AZ, d. o. o.
Zmagala višina ponujene najemnine in program
Štirje ponudniki so se prijavili na javno povabilo ptujske občine za izvajanje gostinskih storitev in organizacijo dogodkov na Ranci. Ključni pri izbiri je bil ponujeni znesek postavila Občina, je bil 500 evrov, izbrani gostinec, podjetje ZA-AZ, d. o. o., katerega lastnik in direktor je Matej Ašenbrener, pa je za mesečni najem premičnega objekta,
Dogajanje za prvi maj bo pestro, a lokala še ne bo ...
„Po informativnih cenah za storitev, ki smo si jih pridobili pri različnih proizvajalcih, bo ocenjena vrednost toliko visoka, da bomo izvedli naročilo preko portala Javna naročila, kar bo postopek bistveno podaljšalo. Postavitev objekta na Ranci, posledično tudi odprtje gostinskega lokala ob Ptujskem morju smo tako prestavili v maj 2017. Ob Ptujskem jezeru trenutno potekajo (in se bodo nadaljevala v maju 2017) dela Dravskih elektrarn Maribor, ki urejajo brežino v pristanišču Ranca. Mestna občina Ptuj se bo po prvomajskih praznikih lotila odstranjevanja starih plavajočih naprav (pomolov), za katere ni več mogoče pridobiti spričeval o varnosti plavajočih naprav.
Kljub temu čez prvomajske praznike na Ranci ne bo manjkalo ponudbe in dogajanja. Kavarna Bodi, Klub ptujskih študentov in Brodarsko društvo Ranca 30. aprila in 1. maja 2017 prirejajo Kre-sovanje na Ranci," so pojasnili na ptujski občini.
Kot so pojasnili na Mestni občini Ptuj, so se na javno povabilo za izvajanje gostinskih storitev in organizacijo dogodkov v pristanišču Ranca ob ptujskem jezeru prijavili štirje ponudniki, in sicer IVEN PLUS gostinstvo, posredništvo in gradbeništvo, d. o. o., ZA-AZ, družba za trgovino in storitve, d. o. o., Krodo Kropfl Adolf, s. p., in OMEGA PLAN, trgovina in druge storitve, d. o. o.
„Kot najugodnejša ponudba je bila z najvišjim številom točk ocenjena ponudba ZA-AZ, družbe za trgovino in storitve, d. o. o. Ponujeni znesek meseč-
ne uporabnine je 2.000 evrov, vendar mora izbrani ponudnik do podpisa pogodbe izpolniti še določene pogoje (zavarovanje, bančna garancija ...). Nato lahko podpiše pogodbo, ki bo sklenjena za obdobje določenega časa treh let. Izdelava projektne dokumentacije s potekom del za objekt, ki bo namenjen pisarni za delovanje pristanišča pa tudi gostinski ponudbi, je v zaključni fazi. Predvidoma po praznikih, v začetku meseca maja, bo znana ocenjena vrednost projekta" so na naša novinarska vprašanja v zvezi z izbiro gostinca odgovorili iz ptujske občine.
Premični objekt bo velik 18,75 m2, ob njem letni vrt
Za potrebe opravljanja dejavnosti bo na Ranci postavljen začasni premični objekt v velikosti 7,5 m x 2,5 m (18,75 m2), na 250 m2 veliki leseni ploščadi. Kot izhaja iz dokumentacije javnega povabila, bo ob objektu možna postavitev letnega vrta z gostinskimi mizami, stoli, senčniki ter drugo opremo. Občina mora med drugim zagotoviti elektro in vodovodne ter vse druge komunalne priključke, potrebne za nemoten in varen potek projekta, plačilo stroškov uporabe teh priključkov pa krije izvajalec sam. Pogodba bo z izbranim gostincem sklenjena za obdobje treh let, dejavnost pa mora izvajati vsako leto najmanj od 1. maja do vključno 30. septembra. V tem času mora vsako leto organizirati na Ranci tudi najmanj sedem kakovostnih in raznovrstnih dogodkov.
Izbrani gostinec bo dejavnost moral izvajati najmanj v času od 1. maja do 30. septembra, preostali del leta pa po lastni želji. V pomladno-poletnih mesecih mora izvesti tudi sedem različnih dogodkov na Ranci.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si, www. tednik.si, www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 28. aprila 2017
Aktualno
Štajerski	3
dice in bodo močno zmanjšale obseg kmetijske proizvodnje v letošnjem letu. Posebej prizadeti so sadjarji in vinogradniki, ki jim že drugo leto zapored kroji usodo pozeba. Poleg tega še za lansko leto niso končani postopki glede izplačila škode po interventnem zakonu. Poleg tega pa kmetijstvo v Podravju trpi močno pomanjkanje padavin in so na rastlinah vidne tudi
Foto: Črtomir Goznik
posledice suše,« so sporočili iz ptujskega kmetijskega zavoda.
Ponovno so nizke temperature najbolj prizadele sadjarje in vinogradnike. »Ocenjujemo, da je škoda na jablanah, hruškah okrog 80 %. Posamezne lokacije pa so bile povsem prizadete. Zaradi že formiranih plodov so temperature -1 do -4 °C, ki so bile zabeležene na posameznih lokacijah v petek zjutraj povzročile katastrofalno škodo. Škoda bo v nekaj dneh dejansko vidna, saj bodo plodovi odpadali. Močno prizadeti so koščičarji (slive, češnje, breskve, marelice ...), ki so bile v fazi formiranih plodov in so zmrznili in že odpadajo. Tudi na sortah, kjer je cvetenje v zaključku, so vidne posledice.« Pozeba je močno prizadela orehe, pa tudi zasaditve jagodi-čevja in aktinidije. Prva ocena ptujskega zavoda je, da je obseg škode letos še večji kot lansko leto.
Prizadete predvsem zgodnje sorte
V vinogradih je delež škode trenutno še težko podati. »Nekatera območja so ponovno v celoti poškodovana, sicer pa znaša škoda okrog 60 %,« ocenjujejo na zavodu. Posebej so
Ta je sicer v javnem povab ilu postavila kar nekaj pogojev, o izbiri pa je odločala komisija v sestavi podžupan Gorazd Orešek ter višji svetovalki Klavdija Petek in Nina Majcen Ogrizek. Ta je ob izpolnjevanju vseh pogojev, zapisanih v javnem povabilu, odločala na podlagi dveh kriterijev: višina ponujene najemnine (pri tem so lahko prijavljeni dobili največ 60 točk) in program prireditev, ki naj bi se tam organizirale (do 40 točk).
Premični objekt, ki bo postavljen na Ranci, bo sicer v lasti občine, a ga bo za potrebe izvajanja gostinske dejavnosti z
Ašenbrener: „Zastavili smo si visoke cilje in pričakovanja!"
Kot je pojasnil Matej Ašenbrener, je njegovo podjetje na javnem povabilu za izvajanje gostinskih storitev in organizacijo dogodkov na Ranci zbralo prav vse točke; tako za najvišjo ponujeno najemnino kot pripravljen program načrtovanih dogodkov. „Ta lokacija se nam je zdela zelo zanimiva. Dejstvo je, da bo tudi občina nekaj vložila v to, da bo ta prostor zaživel, zato je bila najmanjša izklicna cena najema, 500 evrov, nerealna in bistveno prenizka. Želeli smo dejavnost izvajati na tem mestu, zato smo ponudili takšno najemnino. Izkušnje imamo, dve leti in pol nazaj smo šli v nakup kluba X time na Ptuju," je pojasnil Ašenbrener. Zaveda se sicer, da bo marsikaj odvisno od vremena, v začetni fazi bodo namreč pod milim nebom, kasneje načrtujejo tudi izgradnjo nadstreška. Pred premičnim objektom na mestu, kjer je bilo doslej asfaltirano parkirišče, bo postavljenih okrog 25 miz, kar naj bi bilo dovolj mest za nekaj več kot 100 ljudi. „Skupaj z občino smo se odločili, da ne bomo hiteli, zato bomo dejavnost začeli konec maja, ko bo vse urejeno. Kmalu bo podpisana tudi pogodba, tako da zapletov ne pričakujem,"je še dodal.
«
»Nikoli se še ni zgodilo, da bi bila takšna katastrofa dve leti zapored
»Jabolka gala, idared, jonagold so nam v celoti pomrznila. Tu in tam se še najde kakšen zaprt brst, kar pa je bilo razcveteno, je pomrznilo. Nekoliko boljše so ponovno pozebo prestale jablane zlati delišes; nadejam se, da bomo letos imeli vsaj petino siceršnjega pridelka te sorte. Je pa letošnja pozeba sadovnjak bolj prizadela kot lani,« je priznal Milan Breg s sadjarsko-vinogradniške kmetije Tajhman-Breg, ki na približno 3,5 hektarjih prideluje jabolka, na skorajda enaki površini pa še hruške. »Na hruškah, ki so v nižini, ni zdravega brsta. Zunanji del ploda sicer zgleda zdrav, vendar je notranjost pomrznila, tako da pričakujemo, da se bodo ti brsti vsak čas usipali. Na najvišji točki naših sadovnjakov, pri vurberškem pokopališču, je še mogoče ostal kakšen brst.« Kot je poudaril, je katastrofa še toliko večja, saj gre za drugo pozebo zapored. »Letos domačih jabolk ne bom jedli. Lani so sadjarji imeli še predlanske zaloge, letos tega ni. Prav tako nismo mogli nasadov zavarovati, saj smo že lani ostali brez pridelka.« Kmetija Tajhman-Breg se ukvarja tudi z vinogradništvom. Milan Breg ocenjuje, da jim je 4000 trsov rumenega muškata nam skoraj v celoti pomrznilo, sorte laški rizling, pinot, gemaj... so pomrznile v več kot 50 %. »Najhuje pa je, ker so pomrznili kakovostni brsti,« je opozoril.
Zmrzal je kmete prizadela že drugo leto zapored, to pa pomeni, da bodo že drugo leto ob glavnino dohodka. »Pred leti še izvedli investicije in sedaj, ko bi morali imeti najlepše pridelke, nam je zmrzal uničila letino. Ne vem, kako bomo, zaprosili bomo banke, zbornico za pomoč . Sicer nam ne preostane nič drugega, kot da začnemo prodajati stroje in zemljo.«
setev koruze ne bo potrebna. »Setev buč praviloma še ni bila opravljena predvsem zaradi pomanjkanja vlage in tudi lanske izkušnje. Posevki pa, ki so bili posejani, še niso vzklili. Najbolj prizadeti so posevki zgodnjega krompirja, ki so ožgani. Posledično bo krompir do tri tedne pozneje na trgu, kar pa pomeni tudi do 50 %
nižjo ceno na trgu. Pridelek pa lahko pričakujemo, da bo močno zmanjšan. Težko sicer ocenimo škodo na oljni ogr-ščici, ki je fazi cvetenja in so že formirani stroki, ki so na nizko temperaturo najbolj občutljivi. Mraz je prizadel tudi ječmen, ki trpi tudi zaradi spomladanske suše, ter zelenjadnice.«
MV
Najbolj prizadeti sadovnjaki in vinogradi
Ocene o nastali škodi še ni mogoče podati, vendar pa je po grobih ocenah Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije obseg poškodovanosti po pozebi verjetno vsaj tako velik kot aprila lani, saj so bile temperature letos še nižje.
Po prvih ocenah s terena so najbolj prizadeti sadovnjaki (plodiči in cvetovi), vinogradi (predvsem zgodnje sorte), vrtnine na prostem, oljna ogrščica, ozimna žita in zgodnji krompir. Predvideva se, da bo morda nekoliko bolje v višjih legah, predvsem na Gorenjskem in Koroškem, kjer je bila vegetacija še manj razvita in tako manj občutljiva za mraz. Realna ocena o poškodovanosti bo mogoča šele v naslednjih dneh. Vsem, ki jim je pozeba prizadela pridelke, na KGZS svetujejo, naj ne hitijo in naj počakajo še kakšen dan, ko se bo videlo, kako je rastlinje reagiralo na pozebo. Takrat bo tudi znano, kateri ukrepi bodo najustreznejši za omilitev škode.
dogodkov
mesečne najemnine. Minimalni izhodiščni znesek, ki ga je ki ga bo kupila občina, ponudil kar štirikrat več.
prizadete zgodnje sorte - šar-done, rumeni muškat, beli in modri pinot, modra frankinja in šipon ter nove zasaditve vinogradov. »Na vinski trti so bili poganjki dolžine od 5 do 10 cm, odvisno od lege in sorte. Kjer je bila temperatura od -2 do -5 °C, so praktično poganjki popolnoma pomrznili. Prizadeti so tako vinogradi v Halozah kot v Slovenskih goricah, na Bistriškem in Ormoškem. Po nekaj dneh bo mogoče škodo na vin-
ski trti natančneje ugotoviti, že sedaj pa vemo, da bodo posledice zmrzali na vinogradih, ki ležijo pod 300 m nadmorske višine, katastrofalne. Prva ocena je, da je letos večji obseg škode na vinogradih kot v lanskem letu,« so povedali.
Škoda v poljedelstvu
Glede škode na poljščinah pa so povedali, da ponovna
a ■■..■■-. . :
Foto: P&F Jeruzalem
ustrezno opremo in napravami opremil izbrani izvajalec.
Kot so še pojasnili na občini, bo zadeva dokončna šele po podpisu pogodbe: „Pri javnem povabilu in ponujenem znesku mesečne uporabnine gre za podoben princip kot pri dražbi stanovanj. Iztržena vrednost ni nujno tudi vrednost, za katero bodo stanovanja prodana, saj ni nujno, da bodo vse pogodbe podpisane. Tako je tudi tukaj. Izbrani ponudnik mora do podpisa pogodbe izpolniti določene zahteve, če jih ne, pogodbe ne bo mogel podpisati."
Dženana Kmetec
Ptuj • Začetek pripravljalnih del za izgradnjo krožišč
Od 3. maja naprej z breško-turniške strani na dravski most ne bo več mogoče
1. maj je bil postavljen kot datum, ko naj bi na Mariborski cesti na Ptuju uredili dve novi krožišči. Še preden so se stroji pognali, pa so se stvari zaradi dotrajane komunalne infrastrukture na tem območju ustavile. 3. maja se začne gradnja fekalne kanalizacije, kar pa pomeni še eno zaporo več na tem delu mesta.
Takoj po prvomajskih praznikih se začne izgradnja fekalne kanalizacije Zagrebška ce-sta-Mariborska cesta. Pričela se bodo dela na relaciji Zagrebška cesta-Mariborska cesta. „Izvajalec, Komunalno podjetje Ptuj, d. d., bo dela začel na Zagrebški cesti ob popolni zapori, zaradi katere ne bo mogoč uvoz na stari ptujski most z Zagrebške ceste. Zapora bo postavljena od uvoza na Spo-lenakovo ulico do bara Piano v dolžini 107 metrov. Obvoza bosta urejena po Rogaški cesti mimo cerkve sv. Roka na Mariborsko cesto ter čez Puhov most. Udeležence v prometu vljudno prosimo, da upošteva-
jo postavljene prometne znake in signalizacijo ter tako poskrbijo za lastno varnost in za varnost drugih udeležencev v prometu," so pojasnili na ptujski občini.
Dela na tem odseku ceste bodo končana predvidoma do konca junija, nekaj dni za tem, 3. julija, pa se bo za ves promet zaprl dravski most.
Kdaj natančno bodo postavljena tudi krožišča na Mariborski cesti - za izvedbo del je bilo izbrano Cestno podjetje Ptuj -, še vedno ni povsem jasno. Kot je na zadnji seji mestnega sveta dejal ptujski župan Miran Senčar, bodo po zapori mostu še nekaj časa počakali, sicer bi
Ta del ceste bo zaprt od 3. maja do konca junija. 3. julija pa sledi za voznike še večji šok, popolna zapora starega mostu.
k
Na delu Mariborske ceste bo polovična zapora, na drugem popolna
Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj pravi, da so z deli nameravali začeti že danes, a so jih zaradi praznikov prestavili na 3. maj. Na enem delu Mariborske ceste bo polovična zapora, in sicer od podjetja Tenzor do križišča, ki vodi proti staremu mostu. Del ceste od bara Piano do hostla Sonce pa bo popolnoma zaprt.
bil prometni kolaps v primeru sočasne izgradnje dveh krožišč še bistveno večji.
Meta Zajc Pogorelčnik, izvršna direktorica CPP, pojasnjuje, da so načrtovane aktivnosti za izgradnjo montažnih krožišč trenutno ustavili. Kdaj bodo dela začeli, bo odvisno tudi od tega, kaj bo Komunalno podjetje Ptuj pri izgradnji fekalne kanalizacije na tem območju ugotovilo. Kot pravi, so posnetki pokazali velike poškodbe in
dotrajanost kanalizacije. Vlogo za podaljšanje roka do oktobra so na DRSCI že vložili. Ne bo pa ob izgradnji krožišč popolne zapore, temveč le polovična. Zajc Pogorelčnikova pravi, da so sicer zastoji pričakovani, a bodo predvidoma do sredine poletja, ko naj bi začeli dela, prometni tokovi že stekli drugače. To pa naj bi pomenilo tudi manjšo gnečo na tem delu ceste.
Dženana Kmetec
Foto: ČG
4 Štajerski
V središču
petek • 28. aprila 2017
Hajdina • Ministrstvo za finance zavrglo pritožbo občine
Zaključni račun 2016 zaradi pritožbe pol
Kar 684.000 evrov stavbnega nadomestila je občina Hajdina za leto 2015 odmerila Dravskim elektrarnam Maribor (DEM). A v prepričanju, da je na ministrstvo za finance podala tudi hajdinska občina. Marca letos pa so jim sporočili, da so predlog zavrgli z obrazložitvijo, da občina v tem dokazati na upravnem sodišču.
Stavbno nadomestilo za DEM: 117.145 evrov ali pol milijona evrov več?
Ker so Dravske elektrarne Maribor (DEM) za pet svojih zemljišč (med temi je tudi kartodrom) preplačale za dobrega pol milijona evrov nadomestila za stavbno zemljišče, kar se je steklo v proračun občine Hajdina, so se pritožili in tudi uspeli.
Za leto 2015 jim je občina odmerila okrog 684.000 evrov nadomestila, medtem ko naj bi po FURS-ovem izračunu skupna odmerjena obveza znašala le 117.145 evrov. Po pritožbi je odločba hajdinsko občino z obrestmi vred bremenila za kar 620.000 evrov. Takoj po njenem prejemu je Glažar pojasnjeval, da je problem nastal zato, ker da ni jasnih kriterijev, kako točkovati posamezno dejavnost. Občina je namreč DEM vsa zemljišča točkovala kot stavbna, pa čeprav to naj ne bi bila.
Kdo ima prav, so že odločali državni organi, ki so najprej potrebovali leto dni, da občini naložijo vračilo preplačanega zneska z obrestmi vred. Kot trdi župan, pa so skoraj pol leta porabili le še za sporočilo, da (občinski) predlog za razveljavitev odločbe FURS RS po nadzorstveni pravici zavržejo.
Je občina najela neukega odvetnika?!
Tak sklep ministrstva za finance pa je razjezil svetnika Janka Merca, ki ga je zanimalo, kako je možno, da je pritožba zavržena s pojasnilom, češ da občina ni stranka v postopku. „ Kdo je vložil pritožbo, koliko nas je odvetnik stal, kdo se igra z nami? Kako je možno, da odvetnik ni vedel, na koga mora nasloviti pritožbo, vredno pol milijona evrov? Prosim, da mi kot svetniku pošljete vso dokumentacijo v zvezi s to zadevo. Ne morem verjeti, da pravnik ni vedel, da se moramo pritožiti na upravno sodišče in ne na ministrstvo za finance. Za to napako mora nekdo odgovarjati, kdo bo občini povrnil pol milijona evrov škode," je v zvezi s to zadevo župana kritično spraševal Merc. Odgovor Glažarja je bil, da je tudi sam razočaran nad potekom postopka, da s tem zadeva še zdaleč ni zaključena ter da bodo vse gradivo v zvezi s to zadevo posredovali svetnikom.
Čeprav je občina Hajdina v lanskem letu na prihodkovni strani pričakovala 3,2 milijona evrov, je bila realizacija zaključnega računa v primerjavi z oktobrskim rebalansom proračuna le 75-odstotna. Ključni razlog za ta razkorak je pritožba DEM, ki naj bi jim občina Hajdina za leto 2015 odmerila bistveno previsok znesek plačila za nadomestilo stavbnega zemljišča.
DEM so se pritožile in s pritožbo uspele, a je prepričana v svoj prav nasprotno želela dokazati tudi občina Hajdina. V imenu občine je pritožbo spisala odvetniška družba in jo naslovila na ministrstvo za finance. Kot je pojasnil župan Stanislav Glažar, pa je finančno ministrstvo predlog za odpravo oz. razveljavitev odločbe FURS iz julija 2016 zavrglo. Glažar pravi, da so jih o tem obvestili šele pred dvema tednoma: „Žalostno, da živimo v takšni državi, kjer potrebujejo več mesecev le za odgovor, da občine v takšnih primerih nismo stranke v postopku oz. nimamo pravnega interesa. Imamo argumente in vsekakor bomo vztrajali, da
Zaključni račun za leto 2016 je bistveno slabši od pričakovanj, kar pol so zgubili le zaradi pritožbe DEM, ki so jim morali lani znesek vrniti z
pokažemo našo upravičenost do teh sredstev."
Kot med drugim piše v sklepu Ministrstva za finance, izdanem marca letos, je razlog, da so pre-
dlog za razveljavitev odločbe zavrgli ta, da občina pri odmeri nadomestila sama ni zavezanec in ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi. „Torej izha-
Foto: CG
Juršinci • 17. seja občinskega sveta
Zuganje Komunali: cena za odpadke ne more biti višja
Svetniki občine Juršinci so aprila razpravljali o devetih točkah dnevnega reda, med drugim o zaključnem računu občine za preteklo leto, cenah za najem grobov, letnem izvedbenem programu kulture, letnem programu športa, letnih poročilih zavodov ter mnenju h kandidaturi Štefana Petka za ravnatelja GS Karola Pahorja Ptuj.
V občini Juršinci so sicer ta čas vroča tema položnice za ceno odvoza odpadkov, ki so kljub obljubam, da bodo nižje, zdaj višje. Prav zaradi nižjih cen so se tudi odločili za Komunalno podjetje Ptuj, zdaj pa je drugače. Višji zneski na položnicah povzročajo nejevoljo občanov, vprašanja so številna, nezadovoljni pa so tudi občinski svetniki.
Direktorica občinske uprave Saša Golob Hodnik je po-
vedala, da povišanje zneskov na položnicah utemeljujejo z izjemno visokimi količinami (bioloških) odpadkov, cena na posodo pri fizični osebi pa se obračunava od skupnih odpadkov oz. skupne količine zbranih odpadkov. Takšna je prva informacija, več podatkov oz. poglobljeno razpravo o tej tematiki pa bodo vsi skupaj dobili na prihodnji seji občinskega sveta, na katero bodo povabili
Kdaj bo na vrsti popravilo hidrantov
Pri zaključnem računu (v leto 2017 prenašajo okrog 300.000 evrov investicijskih sredstev, predvsem tudi zaradi dogradnje mrliške vežice, ki so jo končali letos), je predsednica odbora za finance Vesna Krampelj posebej izpostavila področje investicijskega vzdrževanja vodovodnega sistema v občini, kjer je postavka znašala 10.000 evrov, realiziranih pa je bilo le 889 evrov. Zanimali so jih razlogi za tako nizko realizacijo oz. zakaj teh sredstev niso porabili npr. za zamenjavo hidrantov. Stroški popravil so sicer izjemno visoki, okrog 1.500 evrov po hidrantu.
V odboru za finance so postavili tudi vprašanje glede stroškov vzdrževanja čistilne naprave. Računovodkinja Ida Berlak je pojasnila, da znašajo mesečni stroški tekočega vzdrževanja (čistilna in kanalizacijski sistem) po pogodbi s Komunalnim podjetjem Ptuj okrog 600 evrov, v letu 2016 pa je bila opravljena še zamenjava difuzorja na čistilni napravi, kar je stalo 3.300 evrov, zato so stroški malo višji. Po besedah juršinskega župana Alojza Kaučiča pa bi bil že čas, da bi se tudi iz sredstev omrežnine vsako leto obnovilo pet do deset hidrantov, trenutno se ta v celoti namenjajo za globinske vodnjake in črpališče v Skorbi.
predstavnike KP Ptuj, kjer pa zagotavljajo, da če bi bile skupne količine odpadkov enake kot lani v tem času, bi bila skupna cena za štiri odstotke nižja oz. pri obdelavi šest. Cena je tako posledica povečanih količin odpadkov, ki so letos nastali. Kako bo naprej glede skupne količine, pa ni znano. Juršinski svetniki zahtevajo jasne odgovore glede višjih cen odvoza odpadkov oz. spoštovanje do-
govorov, še posebej zato, ker jim je bilo predstavljeno, da je nova nižja cena odvoza dejansko cena po posodi oz. njeni velikosti, ne pa, da se cena po posodi oblikuje glede na skupno količino odpadkov, kot jim to sedaj skušajo predstaviti.V občini Juršinci zato odločno zahtevajo, da morajo biti zneski na položnicah za odvoz odpadkov za šest odstotkov nižji, takšni, kot so se dogovorili.
Direktor ptujske knjižnice prijavil občine na kulturno ministrstvo
Na 17. seji so potrdili tudi cene najema groba, za enojni in družinski grob na juršin-skem pokopališču ta znaša 36 evrov na leto, najem žarne niše na žarnem zidu 20 evrov letno,
Svetniki občine Juršinci so zadovoljni, da bo Dom upokojencev Ptuj ob zdajšnji enoti v Juršincih zgradil do občinskega praznika v letu 2018 novi objekt s 60 posteljami za mlajše delovne invalide, kjer bo zaposlitev dobilo 22 ljudi. Naložba bo veljala okrog dva milijona evrov. To je za občino velika dodana vrednost.
kupnina za žarno nišo 1.220 evrov, uporaba mrliške veže na dan 30 evrov, za dva dni ali več pa 50 evrov.
Potrdili so tudi letni in izvedbeni program kulture za leto 2017 v višini 79.100 evrov, in športa v višini 38.710 evrov. Pri letnih poročilih za leto 2016 so izpostavili financiranje delovanja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj (19.000 evrov), kjer zagotavljajo osem evrov po prebivalcu, ne pa 10,50 evra kot bi po mnenju ptujske knjižnice morali. To višino bo občina Juršinci zagotovila takrat kot vse preostale občine, je pojasnil župan Alojz Kaučič. „Šli smo na raven nekaterih bogatih občin, ki so doslej plačevale še manj. Tega, da nekateri plačujejo 10,50 evra po prebivalcu, drugi 5,30 evra, tretji 3,60 evra, mora biti enkrat konec. Za zdaj smo se odločili za nekaj vmes. Direktor Knjižnice je sicer napovedal, da so nas prijavil na ministrstvo za kulturo. Nabavo bibliobusa podpiramo, najprej pa želimo vedeti, koliko bo stal. Ne more pa stati 330.000 evrov, veliko več kot sodobno opremljen gasilski avto."
MG
Foto: MG
petek • 28. aprila 2017
V središču
Štajerski	5
■ ■■■	■▼■	|	I	■
milijona evrov manjši od pričakovanj
ta izračun za pol milijona evrov previsok, so se DEM pritožile in uspele. Takoj za tem je predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici postopku ne varuje pravne koristi, temveč le interes pridobiti čim več sredstev. S tem pa zadeva še ni zaključena, občina bo svoj prav skušala
m
milijona evrov pričakovanih prihodkov obrestmi vred.
ja, da je pravica oziroma pravni interes občine v zvezi z NUSZ po veljavni ureditvi zgolj v tem, da so sredstva, pobrana iz NUSZ, nakazana v njen proračun. Nima pa pravice do tega, da je NUSZ sploh odmerjeno oz. je odmerjeno v določeni višini. Odločitev o odmeri, kar zajema morebitno vračilo NUSZ, zato ne more vplivati na pravne koristi občine," še piše v obrazložitvi.
Merc: „Postali smo občina veselic in sprejemov..."
Sicer pa zaključni račun občine ni bil skladen s pričakovanji ne na prihodkovni in ne na odhodkovni ravni, vsaj sodeč po proračunu in rebalansih za leto 2016. Medtem ko so imeli na prihodkovni strani le 75-od-stotno realizacijo, jim je tudi pri
odhodkih uspelo doseči 77-od-stotni delež. Zadolžili so se za 350.000 evrov, a kljub temu so bila tudi investicijska vlaganja bistveno manjša od pričakovanj. Zanje so namenili okrog 21 odstotkov proračuna. „Še oktobra ste planirali 3,2 milijona evrov prihodkov, čez dva meseca je postalo jasno, da je znesek le še 2,5 milijona. Lahko bi vedeli zadeve bolje načrtovati, to je zavajanje svetnikov in občanov, saj ste proračun prenapihnili. Postali smo občina proslav, veselic in sprejemov. Denar bi morali preusmeriti v namene, kjer bi lahko imeli dodano vrednost. Ko gledam dogajanje po sosednjih občinah, kako se razvijajo, mi pa stagniramo, sploh nisem več jezen, ampak žalosten. Samo kredite najemamo, ne delamo pa nič konkretnega," je bil jasen svetnik Janko Merc. Naštel je nekaj neizvedenih projektov in žu-
panu zažugal, češ da stvari pripravlja brez finančne podlage. Ta mu je odgovoril z isto mero; da najbrž ne živita v isti občini, saj da je z njenim razvojem v dani situaciji zadovoljen, da se mu zdi prav, da imajo zadeve pripravljene in da le še čakajo razpise, ki pa jih ni. „Gospod Merc, saj vemo. v kateri stranki ste in kdo je na oblasti. Sprašujem vas, kaj vi delate. Vi, ki vladate državi, se morate vprašati, kje je denar in zakaj ni razpisov," je žogico vrnil Glažar.
Glasilo Hajdinčan le slikanica posameznikov
S tem pa se pingpong med njima ni zaključil, Merc mu je namreč zabrusil, da se gre političnega obračunavanja in da naj vendar dojame, da vsi delajo za isto občino.
Najbrž je tudi njun konstanten verbalni spor na sejah eden izmed razlogov, da je Merc tokrat ponovno predlagal, da se seje snemajo. Prepričan je, da so občani neobveščeni o dogajanju v občini in da je Hajdinčan le slikanica posameznikov. Tudi na to je Glažar ostro odvrnil, da so ljudje s Hajdinčanom zelo zadovoljni, da pa bi se nekateri svetniki lahko večkrat pojavljali na dogodkih, pa bi tudi sebe videli na fotografijah v občinskem glasilu.
Šola bo dobila dodatna sredstva za vzdrževalna dela
Četrtina sredstev proračuna občine Hajdina gre za delovanje vrtca in šole. Na dnevnem redu tokratne seje pa so imeli tudi predlog sklepa o potrditvi finančnega in kadrovskega načrta ter programa dela OŠ Hajdina za
leto 2017. Kot je pojasnila ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesa-rič Lorber, je razlog, da je zaprosila za soglasje občinskega sveta, dejstvo, da jim je del sredstev, ki bi sicer bil namenjen za plače učiteljev fakultativnega pouka, uspelo zagotoviti iz drugih virov. Prav zato so predlagali, da se 8.000 evrov, ki bi moral biti namenjen pokrivanju teh stroškov, nameni za nujna vzdrževalna dela na šoli. Na Hajdini želijo učencem zagotoviti najboljše možne pogoje; da so zmeraj skušali zagotavljati najvišji možen standard, pa je poudaril hajdin-ski župan. Na njegov predlog so svetniki željo vodstva šole tudi uslišali. Za ta denar nameravajo urediti jedilnico, prepleskati del prostorov in sanirati podstrešje. Spisek želja je še bistveno daljši, a bo uresničitev odvisna od razpoložljivih sredstev.
Dženana Kmetec
Foto: ČG
V šoli na Humu materinski dom?
Svetnika Emila Trstenjaka je med drugim zanimala vsebina prenovljene OŠ Hum, za kar so porabili 357.000 evrov. Sok je pojasnil, da bo v prenovljeni stavbi prostor dobilo Prosvetno društvo Janeza Trstenjaka Hum, prostore (devet garsonjer) pa želijo porabiti tudi za vzpostavitev materinskega doma. Kot je še dejal, ugotavljajo potrebe po tem programu, ali bo do vzpostavitve zares prišlo, pa bo odvisno od resornega ministrstva.
Ormož • Burna razprava okrog zaključnega računa
Obubožano gospodarstvo - odlična tema za predvolilne mitinge
Kljub temu, da so ormoški občinski svetniki soglasno sprejeli zaključni račun občine Ormož za preteklo leto, se je ob tej temi v občinskem svetu sprožila burna razprava.
Svetnika Danijela Vrbnjaka, ki ocenjuje, da se premalo vlaga v razvoj gospodarstva in turizma, je zmotilo predvsem dejstvo, da sredstva, namenjena za poslovno cono v višini 30.000 evrov, niso bila realizirana in jih tako znova prenašajo v prihodnje leto: »V vseh letih smo se veliko pogovarjali okrog poslovne cone, vzpodbujanja gospodarstva in promocije turizma ter
ureditve raznoraznih zadev, kar se tega tiče, pa smo vedno rekli, da dajemo kapljico v morje, kar vse bi v občini potrebovali. 30.000 evrov nameniti v poslovno cono in da še tega v celoti ne realiziramo ... Se mi zdi, da res gori rdeča luč na semaforju, da se bo treba malo zaustaviti in kaj povedati. Ljudje sprašujejo, kaj bomo kot občinski svetniki predlagali občini, kaj bo občina
realizirala, da bomo enkrat to agonijo gospodarstva v občini rešili. Če se ne moremo dogovoriti okrog cene z lastniki zemljišč v coni, ima občina moč zadeve zapeljati drugače.«
Da ju skrbi prenos sredstev za odkup zemljišč v coni iz leta v leto, sta izrazila tudi svetnika Mojca Žnidarič in Miran Kuha-rič. Svetniki iz nasprotne strani pa so pojasnjevali, da občina ne more financirati gospodarskih objektov, da konkretnega povpraševanja, kljub temu, da ponujajo kar nekaj ugodnosti potencialnim investitorjem ni, in še, da interesa za prodajo zemljišč v coni po sprejemljivi ceni s strani lastnikov ni bilo.
»Vse to, kar je kolega povedal, je lepo in prav, a moramo biti korektni do sebe, občinske uprave, predvsem pa do javnosti, da se zavedamo kaj lahko naredimo - pa če pozabimo, da razprava mogoče spada k proračunu k naslednji točki ali pa kar k predvolilni razpravi. Vedno pred volitvami vsi govorimo o delovnih mestih, pa je bilo na vsak tak stavek že 1000-krat povedano, kje so pristojnosti občine. Deliti neke očitke, da občina za delovna mesta nič ne naredi, se mi zdi nekorektno,« je bil oster svetnik Martin Hebar.
»Občina lahko vlaga v ceste, infrastrukturo, ne more pa odpirati tovarn in podjetij, pa bi
verjetno to bilo na našem koncu zelo potrebno. To je stvar, s katero se mora ukvarjati država, nek drug zbor v Ljubljani, ki piše takšne zakone, kot jih piše. Sredstva pa se prenašajo iz proračuna v proračun iz določenega razloga: ker so namenjena odkupu zemljišč v coni - če pa ga želiš odkupiti, ti ga nekdo mora ponuditi,« je dodal Simon Kolmanič.
Lastniki zemljišč brez interesa za prodajo zemljišč
Župan pa je na očitke odvrnil: »Smer občine se določa s sprejetjem proračuna, proračun za 2017 in 2018 je sprejet in mislim da ste, Vrbnjak, gla-
sovali za proračun, zato sem odreagiral tako, da ne bom kandidiral in da tu ni potrebno delati predvolilnega mitinga. Teh 30.000 smo rezervirali, ker smo bili dogovorjeni z enim izmed lastnikov zemljišč, da bo ta v primeru dviga nadomestila za stavbno zemljišče to zemljišče prodal. Ko je do te možnosti prišlo, pa ni bil pripravljen prodati. Za to so ta sredstva ostala neporabljena. Vsi veste, da smo ponudili 10 evrov za kvadratni meter, ker so bila po taki ceni (oz. malo manj) kupljena tudi zemljišča za obvoznico oz. cesto v industrijsko cono. Cona se je zarisala po privatnih zemljiščih, zdaj pa vsak kalkulira in misli, da bi to zadevo lahko drago prodal. Sicer pa ima ta cona vso infrastrukturo, ki je potrebna in če kdo hoče graditi, lahko jutri začne.«
V nadaljevanju pa je še ovrgel očitke, da se v coni ni naredilo nič.
Občina Ormož je sicer imela lani za okoli 16,4 milijona evrov prihodkov (skupaj s prenosom iz leta 2015), kar pomeni 105,6-odstotno realizacijo, odhodki pa so znašali dobrih 10,7 milijona evrov in tako predstavljajo 85,5-odstotno realizacijo, od tega so za investicije namenili nekaj več kot 3,2 milijona evrov. V letošnje leto se tako prenaša 5,6 milijona evrov.
Monika Levanič
Sok prihodnje leto ne bo kandidiral za župana
V ostri razpravi okrog neizrabljene obrtne cone je župan Alojz Sok ustrelil: »Da ne bo razprava postala preveč divja - že večkrat sem povedal, da drugo leto ne bom kandidiral na volitvah.«
Po mnenju Hebarja bi težavo okrog odkupa zemljišč v coni lahko presekali samo tako, da uredijo cono drugje v občini, če bodo lastniki še naprej oporekali prodaji zemljišč po sprejemljivih cenah.
Sicer pa so svetniki na seji med drugim potrdili tudi odlok o spremembah občinskega prostorskega načrta občine Ormož (S OPN1).» Ta sprememba se je začela zaradi predloga, da se popravi tisti del odloka, ki govori o morebitnih investicijah na področju Tovarne sladkorja v Ormožu, kjer je pred popravkom pisalo, da se praktično na tem prostoru ne more investirati v nič, kar potrebuje okoljevarstveno dovoljenje. Torej s tem popravkom ustvarjamo možnost, da bi potencialni investitor lahko z vlaganjem na področju TSO nadaljeval,« je pokomentiral Sok. Kot smo že poročali, naj bi se ruski poslovnež zanimal za nekdanjo tovarno sladkorja v Ormožu. Ali bo do vlaganja zares prišlo, pa je po besedah Soka nemogoče napovedati.
FOTO: ML
6 Štajerski
Kronika
petek • 28. aprila 2017
Svet, Slovenija, Podravje • Trgovina z ljudmi je suženjstvo sodobnega časa
Lani v Sloveniji neznano kam izginilo
Trgovina z ljudmi oziroma belim blagom ni imaginarni pojem, ki bi bil problem tretjega sveta ali sveta daleč od nas. Dogaja se tukaj, Ne milijonov, temveč na stotine milijard evrov oziroma dolarjev.
Število prepoznanih žrtev trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji
I 2010 I	I 2011	I 2012	I 2013 I	I 2014 I	I 2015 I
33	21	15	40	5	47
Neprostovoljni darovalci organov?
Iz društva Ključ, ki zagotavlja pomoč žrtvam kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, so posredovali podatek, da seje lani v Sloveniji izgubila vsakršna sled za več kot 200 mladostniki (migranti). Gre za šokanten podatek. Le ugibamo lahko, kaj seje zgodilo z njimi. Dopuščamo možnost, da so nekateri izginili samovoljno, šli svojo pot. Kaj pa če so jih ugrabili, prodali, zasužnjili, prisilili v delo ali jim pobrali organe? Samo ugibamo lahko, koliko ljudi je žrtev trgovine z organi. Danes, ko o migrantih, ki prihajajo z vzhoda in juga, ni praktično nobenih osebnih podatkov, lahko storilci z njimi trgujejo po mili volji. Kdo bo vedel, ali je skupina prebežnikov med potjo utonila v morju ali pa so jih zajeli in jim pobrali organe. Teh ljudi niti nihče ne pozna, jih ne išče, za njimi nihče ne poizveduje. Če imajo srečo, ostanejo živi. Če je nimajo in padejo v kremplje tihotapcev ter trgovcev z belim blagom, pa življenje končajo na žalosten način.
V Sloveniji uradnih podatkov o trgovini z organi, tkivi in krvjo ni. Torej ta vrsta trgovine z ljudmi pri nas uradno ne obstaja. Pa je res tako — glede na to, da je Slovenija na robu med Balkanom in Evropo raj za tihotapce ter goljufe vseh vrst?
Trgovina z ljudmi je ena najhitreje rastočih kriminalnih dejavnosti na svetu. Iz slovenskega okolja so najbolj poznani primeri spolnega suženjstva (prostitucija), prisilnega in izko-riščevalskega dela ter beračenja. V javnosti in medijih je bilo izpostavljenih že več primerov. Med njimi primer tujih delavcev, ki so bivali kar na gradbišču ljubljanskih Stožic, ali pa lani razkrit primer v Postojni, ko so inšpektorji v nočnem času opravili izredni inšpekcijski pregled ter zaznali sume kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in kršitve temeljnih pravic delavcev. Država je proti tovrstnim praksam, za katere obstaja sum storitve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, precej neodziv-na, počasna, toga.
Trgovina z ljudmi je problem globalnih razsežnosti. Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da je v svetu 20,9 milijona žrtev prisilnega dela, od tega četrtina otrok. Največ ljudi - 11,7 milijona - je v delo prisiljenih v azij-sko-pacifiški regiji. V letih od 2010 do 2015 je bilo v Sloveniji identificiranih 161 žrtev trgovine z ljudmi, od tega skoraj tretjina samo v letu 2015. »96 odstotkov vseh žrtev v tem obdobju je žrtev spolnega izkoriščanja, več kot 90 odstotkov vseh so ženske, med žrtvami so tudi štirje otroci. Največ žrtev prihaja iz Romunije in Ukrajine - skupaj več kot
40 odstotkov -, sledijo žrtve iz Srbije, Dominikanske republike in Slovenije. Za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi je bilo v obdobju 2010-2015 obsojenih 31 storilcev. Podobno kot v drugih evropskih državah je v zadnjih letih tudi v Sloveniji zaznati vedno več primerov prisilnega dela in delovnega izkoriščanja. Za odkrivanje tovrstnih primerov si prizadevajo tako inšpekcijski organi kot tudi policija, ki je v letu 2016 preiskovala skoraj 5000 kaznivih dejanj v zvezi s kršenjem pravic delavcev, vendar pa v nobenem primeru ni bilo ugotovljeno, da gre za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Prepoznavanje, odkrivanje in dokazovanje te oblike trgovine z ljudmi je izjemno zahtevno, zato je zelo pomembno preventivno ravnanje oz. ozaveščanje delavcev in podjetij ter delodajalcev,« je med drugim navedeno na vladni spletni strani, ki obravnava področje trgovine z ljudmi.
Dolg kot
učinkovito orodje podrejanja
»Trgovina z ljudmi predstavlja hudo obliko kaznivega dejanja. Temeljni vzroki zanjo so revščina, socialna izključenost, slabe gospodarske razmere v državah, iz katerih prihajajo žrtve, global-
Na območju Policijske uprave Maribor so v obdobju 2006-16 obravnavali rabe podrejenega ali odvisnega položaja zaradi izkoriščanja prostitucije
na neenakost, migracije. Vzroki za razmah trgovine z ljudmi so vojne, politične in ekonomske krize, naraščanje brezposelnosti, razpad sistemov socialnega in zdravstvenega varstva, pomanjkanje dostopa do izobrazbe, različne oblike diskriminacije in marginalizacije, razlike med spo-
loma in nasilje nad ženskami, pomanjkanje socialne vključenosti, razmah kriminalitete, korupcije ter vse večje povpraševanje po storitvah žrtev trgovanja. Največ žrtev trgovine z ljudmi prihaja iz najrevnejših delov sveta oz. regije in najrevnejših slojev prebivalstva. Najbolj ranljivi
Ptuj • Javni razpis za subvencioniranje obnove fasad in streh
Do nove fasade in strehe v starem mestnem jedru
Ptujska občina je konec marca objavila javni razpis za subvencioniranje fasad in streh v mestnem jedru. Znesek, ki so ga planirali v ta namen, je 10.000 evrov, rok za prijavo pa se izteče 8. maja. Prijavitelji, ki bodo izpolnjevali zahtevane pogoje, si na ta način lahko zagotovijo največ 40 odstotkov vrednosti celotne investicije.
V letošnjem proračunu so svetniki MO Ptuj del sredstev rezervirali za obnovo fasad in streh, ki so v lasti ali so-lasti fizičnih oseb v starem mestnem jedru Ptuja.
Na razpis, ki je še v teku, se lahko prijavijo lastniki ali solastniki stanovanj ali stanovanjskih stavb, medtem ko pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki v tem razpisu niso upravičeni do sredstev.
Najvišji odobreni znesek po posameznem upravičencu je lahko do največ 40 % višine pogodbenih del, ta pa je razvidna iz računa izvedenih del, ki ga upravičenec priloži zahtevku za izplačilo sredstev. Kot je navedeno v razpisu, so splošni pogoji za sodelovanje na razpisu naslednji: lastniki ali solastniki stanovanj ali stanovanjskih stavb v starem mestnem jedru Ptuja imajo do Mestne občine Ptuj poravnane vse finančne obveznosti, stavba je razglašena za kulturno dediščino, stavba je v starem mestnem jedru, kar je določeno po Odloku o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje P11-C1 Staro mestno jedro Ptuja, dela morajo biti opravljena po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, prejemnik sredstev pa bo obnovil fasado in/ali streho
Rok za prijavo na razpis za subvencioniranje obnove fasad in streh v mestnem jedru Ptuja se izteče 8. maja.
stavbe v celoti. V primeru etažnega lastništva na stavbi je pogoj še, da z obnovo soglaša najmanj 75 % solastniške strukture v stavbi.
Merila za dodeljevanje v razpisu zagotovljenih sredstev so jasno opredeljena. Največ točk prinaša močno odpadanje ometa oziroma zamakanje strehe, pri čemer je ogrožena varnost.
Precej točk prinaša tudi, če je stavba opredeljena kot spomeniki državnega ali lokalnega pomena, če gre za stavbe, starejše od 50 let, ali če objekti ležijo v predelu, ki je že delno obnovljen.
Večje število zbranih točk pomeni višji delež sofinanciranja vrednosti pogodbenih del, sredstva pa morajo biti porabljena še v tem letu.
Vloge bo obravnavala tričlanska strokovna komisija, ki jo imenuje župan, ta bo pravočasne popolne vloge ocenjevala na podlagi v razpisu objavljenih meril. Javno odpiranje prejetih vlog bo izvedeno 11. maja. Prejemniki sredstev morajo občini najkasneje do novembra 2017 predložiti zahtevek za izplačilo sredstev ter fotokopijo računa izvedenih del, potrdilo o plačilu računa in poročilo o izvedbi del.
Dženana Kmetec
Vir: Vlada RS
Foto: CG
petek • 28. aprila 2017
Kronika
Štajerski	7
več kot 200 mladostnikov
med nami, v Sloveniji, Evropi, vsak dan. Trgovanje z ljudmi je posel, ki na črnem trgu po vsem svetu obrača ogromne vsote denarja.
Foto: Črtomir Goznik
28 primerov kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Največ je bilo primerov zlo-(20). V dveh primerih so obravnavali suženjsko razmerje.
so otroci, mladostniki, ženske, brezposelni, migrantski delavci, begunci. Dejansko žrtev lahko
postane vsakdo, ki se v določenem trenutku ali življenjskem obdobju znajde v tvegani situa-
Šemso
(Bosna)
Šemso je star 42 let, po poklicu slikopleskar. Preden je prišel v Slovenijo, je živel v manjšem mestu v Bosni, skupaj z ženo in tremi otroki. Delal je priložnostno, večinoma na črno, saj dela ni bilo, in skupaj z ženo, ki je delala za tekočim trakom v tovarni plastike, sta komaj zaslužila za preživetje. Ko je bil nekega večera na pivu s prijatelji, je do njih pristopil moški, ki so ga na videz sicer poznali in za katerega so vedeli, da ima veliko denarja, da dela v Sloveniji in vedno se je pripeljal v novem mercedesu. Pojasnil jim je, da dela v gradbenem podjetju v Sloveniji, kjer delavci dobijo dobro plačilo. Šemso in njegov prijatelj Amir sta se odločila za delo v Sloveniji. Prvi mesec sta delala vsak dan 12 ur, tudi dve nedelji. Veselila sta se, da bo denarja res veliko in ga bosta lahko večino poslala domov. Prva plača je prinesla prvo razočaranje, saj je bilo ob vseh odbitkih na račun nakazanih le tristo evrov, v roke sta jih dobila še po dvesto. Sama sta izračunala, da manjka vsaj dvesto evrov in se pritožila pri šefu, ki jima je rekel, da če jima kaj ni prav, gresta lahko nazaj, od koder sta prišla. Amir se je vrnil k družini, Šemso je ostal. Odločil se je, da še nekaj mesecev potrpi. Naslednji mesec je dobil le nakazilo tristo evrov, od česar so mu odbili sto evrov, za denar na roko mu je bilo rečeno, da ga dobi čez dva tedna. Ko sta dva tedna minila, denarja pa še vedno ni bilo, je Šemso govoril z vodjo gradbišča, ki mu je rekel, da naj še malo počaka, da bo pri naslednji plači dobil še vse za nazaj. Naslednja plača je bila ponovno samo tristo evrov, na roke so mu jih dali še 150, od česar so mu jih 100 takoj vzeli za najemnino. Brez denarja, brez hrane in brez vsakršnega zaupanja v pozitivni izid so se s pomočjo nekega prostovoljca iz Slovenske filantropije opeharjeni delavci obrnili na novinarje. Prispevki so bili objavljeni v vseh časopisih in tudi na televiziji, dobili so pomoč v obliki hrane na Rdečem križu, vendar pa plač vseeno niso dobili. Pri njih se je zopet oglasil Hasir in jim povedal, da je on zdaj odšel v Nemčijo, kjer je plačilo boljše in da jih lahko odpelje tja. Šemso ga je v nejeveri gledal, vendar mu je Hasir začel obljubljati, da lahko tudi on zasluži veliko... Prepričeval ga je še nekaj časa in Šemso je pri sebi začel razmišljati, da nima več česa izgubiti. Odšel je v Nemčijo. Našli so ga, ko je životaril na nekem gradbišču, tokratni»lastnik«jim tudi stanovanja ni omogočil, spali so v boksih ob gradbišču, plačilo pa je bilo okrog 300 evrov mesečno, na roko. Nemčija ga je vrnila v Slovenijo, kjer je njegovo dovoljenje za začasno bivanje še vedno veljalo. Zdaj čaka na povrnjen denar iz slovenskega gradbenega podjetja, ki je v propadanju.
Vir: Društvo Ključ - Center za boj proti trgovini z ljudm
ciji, zaradi katere postane ranljiv. Številne žrtve trgovanja z ljudmi tudi zakonito prebivajo v državi in so zakonito zaposlene. Žrtve so pogosto ujete v dolžniško odvisnost - s svojim delom in zaslužkom morajo odplačevati navidezno ustvarjen dolg, ko jim trgovci (pogosto s podporo agencij za posredovanje dela in delodajalcev) zaračunajo poplačilo pretirano visokih stroškov zaposlitve in/ali prevoza. Storilci dolg umetno napihujejo, dodatno ga povečajo še s prisilnim najemanjem pogosto povsem neprimernih stanovanj in visokimi najemninami. Dolg je učinkovito orodje podrejanja, saj ga žrtve praktično ne morejo odplačati v razumnem času in se osvoboditi. Žrtve trgovine z ljudmi so pogosto prodane tudi večkrat. Trpijo najhujše oblike fizične in psihične zlorabe, so prestrašene, pogosto se ne prepoznajo kot žrtve in menijo, da so same krive za to, kar se jim dogaja. V težkem položaju so prisiljene vztrajati zaradi hude ekonomske in socialne stiske. Nekateri trgovci z ljudmi delujejo samostojno, večina je del mednarodnega organiziranega kriminala, ki obvladuje vse faze od novačenja prek transporta in izkoriščanja. Posamezne faze trgovci oz. kriminalne združbe izvajajo prek mrež na lokalni ravni. Združbo običajno sestavljajo lokalni trgovci, ki pridobijo žrtve, in trgovci z ljudmi v tujini, ki te žrtve potem izkoriščajo,« pojasnjujejo na Vadi RS.
Kazenski postopki ne stečejo v pravo smer
Na vladnem nivoju sta za področje trgovine z ljudmi zadolžena nacionalni koordinator in medresorska delovna skupina. Pomoč žrtvam pa zagotavljajo društvo Ključ, Slovenska karitas in Slovenska filantropija. »Neposredne oblike pomoči zajemajo krizno namestitev, varno namestitev, program (re)integracije. V sklopu teh treh oblik osebam nudimo materialno pomoč, psi-hosocialno svetovanje, namestitev, spremljanje na institucije, učenje slovenskega jezika za tuje državljanke in državljane, pomoč pri organizaciji prostega časa, izobraževanja in usposabljanja, zaposlitev, spremljanje k zdravnikom ... Letno nudimo pomoč med 30 in 40 osebam,« so povedali v društvu Ključ - Centru za boj proti trgovini z ljudmi in o najpogostejših oblikah tega kaznivega dejanja na območju Slovenije dodali: »To so prostitucija, prisilne poroke in prisilno delo oziroma delovno izkoriščanje. Glede ugrabitev otrok in trgovine z organi nimamo neposrednih podatkov, nas pa skrbijo številke mladoletnikov brez spremstva, ki so iz Slovenije izginili in za katere
se ne ve, kje so. V lanskem letu je bilo takšnih otrok preko 200. Otroci, ki so sami na poti (velja tudi za otroke in mladostnike, ki pobegnejo od doma ali pa jih celo starši pošljejo na »delo«), so najpogosteje izkoriščani za siljenje v beračenje, izvajanje kaznivih dejanj, prostitucijo, lahko pa tudi za organe, tkiva in kri. V tujini, na primer Veliki Britaniji, v zadnjem obdobju beležijo veliko število otrok, ki so izkoriščani na plantažah marihuane. Otroci, žrtve trgovine z ljudmi, so v Sloveniji preredko prepoznani, primernega sistema pomoči nimamo vzpostavljenega, predvsem v smislu primerne dolgotrajne oskrbe takšnih otrok. Problem je tudi s prepoznavo otrok, žrtev trgovine z ljudmi, med mladoletniki brez spremstva ter med otroci, ki so na ulicah slovenskih mest prisiljeni v beračenje. Pereča je problematika prisilnega dela in delovnega izkoriščanja, predvsem ker kazenski postopki preredko oziroma skoraj nikoli ne stečejo v smer kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, pač pa se primere še vedno obravnava zgolj kot kršenje delovno pravne zakonodaje, kljub temu da obstajajo številni indici, ki kažejo prav na trgovino z ljudmi. Tudi prostitucija je problem: zvodništvo, izkoriščanje ranljivosti, grožnje. Za izboljšanju situacije na tem področju vsekakor ne pomagajo debate o tem, da je prostitucija delo kot vsako drugo, saj je večina žensk v prostituciji tako ali drugače izkoriščanih. Ravno tako debate o lastni odločitvi niso na mestu. Premalo poudarka se namenja razumevanju različnih oblik ranljivosti oseb, zaradi katerih ostajajo v izkoriščevalskih odnosih in ne poiščejo pomoči oziroma pomoči ne sprejmejo. Problem so dolgotrajna revščina, nasilje v družini, spolne zlorabe, različne odvisnosti, mladost in z njo povezana naivnost. Prepogosto je razlog tudi, da za te ljudi v domovini ni prav nobene perspektive in je 200-500 evrov, ki jih mesečno dejansko dobijo,
Gabriela
(Dominikanska republika)
Gabriela je bila stara 22 let, prihaja iz Dominikanske republike in ima dva otroka. Po razpadu zakona je spoznala žensko z imenom Mallendy. Ta ji je povedala, da je kot plesalka v nočnem lokalu delala dve leti v Sloveniji in zelo dobro zaslužila. Gabriela se je informacije razveselila, saj je v njej vzbudila upanje. Mallendy je Gabrieli in njeni prijateljici Marii obljubila, da bo slovenskemu delodajalcu Igorju sporočila, da sta tudi onidve zainteresirani za delo v Sloveniji. Minilo je nekaj časa in prišla je odlična novica: delodajalec je bil pripravljen v delovno razmerje sprejeti obe, Gabrielo in Mario. Za ureditev vize (najbližja država je Argentina) ter pot v Slovenijo je Gabrielina mama pri zasebni izposojevalnici zastavila hišo in najela kredit v višini 3.000 evrov. V času pridobivanja vize v Argentini, kar je trajalo mesec dni, sta Gabriela in Maria za bivanje v hotelu porabili skoraj ves denar. Dovoljenji za začasno prebivanje v Sloveniji sta sicer pridobili. Gabriela in njena mama sta bili zelo zaskrbljeni, kako sedaj odplačati kredit. Odločili sta se, da je zadevo treba izpeljati do konca in da je treba najti način, kako pridobiti dodaten denar za pot v Slovenijo. Gabriela je za pomoč zaprosila svojo teto. Tudi ta je bila prepričana, da bo Gabriela v Sloveniji s plesom uspela zaslužiti veliko denarja. Še sama je pri drugi izposojevalnici najela hipotekarni kredit v višini tisoč evrov. Maria se je znašla podobno in obe sta z letalom pripotovali v Slovenijo. Na letališču ju je pričakal taksist. Povedal je, da dela za Igorja in da ju bo odpeljal v nočni lokal, nad katerim bosta tudi stanovali. V lokalu je čakal Igor. Bil je neprijazen. Ukazal je, naj se hitro preoblečeta v izzivalna oblačila, delo bosta pričeli takoj. Odšli sta v bivanjski del nad lokalom in tam zagledali še tri dekleta. Vse so morale bivati v isti, hladni, umazani sobi brez ogrevanja. Časa za pogovor ni bilo. Še isti večer sta Gabriela in Maria spoznali, da ne bosta samo plesali. Bili sta prisiljeni v prostitucijo in sodelovanje pri tihotapljenju droge. Igor je rekel, da če hočejo imeti prost dan ali izhod iz hiše, mu morajo za to dati 100 ali 150 evrov. Prepovedal je komunikacijo po telefonu in zasebne intimne stike, ker naj bi bila dekleta tam zaradi dela. Gabriela in Maria za delo nista prejeli nobenega plačila.
Vir: Društvo Ključ - Center za boj proti trgovini z ljudmi
več, kot bi jim doma uspelo zaslužiti kadarkoli. Zato ostajajo.«
V lovkah
hobotnice milijoni ljudi
Slovenska karitas je nedavno izdala preventivno knjižico, ki opozarja mlade na pasti trgovine z ljudmi. Vsebina ni aktualna samo za tuje državljane, ki z upanjem po boljšem življenju prihajajo v bogatejše države, ampak
tudi za mlade in otroke v Sloveniji, ki so še posebej ranljivi na internetu in na potovanjih. Velika hobotnica trgovine z ljudmi v svojih lovkah drži na milijone ljudi, med njimi je veliko število mladih in otrok. Gradivo je v obliki knjižice, kjer so vse bistvene informacije o problematiki trgovanja z ljudmi, s poudarkom na internetnih pasteh, kot so razni oglasi ali klepetalnice, v katerih lahko neznanci z lažnimi profili zavajajo mlade.
Mojca Zemljane
Foto: Črtomir Goznik
V šestih letih (2010-2015) je bilo v Sloveniji zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi osumljenih 106 oseb. Obtoženih jih je bilo 45 in obsojenih 31.
01095011015300031714070410AB-123
8 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 28. aprila 2017
Ptuj • Pred 28. razstavo Dobrote slovenskih kmetij
Letos ocenjujejo 1.191 izdelkov
Čez mesec dni bo najstarejše slovensko mesto v znamenju tradicionalne razstave Dobrote slovenskih kmetij, največjega nacionalnega dogodka, ki promovira lokalno pridelano hrano. Razstava v treh dneh poveže okrog 500 slovenskih kmetij, Ptuj v času razstave postane središče slovenskega podeželja.
Foto: Črtomir Goznik
Razstava Dobrote slovenskih kmetij je za slovenske kmetije in pridelovalce pomemben dogodek.
Letošnja vseslovenska razstava Dobrote slovenskih kmetij bo v ptujskem minoritskem samostanu na ogled med 19. in 21. majem, od petka do nedelje. Vodja organizacijskega odbora Peter Pribožič je povedal, da so letos pridelovalci za ocenjevanje prijavili 1.191 izdelkov v 15 različnih skupinah. Največ je mlečnih izdelkov, izdelkov iz moke (kruh, potice, peciva), sledijo mesni izdelki, žganja, olja, marmelade, sadjevci, konzervirana zelenjava, med, kompoti, kisi, suho sadje, sokovi. Letos prvič ocenjujejo tudi čaje. »Opažamo, da pridelovalci sodelujejo z živili, ki jih izdelujejo v okviru svojih dopolnilih dejavnosti na kmetiji, kar je seveda tudi prav - da se kmetije dodatno ukvarjajo s predelavo in trženjem izdelkov ter na takšen način ustvarijo dodaten del prihodka. To lahko na kmetijah prinaša nova delovna mesta, naša razstava za razvoj teh dejavnosti predstavlja podporno okolje v smislu strokovne podpore, promocije, krepitve, prepoznavnosti izdelkov in naše bla-
govne znamke. Pridelovalec nam izdelek zaupa v presojo, dobi strokovno oceno in povratno informacijo o njegovi kakovosti. Člani ocenjevalnih komisij za vse ocenjene izdelke na zapisnikih navedejo informacije o prednostih ali pomanjkljivostih dotič-nega izdelka. Največ izdelkov za ocenjevanje prejmemo iz podra-vske regije (296), iz savinjsko-koroške regije jih je letos 262, iz pomurske 107. Ocenjevanje se bliža h koncu. Vsako priznanje ali pridobljen znak kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij je za pridelovalca lepa nagrada, pa tudi dobra referenca in priložnost za promocijo. Doslej smo na Ptuju nagradili več kot 17.000 izdelkov,« je pojasnil Pribožič.
Bogat spremljevalni program
Kot vsako leto bo tudi letos tridnevno razstavo spremljal bogat program. Razstava bo v samostanu na ogled od petka do nedelje med 9. in 18. uro. Otvoritvena slovesnost bo v petek ob 12.
uri. Letos se bo na razstavi kot osrednja pokrajina predstavilo Prekmurje. »Prvi dan bo posebej namenjen šolam. Vrtce in osnovne šole smo pozvali, da na temo zrelo žito do začetka maja oddajo
likovne izdelke. Najboljše bomo nagradili in razstavili, nagrade pa izročili prvi dan razstave. Izobraževalne ustanove posebej lepo vabimo, da izkoristijo priložnost in se nam pridružijo na razstavi.
Prvi dan razstave bo v Mestni hiši srečanje predstavnikov zamejske kmetijske organizacije Agra Slomak. V narodnem domu v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom prirejamo posvet na
temo izbrane kakovosti slovenske hrane. Sobotni dopoldan bomo začeli s srečanjem folklornih skupin - Folkfestom, sledijo podelitve priznanj, degustacije, predstavitve bučnega olja in žganja, na program naše razstave se letos navezuje tudi Salon sovinjon, ki bo sicer isti dan na Ptuju potekal v dominikanskem samostanu. Popoldan bo javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci, na mestnih ulicah in trgih bomo predstavili kmetijsko tehniko in sta-rodobnike, predstavili se bodo pridelovalci iz območja Haloz. Tridnevno dogajanje bomo končali v nedeljo. Zjutraj začnemo s slavnostnim bogoslužjem, nato sledijo podelitev priznanj in pre-dizbor ansamblov za nastop na Festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2017, ki ga prireja družba Radio-Tednik Ptuj. V Furstovi hiši v Krempljevi ulici bo v času razstave odprta kuhinja ptujskih gostincev. Vse dni razstave bo prisotna tudi bogata ponudba na stojnicah.«
Mojca Zemljarič
Ptuj • 16. tradicionalni blagoslov konjev
Prošnja za božjo naklonjenost
Turistično društvo Ptuj je v nedeljo, 23. aprila, povabilo na že 16. tradicionalni blagoslov konjev, konjenikov in konjskih vpreg, ki je potekal pri cerkvi sv. Leopolda Mandiča na Ptuju.
Blagoslov okrog 40 konjev in konjenikov, sedmih konjskih vpreg, kruha in soli je opravil p. Matej. Blagoslov pomeni prošnjo za božjo naklonjenost in je tudi zunanje znamenje zahvale. 23. april, dan sv. Jurija, je letos še posebej slovesen, Ptuj se je pridružil vsem mestom in krajem, ki pripravljajo blagoslove konjev in konjenikov, kjer se zavedajo, da ni vse odvisno od nas, temveč tudi od blagoslova; v proštijski cerkvi sv. Jurija pa so pripravili tudi žegnanje. Sv. Jurij, ki je simbolno postavljen na konja s sulico in zmajem, ki preganja vse slabo, naj bi umrl davnega leta 303. V tem letu pa je imel Ptuj tudi svojega svetnika sv. Viktorina Ptujskega. Ta zgodovinski pridih je povezan
tudi z blagoslovom konjev in konjenikov, je povedal predsednik TD Ptuj Peter Pribožič, ki se je še posebej zahvalil Silvu Čehu, ki je tudi letos poskrbel za udeležbo konjev in konjenikov ter konjskih vpreg. Reja konj ima v Sloveniji bolj ljubiteljski značaj, prevladujejo športni konji (toplokrvni), včasih je bilo več težkih (hladnokrvnih), delovnih konjev. Vseh konjev je trenutno 21.000, rejcev pa 6.000. Ptujski župan Miran Senčar pa je ob tej priložnosti poudaril, da je konjeništvo lahko tudi odličen turistični produkt, Ptuj ima na tem področju eno od boljših priložnosti. Zahvalil se je TD Ptuj, da že 16 let zapored vzdržuje to lepo tradicijo, p. Mateju za blagoslov, vsem konjenikom
pa je zaželel čim boljšo sezono.
Blagoslov konjev in konjenikov je spremljala lepa slovenska pesem v izvedbi MoPZ KD Ro-goznica pod vodstvom Gregorja Lačna. Za domače oz. sladke dobrote so poskrbele članice Društva kmetic MO Ptuj in podjetje Sladko. Manjkalo pa ni tudi dobre kapljice.
Del spomina na letošnji blagoslov konjev in konjenikov bo tudi slika konjske glave slikarja Aleša Likarja, predsednika likovne sekcije pri KD Rogoznica. Konjenike in druge udeležence letošnjega blagoslova bo na ta tradicionalni dogodek spominjala tudi spominska ploščica TD Ptuj, ne samo prijazno druženje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Z blagoslova konjev in konjenikov pri cerkvi sv. Leopolda Mandiča na Ptuju
Gornja Radgona • Sejem lovstva in ribištva
Predstavitev lovcev in ribičev
V tridnevnem dogajanju Pomurskega sejma v Gornji Radgoni se je na 10. mednarodnem sejmu lovstva in ribištva predstavilo 155 razstavljavcev, od tega 45 iz tujine (Avstrija, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Slovaška in Srbija).
Bilateralno prireditev je popestril 4. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi Naturo s 130 nastopajočimi iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Posebno draž so predstavljali starodobniki, ki so svoja vozila razkazovali na kar 5000 kvadratnih metrih razstavnih površin.
Ob odprtju sejma je slavnostni govornik Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, že napovedal največjo sejemsko prireditev v Gornji Radgoni - sejem Agra (26.-31. avgust), kjer bo eden ključnih dogodkov srečanje skupine 16+1, ki mu bo na samem sejmu sledila mednarodna poslovna konferenca. Pri skupini 16+1 gre za mehanizem pri usklajevanju sodelovanja v gozdarstvu med Kitajsko in državami Srednje ter Vzhodne
Evrope. »Prav naša država je tista, ki je prevzela vodenje tovrstnega mehanizma na področju gozdarstva, s sedežem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Zavedati se moramo, da naravni viri niso od vedno in za vedno. Slovenija je s svojimi 26.000 vrstami rastlin in živali na tako majhnem prostoru ena najbolj biotsko raznovrstnih držav ne le v Evropi, temveč tudi v svetu. Biotska raznovrstnost pa se vztrajno manjša, saj dajemo ljudje gospodarskemu razvoju pogosto prednost pred ohranjanjem narave in žal je tako tudi v Sloveniji,« je dejal Židan. Kmetijski minister se je ozrl tudi na številne dobre prakse, ki jih je pokazala vlada v svojem mandatu. Še posebej je izpostavil zapis pravice do pitne vode v
ustavo, prehod državnih gozdov kot pomembnega naravnega vira v upravljanje države, pomemben napredek pa je ugotovil tudi pri načrtih za upravljanje s populacijo kor-morana. »Pri upravljanju z gozdovi so potrebne spremembe ciljev. Dosežen je dovolj velik prirast lesa, zato velja večji poudarek usmeriti v njegov načrten posek,« je poudaril. Z zadovoljstvom je še ugotavljal, da na področju ribogojstva in ribištva opaža pomembne pozitivne premike. Po ogledu sejma je Dejan Židan skupaj s predsednikom uprave Pomurskega sejma Janezom Erjavcem simbolično posejal temelje novega sejemskega raziskovalno-izobraže-valnega poligona Zeleni dragulji narave (na posnetku).
NŠ
m*1
m
•áfc xssct^iíe.:- sS • .-¡t- .-.„..,s
Foto: NS
petek • 28. aprila 2017
Kmetijstvo
Štajerski	9
Ptuj • Zaključna prireditev Vino Ptuj 2017
Praznik okusov, ljudi in spoštovanja tradicije
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze je 22. aprila v jedilnici minoritskega samostana na Ptuju pripravilo slovesno prireditev ob zaključku ocenjevanja vin - Vino Ptuj 2017, na kateri so podelili srebrna priznanja, zlata priznanja, velike zlate medalje, razglasili šampione vin rednih trgatev (suha vina), rednih trgatev (polsuha vina) ter posladkih in sladkih vin ter prvake sort in zvrsti.
Foto: MG
S podelitve naslovov prvakov sorte in šampionov vin.
Predsednik 10-članske ocenjevalne komisije, ki je ocenila 130 vzorcev vina, je bil Miran Reberc: „Nebesa so se odprla vsem ob 27. pokušanju in ocenjevanju vin Ptuj 2017," je poudaril.
Na letošnjem ocenjevanju je bilo predstavljeno vse bogastvo vin, ki ga premore to vinorodno območje; več kot 15 sort vin v kakovostnem razponu od kakovostnega do vrhunskega vina. Kar 62,90 odstotka vin je doseglo 18,10 točke in več. Po tem visokem deležu bi jih lahko po Zakonu o vinu uvrstili med vrhunska vina, 30,10 odstotka vin je bilo v kakovostnem razredu, vin namizne kakovosti pa praktično ni bilo. Od sort so se najbolj izkazali renski rizlingi s povprečno oceno 18, 22, laški rizlingi z oceno 18,13, sovinjoni z 18,09 in rumeni muškati 18,08. Izpostavili so tudi penine, povprečje treh vzorcev je bilo 18,27. Zelo lepe ocene so dobile zvrsti, saj nobena ni padla v kakovostni razred namiznega vina. Zaradi nečistega vonja in previsokega SO2 pa je bilo izločenih 10 vzorcev vin.
Predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, tudi predsednik organizacijskega odbora 27. ocenjevanja Edi Hoj-nik, je na zaključni prireditvi še posebej poudaril, da gre v prvi vrsti za praznik vina, praznik vseh vinogradnikov in vinarjev, ki se kljub vedno novim težavam znajo veseliti svojih uspehov, vsakega najmanjšega napredka, veseliti svoje prikle-njenosti na svojo zemljo. „Ži-vimo v prostoru, kjer nastaja vino, ob tem da obdelujemo vinograde, živimo s svojo dedi-
Ljudska modrost pravi, da ni dovolj samo spoštovati vina, ga ljubiti, treba ga je znati tudi uživati. To pa je tudi osnovni namen Primusovih vinskih zgodb, uživanje in druženje z izbrano vinsko kapljico in kulinarično ponudbo hotela Primus v družbi najboljših prijateljev. V zadnji vinski zgodbi je vina Steyer in Gaube predstavil Danilo Steyer iz znane vinogradniške in vinarske družine Steyer, vina Verus pa Danilo Šnajder. Povedala sta, da je biti vinogradnik in vinar način življenja.
Kmetija Gaube iz Špičnika pri Svečini na meji z Avstrijo je ena prvih kmetij na Štajerskem, ki je začela pridelavo svežih, sadnih vin. Natočili so rumeni muškat in zeleni silvanec, ki ga polnijo kot ena redkih kmetij v tem delu Slovenije.
ščino v svetu, kjer se vse stvari vse bolj krčijo oz. poenostavljajo. Izvirnost prostora se počasi izgublja. Z vinom smo skoraj vse svoje življenje, od rojstva do smrti. Številne prireditve pa so že v preteklosti povzdigovale pomen in kulturo vina. Vino Ptuj je praznik izbranih okusov, praznik ljudi, ki spoštujemo tradicijo, jo bogatimo in jo obenem predstavljamo tistim, ki so nanjo že nekoliko pozabili, " je še povedal Edi Hojnik, ki upa, da letošnja pozeba ne bo imela hujših posledic, in da se bodo vinogradniki in vinarji v letu 2018 veselili podobno kot letos, ko so se veselili še enega odličnega vinskega letnika. Do takrat pa naj bi v pravila ocenjevanja vključili tudi penine,
arhivska in rdeča vina, da bodo tudi ta vina imela svoje prvake in šampione. Še posebej pa se je zahvalil vsem vinogradnikom in vinarjem, ki so prinesli svoja vina v ocenjevanje, saj brez njih tega praznika ne bi bilo. Vinogradnike in vinarje pa je tudi pozval, da skupaj najdejo pot, da se bo v haloške vinograde vrnil ranfol.
Vinogradništvo oz. vinarstvo je ena od perspektivnih panog, ki lahko v te kraje prinese več življenja, več radosti in tudi več ekonomskih vrednot, pa je izpostavil vinski konzul Vladimir Korošec. Vinogradnikom in vinarjem je čestital za visoka priznanja in kakovost pridelka, kar je dokaz, da je možno tudi v najslabših razmerah pridelati
visoko kakovost, če imamo veliko znanja, volje in poguma.
Povprečna ocena vseh trgatev oz. 120 ocenjenih vzorcev je bila 18,11, povprečna ocena rednih trgatev 18,06, povprečna ocena posebnih trgatev 18,76 in povprečna ocena penin 18,27. Šampion vin rednih trgatev - suha vina - je rumeni muškat z oceno 18,23 Roberta Pungračiča iz Drenovca (Za-vrč), šampion vin rednih trgatev - polsuha vina - je renski rizling z oceno 18,43 Marjana Kramerja iz Lancove vasi (Videm), šampion posladkih in sladkih vin je traminec - ledena trgatev - z oceno 19,40 kmetije Pajnkiher iz Bolečke vasi (Ptujska gora). Nazive prvakov sorte so prejeli: Sebastjan Strmšek iz
Prvencev (Markovci) za zvrst z oceno 18,23, Marjan Kramer iz Lancove vasi (Videm) za laški rizling z oceno 18,37, Mirko Su-šec iz Gubčeve ulice (Ptuj), za rumeni muškat z oceno 18,30, Franc in Majda Ambrož iz Stojn-cev (Markovci) za sovinjon z oceno 18,40, Jakob Svenšek iz Sel (Lovrenc na Dravskem polju) za sivi pinot z oceno 18,30, Vinogradništvo Gorjup z Bel-skega Vrha (Zavrč) za šipon z oceno 18,20, Vinogradništvo Plajnšek iz Kočic (Žetale) za traminec z oceno 18,30 in Marjan Kramer iz Lancove vasi (Videm) za renski rizling z oceno 18,43. Šampioni so prejeli kipec Bakhosa, ki ga je oblikoval akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič, prvaki med
Pretežno pa Gaubejevi kletarijo suha vina v inox posodah. Do njih vodi edinstvena pot v obliki srčka, po mnenju mnogih ena najlepših vinskih cest v Evropi.
Vina Verus so začela svojo zgodbo pred 10 leti, Danilo Šnajder je predstavil vini šipon, ki je najstarejša sorta v Jeruzalemu, dolgo drugorazredna, ki danes piše prvorazredno zgodbo, tudi najboljše vino za staranje, in sovinjon, letnik 2016. Njihova vina pijejo v 27 državah, kar 80 odstotkov izvozijo, največ na Nizozemsko. Štajerska vina imajo svojevrstno aromo, ki je ne najdemo drugod, tudi zato jih imajo na tujem radi. Zgodba vin Verus je zgodba treh prijateljev Danila Šnajderja, Božidarja Grabovca in Rajka Žličarja, ki so združili znanje, tradicijo in strast do pridelave vin v
sortami in zvrstjo pa medaljo z znakom Probusa.
Zaključne slovesnosti 27. ocenjevanja vin Ptuj 2017 so se ob vinogradnikih in vinarjih udeležili tudi številni gostje: podžupan MO Ptuj Marjan Kolarič, podžupan občine Videm Marjan Selinšek, šesta ptujska vinska kraljica Urška Repič, vinski vitezi Slovenije, omizje Ptuj-Or-mož in konzul omizja Vladimir Korošec, p. Janez Kmetec, člani ocenjevalne komisije in organizacijskega odbora ter še nekateri drugi.
Za praznične in ubrane trenutke so na letošnjem prazniku vin poskrbeli Mladi veseljaki, člani KD Cirkulane.
MG
Ljutomersko-Ormoških goricah. Ta so harmonična, z intenzivno cvetico in jasno izraženo sortnostjo.
Pri Steyerjevih, kjer trta raste na 20 ha, so prvo steklenico napolnili leta 1993. Vinoljubce so razveselili z rdečim cuvejem Steyer mark in dišečim tramincem, letnik 2016. Sicer pa je njihov dišeči traminec - ledeno vino osvojil zlato medaljo na ocenjevanju v Bruslju, na De-canterju v Londonu pa so prejeli srebrno medaljo za dišeči traminec exclusive. Na vinogradniško-turi-stičnem posestvu Steyer v Plitvi-cah, znani so tudi kot hiša dišečega traminca, urejajo tudi vinsko banko, kjer bodo hranili tudi vino drugih vinogradnikov in vinarjev. Njihova posebnost je tudi ampelo-grafski vrt s številnimi sortami vinske torte, vključno z avtohtonimi, ki so ga zasadili s svojimi prijatelji.
Vino 6. večera Primusovih vinskih zgodb je postal dišeči trami-nec 2016 Vina Steyer.
Jagodo na smetani zadnjega večera 13. sezone Primusovih vinskih zgodb pa sta dodala izjemna mlada plesalca, osemkratna mladinska državna prvaka v standardnih in latinsko ameriških plesih Ana Ekart in Ivan Jarnec.
MG
Ptuj • Zaključek 13. sezone Primusovih vinskih zgodb
Zgodbe je pripovedovalo 36 izbranih vin
V petek, 21. aprila, se je s pokušino vin treh odličnih vinogradnikov in vinarjev vinorodne dežele Podravje: vino Gaube, Verus in Steyer vina, svečano zaključila 13. sezona Primusovih vinskih zgodb, ki jih je vodila Nataša Petrovič, vitezinja Združenja slovenskega reda vitezov vina, in v kateri so udeleženci vinskih omizij pokusili 36 odličnih vin.
Na šestem večeru 13. sezone Primusovih vinskih zgodb sta se gostiteljici Nataši Petrovič pridružila Danilo Steyer (vina Steyer) in Danilo Šnajder (vina Verus).
Foto: MG
10 Štajerski
Kultura
petek • 28. aprila 2017
Ptuj • Odprtje razstave slik iz zapuščine Albina Lugariča
Zakladnica preteklosti, a tudi sedanjosti
V torek, 18. aprila, so v ptujski mestni galeriji v Prešernovi ulici odprli drugo razstavo v prvi sezoni njenega delovanja. Posvetili so jo ptujskemu slikarju Albinu Lugariču.

V: A ■ -. J ■ .
_ «v - ..-•"

4
i i
Foto: Črtomir Goznik
Albina Lugariča kot človeka in njegovo umetnost so na tiskovni konferenci predstavili (od leve) sin Bogomir Lugarič, žena Vera Lugarič, avtorica razstave dr. Marjeta Ciglenečki in predsednik komisije za ustanovitev in razvoj mestne galerije Dušan Fišer.
V prostorih novega ptujskega središča likovne umetnosti je na ogled sto del iz zapuščine Albina Lugariča (1927-2014), ene izmed osrednjih osebnosti ptujskega 20. stoletja, cenjenega slikarja in pedagoga, priljubljenega Ptujčana in tudi častnega občana Ptuja. Kot je dejala avtorica razstave dr. Marjeta Ciglenečki, je njegov slikarski opus izjemno obsežen in zajema različne vsebine. V ospredju so haloške krajine in prizori, ki jih je opazoval ob vsakodnevnih sprehodih ob Studenčnici, znamenite so njegove zime, cenjen je ciklus Pesnikov, pomembno mesto pa zavzemajo tudi primorski motivi. »Lugaričeve slike krasijo veliko ptujskih domov, hranijo pa jih tudi v muzejih in galerijah ter zasebnih
zbirkah v Sloveniji in drugod. Po umetnikovi smrti je veliko del ostalo v domačem ateljeju in depo-ju. Dediči so v letih 2015 in 2016 prijazno omogočili dokumentiranje umetnikove zapuščine. Ugotovljeno je bilo, da je Albin Lugarič ustvarjal tudi dela, ki jih je razstavljal malokrat ali pa sploh ne. Nova odkritja so spodbudila novo vrednotenje njegovega opusa. S podobami kaotičnih velemest, pompejanske tragedije in demonov vseh vrst se je slikar odzival na razklanosti aktualnega časa. Prizori iz Stare in Nove zaveze so, nasprotno, podobe upanja in pričakovanja onstranstva. Izkazalo se je še, da ima abstrakcija v Lugari-čevem opusu pomembno mesto, zadnje slike, ki so nastale sredi
devetdesetih, pa se zdijo kot klic z one strani,« je med drugim dejala dr. Ciglenečkijeva. Spomnila je na dejstvo, ki ga marsikdaj prezremo: Ptuj je res izredno bogata zakladnica tisočletij, a tudi v sodobnem času je likovno dogajanje v mestu živahno, tu ustvarjajo pomembni umetniki, ki si zaslužijo pozornost stroke in javnosti. In tak je bil tudi slikar Albin Lugarič.
Lugariča kot človeka - moža, očeta, dedka in pradedka - sta na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili pred odprtjem razstave, zelo čustveno predstavila njegova žena Vera in sin Bogomir, ki je med drugim dejal: »S svojim očetom bi lahko bil tisoč let, pa mi niti za trenutek ne bi bilo dolgčas ...«
V velikih razstavnih dvoranah je slike in risbe Albina Lugariča mogoče doživeti ne le v znatnem številu, pač pa se obiskovalcem ponuja tudi celovit pogled na zaokrožena poglavja iz umetnikovega opusa. Razstava bo odprta do 25. junija, ko bo mestna galerija na voljo festivalu Art Stays, razstavno leto pa se bo končalo z jesenskim pregledom sodobne ptujske likovne ustvarjalnosti. V času razstave bodo v razstavišču pripravil delavnice za otroke, razstava pa sovpada tudi z letošnjo muzejsko nočjo, ko bo razstavišče odprto do polnoči. Mestna galerija Ptuj je sicer odprta od torka do petka med 10. in 18. uro, ob koncu tedna in praznikih pa med 10. in 13. uro.
jš
Ptuj • Razstava fotografij Borisa Voglarja
Bo Ptuj dobil nove razglednice?
V četrtek, 21. aprila, so v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča pripravili novo domoznansko druženje; tokrat so v goste povabili ptujskega fotografa Borisa Voglarja in odprli razstavo njegovih fotografij najstarejšega slovenskega mesta.
Boris Voglar se s fotografijo ukvarja že od svojih najstniških let, smo izvedeli v pogovoru, ki ga je ob odprtju razstave vodila Nevenka Dobljekar. Fotografsko je vsestranski: fotografira portrete, oko ima za fotografijo pokrajine, zlasti mu je blizu Ptuj z okolico, s fotoaparatom je prisoten na vseh pomembnejših koncertih in drugih dogodkih v mestu (pa tudi drugod po državi), srečamo ga
na gledaliških deskah - pa ne kot igralca, pač pa s fotografskim aparatom zapisuje odrsko dogajanje ... Za razstavo v razstavišču ptujske knjižnice je izbral nekaj čez 40 fotografij Ptuja, ki kažejo njegovo neizmerno ljubezen do domačega mesta. Da izbiranje fotografij pri njem ni enostavno delo, pove podatek, da če Boris brska, to počne med kakimi pol milijona fotografijami, ki so se doslej nabrale v nje-
govem arhivu. Njegove fotografije kažejo, da se ukvarja z dejavnostjo, ki jo ima rad, saj se, kot je zaupal tistim, ki so se udeležili klepeta z njim, na fotografiji pozna, ali jo narediš zato, ker jo moraš, ali zato, ker ti je fotografski objekt (oziroma subjekt) blizu. In ker so tokrat (do 19. maja) na ogled ptujske razglednice, se pozna, da ima Ptuj svoj stalni, pomemben kotiček v Borisovem srcu.
Nevenka Dobljekar v pogovoru s fotografom Borisom Voglarjem
Ima pa ga tudi v srcih obiskovalcev otvoritvenega pogovora, smo lahko zaslutili iz njihovih komentarjev ob občudovanju Vo-glarjevih fotografij. Toliko novih pogledov na slovenskega mestnega metuzalema se nam je razgrnilo, da so se vsi prisotni strinjali s predlogom Mitje Gobca, stalnega obiskovalca ptujskih kulturnih prireditev: »Če bi bilo sedanji mestni oblasti in njenemu novoustanovljenemu turističnemu zavodu kaj do Ptuja, bi med razstavljenimi fotografijami morali izbrati nekaj motivov za novo ptujsko razglednico, da ne bomo turistom ponujali deset let starih fotografij!« Kajti mesto se spreminja, obiskovalci Ptuja pa marsikdaj nimajo česa kupiti v spomin na obisk enega najlepših kotičkov naše dežele. Boris Voglar je sicer skromno spomnil, da je v Ptuju še kar nekaj fotografov, ki bi si zaslužili biti na turističnih razglednicah - a tokratni večer v ptujski knjižnici je bil posvečen njemu in njegovemu delu, ki je resnično vredno naše pozornosti.
jš
Tednikova knjigarnica
Prvomajska in naglej rdec
Kajetan Kovič je nekoč tako spesnil praznično pesem za otroke:
Tu pri nas je že pomlad, vsemu hudemu je kraj, dal roko bo bratu brat za veseli prvi maj!
Da bo delo šlo od rok, da bo rodovitno polje in otroci lahkih nog, lahkih nog in dobre volje!
Saj nam polje kruha da, kruha za vse želje, saj nam delo srečo da, srečo in veselje!
In zato, ker je pomlad, ker je hude zime kraj, dal roko bo bratu brat za veseli prvi maj!
(Več prigodnih prazničnih iz davnih dni najdete v knjigi Pesmi in igre za otroške praznike, 1955).
Kdo ve, če bi bil Kovič pesnik današnjih prvomajskih praznikov, kdo ve, kako bi zvenela njegova pesem? Bi rekel morda, da se hudo začenja? Bi pesniško potarnal, da dela ni? Bi v verze izlil neznosno izkoriščanje delavstva? Bi tarnal čez neoliberalizem, čez vladavino trga, ki to ni več? Bi zabentil čez nesramne, v nebo vpijoče krivice in razlike v vrednotenju dela? Bi bila njegova pesem še sploh praznična? Bi zapel o rdečem nageljnu v gumbnici?
Rdeči nagelj je cvet, ki je bil v evropski kulturi največja žrtev trenutnih modnih zapovedi. Včasih je bil izjemno priljubljen, spet drugič pa zaničevan. Njegovo grško ime je Dianthos in pomeni »božanski cvet«, v antiki je bil simbol naklonjenosti bogov. Legenda pravi o nastanku nageljna, da se je nekega dne Artemida strahovito razjezila na pastirja, ki je prestrašil divjad. Boginjo lova je napadlo tako besnilo, da je pastirju izkopala celo oči. Seveda je kasneje obžalovala svoje dejanje, a vida ni mogla povrniti nesrečnemu mladeniču. In je v njegovi prazni očesni votlini pričarala cvet, ki je posnemal šarenico očesa.
Nagelj ima številne simbolne pomene in med drugim je francoski kraljevski cvet, simbol hrabrosti in predanosti ter zvestobi (več v Tine Germ: Simbolika cvetja)
V naši deželi je, tako kot v mnogih drugih, rdeči naglej tudi prvi cvet delavstva in delavskega gibanja, a še zraven izraža ljubezen in pripadnost. Živel prvi maj!
Liljana Klemenčič
Ps.: Ilustracija je iz knjige Nageljni in klinčki, 1994
Foto: ČG
Tenis
Pet zmag za (najmanj) novi četrtfinale
Stran 12
Namizni tenis
Prva Marselova medalja na mladinskem DP
Stran 12
Fotozapis
Glasbeniki in športniki za dober namen
Stran 13
Košarka
Lepa izkušnja košarkarjev Drave v Španiji
Strani 13
Kikboks
Tilen Repina in Saša Štern tretja
Strani 15
Twirling
Na DP številne medalje za klube iz Sp. Podravja Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga
Večni derbi in
priložnost Aluminija
Pred prvomajskimi prazniki bodo slovenski prvoligaši odigrali srečanja 31. kroga. Osrednji dogodek kroga bo večni slovenski derbi med Olimpijo in Mariborom, ki bo na sporedu v soboto ob 20.30. V primeru slavja vijoličastih bi si ti pet krogov pred koncem že tudi teoretično zagotovili naslov državnih prvakov, sicer bo ta formalnost pač prestavljena na enega od naslednjih krogov - prednost Maribora pred zasledovalci je pač prevelika (15 točk), da bi bila realno ulovljiva.
V senci derbija bo na sporedu še nekaj zanimivih srečanj v boju za preostala mesta na lestvici. Posebej je zanimiv boj za 4. mesto, ki še vodi v evropska tekmovanja, in za 8. mesto, ki zagotavlja neposreden obstanek v 1. ligi (9. mesto vodi v dodatne kvalifikacije z 2. uvrščenim dru-
goligašem). Glede slednjega je najpomembnejše nedeljsko srečanje v Kidričevem, kjer bo gostovala zasedba iz Radomelj.
Varovanci Adnana Zildžo-viča bodo v naslednji sezoni znova igrali med drugoligaši, v dosedanjih 30 krogih so dosegli le eno samo zmago (v 19. krogu so slavili proti Domžalam) in osem remijev. Statistika pa je lahko zavajajoča, saj so Radomljam v zadnjih treh krogih nanizali
Medsebojne tekme v sezoni 2016/17:
4. krog: Radomlje - Aluminij 2:2 (1:0);
13. krog: Aluminij - Radomlje 2:1 (1:0);
22. krog: Radomlje -Aluminij 0:3 (0:0).


terimi zaostajajo zgolj točko, v tem krogu gostujejo v Novi Gorici. „Vsi se zavedamo, da bo boj za 8. mesto odprt praktično do zadnje tekme, zato je treba točke iskati na vsaki tekmi. To še posebej velja za srečanje z Radomlja-mi, ki nimajo več možnosti za obstanek. Iz tega vidika nas čaka težka tekma, a prepričan sem, da smo jo sposobni dobiti," je povedal Žiga Ško-flek, ki je z osmimi zadetki najboljši strelec ekipe iz Kidričevega (Lovro Bizjak jih je zabil sedem).
Zanimivo je, da je Aluminij v dosedanjih 30 krogih skupaj dosegel 29 zadetkov, skoraj četrtino pa so jih zabili prav proti Radomljam - 7. Trener Slobodan Grubor v nedeljo ne bo mogel računati na Jakšiča (kartoni), v ekipo pa se po bolezni vrača Mensah.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Kidričani so na zadnji medsebojni tekmi ugnali Kalcer v gosteh, tokrat si želijo zmago tudi pred domačimi navijači. Na fotografiji Žiga Škoflek.
nekaj dobrih partij: z Domžalami in Olimpijo so remizi-rali, z Gorico pa minimalno izgubili. Zaradi neobreme-
njenosti bodo zagotovo pretili tudi v Kidričevem, čeprav jih je Aluminij na uvodu drugega dela sezone prepričljivo
ugnal (0:3 v gosteh).
Kidričani bi v primeru zmage lahko upali na preboj na 8. mesto, saj Krčani, za ka-
1. SNL, 31. krog: Aluminij - Kalcer Radomlje, nedelja, 30. 4., ob 15.00 v Kidričevem
Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek
Suvereni Ormožani
Foto: Črtomir Goznik
Dominik Ozmec (Jeruzalem Ormož)
Jeruzalem -Dol Hrastnik 35:30 (18:12)
JERUZALEM: Balent (6 obramb), Šutalo (3 obrambe), Fekonja (2 obrambi); Kavčič 4, Ciglar 2, Koderman 1 (1), Čudič 2 (2), Grabovac 3, Žižek Cvetko 2, Kocbek 1, Šoštarič 4, Kosi 6, Ozmec 5, Mesaric 4, Niedorfer 1 (1), Cirar. Trener: Saša Prapo-tnik
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/4; Dol Hrastnik 1/0. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Dol Hrastnik 2 minuti. IGRALEC TEKME: Dominik Ozmec (Jeruzalem Ormož).
O kakovosti mlajših rodov ormoških rokometašev dovolj zgovorno govori podatek, da so mladinci Jeruzalema dosegli kar 28 od 35 zadetkov na tekmi. Jeruzalem je nastopil v okrnjeni zasedbi. Manjkali so Rok Žuran, Jaša Rajšp, Tinek Hebar. Ob tem se je hitro poškodoval Gal Cirar.
V 13- minuti je bil izid še izenačen (6:6). Šest minut kasneje pa je bilo že +6 za Ormožane (12:6). Ormožani so povsem nadzirali potek tekme in v 27. minuti vodili že z +8 (18:10). Zmagovalec je bil že odločen. »Z odlično
igro smo hitro zlomili odpor nasprotnika. Tekmo smo vzeli resno in točki sta zasluženo ostali na Hardeku,« je po tekmi povedal trener Jeruzalema Saša Prapotnik.
Tudi 2. polčas je potekal po notah Ormožanov. Prednost domačih je znašala od +4 do +9: »Zmaga ni bila vprašljiva. Odigrali smo dobro tekmo.
V	zadnjih dvajsetih minutah smo zaigrali z mladinsko ekipo, ki je bila nekoliko nestrpna in je prehitro zaključevala napade. To so izkoristili gostje in ublažili poraz,« je dodal kapetan Ormoža Bojan Čudič. Najboljši igralec Dola Hrastnika Gregor Klepej je bil kratek in jedrnat: »Čestitke Jeruzalemu za zasluženo zmago. Niti blizu nismo bili presenečenju na Hardeku. Imam občutek, kot da smo se predali že pred tekmo,« je povedal Klepej.
Tekmo na Hardeku si je ogledalo okrog 200 gledalcev, ki so bili zadovoljni z zmago Jeruzalema, še bolj pa z minutažo mladih in doma vzgojenih rokometašev. »Vseeno je, ali si 7. ali 10. v državi.
V	Ligi za obstanek je treba, zdaj ko je obstanek zagotovljen, ponuditi čim več priložnosti mladim rokometašem. Upam, da se bo trener držal klubskega dogovora in bo
ponudil čim večjo miutažo igralcem iz mladinskega pogona, ki bodo v prihodnje branili klubske barve Jeruzalema,« je za zaključek povedal športni direktor kluba Mladen Grabovac. Na devetih tekmah v Ligi za obstanek so Ormožani dosegli sedem zmag in dva remija.
KU
1. A SRL (m) Liga za prvaka
ZAOSTALA TEKMA 5. KROGA: Gorenje Velenje - Celje Pivovarna laško 27:27 (13:14).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 5
2.	GORENJE VELENJE 5
3.	RIKO RIBNICA 5
4.	KOPER 2013 5
5.	URBANSCAPE LOKA 5
6.	KRKA	5
0	47 (38)
0	47 (38)
2	41 (36)
3	41 (38) 3	33 (29) 5	28 (28)
Liga za obstanek
REZULTATI 9. KROGA: Jeruzalem Ormož - Dol TKI Hrastnik 35:30, Trimo Trebnje - Maribor Branik 31:32.
1.	MARIBOR BRANIK 9
2.	JERUZALEM ORMOŽ 9
3.	TRIMO TREBNJE 8
4.	DOBOVA	7
5.	SLOVENJ GRADEC 8
6.	DOL TKI HRASTNIK 8
7.	DRAVA PTUJ 7
8.	ISTRABENZ IZOLA 8
1 1 41 (26) 37 (23) 35 (23) 29 (23) 23 (15) 20 (15)
7
7	0	2
6	0	2
3	0	4
3	2	3
2	1	5
1	0	6 10 (8)
1	0	7 2 (0)
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 28. aprila 2017
Tenis • Challenger turnir na Floridi
Pet zmag za (najmanj) novi četrtfinale
Blaž Rola (271. na ATP) v letošnjem letu po avstralski turneji kaže dvig forme v več ozirih, kljub temu pa je »nevidna bariera« vendarle ostala četrtfinale challenger turnirjev (Drummondvile, Panama). 26-letni Ptujčan posebno dobro igra na zadnjih dveh turnirjih na Floridi (Sa-rasota, Tallahassee), kjer je nastope na zeleni peščeni podlagi obakrat začel v kvalifikacijah, v obeh primerih jih je opravil z odliko. V tem tednu je tako na 75.000 dolar-
Challenger turnir, Tallahassee, 75.000 dolarjev:
Kvalifikacije:
1.	krog: Rola (3.) - Tomas Lipovsek Puches (Argentina) 6:3, 6:2;
2.	krog: Rola (3.) - Filipp Kekercheni (Ukrajina) 6:4, 7:6(3);
3.	krog: Rola (3.) - Daniel Elahi Galan (Kolumbija, 5.) 6:2, 7:6(15).
Glavni turnir:
1.	krog: Rola - Marcos Giron (ZDA) 6:2, 6:4;
2.	krog: Rola - Leonardo Mayer (Argentina, 6) 6:2, 6:4;
četrtfinale: Rola - Dennis Novikov (ZDA)
Blaž Rola je na zadnjih (nepopolnih) štirih turnirjih zabeležil 13 zmag in tri poraze.
jev vrednem turnirju po vrsti ugnal 24-letnega Tomasa Lipovska Puchesa (426), 21-letnega Filippa Keke-chenija (661.) in za konec še 20-letnega Daniela Elahija Galana (381.). S slednjima je odločitev padla v podaljšani igri, izjemno dramatična pa je bila tista proti mlademu Kolumbijcu, ki jo je Blaž dobil z rezultatom 17:15! Prvi dve zaključni žogi je imel pri rezultatu 6:4, na koncu pa je izkoristil deveto, vmes pa ubranil tri set žoge tekmeca.
Nagrada za trud je prišla v obliki nekoliko lažjega žreba, saj ga je na prvi stopnički v glavnem turnirju čakal povabljenec Marcos Giron (414.). 23-letniku iz Kalifornije je v vsakem nizu dvakrat odvzel servis, kar je bilo dovolj za zmago. Višja ovira je bil v 2. krogu 6. nosilec, Ar-gentinec Leonardo Mayer (131.). 29-letnik iz Buenos Airesa je bil pred dvema letoma kar 21. igralec sveta, tokrat pa ga je Blaž ugnal z enakim receptom kot pred
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Ptujčani kar trikrat na stopničkah v Dragatušu
Nedelja, 23. aprila, je bila rezervirana za že 11. VN Dra-gatuša, dirko v bližini Črnomlja organizira KK Adria Mobil. Na njej so nastopili tudi ptujski kolesarji in dosegli nekaj vidnih rezultatov - trikrat so stopili na zmagovalni oder. Najbolj veseli spoznanje, da se forma stopnjuje, skupni rezultati so bili namreč bistveno boljši kot na domači dirki Pokal Poli, tako da lahko v taboru ptujskega kluba z optimizmom zrejo v naslednje dirke.
Trasa dirke je bila krožna, krog je bil dolg 900 m, dirka
pa velja za eno najtežjih, saj je cesta zelo ozka z veliko ovinki. V takih pogojih so se zelo dobro znašli tudi kolesarji KK Perutnina Ptuj. V kategoriji dečkov E (fantje letnika 2007 in mlajši), ki se šele navajajo na tekmovanja, so morali prevoziti dva kroga, Jan Kirbiš pa je dirko zaključil na 6. mestu. Odlična 2. je bila med deklicami E Hana Jeromel. Prav tako so se na stopničke ptujski kolesarji zavihteli pri dečkih C, saj je bil Jure Majnik 3-, med deseterico je 9 km dolgo dirko zaključil tudi Žiga Kelner, ki je
Starejši mladinci v Italiji
Starejši mladinci kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so v torek, 25. aprila, tekmovali na mednarodni dirki v Italiji, natančneje v Monfalconeju. Med Slovenci velja za prestižno dirko, saj so tukaj že dosegali odlične rezultate nekateri slovenski kolesarji, ki so se kasneje dokazali tudi v članskih kategorijah. Za Ptujčane so nastopili Malovič, Paj, Finkšt in Hozjan. Fantje so s svojo borbenostjo odlično odpeljali dirko, v cilju razredčene skupine je Malovič uspel prikolesariti na 12. mesto. Poudariti velja, da so bili na startu vsi najboljši Slovenci v tej kategoriji, Malovič pa je bil med njimi tretji najboljše uvrščen. Malovič in Hozjan nastopata prvo leto v tej starostni kategoriji.
bil 8. Zelo uspešni so bili tudi dečki B. Jan Svenšek je sto-
OT Domžale U-16: Turnirska zmaga za Taro Gorinšek
V Domžalah je potekal odprti turnir za dekleta do 16. leta starosti. Turnirja so se udeležila tudi tri dekleta iz TK Terme Ptuj.
Nina Pliberšek in Ana Teja Tabor (obe l. 2003) sta nastope zaključili v 2. krogu, veliko uspešnejša pa je bila Tara Gorinšek (2002), ki je bila 2. nosilka. Do finala je gladko ugnala vse tekmice, v zaključnem obračunu turnirja pa se je srečala s 1. nosilko Evo Kalan (2001). Ljubljančanka je 5. igralka lestvice TZS U-16 (Tara 8.) in je odlično začela srečanje (3:6, 0:3).
Namizni tenis
Iz izgubljenega položaja se je članica ptujskega kluba rešila na izjemen način (dobila je 12 od naslednjih 13 iger) in se veselila svoje prve turnir-ske zmage v tej starostni kategoriji.
JM
OT Domžale, U-16, rezultati:
četrtfinale: Gorinšek (2.) - Tajda Zalokar (Šport šplus) 6:1, 6:1;
polfinale: Gorinšek (2.) - Zala-Ana Volk (ŽTK MB, 5.) 6:1, 6:4;
finale: Gorinšek (2.) -Eva Kalan (Maja, 1.) 3:6, 6:3, 6:1.
Foto: Črtomir Goznik
tem Girona - z dvema brea-koma v vsakem nizu. Sam je bil na svoj servis zelo zanesljiv, opogumlja predvsem izkoristek 1. servisa (84 %, samo v 2. nizu neverjetnih 93%).
Četrtfinalni tekmec Blaža Rola je bil 23-letni Američan z ruskim poreklom Dennis Novikov (191.). Še kako veseli bi bili, če bi lahko v naslednji številki poročali o največjem letošnjem uspehu tretjega najboljšega slovenskega igralca ...
Prva Marselova medalja na mladinskih DP
V soboto in nedeljo, 22. in 23. aprila, je na Otočcu v tamkajšnji večnamenski športni dvorani, kjer obratuje tudi NT center Slovenije, potekalo 26. državno prvenstvo za mladince. Prvo ime prvenstva je postal Korošec Tilen Cvetko (letnik 1999), ki je v dresu domačega NTK Krka Novo mesto prišel do trojnega naslova državnega prvaka.
Prvenstva so se udeležili tudi mladi igralci in igralke NTK Ptuj (Marsel Šegula, Daniela Tomanič But-kovska) in NTK Cirkovce (Nika Belaj, Ina Unger). Na zmagovalne stopničke je uspel splezati Marsel Šegula (2001), in sicer v konkurenci
dvojic. Tam je združil moči z Rokom Trtnikom iz ljubljanske Vesne. Posebno dramatičen je bil polfinalni obračun proti dvojici Novel/Kocjan-čič, saj sta imela Šegula in Tr-tnik na voljo že dve zaključni žogici! Nista ju uspela izkoristiti, na koncu sta v finale napredovala tekmeca.
Marsel se je med posamezniki prebil do četrtfinala, podobno kot v mešanih dvojicah skupaj z Danielo Tomanič Butkovsko. Ker bosta oba omenjena v mladinski konkurenci lahko nastopala še vsaj dve leti, je to lep rezultat. Na prvenstvu je zaradi šolskih obveznosti manjkala Katja Krajnc.
JM
Foto: Goran Badovinac
Jan Svenšek (KK Perutnina Ptuj)
pil na zmagovalni oder kot 3-, Žan Hanžel pa je dirko končal takoj za njim. V najstarejši kategoriji dečkov so imeli pe-rutninarji tri kolesarje med deseterico. Žan Žnidar je končal kot 6., Vid Jeromel kot 8. in Andrej Majnik kot 10. Kot zanimivost omenimo, da so v kategoriji mlajših mladincev zaradi zahtevnosti proge najprej vozili kvalifikacije, da so na ta način zmanjšali število tekmovalcev in posledično tudi nevarnosti, ki bi jih s seboj prinašala prevelika skupina kolesarjev. Izmed članov Perutnine Ptuj je dirko na 10. mestu končal Gašper Pušnik.
Že v nedeljo, 30. aprila, mlade kolesarje Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj čaka že tretja letošnja dirka za pokal Slovenije, in sicer se bodo podali v Prekmurje, kjer KK Tropovci organizira 8. Pokal občine Tišina.
tp
Rezultati:
-	mladinci, posamezno (59 nastopajočih): 1. Tilen Cvetko (Krka), 5.-8. Marsel Šegula (Ptuj);
-	dvojice (29): 1. Cvetko/Hribar (Krka), 2. Novel/Kocjančič (Arrigoni), 3.-4. Šegula/Trtnik (Ptuj/Vesna);
-	mladinke, posamezno (36): 1. Ana Tofant (Mengeš), 9.16. Daniela Tomanič Butkovska (Ptuj), 17.-18. Nika Belaj (Cirkovce), 19.-27. Ina Unger (Cirkovce);
-	dvojice (17): 1. Tofant/Stražar (Mengeš), 5.-8. Belaj/Un-ger (Cirkovce), Tomanič-Butkovska/Selak (Ptuj/Vesna);
-	mešane dvojice (34): 1. Cvetko/Sterchi (Krka/Arrigoni), 5.-8. Šegula/Tomanič-Butkovska (Ptuj).
■ Ji '■■a1
Daniela Tomanič Butkovska in Marsel Šegula (NTK Ptuj)
petek • 28. aprila 2017
Šport, šport mladih
Štajerski TEDNIK 13
Fotozapis	.
Glasbeniki in športniki v Stojncih za dober namen
V sredo je v Stojncih potekal zanimiv turnir, na katerem so nastopale ekipe Humane zvezdice, Polka reprezentanca in NK
Stojnci. V ekipah ni manjkalo zvezdniških imen iz sveta glasbe (Lovro Sadek - Poskočni muzikantje, Gorazd Topolovec - Pajdaši, Damir
Tkavc - Alpski kvintet, Denis Dečman - Veseli muzikantje, Uroš Gašperič - Ansambel bratov Gašperič...) in športa (Mirko Vindiš, Nastja Čeh,
Doris Kelenc, Robert Težač-ki, Aljaž Venko...). Ekipe so odigrale srečanja po sistemu vsaka z vsako (2-krat 20 minut), pri čemer rezultat ni
bil v ospredju (borbenosti in lepili potez kljub temu ni manjkalo!), pomen je bil na zbiranju sredstev za podmladek NK Stojnci. V prijetnem
vzdušju so uživali tako nastopajoči kot tudi obiskovalci, ki so se v lepem številu zbrali v športnem parku Stojnci.
m
Košarka • KK Drava
Lepa izkušnja košarkarjev Drave v Španiji
Evropski košarkarski talenti so se med 13- in 17. aprilom zbrali na velikem mednarodnem turnirju na vzhodu Španije, natančneje v Lloret De Maru in njegovi okolici. V petih starostnih skupinah je sodelovalo več kot 100 ekip, med najbolj zvenečimi so bile Barcelona, Estudiantes, Alba Berlin, Expiria Zentro San Jorge, Mladost Zemun, Gran Canaria...
Med temi evropskimi velikani se je znašel tudi Košarkarski klub Drava iz Ptuja, ki si je za glavni cilj sezone zadal prav nastop v Španiji. Tako so z dvema selekcijama - U-15 in U-13 - zelo uspešno igrali v slovenski ligi in se s tem pripravljali pod vodstvom trenerja Dušana Lubaja na poseben mednarodni izziv. Zanj so mladi fantje pridno trenirali in so na tiho upali na kakšno zmago v starostnih kategorijah U-12 in U-14. Starejši so takoj ob prihodu v Španijo igrali tekmo z ekipo Marca Gaso-la, ki so jo, čeprav so večino časa vodili, na koncu izgubili s 64:69. Kasneje so v pred-tekmovanju še tesno izgubili z ekipo Expiria, medtem ko so premagali ekipi Tibuja in Mladosti iz Zemuna. V dvorani v mestu Blanes, v kateri se je lahko odvijalo šest tekem hkrati, so Ptujča-ni nato odlično odigrali tudi končnico, v kateri so bili v tekmi za 5. mesto boljši od NS De Leiria iz Portugalske s 87:46. V ekipi KK Drava so v konkurenci U-14 posebej izstopali Jaka Oberlajt, Vid Kozel, Tilen Kopitar in Jan Benko.
Prav tako so v turističnem središču Lloret De Mar solidno igrali tudi člani ekipe U-12, ki so sicer v predtek-movanju izgubili tri od štirih tekem, a nato v končnici zabeležili tri zaporedne zmage. V tekmi za končno 7. mesto so bili igralci Drave boljši od Marin Basket Cluba s 63:38. Z igrami so se pri U-12 v ptujski ekipi najbolj izkazali Tjaš Intihar, Taj Kante in Erik
Van Pevcin. Omenjene igralce obeh selekcij so opazili tudi drugi trenerji, ki so podali številne čestitke ptujskemu trenerju Dušanu Lubaju za njegovo delo in prikazano znanje igralcev na močnem turnirju.
Po vrnitvi v Slovenijo je trener košarkarjev Drave Dušan Lubaj povedal: »Glede na pričakovanja in zasedbo na turnirju smo se nadejali ene ali dveh zmag. Na koncu smo jih dosegli kar sedem! Z malo sreče bi lahko slavili že na prvi tekmi proti ekipi Marca Gasola, ko smo prišli v Lloret de Mar na tekmo kar neposredno z avtobusa, po 21 urah vožnje. Z ekipo iz Girone smo zgubili minimalno in ta tekma nas je nato stala uvrstitve v polfinale. Če bi to tekmo zmagali, bi nato igrali najmanj za 3. mesto.
V Košarkarskem klubu Drava Ptuj vabijo mlade, da se jim na treningih košarke pridružite ob torkih ob 16. uri v šolski dvorani OŠ Olge Meglič.
Ekipa Marca Gasola je na koncu zmagala na turnirju. Pri U-12 smo prav tako zelo slabo začeli. Prva tekma je bil edini visok poraz naše ekipe v predtekmovanju, medtem ko smo bili na preostalih tekmah konkurenčni in smo v zaključku trikrat zmagali proti Francozom, Maročanom in Špancem.«
Na vseh tekmah so mlade ptujske igralce spremljali tudi starši, ki so ves čas bučno navijali, s seboj so imeli tudi transparente, prav tako pa je v Španiji odmevala Avseniko-va Na golici. S prikazanim na
Postavi KK Drava Ptuj:
U-12: Erik Van Pevcin, Jure Fras, Tjaž Intihar, Jan Rebernišek, Luka Drahu-sh, Darvin Benčevič Vau-da, Boris Lozinšek, Urh Ha-meršak, Taj Kante; trener: Dušan Lubaj.
U-14: Vid Kozel, Jaka Oberlajt, Tilen Kopitar, Jan Jakl, Aljoša Šijanec Mlakar, Vasja Koren, Jan Ben-ko; trener: Dušan Lubaj.
turnirju so bili na koncu zelo zadovoljni vsi: mladi igralci, vodstvo in še najbolj starši, ki so spremljali otroke na zanimivem športnem turnirju v Španiji.
Ob košarki tudi ogledi številnih znamenitosti
Ptujska delegacija je ob košarkarskem delu izkoristila čas tudi za druženje in različne oglede. V mondenem španskem letnem letovišču so vsi uživali v hotelu, sprehodih po mestu in na plaži, kjer je bilo vedno živahno dogajanje. Dvakrat so se vmes med turnirjem podali tudi v Barcelono, kjer so si ogledali stadion FC Barcelona, košarkarsko dvorano, osnovno prizorišče olimpijskih iger 1992 na hribu Montjuic, znamenito tržnico, glavno ulico La Ramblo, akvarij v Barceloni, Gaudijevo cerkev ... To je bil poseben del za mlade igralce KK Drava Ptuj in za 22 staršev.
David Breznik
Ekipi U-12 (zgoraj) in U-14 KK Drava
Planinski kotiček
Škofjeloško hribovje - Lubnik
Sobota, 13. maj 2017
Le kdo se ne spomni kultnega slovenskega filma Cvetje v jeseni in idilične pokrajine Škofjeloškega hribovja, ki je marsikateri filmski sceni dalo znamenito kuliso? Na tokratnem izletu, kjer nam tempo hoje narekujejo najmlajši otroci, se bomo podali prav v ta idilični in nam odmaknjen svet. Naš planinski cilj bo tokrat 1025 m visok Lubnik. Z avtomobili se bomo zapeljali iz Škofje Loke v vas Breznica, od koder nas čaka manj kot ura vzpona na vrh Lubnika, kjer stoji gostoljuben planinski dom.
Po sestopu po isti poti nazaj do avtomobilov se bomo zapeljali v Škofjo Loko in se sprehodili po zanimivem starem mestnem jedru ter se vzpeli do škofjeloškega gradu.
Zberemo se ob 7.30 zjutraj na parkirišču pred banko in Mercatorjem na Bregu na Ptuju (na desni strani mosta čez Dravo) ali se dobimo ob 9.00 v Domžalah pred trgovskim centrom in restavracijo McDonalds na desni strani stare ceste proti LJ.
Vrnitev na Ptuj je predvidena okrog 20. ure. Prispevek za izlet znaša 3,50 EUR za odrasle in 2,00 EUR za otroke. Prijava na izlet in plačilo je možno do petka, 12. 5. 2017, v
času uradnih ur ob torkih med 14. in 16. uro ter ob petkih med 17. in 19. uro na Planinskem društvu Ptuj ali na TRR društva št. 04202-0000493764 s sklicem: koda namena: OTHR, namen Lubnik CEGR, sklic SI00 20170513 pri NKBM.
Več informacij na št. 041 465 173 ali tadejaradek@yahoo. com. Izlet vodi Tadeja Radek.
14 Štajerski
Šport, rekreacija
petek • 28. aprila 2017
Nogomet • 3. SNL sever
Vidmu v Šmartnem le točka
3. SNL sever
REZULTATI 21 KROGA:
Šmartno 1928 - ŠD Videm 1:1, Maribor B - Rogaška 1:1, S. Roj ko Dobrovce - ZU-VIL Brunšvik 3:3, AjDAS Lenart -Dravinja 4:0, Mons Claudius - Fužinar Ravne Systems 2:0, Korotan Prevalje - Dravograd
0:1, Šampion	- Šmarje pri				Jel-
šah 2:1.					
1. MARIBOR B 21	17	3	1	72:17	54
2. ROGAŠKA 21	11	6	4	57:23	39
3. DRAVOGRAD 21	10	5	6	31:32	35
4. KOR. PREVALJE 21	10	4	7	48:34	34
5. DRAVINJA 21	10	3	8	31:27	33
6. MONS CLAUD. 21	9	5	7	43:36	32
7. NK ŠMARJE 21	9	5	7	27:30	32
8. FUŽINAR RAVNE 21	8	5	8	34:31	29
9. NK ŠAMPION 21	9	2	10	41:43	29
10. DOBROVCE 21	7	5	9	34:44	26
11. ŠD VIDEM 21	6	4	11	27:40	22
12. AJDAS LENART 21	4	6	11	28:47	18
13. Z. BRUNŠVIK 21	4	5	12	34:61	17
14. ŠMARTNO 28 21	3	2	16	13:55	11
__,_:_;____
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Vidma so se v sredo z gostovanja pri Šmartnem vrnili s točko.
ŠMARTNO 1928 - VIDEM 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Krajnc (12., z 11 m); 1:1 Žnidar (73.).
VIDEM: Žuliček, Koren (od 30. Koren), Murko, Lah, Kosta-njevec, Cafuta, Pintarič, Muric (od 62. Hliš), Kovačič (od 62. Božak), Krajnc, Plajnšek. Trener: Primož Gorše.
Nogometašem Vidma na gostovanju pri zadnjeuvrščeni ekipi lige ni uspelo ugnati žilavih domačinov, domov se vračajo le s točko. Ponovno je imel stra-
teg Vidma Primož Gorše precej težav s sestavo moštva, zaradi službenih obveznosti je manjkal Tement, dalj časa je že odsoten Kmetec, v nedeljo se je poškodoval Gerečnik, med tekmo sta bolečine začutila Koren (že v 1. polčasu) in Muric, tako da sta bili potrebni zamenjavi.
Kljub tegobam so se gostje v boj podali pogumno, prvi polčas je minil povsem v njihovi domeni. Nanizali so kar nekaj obetavnih situacij pred domačimi vrati, najlepšo priložnost je nedvomno zapravil Plajnšek,
Bowling • Podjetniška liga
Najboljši posamezniki 13. kroga: 1. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 865, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 773, 3. Timi Kramar (Dokl gostinstvo) 770, 4. Marko Šamperl (Tames) 769, 5. Miran Ha-ladeja (SKEI Ptuj) 759, 6. Miran Buran (Elektro Maribor) 737, 7. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 732, 8. Jože Javornik (Gostišče Iršič) 721, 9. Sašo Vidovič (Novo prodaja) 717, 10. Benjamin Čuček (Bowling center Ptuj) 710.
Drugo mesto za Tames, tretje za VGP Drava
Zadnji krog spomladanske lige ni prinesel večjih premikov ekip na lestvici, kar štiri srečanja od sedmih so se končala z remijem. Ekipa Dokl gostinstvo je z zmago v derbiju potrdila primat v tretji zaporedni sezoni, za njo pa sta se zvrstila Tames in VGP Drava.
Pri dnu se je nekaj premikov vendarle zgodilo: ekipa Sau-bermcher je v neposrednem obračunu za 11. mesto ugnala Re-
še eno pa je imel Muric, ki je iz prostega strela ob pomoči domačega vratarja zadel vratnico. Videm je hitro zadel iz enajstmetrovke, zanesljivi realizator je bil Krajnc - 0:1.
V drugem delu so do sape prišli tudi domačini, ki so pretili predvsem iz prekinitev, gostje pa so vse preveč skušali doseči na silo in z visokimi podajami, kar ni prineslo uspeha. Igralci Šmartnega so bili nevarni posebej po podajah iz kota in iz ene izmed takšnih situacij je Žnidar tudi izenačil - 1:1. Kljub temu
stavracijo Pan, Novo prodaja pa je osvojila ravno toliko točk, da je prehitela ekipo Tiskarna Ekart in ji prepustila zadnje mesto ...
Najboljši posameznik kroga je bil Gregor Miložič iz ekipe Dokl gostinstvo, ki je bila tudi v tem krogu najboljša. Tako je bilo še v osmih krogih, le v petih so ta primat prepustili tekmecem. Najboljši posamezniki v skupnem seštevku glede na povprečje v posamezni igri prav tako prihajajo iz zmagovalne ekipe, kar štiri najdemo med prvimi petimi.
Največ točk med posamezniki pa ni osvojil kateri izmed
da varovanci Primoža Goršeta niso blesteli, se jim je prav v zadnji minuti ponudila lepa priložnost za zmago: Pintarič je sam prodiral proti domačim vratom, toda v zadnjem hipu mu je strel blokiral eden domačih branilcev in priložnost za slavje je splavala po vodi.
Rumeno-zelene v nedeljo doma čaka pravi nogometni praznik, saj bodo gostili Maribor B. Obeta se spektakel, v domačem taboru pa obljubljajo boj do zadnjih atomov moči.
tp
najboljših petih, ampak Miran Haladeja iz ekipe SKEI Ptuj -82. Sledijo Črtomir Goznik (78), Robert Šegula (72) in Branko Kelenc (70).
REZULTATI 13. KROGA: Pe
rutnina Ptuj - Novo prodaja 4:4, Radio tednik Ptuj - VGP Drava 4:4, Bowling center Ptuj
-	SKEI Ptuj 4:4, Tiskarna Ekart
-	Elektro Maribor 1:7; Restavracija Pan - Saubermacher Slovenija 2:6, Tames - Dokl gostinstvo 2:6, Gostišče Iršič -Talum 4:4.
1. DOKL GOSTISTVO	13	2907	87
2. TAMES	13	2771	70
3. VGP DRAVA	13	2746	67
4. BOWLING CENTER PTUJ	13	2617	65
5. SKEI PTUJ	13	2603	62
6. GOSTIŠČE IRŠIČ	13	2765	61
7. RADIO TEDNIK PTUJ	13	2649	58
8. TALUM	13	2657	55
9. ELEKTRO MARIBOR	13	2552	50
10. PERUTNINA PTUJ	13	2435	40
11. SAUBERMACHER SLO. 132541		31	
12. RESTAVRACIJA PAN	13	2500	30
13. NOVO PRODAJA	13	2431	26
14. TISKARNA EKART	13	2372	26
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 31. KROGA - PETEK OB 20.00: Domžale - Rudar; SOBOTA OB 18.00: Gorica - Krško; OB 20.30: Olimpija - Maribor; NEDELJA OB 15.00: Aluminij - Kalcer Radomlje ; OB 16.55: Celje - Koper.
2.	SNL
PARI 23. KROGA - SOBOTA OB 17.00: Farmtech Veržej -Brda, Roltek Dob - Krka, Ankaran-Hrvatini - Brežice-Terme Čatež; NEDELJA OB 15.00: Triglav Kranj - Drava Ptuj.
3.	SNL SEVER
PARI 22. KROGA - SOBOTA OB 17.00: Šmarje pri Jelšah -S.Rojko Dobrovce, Rogaška - Korotan Prevalje, Dravograd -Mons Claudius, Fužinar Ravne Systems - AjDAS Lenart, Dravinja - Šampion; NEDELJA OB 10.30: Videm - Maribor B; OB 17.00: ZU-VIL Brunšvik - Šmartno 1928.
LIGA U-15 VZHOD
22. KROG - SOBOTA, 29. 4., OB 11.00: Drava Ptuj - Celje; SREDA, 3. 5., OB 17.30: Maribor - Aluminij.
Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek
9. KROG: Dobova - Drava Ptuj (SOBOTA, 29. 4, OB 19.00)
Prvomajski rekreativni nogometni turnir na travi
Športni park Gabrnik organizira 7. tradicionalni prvomajski rekreativni nogometni turnir na travi. Turnir se začne v ponedeljek, 1. maja, ob 10. uri. Prijavnina znaša 20 evrov, igralo se bo po pravilih FIFE (4 + 1). Priporočljiva je uporaba kopačk. Maksimalno število ekip je omejeno na 16. Žreb bo v petek, 28. 4., na igrišču. Prve tri ekipe prejmejo pokale + prehodni pokal + denarne nagrade in praktične nagrade. Med turnirjem bo ob 19. uri potekal turnir v streljanju penalov 1 na 1.
Informacije: Darjan Čeh, 041 942 954 ali na e-mail: da-ceh7@gmail.com ali FB.
JM
Strelstvo
Ormožan Tomaž Blazinšek s 112 zadetki 50.
Foto: Strelska zveza Slovenije
Slovenska reprezentanca s puško šibrenico na ISSF svetovnem pokalu v Acapulcu: z leve Ormožan Tomaž Blazinšek, Matija Mli-narič, vodja reprezentance Nikolaj Mejaš in letos najboljši slovenski strelec Denis Vatovec.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Dokl gostinstvo je že tretjič zapored suvereno zmagala v podjetniški ligi.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) povprečje 190,3, 2. Timi Kramar (Dokl gostinstvo) 189,3, 3. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 186,1, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 185,6, 5. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 184,4, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,8, 7. Marko Šamperl (Tames) 182,9, 8. Sašo Vidovič (Novo prodaja) 182,5, 9. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 180, 10. Robert Šegula (Tames) 179,5...
JM
Na prvem letošnjem ISSF svetovnem pokalu v streljanju s puško šibrenico, ki je potekal v drugi polovici marca v mehiškem Acapulcu in na katerem je nastopala slovenska reprezentanca, je tekmoval tudi ormoški strelec Tomaž Blazinšek, ki je v lanskem letu s 7. mestom (121 zadetkov) na svetovnem pokalu v Bakuju dosegel najboljši rezultat sezone med Slovenci.
V turistični meki Blazinšek tokrat ni blestel, prvi dan tekmovanja je začel zelo negotovo in z 19 in 22 zadetki že v prvih dveh serijah izgubil stik z vrhom, kjer sta skoraj nezgrešljivo kraljevala Španca Antonio Bailon in Alberto Fernandez. Blazinšek
je drugi dan tekmovanja izboljšal svoje streljanje, v tretji seriji je dosegel 23 zadetkov, nato pa v četrti seriji ustrelil polno serijo s 25 zadetki. Bla-zinšek je nato v zadnji peti seriji s 23 zadetki tekmo končal s 112 zadetimi tarčami in osvojil 50. mesto.
Najboljše streljanje v slovenski reprezentanci, ki jo je vodil vodja reprezentance Nikolaj Mejaš, je pokazal Ankarančan Denis Vatovec, ki je s 118 zadetki osvojil 29. mesto. Tretji Slovenec, Bre-žičan Matija Mlinaric, je s 112 zadetki osvojil 51. mesto. Španec Fernandez je nato slavil v finalu z izenačenjem finalnega svetovnega rekorda s 45 tarčami.
Simeon Gonc
petek • 28. aprila 2017
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Šahovski kotiček • Mednarodni VN turnir
Kikboks • Tekma za svetovni pokal v Avstriji
Odlična brata Murko - 1. David, 5. Tadej Tilen Repina in Saša Stern tretja
V prostorih Šahovskega društva Ptuj je bil odigran Velikonočni mednarodni šahovski turnir Spuhlja 2017. Udeležilo se ga je 20 šahistk in šahistov iz sedmih slovenskih klubov ter pet šahistov iz Hrvaške. Seveda je bilo najštevilčnejše zastopstvo iz Šahovskega društva Ptuj kot organizatorja, kar 14. Zmagal je starejši od bratov Murko David, njegov mlajši brat Tadej je bil v absolutni konkurenci odličen peti, v razvrstitvi do 15 let pa je zmagal.
Šahisti so odigrali sedem krogov pospešenega tempa. Favoriti za prvo mesto so bili trije in to vlogo so tudi upravičili, le vrstni red so določili sami. Najboljša ptujska mladinca, mojstrska kandidata David Murko in Andraž Šuta sta med sabo
remizirala, to pa je bilo tudi edine pol točke, ki jo je oddal David in tako prepričljivo zmagal. Za Andraža je bil v tretjem kolu usoden predstavnik Hrvaške Lovro Glavina, proti kateremu je moral podpisati edini poraz. Odlično peto mesto je v absolutni konkurenci dosegel 13-letni Tadej Murko, ki pa je v posebni razvrstitvi najboljših mladih do 15 let zmagal. Odlično sta igrali tudi obe najboljši ptujski mladinki, 12-letna Nika Kralj in 14-letna Amalija Skok, ki sta v razvrstitvi do 15 let osvojili drugo in tretje mesto (medsebojno sta remizirali).
Organizator je podelil številne praktične nagrade ter priznanja. Turnir pa je vodil državni šahovski sodnik Branko Orešek. »Izredno sem zadovoljen z igro
naših najmlajših članov, posebej še Tadeja, ki je tokrat pokazal res odlično igro. Izreden napredek je viden tudi pri obeh mladinkah. Če je Nika že nekaj časa med najboljšimi v Sloveniji v svoji starostni kategoriji, pa je v zadnjem letu zelo napredovala tudi Amalija. Razvrstitev pri samem vrhu ni presenečenje,« je turnir z zadovoljstvom ocenil predsednik ŠD Ptuj in glavni organizator MM Danilo Polajžer.
Vrstni red: 1. David Murko 6,5 točke, 2. Andraž Šuta 5,5, oba ŠD Ptuj, 3. Mitja Kramberger ŠD Destrnik 5, 4. Ciril Kužner 5, 5. Tadej Murko (1. do 15 let) 4,5, oba ŠD Ptuj ... 8. Nika Kralj (2. do 15 let) 4 ... 11. Darko Domin-ko 4, 12. Amalija Skok (3. do 15 let) 4 ... oba ŠD Ptuj itd.
Silva Razlag
Ptujska ekipa v Avstriji
Foto: Franc Slodnjak
V	Innsbrucku v Avstriji je konec tedna potekala tekma za svetovni pokal WAKO, imenovana Austrian classic. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 2200 tekmovalcev iz 33 držav, med njimi tudi razširjena reprezentanca Slovenije. Njeni člani so nastopili v več kot 80 dvobojih v različnih kategorijah ter disciplinah. Reprezentanco je vodil predsednik slovenske kikboks zveze Vladimir Sitar.
V	Innsbrucku so tokrat iz Kluba borilnih veščin Ptuj nastopali Lara Vuzem Vaj-da, Nino Bratušek, Staša Štern, Patrik Šulek in Ti-len Repina. Vsi Ptujčani so nastopali v disciplini point
fighting. Najbolj sta se izkazala Staša Štern (mlajše kadeti-nje nad 47 kg) in Tilen Repina (mlajši kadeti nad 47 kg), ki sta oba osvojila 3. mesto. Tilen je imel v Innsbrucku štiri borbe, Staša pa tri.
Nino Bratušek je nastopal med starejšimi kadeti do 69 kg in je v prvem krogu po dobri borbi za eno točko izgubil proti vrstniku iz Belgije. Največja ptujska aduta - Lara Vuzem Vajda in Patrik Šulek - sta se tokrat vrnila brez medalj. Tokrat jima žreb ni bil naklonjen, saj sta oba v 1. krogu dobila kasnejša zmagovalca in najboljša v kategorijah. Lara je izgubila proti Nemki Kiari Mager,
Patrik pa proti Nemcu San-dru Petersu.
Na tekmovanju je sodeloval tudi član KBV Ormož Nejc Korotaj, ki je tudi izgubil v 1. krogu.
Ekipa KBV Ptuj se je tudi tokrat vrnila zadovoljna s tekme za svetovni pokal ter se že pripravlja na nova tekmovanja, ki jih bo do počitnic zelo veliko. Na programu so Pokal Slovenije, mednarodne tekme na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Avstriji ter dve tekmi za svetovni pokal v Budimpešti in Riminiju.
V Innsbrucku so sodili tudi mednarodni sodniki iz Ptuja
Edvard Štegar, Milan Breg in Mateja Erlač.
Franc Slodnjak
Twirling • 21. državno prvenstvo
Številne medalje za klube iz Spodnjega Podravja
22. in 23. aprila je v Luciji potekalo finale 21. državnega prvenstva Slovenije v twirlin-gu. Udeležili so se ga tudi člani Twirling kluba Sašo Slov. Bistrica, Twirling kluba Haj-dina ter Twirling kluba Ptuj. V dveh napornih tekmovalnih dnevih so vsi trije klubi v močni konkurenci posegli po številnih odličjih. Na prvenstvu je sicer tekmovalo kar 17 twirling klubov iz vse Slovenije.
Twirling klub Ptuj in Twirling klub Hajdina sta se udeležila tekmovanja z novinci in bila kljub temu zelo uspešna. Izkupiček Twirling
kluba Ptuj je bil naslednji: v kategoriji solo novinci do 9 let je Lorena Valentan postala državna prvakinja, Vita Slana pa je v kategoriji solo novinci do 10 let zasedla odlično 5. mesto. Iz Twirling kluba Hajdina je v kategoriji solo novinci do 8 let Ajda Mirkovič Zver postala državna podprvakinja, v kategoriji solo novinci do 9 let je Manca Sitar dosegla odlično 4. mesto, Alja Muršeč je v kategoriji solo novinci do 11 let dosegla 5. mesto, Janja Murko 6. mesto ter Ana Marija Kancler 7. mesto.
V nedeljskem dnevu tek-
movanja skupin je mlada ekipa iz Hajdine postala državni podprvak v kategoriji team novinci. V obeh klubih so bili z uspehi novih mladih ter perspektivnih športnikov več kot zadovoljni.
Državnega prvenstva se je udeležil tudi Twirling klub Sašo Slov. Bistrica. Izjemno motivirana ekipa mladih športnikov je dosegla čudovite rezultate - osvojila je 12 zlatih, 4 srebrne in 5 bronastih odličij. Na otvoritveni ceremoniji so bila podeljena priznanja za naj twirling športnico leta ter twirling športnico leta ter tudi naj
twirling ekipo leta 2016. V vseh kategorijah so priznanja šla v roke članicam Twirling kluba Sašo iz Slovenske Bistrice. Naj twirling športnica leta je postala Neli Žunko s 4 zlatimi medaljami pretekle tekmovalne sezone; twirling športnici leta pa sta postali Nika Fajs ter Sara Pristov-nik z dvema zlatima in srebrno medaljo.
Mladim športnicam gre posebna zahvala za dosežene uspehe, prav tako trenerjem in tudi staršem, ki podpirajo športnike tako finančno kot tudi motivacijsko.
UR
Ekipa twirling kluba Ptuj
TfWlMJMOT SL0¥1EMI1JJ'
Ekipa twirling kluba Hajdina
Ekipa twirling kluba Sašo Slovenska Bsitrica
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 28. aprila 2017
Gorišnica • Ob zaključku programa Varno na kolesu
Zlato Bistričanom, srebro v Sv. Tomaž, bron v Gorišnico
Regionalni zmagovalec programa Varno na kolesu za področje Podravja in Pomurja je OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, ki je prejela donacijo v višini 300 evrov. Drugo mesto je z donacijo 200 evrov dosegla OŠ Sv. Tomaž, tretje mesto pa gostiteljica prireditve, OŠ Gorišnica, ki si je prislužila donacijo v višini 100 evrov.
Vseslovenski program Varno na kolesu, ki ga izvaja družba Butan plin s podporo Javne agencije RS za varnost prometa, Kolesarske zveze Slovenije, podjetja Telekom Slovenija in družbe BTC, poteka že peto leto zapored. V vsem tem času je združil že več kot 10.000 mladih kolesarjev in kolesark iz več kot 250 različnih osnovnih šol. V letošnjem šolskem letu je sodelovalo kar 87 osnovnih šol in več kot 2.500 otrok iz vse Slovenije. V projektu sodelujoči osnovnošolci skozi različne naloge spoznavajo cestnopro-metne predpise, morebitne nevarne točke v prometu, kolesarsko opremo in hkrati odkrivajo tudi zabavno plat kolesarjenja kot rekreativnega športa. V tem mesecu na izbranih osnovnih
šolah prvič potekajo regionalne podelitve, kjer se srečajo sodelujoče osnovne šole v posamezni regiji. Sredi meseca je takšno srečanje (za področje Podravja in Pomurja) potekalo tudi v občini Gorišnica. V tamkajšnji kulturni dvorani se je zbralo več kot 100 otrok iz 20
različnih osnovnih šol. Zbrani osnovnošolci so z zanimanjem spremljali pester uradni del srečanja, ki ga je pripravila gostiteljica, OŠ Gorišnica.
Sledil je vrhunec srečanja, podelitev priznanj in nagrad vsem sodelujočim ter slovesna razglasitev regionalnih fina-
listov. Osnovna šola, ki je na področju Podravja in Pomurja zbrala največ točk in prejela do-nacijo v višini 300 evrov, je OŠ Pohorskega odreda Slovenska
Bistrica. Drugo mesto in donacijo v višini 200 evrov si je prislužila OŠ Sv. Tomaž, tretje mesto pa gostiteljica prireditve, OŠ Gorišnica, ki je prejela donacijo
v višini 100 evrov. Dodajmo še, da sta si prvo- in drugouvrščena šola prislužili tudi »vstopnico« za zaključno prireditev, kjer se še naprej potegujeta za glavno donacijo v višini 1.000 evrov in druge privlačne nagrade.
Po uradnem delu je pred šolo sledil še zabavni del; učenci so se namreč podali na kolesarski poligon, ki ga je pripravila Agencija za varnost v prometu, zavrteli pedale na profesionalnih kolesih Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj ter se pogovorili s predstavniki Policijske postaje Gorišnica.
Sicer pa bo celoletno delo otrok v sklopu omenjenega projekta na ogled 10. maja na Ptuju, ko bo odprtje razstave Varno na kolesu.
Monika Levanič
Lani življenje izgubilo 13 kolesarjev
V sporočilu za javnost so nosilci projekta podali tudi zanimivo statistiko prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev: »Po podatkih Generalne policijske uprave je bilo v letu 2016 v prometnih nesrečah udeleženih 1.391 kolesarjev. Pri tem je v nesrečah umrlo 13 kolesarjev, 179 je bilo hudo telesno poškodovanih in 991 lahko telesno poškodovanih. Podatki sicer kažejo na rahel upad nesreč s smrtnim izidom in hudo telesno poškodovanih, povečuje pa se delež kolesarjev z lahkimi telesnimi poškodbami.«
Foto: ML
Tako veselo so mladi kolesarji zajezdili profesionalna kolesa Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj in zavrteli pedale.
Ptuj • Praznik Vrtca Ptuj
Sprehod po spominu skozi oči otrok
Na prav poseben sprehod po spominu so se minuli teden podali otroci in zaposleni v Vrtcu Ptuj, pridružili pa so se jim tudi gostje, ki so si prišli ogledat prireditev v počastitev praznika Vrtca.
Tudi letos so ob tej priložnosti pripravili razstavo otroške likovne ustvarjalnosti, ki sojo prav tako naslovili Sprehod po spominu.
Številni pomembni gostje so se udeležili prireditve, ki so jo minuli teden, ob 33. prazniku Vrtca Ptuj in 72-letnici delovanja tega zavoda, pripravili v dvorani OŠ Ljudski vrt, a tokrat so prav vsi bili v drugem planu, s svojim čudovitim nastopi so jih namreč povsem zasenčili otroci, ki so skupaj z vzgojiteljicami in pomočnicami ter ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž
pripravili še eno izjemno zanimivo in razgibano prireditev.
Naslovili so jo Sprehod po spominu, zasnovana pa je bila kot popotnica skozi otroško ustvarjalnost. Ob samem koncu prireditve je z otroci zapela tudi Bratuževa, ki se je po 47 letih dela v Vrtcu Ptuj upokojila. Ravno danes je njen zadnji delovni dan. V imenu otrok in generacij, ki so rasle skupaj z njo,
se ji je za delo in trud zahvalila nova ravnateljica Marija Vučak: „Zahvaljujem se vam v imenu otrok in številnih generacij, ki ste jim posvetili življenje. Hvala za predano delo."
Vidno ganjeno Bratuževo je presenetila tudi reakcija publike, ki se ji je za njeno delo zahvalila z bučnim aplavzom in stoječimi ovacijami.
Dženana Kmetec
Minuli teden so obeležili 33. praznik in 72-letnico delovanja Vrtca Ptuj.
Cirkulane • Jubilej Planinskega društva Cirkulane
Prvih deset let so uspešno prehodili
Člani Planinskega društva (PD) Cirkulane so v stari cirkulanski večnamenski dvorani pripravili slovesnost ob desetletnici delovanja društva. Sprehodili so se skozi spomine in smelo zastavili delo za naprej.
Na prireditvi so s pesmijo in plesom nastopili učenci Osnovne šole (OŠ) Cirkulane-Zavrč, nekdanji učenec te šole Nejc Kralj in Haloški muzikanti. Predsednik PD Cirkulane Vili Jurgec je v slavnostnem govoru spomnil, da pot ni bila vedno lahka: »Pred desetletjem je bilo novoustanovljeno društvo povsem brez sredstev, brez društvenih prostorov ter tudi brez organizacijske in planinske tradicije. Imeli pa smo izredno veliko dobre volje za delo, navdušenja in zagnanosti. Na pomoč nam je priskočila lokalna skupnost, pomagali so nam tudi donatorji; tako smo lahko pričeli z izobraževanjem strokovnega kadra. Pridobili smo vodnika Planinske zveze Slovenije z A-,
B- in D-kategorijo ter dva vodnika z A-kategorijo, pet markacistov in tri varuhe gorske narave.«
Na ustanovnem sestanku društva leta 2007 se je zbralo 16 članov, ki so za svojo zastopnico izvolili Darko Jurgec. Odtlej je število članov samo še raslo; danes jih je okoli 70, tej številki pa je treba prišteti še okoli 30 otrok, vključenih v mladinski oddelek v osnovni šoli. Poleg tega v okviru društva delujejo še vodniški, markacijski in odsek za varstvo gorske narave, društvo pa zgledno sodeluje tudi s planinskimi društvi iz bližnje in daljne okolice. Cirkulanski planinci so doslej organizirali številne pohode po domačih Halozah, slovenskem visokogorju in sosednji Hrva-
Predsednik Planinskega društva Cirkulane Vili Jurgec je vsem, ki so v mozaik uspehov društva vgradili svoj kamenček, izrekel zahvalo. Priznanja društva so prejeli Mihaela Letonja, Danilo Milošič, Občina Cirkulane, Osnovna šola Cirkulane-Zavrč in Mesarija Franc Ko-kol. Pohvale Planinske zveze Slovenije (PZS) so prejeli Stanko Bratušek, Vida Bratušek, Peter Horvat, Gregor Jurgec, Milan Jurgec, Vera Kolednik in Marko Stramič. Bronaste častne znake PZS so prejeli Marjeta Emeršič, Stanislav Emeršič, Franc Hameršak, Božidar Horvat, Darka Jurgec, Franc Levičnik, Marjetka Mlakar, Jože Mlinar, Maja Tašner in Janez Zupanič.
ški, ustrašili se niso niti zimskih odprav. »V naše gore smo vsako leto popeljali do 300 planincev,« je povedal predsednik društva. V počastitev jubileja so se lani odpravili na najvišji in eden najbolj zaželenih vrhov Alp Mont Blanc.
Za najmlajše planince PD Cir-kulane v sodelovanju z mentorji osnovne šole in ob finančni pomoči občine vsako leto organizira dvodnevni tabor in najmanj dva izleta. Ravnateljica cirkulan-sko-završke šole Suzana Petek je poudarila, da odlično sodelujejo: »Naša šola podpira planinstvo in omogoča interesno dejavnost Mladi planinec na obeh lokacijah, tako v Cirkulanah kot v Zavr-ču. Planinstvo promovira kot eno izmed oblik zdravega življenjskega sloga med učenci. PD Cir-kulane sodeluje pri pripravi in izvedbi planinskih taborov, vzgaja učence v planinskem duhu in jim ponuja osnovna planinska znanja. S šolo sodeluje tudi na pohodih prijateljstva in pohodih mladinskega odseka.« Za prihodnja desetletja PD Cirkulane se tako ni bati...
Eva Milošič
Foto: arhiv Planinskega društva Cirkulane
Na slovesnosti ob jubileju so podelili priznanja Planinskega društva Cirkulane ter pohvale in bronaste častne znake Planinske zveze Slovenije.
Foto: CG
Foto: CG
petek • 28. aprila 2017
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Ptuj • Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju
Bolj kot preteklost nas morata skrbeti sedanjost in prihodnost
Osrednja slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju v MO Ptuj je bila 27. aprila. Pripravili sta jo MO Ptuj in Območno združenje borcev za vrednote NOB Ptuj v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo, Društvom generala Maistra Ptuj, Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor in Klubom brigadirjev MDA Ptuj. V imenu Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj je govorila predsednica Branka Bezeljak, slavnostni govornik pa je bil Tit Turnšek, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik Tit Turnšek
27. april je kot OF postal simbol upora, simbol boja za obstanek, simbol nastanka slovenske države in Slovencev kot naroda. „V usodnih trenutkih leta 1941 smo se zavedli, da gre za obstoj naroda. Vedeli smo, kaj nas čaka, vedeli smo, da smo obsojeni, da kot narod izginemo ali pa postanemo hlapci. Ko gre za obstanek naroda, postanejo vse politične, verske in ideološke razlike in razhajanja nepomembni. Bili smo neizprosen boj s fašističnimi in nacističnimi silami. Tega smo se zavedli leta 1941 in tega smo se zavedli tudi leta 1991, da je treba narod in državo braniti, narod bo vedno enoten, kadar bo treba braniti slovenski narod, slovenski jezik in slovensko državo. Bojevali smo se z okupatorjem. Na vse mogoče načine bi to da-
nes radi prikazali kot nekakšno protikomunistično revolucijo," je izpostavil Tit Turnšek, ki se je dotaknil tudi sprave, ki je le orodje v rokah nekaterih, da bi se ponovno polastili oblasti in svojih privilegijev. Prepričan je, da nas mora bolj kot preteklost skrbeti sedanjost, bolj se moramo usmeriti v prihodnost.
V kulturnem programu so nastopili: Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simo-niča, Ženski gasilski zbor ter harmonikar Žiga Vozlič in kitarist Nejc Zimet pod vodstvom Katje Feguš iz PD Ruda Severa Gorišnica, recitatorke Mojca Prigl, Eva Zala Majcenovič, Lara Čabrian, Kaja Petrovič, Vita Mrgole in pevka Amadeja Kokot gledališke sekcije DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom Branke Bezeljak ter Štajerski frajtonarji
KD Valentina Žumra pod vodstvom Primoža Kelenca.
Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju se je v MO Ptuj že tradicionalno nadaljevala s pohodom Po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar. Letošnji je bil že 20. po vrsti, sovpadal pa je tudi s 40-letnico delovanja Kluba brigadirjev Ptuj. Na priložnostni slovesnosti, ki je potekala v prostorih GD Kicar, je ob tem jubileju govoril predsednik Kluba brigadirjev Ptuj Marko Potočnik. Ta se danes več toliko ne posveča fizičnemu delu, temveč v ospredje postavlja ohranjanje zgodovinskega spomina in pomena brigadirskega dela ter prenašanje vrednot vseh oblik prostovoljnega dela na mladi rod. Rojstni dan Kluba brigadirjev Ptuj je 2. april 1977, ko so se na izletu v bosanski Ša-mac dogovorili, da bodo organizirano hodili na delovne akcije. Dogovor so uresničili še istega leta, na delovišču takratne MDA Slovenske gorice so organizirali prvi dve delovni akciji.
V kulturnem programu so nastopili člani MoPZ KUD Ro-goznica pod vodstvom Gregorja Lačna in recitatorke DPD Svoboda Ptuj - Teater III.
Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju so 26. aprila v Veliki Nedelji pripravili tudi Občina Ormož, OŠ Velika Nedelja in Združenje borcev za vrednote NOB Ormož.
MG
Videm, Slovenija • Slovenski otroci na kozmonavtskem šolanju v Rusiji
Videmska »kozmonavta« navdušena nad Zvezdnim mestom
Ruska agencija Prosto kosmos (Enostavno vesolje) in Center za usposabljanje kozmonavtov CPK Jurija A. Gagarina sta tudi to pomlad v Rusiji pripravila enotedensko kozmonavtsko šolanje za slovenske radovedneže. Med 24 udeleženci, starimi med 14 in 17 let, sta bila tudi učenca Osnovne šole Videm Miha Mesarič in Blaž Petrovič.
»Izobraževanje je obsegalo zgodovino vesoljskih raziskav, spoznavanje pionirjev kozmo-navtike, vesoljsko medicino in vesoljsko biologijo. Udeleženci so izvedeli, kako se usposabljajo kozmonavti, kako so zasnovane vesoljske ladje, orbitalne postaje in skafandri. Predavali so strokovnjaki CPK, ki sicer poučujejo vesoljce,« so pojasnili v društvu Slovenija Rusija. Skupino slovenskih šolarjev je vodil poznavalec in popularizator kozmonavtike, publicist in novinar Vojko Kogej.
Prvi trije dnevi potovanja so bili namenjeni spoznavanju ruske prestolnice s pestrim zgodovinskim in kulturnim ozadjem. »Prve dni smo preživeli v Moskvi, kjer smo videli veliko znamenitosti in muzejev. Navdušil nas
/JL.
mšm
Miha Mesarič in Blaž Petrovič
je Memorialni muzej kozmonav-tike, ki s svojo obliko ponazarja vzlet rakete,« sta povedala Blaž in Miha. Nato so se preselili v Zvezdno mesto približno 30 kilometrov jugovzhodno od Moskve, v katerem se urijo kozmonavti
vesoljsko postajo MIR in celo notranjost enega izmed njenih modulov, v katerem je za vsako stvar potreben stabilizator, da v vesolju ne pobegne. V modulu smo videli tudi tekoči trak, ki ga kozmonavti uporabljajo za obvezno rekreacijo v vesolju, da se jim mišice ne polenijo in da ob prihodu na Zemljo nimajo težav,« sta pojasnila učenca videmske šole. Ogledala sta si še simulator
ruskega dela Mednarodne vesoljske postaje MVP, najbolj pa so ju navdušile praktične delavnice.
»V simulatorju smo lahko poskusili voziti helikopter, še posebej zanimiva pa je bila delavnica v zaboju s skafandrovimi rokavicami, kjer smo opravljali različne naloge, kot so zavijanje vijakov in računanje na kalkulator,« sta dejala. Prisluhnila sta različnim predavanjem, veliko sta izvedela
tudi od enega izmed kandidatov za bodočega kozmonavta in od preizkuševalca ruskega vesoljskega plovila Buran. Zatrdila sta, da sta na potovanju po Rusiji zelo uživala: »Veliko novega sva se naučila in spoznala sva nove prijatelje. Zdaj sva bogatejša za nepozabno izkušnjo, za katero sva šoli in vesoljski agenciji neizmerno hvaležna.«
Eva Milošič
Foto: arhiv Osnovne šole Videm
z vsega sveta. Mesto je nastalo v 60. letih prejšnjega stoletja, večino časa pa je bilo najstrožje varovano tajno vojaško območje, izbrisano z vseh zemljevidov.
»V velikih halah imajo modele vesoljskih postaj. Ogledali smo si
Foto: osebni arhiv
Le redki izbranci si lahko dele vesoljske postaje ogledajo v živo .
Markovci • Sprejem novorojencev
47 novih občanov
Minuli torek je bilo v poročni občinski dvorani v Občini Markovci nadvse živahno.
Tudi letos so pred praznovanjem občinskega praznika povabili najmlajše občane - novorojence, rojene v letu 2016, s starši na sprejem v občinsko stavbo. Kar 47 novorojenih otrok je bilo v minulem letu. Na srečanju so poleg knjižne pozornosti prejeli tudi sadiko lipe, medovito drevo in simbol slovenstva.
Marinka Bezjak Kolenko
Foto: Arhiv občine
18 Štajerski
Nasveti
petek • 28. aprila 2017
Zdravstveni nasveti
Bolečine v peti
Bolečina v peti je pogost problem, ki v svoji najhujši obliki lahko zelo ovira hojo in druge aktivnosti. Bolečine v peti se lahko posredno prenašajo tudi v področje stopala. Po navadi se bolečina pojavi že takoj zjutraj pri prvih korakih, ki pa po nekaj deset korakih izgine, a se pogosto ponovno pojavi po daljši hoji, stoji ali drugačnih obremenitvah.
1. Kako in zakaj pride do
bolečin v peti?
Največkrat se pojavi pri doskoku na peto ali po udarcu nanjo, lahko pa se pojavi tudi sama od sebe. Zelo pogost vzrok je tudi kostni izrastek na peti. Bolnik s trnastim izrastkom v peti ima največ težav zlasti zjutraj, ko vstane, ali po počitku, ko pa nekaj časa hodi, so težave manjše. Pri starejših so v ospredju degenerativne spremembe gibal, živčevja in obtočil; pri mlajših - predvsem pri športnikih, pa je vzrok lokalen (nateg mišic oziroma kit).
Kot v preteklih letih je bilo tudi letos največ povpraševanja po paradižniku, papriki, fižolu in vseh vrstah solat, obiskovalci prireditve pa so lahko izmenjali tudi jedilne in okrasne buče, okrasne trajnice in celo sadike sadnega drevja. Predsednik ED Tržeč Andrej Gašpar je dejal, da so na tovrstnih bazarjih dobrodošli vsi, a le pod enim pogojem: »Vsak mora nekaj prinesti in nekaj odnesti.« Poudaril je, da bomo želi to, kar smo posejali: »Zavedati se moramo, kako pomembna je prehrana. Kupljena hrana se s tisto, ki smo jo s trudom in z ljubeznijo vzgojili sami, ne more primerjati.«
Člani trževskega etnografskega društva, okoli 80 jih je, z Djo-čanovo domačijo upravljajo vse
Do najrazličnejših poškodb kože in posledično pojava večjih ali manjših ran prihaja pri naših malih ljubljenčkih relativno zelo pogosto. Mački niso pri tem izjema. Lastniki moramo biti pazljivi in pravočasno odkriti taka poškodovana mesta na telesu naše živali in tudi ukrepati, če se nam zdi, da celjenje le traja predolgo. V orientacijo naj napišem, da manjše poškodbe oziroma male rane celijo 10 do 14 dni. Po tem času mora biti mesto poškodbe prekrito s kožo, zaceljeno in ne sme povzročati živali prav nobenih težav več. Vzrokov, da rane oziroma poškodbe celijo dalj časa, je več, najpogosteje gre za infekcijo rane oziroma okužbo rane z bakterijami, ki povzročajo vnetje. Znaki vnetja so rdečina
2.	Kako si lahko pomagate sami?
Najprej poskusite z razbremenitvijo pete, masažo bolnega dela pete z ledom in podpetnim preluknjanim vložkom. Lahko vzamete tudi tablete proti bolečinam.
3.	Kdaj morate k zdravniku?
K zdravniku morate, če se bolečina v peti stopnjuje in se z zgoraj naštetimi ukrepi ne zmanjša. K zdravniku morate tudi, če je bolečino v peti sprožil doskok na peto z višine, če je nastopila po poškodbi, če na
leto. Predsednik društva je pojasnil: »Vsak je zadolžen za določeno panogo; imamo gospodarja kmetije, vrtnarja in vinogradni-
in oteklina v okolici poškodbe, ki ne celi, sluzasta gnojna obloga oziroma vsebina v rani, tudi neprijeten vonj same rane. Splošno stanje živali se spremeni, mucek postane nemiren, zelo se praska po obolelem mestu. Pogosto se tudi dvigne telesna temperatura in tak muc potrebuje intervencijo veterinarja, ki mu bo apliciral in predpisal antibiotike in drugo terapijo in tako bo težava zelo hitro odpravljena.
Pri vseh ranah in poškodbah, ki kljub trudu ne zacelijo, moramo pomisliti, da lahko gre za maligni proces, kar pomeni rakavo obolenje, ki je lahko vzrok neceljenju rane. Nekatere študije ugotavljajo, da je pri mucih za kar 26 odstotkov smrti živali vzrok rakasto obolenje. Pri mucih je pogost kar-
peto ne morete stopiti, če so peta in tkiva okoli nje pordela in otekla in če imate v stopalu čudne občutke - mravljinčenje, motnje občutenj dotika. 4. Katere ukrepe zdravnika lahko pričakujete? Zdravnik vas bo najprej temeljito izprašal o vaših težavah - kako so se pojavile, koliko časa trajajo, kaj jih omili in kaj jih poveča, kdaj so težave najhujše ... Nato bo vaše stopalo temeljito pregledal in otipal ter preveril gibljivost v peti. Po potrebi se bo odločil za rentgensko slika-
ka ... V preteklih letih smo ob hiši zasadili sadovnjak, zdaj pa urejamo vrt. Ob tem smo dobili zamisel, da bi stara semena, ki so
nje pete in pregled krvi v laboratoriju.
5.	Katere so najpogostejše diagnoze ob bolečinah v peti?
V osnovi lahko bolečine v peti razdelimo na tiste, ki izhajajo iz tkiv ob zadnjem delu pete, ali tiste, ki izhajajo iz tkiv pod-platnega dela pete. Obstaja pa še vrsta patoloških stanj, ki jih ne moremo uvrstiti v prejšnjo shemo.
6.	Kateri so načini zdravljenja?
Najprej poskusimo z razbremenitvijo pete, kriomasažo (masaža z ledom) in podpetnim pre-luknjanim vložkom v obliki črke U ter protibolečinskimi zdravili. Če to ne pomaga, svetujemo fizikalno zdravljenje (UZ) s kopel-mi in po možnosti tudi transku-tano protibolečinsko električno stimulacijo živcev (TENS). V primeru dolgotrajnejših težav lahko pomaga injekcija lokalnega anestetika in kortizonskega preparata, ki se jo injicira v trite-
í'it
denskih intervalih v boleči del. Težave lahko omili tudi mikrovalovno obsevanje ali obsevanje z ultrazvočnimi udarci (šok terapija). Pri kroničnih obolenjih pa pride lahko tudi v poštev operativna razbremenitev.
7.	Kako poteka spremljanje bolnika z bolečinami v peti?
V večini primerov obisk specialista ne bo potreben in vas bo lahko zdravnik družinske medicine spremljal in vodil sam. Lahko pa vas bo napotil k specialistu glede na najverjetnejši vzrok vaših težav (ortoped, kirurg, športni zdravnik).
8.	Ali in kako lahko bolečine v peti preprečite? Bolečino v peti lahko delno
preprečite, če izberete primerno obutev in telesno dejavnost, primerno vaši starosti in telesni pripravljenosti. Če imate plosko stopalo, lahko izvajate vaje za krepitev nožnega loka (dvigovanje na prste). Če ste prekomerno prehranjeni, shujšajte, saj s
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
žarkom. Pojavlja se v obliki razjed, ki slabo celijo, in v obliki kroničnih krast, ki občasno zakrvavijo.
Zadeva je videti sprva precej nedolžno, kasneje pa se sprevrže v zelo motečo in nevarno težavo.
Terapija je v omenjenih primerih predvsem kirurška, kjer poizkušamo v celoti odstraniti poškodovano obolelo mesto. Karcinom ploščatega epitela je pogost na ušesih mačk in osnovna kirurška terapija je odstranitev obolelega mesta z ušesa, kar pa pogosto pomeni, da odstranimo uho v celoti oziroma vsaj do zdravega tkiva. Lastniki so pri soočenju z dejstvi pogosto užaloščeni in skeptični, saj jih skrbi, kako bo izgledal mucek z na pol odrezanim ušesom. Vendar zaskrbljenost ni po-
m
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, ZD Ptuj
tem zmanjšate silo, ki deluje na vse sklepe, ne samo na stopalo. Za vse pa sta priporočljiva redna telesna dejavnost in razgibavanje.
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine
ZD Ptuj
Literatura: Navodila bolniku; Združenje zdravnikov družinske medicine.
nam jih zaupali starši oz. dedki in babice, ohranili.« Bazarji semen in sadik so tako postali pomemben del ohranjanja kulturne dediščine Haloz, haloškega roba in sotočja rek Dravinje in Polskave.
EM
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
trebna, saj je operacija relativno enostavna in neproblematična za žival. Rešeni smo hude težave, ki bi v primeru prepoznega ukrepanja ogrozila življenje našega ljubljenčka. Če povzamemo vse omenjeno, je treba pri dalj časa trajajočih poškodbah oziroma razjedah, ki jih opažamo pri svoji živali, vsekakor obiskati veterinarja in začeti z intenzivnimi ukrepi pri tretiranju ran, ki vključujejo tudi kirurško obdelavo rane.
Emil Senčar, dr. vet. med.
cinom ploščatega epitela, maligen izpostavljenih delih telesa. Med proces, ki se pojavi na koži ušesa, vzroki se omenja UV-žarčenje, kar na ustnici živali, predvsem na pomeni izpostavljanje sončnim
Foto: osebni arhiv
Pomagajmo si
3. Bazar semen, sadik in zelišč v Tržcu
Etnografsko društvo (ED) Tržec je na Djočanovi kmetiji v Tržcu pripravilo že tradicionalni Bazar semen, sadik in zelišč starih sort, tokrat pod sloganom »Iz-menjujmo - povezujmo!«

Tačke in repki
Foto: arhiv Etnografskega društva Tržec
Bazar semen, sadik in zelišč na Djočanovi kmetiji v Tržcu vsako leto privabi več obiskovalcev.
Rane oziroma razjede, ki ne celijo
Lastniki muc pogosto sprašujejo in so zaskrbljeni, ker imajo njihovi mucki na telesu rane, ki nočejo zaceliti. Še posebej so problematične rane na ušesih.
petek • 28. aprila 2017
Za kratek čas
Štajerski	19
3818
POHOTNEZ, NASLADNIK
TOK SMOLE
PO DREVESU
LOČNA ŽAGA
IZKLICANA BARVA PRI KARTANJU
MELODIČNI OKRASEK, TRILČEK
BAKROREZ
KAREL ERJAVEC
SESTAVIL
EDI KLASINC
PENJA, KLAMFA
VISOK LISTAVEC
NASE OBMORSKO LETOVIŠČE
NEKOVINA (ZNAK Se)
ALENKA ŽBOGAR
MOČAN PRIJEM
KRAMLJAC
VINO Z OTOKA HVARA
ŽIVAHEN ŠPANSKI PLES
KANADSKA
PEVKA MORISETTE
NAS VIOLINIST (ROJ. 1931)
SMUČARSKI TRENER KOSTELIČ
NAS SLIKAR (LJUBO)
ATOMSKA PEČ
NIHAJOČE TELO
MALAVASIC
KURIR
MODRIJAN, MISLEC, FILOZOF
DIVJA MAČKA
UNIČEVANJE
SPIKERICA (OTA)
POMOTA, ZMOTA
IZOLIRANA ETNIČNA SKUPINA
EDEN OD ČUTOV
TRDEN ZNAČAJ
AVT. OZNAKA LITVE
PULJSKI AMFITEATER
KOŠARKAR (MILOŠ)
GROZDASTO SOCVETJE
LILIJEVKA
MODRINA, SINJINA
TROPSKO DREVO
OBLOGA NA ZOBEH
NOVINARKA ŠMID
OLGA REMS
SORTA HRUŠK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ROGATA KRAVA
VODJA PODJETJA
MORIJA, KLANJE, MASAKER
SANI GRS
OCET
OZEK MOSTIČEK
NAŠ HOKEJIST (VIKTOR)
MESTO MAJEV
MITO TREFALT
ZOBATO KOLO
SVETOVNO MORJE
MATI SVETEGA AVGUŠTINA
OTROŠKA IGRA
AVSTRIJSKI PISATELJ (FRANZ)
MENIČNI DOLŽNIK, POZVANEC
DELAVEC V MAVCARNI, GIPSAR
UGANKARSKI SLOVARČEK: BANIC = slovenski košarkar (Miloš), IZOLAT = izolirana etnična skupina, LAZUR = modrina, sinjina, PRESKA = stara sorta hrušk, RAVNIKAR = slovenski slikar (Ljubo), SLADKUŽ = pohotnež, nasladnik, TIKAL = mesto Majev, UGONOBA = uničevanje.
■yvoAvi/\i 'ivsvai Vvijvvi Vomoi Vviinoiai 'nvboo 'viinsoz
ivviii 'aaisu 'iviv 'aoiAiod 'vvisaad 'ao 'Naaa 'anzvi Vmv 'ivi Wi 'isoiiNaiAiaavi 'sn»o 'vaoNoon 'sia 'oaaaoiAi 'aoiviioso 'znviavis 'siaoaviva 'N3T3S Viozi lodoi Vaovis :ouabjopoa "3»Nvzid>i 3i Aausaa
Videm • Noč knjige 2017
Ponočevanje s tihotapcem in karikaturami
V okviru Noči knjige se je že četrto leto zapored zvrstila plejada dogodkov, namenjenih dvigovanju zavesti o branju, opogu-mljanju duha in bistrenju pogleda. V Vidmu pri Ptuju, enem od okoli 120 sodelujočih krajev po vsej državi, so letos knjigo združili s karikaturo.
Šele ponoči izveš ...
V Drvarnici so odprli razstavo karikatur športnikov, politikov in drugih znanih osebnosti izpod peresa in svinčnika likovnega pedagoga na Osnovni šoli Videm Marka Kunčnika. Umetnik je priznal, da se je njegova likovna pot
začela s počečkanimi stenami in se v osnovni šoli nadaljevala s karikaturami učiteljev, kot najstnik pa je svoje umetnine že objavil v hrvaškem časopisu Sportske novosti. »Najlažje je narisati ljudi, ki imajo takoj opazne poteze, npr. velik nos
ali nagubano čelo. Bistvo je zato navadno lažje zadeti pri starejših ljudeh,« je dejal.
Karikaturist, ki tokrat samostojno razstavlja drugič, je svojo ljubezen vključil tudi v šolski učni načrt: »Naslednji mesec bodo
Otroci iz Osnovne šole Videm so poskrbeli za glasbo in ples.
na hodnikih videmske osnovne šole razstavljene karikature, ki so jih narisali devetošolci.« Odprtje razstave so s kulturnim programom popestrili učenci 2. razreda videmske šole. Dogodek se je nadaljeval v šolskih prostorih, kjer so otroci prisluhnili pripovedki o Martinu Krpanu, končal pa z zanimivo likovno delavnico, ki je našega najslovitejšega tihotapca soli povezala s karikaturo. Organizatorji so obiskovalce razveselili tudi s knjižnimi nagradami.
Podpredsednica Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju Manja Vinko je pojasnila, da izbor knjige ni bil naključen. Letos namreč od izida prve slovenske slikanice, Martina Krpana pisatelja Frana Levstika in z ilustracijami Hinka Smrekarja, mineva natanko sto let (mimogrede, ste vedeli, da je naš junak ime spremenil le v japonskem prevodu, in sicer v Marutein Kurupan?). Tu so še druge obletnice: 150 let je od rojstva pisatelja Frana Milčinske-ga, pa celega pol tisočletja, odkar je Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu pribil svojih 95 tez ... Njihove knjige še živijo, naj živimo tudi bralci!
Eva Milošič
Leta 1995 je Unesco 23. april razglasil za dan knjige, ki ga odtlej slavijo po vsem svetu, zadnja leta tudi ponoči. »Knjižno ponočevanje so začeli v Nemčiji, ZDA, Veliki Britaniji in na Irskem, izjemno prodorna Noč knjige sorodne srčne krvi od leta 2012 poteka na sosednjem Hrvaškem, leta 2014 pa je v sodelovanju s hrvaškimi kolegi prvič zaživela tudi v Sloveniji in Srbiji,« so pojasnili organizatorji. Letošnjo Noč knjige so pospremili z verzi Srečka Kosovela: »Šele ponoči izveš, koliko zvezd je vrh neba.«
Ptuj • Smetišča v naravi
Kaj skrivajo obcestni jarki
Letošnje prvoaprilsko spomladansko čiščenje v MO Ptuj le ni bilo tako uspešno, kot je prvotno kazalo.
Narava s svojo zeleno obleko skriva še marsikateri odpadek. Najbolj vpijoči so odpadki ob cesti, ki vodi na Mestni Vrh. V obcestni jarek je nekdo odložil dotrajalo pohištvo. Ni se mu zdelo vredno, da bi ga, če ga je že imel na prikolici, odpeljal v center Gajke, raje ga je zvrnil v jarek, kjer ga delno že zakrivajo zelena podrast in vejevje. Samo upamo lahko, da ga bodo pri čiščenju oz. košnji obcestnega sveta „odkrili", izvlekli iz narave in odpeljali na smetišče.
MG
Foto: MG
Foto: EM
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 28. aprila 2017
Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod - 5. del
Po puščavi
Wadi Rum, jutranji sprehod
Za ta dan sem se odločil, da grem raziskovat puščavo kar sam. Pravzaprav neke karte človek tu nima na voljo, prav tako pa nisem imel informacij, kje je kakšna zanimiva stvar, čeprav vse skupaj na koncu ni bilo tako dolgočasno, kot bi si kdo lahko mislil.
Zraven sem si vzel prigrizek in zalogo vode, pomembna stvar v puščavi pa je tudi zaščita glave, ki sem si jo ovil kar s puloverjem. Turbani in rute pri Beduinih in v arabskih deželah niso modna muha, ampak so prav praktična zadeva. Ščitijo človeka pred žgočim soncem in močnim vetrom, hkrati pa je material zračen in zato zavirajo potenje. V bolj tradicionalnem okolju pa seveda izkazujejo tudi stan in denarnico posameznih veljakov. Omeniti je treba, da je bila temperatura tiste dni okoli 20 oC, vendar pa je sonce zelo močno žga-lo, da sem dobil lepo vinsko rdečo barvo.
Pri hoji sem se orientiral najprej po kolesnicah terencev, ko pa se je teren mestoma utrdil, sem jo mahnil po svoje. Kot sem že omenil, ima puščava Wadi Rum oranžno-rjav pesek, nato pa prehaja v div-
ji, beli predel. Krasijo jo skalnati masivi, kjer je na nekatere mogoče tudi splezati. Po kakšni uri hoje se ti zdi, da nisi prišel nikamor, nenadoma pa sem v pesku zagledal nekaj svetlečega. V takšnem kraju človek najprej pomisli na vse vrste bogatije, ko pa sem se približal predmetu, pa sem ugotovil, da je nekdo izgubil viličasti ključ številka 27. No, lepa najdba, človek od tega ne bi prav obogatel ...
Rastlinja v puščavi praktično ni, razen tam, kjer je kakšno zbirališče vode. Ko sem spet čez kakšno uro v bližini nekih skal ugledal različne grmičke, sem tam našel tudi zbiralnik za vodo s skalovja, ki je bil trenutno prazen. Tam blizu sem se povzpel tudi na skalo, kjer sem malo pojedel, nato pa užival v razgledu. Nisem še dolgo tako meditiral, ko sem v daljavi zagledal štiri jezdece na kamelah. Bili so Beduini starejšega letnika, in ko so me opazili na skali, so zavili proti meni. Ko se srečaš v puščavi, se moraš pozdraviti in kakšno reči -to je pravilo. Arabski pozdrav sem še spravil skupaj, nato smo posedli kar na peščena tla in pričeli z debato, ki bi se ji zunanji opazovalec
moral smejati, saj smo iskali besede, ki bi jih vsi razumeli. Razbral sem, da iščejo vsak svojo čredo kamel, ki jih morajo vsake toliko prešteti. Skrbno so vprašali, če imam dovolj vode, ponudili pa so mi tudi kamelo, da ne hodim peš naokrog. Moral sem jih prijazno zavrniti, saj bi potem imel s to kamelo same sitnosti, pa še pusti me lahko kje v pesku - kot tisti ključ, ki sem ga našel malo prej. Možaki so se prijazno poslovili in šli smo vsak svojo pot.
Kmalu sem dosegel beli del puščave, ki je res kazal dokaj žalostno podobo, bil pa je že čas, da se počasi vrnem. Kljub dobri orientaciji se med množico skal človek zlahka izgubi, nekega prometa pa v puščavi ni, da bi lahko vprašal za pot. Med potjo sem naletel na nekaj taborišč, ki pa so bila dokaj podobno grajena, nekatera še celo zaprta. Kakor sem opazil, so Bedu-ini naravo dodobra izkoristili, saj je bilo povsod opaziti rezervoarje z vodo, ki priteče s skal, za tistih nekaj žarnic pa so nekateri postavili kolektorske panele.
V tabor sem se vrnil proti večeru, ko so prišli spet novi gosti - to-
Zajtrk v puščavi je nekaj posebnega. Ob jutrih v mestu brnijo avtomobili, na podeželju pojejo ptički, v puščavi pa ne slišiš nobenega posebnega zvoka. Po zajtrku smo se z novimi znanci poslovili in ostal sem sam v taboru.
OVEN (21.3. - 20.4.)
Začetek maja bo pri vas zelo razburljivo in imeli boste veliko pozitivne energije in volje do življenja. Iz vas bo žarela neka ma-gnetičnost, ki vam bo v pomoč pri ljubezni. Ce ste samski, bodo pred vami prijetni dnevi. Previdnost ne bo odveč pri denarju in na delovnem mestu.
č BIK
Foto: Dani Zorko
krat sta bila to para iz Nemčije in Norveške. Salem je pripeljal tudi novega kuharja, 17-letnega Mi-hdija, ki sem ga klical kar Mirko. Najprej je bil poba malce zadržan, ko pa sem mu pokazal nekaj slikic naše pokrajine in domačega kamina, pa sva postala najboljša prijatelja. Pustil je šolo in se popolnoma posvetil kuhariji, predvsem za turiste. Jaz sem ga razumel, saj je treba delati, ko je delo, za ostali čas pa je na naše prigovarjanje sveto obljubil, da se bo vrnil v šolo.
Večerja je bila podobna kot prejšnji dan, le da je Mirko uporabil več začimb. Vmes sta Salem in Mirko uganjala komedijo, saj je Salem Mirku prepovedal kaditi, češ, kako kajenje škoduje, in je raje pokadil vse cigarete namesto njega. Ponudil sem se in šel zbirat dračja za kurjavo, ki ga najdemo kar v puščavi v obliki suhega rastlinja, ki se ga kar izpuli. Zvečer se je ohladilo, čas pa je minil ob pripovedovanju zgodbic in izmenjevanju informacij. Gostje smo se odpravili še na nočni sprehod, Salem pa je znova izginil v vasico ponočevat. Še danes ga imam na sumu, da si je končno našel dekle .
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
V vaše življenje bo -zapihal svež vetrič in vam podaril upanje. V oazi ljubezni se boste oko- -pali v vodah čiste ljubezni. Določeni ljudje bodo odšli in prišli bodo novi.
(21.4. - 20.5.)
Prepevali boste veselo in vdano pesem o sreči. Kresni večer bo čas za razmislek o tem, kaj vas veseli in vam prinaša veselje. Cas, ki je pred vami, bo obarvan v mistične barve in slediti boste morali svoji intuiciji. Energija vam bo nihala. Ugodno bo, da si vzamete čas za počitek. Varujte se trme!
DVOJČKA
¡fl (21.5. - 20.6.)
Označevala vas bo izrazita delavnost, pridnost in marljivost. Deležni boste pohvale in priznanja. V tem obdobju se boste morali naučiti postaviti meje. Pri tem vam bo v pomoč srčni izvoljenec. Na žalost, ali pa na veselje, boste plesali po njegovem taktu. Dan kreativnosti: sreda.
<C> RAK
(21.6. - 22.7.)
Odšli boste pogumno naprej. Edina stalnica so spremembe in v tem primeru boste napredovali. Uvideli boste novo srečo in harmonijo. Veliko boste razmišljali o službi in uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. V prostem času se odpravite v gozd, se pogovarjate in uživajte.
m^ , LEV
^Pt (23.7. - 22.8.)
Pridobili boste odlične iztočnice za osebno in duhovno rast. Pravzaprav boste naredili veliko in se soočili s tistim, kar ste nekoliko prej odlašali. Zelo pridni in aktivni boste doma in naredili prenovo v krogu družine. Od sebe boste oddajali pozitivno energijo in imeli ugodnosti, vezane na tujino.
Ik DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Vabila vas bosta narava in sveži zrak. Tako občutite notranjo osvoboditev in pogumno greste naprej. Pravzaprav boste postali zelo odgovorni in temeljiti, privlačile vas bodo tako spremembe kot tudi novosti. V vas se bo prebudil pustolovski duh, ki vam bo pokazal drugačna ja.
nem mestu in tako boste dosegli salo- §
"	M
monsko rešitev. Spremljali vas bosta romantika in diplomacija.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Maja se boste odločili in na pravilen način znali reči bobu bob. Pravzaprav se ne boste smeli
i s tistim, česar nimate. O
intenzivno in vaše misli bodo usmerjene v določeno točko. Priporočljivo bo, da v
vitaminov in mineralov.
STRELEC R 7 (23.11. - 21.12.)
Tkali boste svojo nit usode. Postali boste nadvse kreativni in ustvarjalni. Pomembno bo, da si boste znali prisluhniti in negovati svojega notranjega otroka. Cas ne O bo namenjen hitenju, ampak na ustvarjalen način vnesete tiste spremembe, ki bodo nujne. Ljubezen in romantika gresta z roko v roki.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Na razpotju življenja bo nujno, da pospešite svoj korak. Vsekakor bo čas namenjen tudi prijetnostim in kreativnostim. Dobro se znajdete doma in v objemu tistih, ki jih imate radi. Najbolj aktivni boste K doma in naredili boste lahko veliko in našli moč in voljo za naprej. Ustvarjate v ljubezni!
VODNAR
C
«v
(21.1. -18.2.) O
Jutra bodo nekoliko nemirna. Toda nakazano je, da se vam bo v tem tednu izpolnila skrita želja. Seveda bo zelo spodbudno, da si pišete svoje občutke. Rast Lune bo spodbudila, da boste bolj prožni P v pogledu poslovnosti. Pravzaprav bo dejstvo, da bo čas namenjen tudi komunikaciji.
0g2,L RIBI a <&> (19.2. - 20.3.) J
so prepričane, do da boste znali poslušati intuicijo in apr slediti svojemu notranjemu smero- od kazu. Uspehi se tudi v tem tednu od lesketajo v pogledu denarja in ču- opk stvene varnosti. V ljubezni vam bo 2 partner postavil meje in pravila. Z ki h njim se ne boste strinjali, toda zara- en di miru mu boste dali prav.	eT
Foto: Dani Zorko
Salem in Mirko sta pripravila večerjo.
Iz sveta • Monako
Leteči avtomobili niso vec znanstvena fantastika
Leteči avtomobili so bili doslej v domeni znanstvene fantastike, a dva prototipa sta na razstavi super avtomobilov v Monaku postala tudi resničnost. Na razstavi, ki bo trajala do nedelje, sta nizozemsko in slovaško podjetje javnosti prvič predstavila svoja modela.
Slovaško podjetje Aeromobil tako na ogled ponuja novo generacijo svojih letečih vozil, ki so jih poimenovali po podjetju aeromobil. Njihov prvi prototip, ki so ga prikazali pred dvema letoma, se je končal nesrečno.
"Od danes dalje sprejemamo rezervacije za avtomobile, ki bodo dobavljeni predvidoma leta 2020, ko bo končan celoten proces zahtevanih odobritev," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal tiskovni predstavnik slovaškega podjetja Stefan Vadocz.
Aeromobil je dolg šest metrov, Njegov razpon ob razvitih krilih meri devet metrov. Vozilo je lahko običajen štirikolesni avtomobil, ki se lahko spremeni v letalo za
Foto: challenges.si
dve osebi. Njegova cena se giblje med 1,2 milijona do 1,5 milijona evrov, odvisno od dodatne opreme. Potovalna hitrost aero-mobila je 260 kilometrov na uro, doseg z enim polnjenjem pa 750 kilometrov.
Nizozemsko podjetje je predstavilo model pal-V-liberty. Nizozemski leteči avtomobil je kompaktnejši, dolg štiri metre, njegovo dobavo po napovedujejo že za prihodnje leto. Stal naj bi med 299.000 in 499.000 evrov. Gre pravzaprav žirokopter s tremi kolesi in zložljivim rotorjem. Potovalna hitrost letečega avtomobila pal-V-li-berty, kjer je prostora za dve osebi, je 160 kilometrov na uro, z enim rezervoarjem goriva pa lahko doseže od 400 do 500 kilometrov. (sta)
na
petek • 28. aprila 2017
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Prlekija • Kulturna dejavnost Olge Majcen z Mote
Izdala je prvo pesniško zbirko
	7 1	
		
	flht^ -iM	
		
		
Foto: NS		
Olga Majcen
Olga Majcen z Mote pri Ljutomeru se z ljubiteljsko kulturo ukvarja že vrsto let. Aktivna je na različnih področjih.
Kot osnovnošolka je s posebnim veseljem nastopala na odrskih deskah kot recitatorka in gledališka igralka, pozneje z včlanitvijo v Kulturno društvo (KD) Cven pa je njena ustvarjalnost postajala vse bolj prepoznavna. Je idejni vodja pri uresničevanju najrazličnejših dogodkov, ki jih tudi sama povezuje in jih na najbolj pristen način približa gledalcem. Svoj razkošen talent izkazuje v številnih pomembnih igralskih vlogah, v zadnjih nekaj letih pa se je podala še na področje pesnikovanja in nedavno izdala prvo zbirko pesmi Moje srčne domislice. »Izpolnila se mi je življenjska želja. Vedno sem potihoma sanjala o izdaji knjižice, kjer bom objavila moje najljubše pesmice,« pravi Olga. O vsebini triindvajsetih objavljenih pesmih pa: »V njih izražam lastna čustva. Gre za moja doživetja, ki jih povezujem z naravo. Seveda je osnovno vodilo ljubezen.« Meni, da je z avtorstvom potrdila svoje vrednote na področju kulturnega udejstvovanja. Svoje znanje je vseskozi prenašala na mlajše
Prlekija • Mladinska kultura Vizije
Ljutomerski gimnazijci na regijski festival
Ljutomerčan Bernard Rebernik je lani novembra okusil odrski prvenec kot igralec in režiser. Nastopil je z monoko-medijo Prstani Apokalipse.
Nedavno pa je Rebernik skupaj s sošolci iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Alenom Trstenjakom, Mašo Marič, Laro Varga, Gregom Pojbičem in Primožem Zavcem v Domu kulture v Ljutomeru premierno predstavil gledališko predstavo Retro kaseta, angleškega avtor-j a Rowana Atkinsona. Gre za tekst znanega komika, ki so ga dijaki v gledališkem študijskem procesu prevedli in priredili ter obogatili z glasbo. Povezuje posamezne komične prizore,
ki sami po sebi smešijo človeško majhnost, nečimrnost in neprilagojenost. Rebernik se je izkazal kot prevajalec in režiser, na odru pa je uprizoril nekatere smešne like Atkinsona.
Predstavo si je ogledala tudi regijska selektorica Maja Gal Štromar in jo v kritični presoji zelo dobro ocenila, saj so se ljutomerski gimnazijci z njo uvrstili na regijski festival mladinske kulture - Vizije, kjer bodo zastopali območje Pomurja.
NŠ
Bernard Rebernik je odlično ponazoril Rowana Atkinsona.
rodove, s katerimi je uprizorila veliko odrskih del. Olga Majcen sodi med vidnejše članice KD Cven. Olgin sokrajan, častni občan Ljutomera dr. Miran Puconja je ob izidu njenih pesmi zapisal, »da v njih razkriva skrita oporišča svojega bivanja, kjer se slast prepleta z nostalgijo, preteklost s sedanjostjo«.
Za širok spekter aktivnosti na kulturno družbenem in družabnem življenju je Olga Majcen leta 2008 prejela Miklošičevo priznanje občine Ljutomer.
NŠ
Prepolje • Gledališko-glasbena predstava
Pasijon na polju
Člani KGD Ptičica pripravljajo predstavo za predstavo. V letošnjem letu so se lotili zahtevnega dela, ki ga je režiser Jože Ekart imel že dolgo v predalu in čakal na primerni čas. In ravno letos so se lotili njegovega avtorskega dela - z gledališko glasbeno predstavo Pasijona, zgodbe, ki že več kot 2000 let pretresa svet in buri duhove.
Delo je steklo in k sodelovanju so povabili več skupin in različnih sodelavcev. Gledališko glasbeni spektakel so predhodno pripravili, da ga odigrajo na igrišču v Prepoljah, vendar so igro zaradi slabega vremena prestavili v večnamensko dvorano v Staršah. Igro je odigralo več kot 50 igralcev, velika skupina glasbenikov in v pomoč je bila velika ekipa sodelavcev.
Dvorana v Staršah je bila na velikonočno nedeljo polna do zadnjega kotička. Ob koncu so jih gledalci počastili z aplavzom, zahvalil pa se jim je tudi župan občine Starše Bojan Kirbiš.
ZG

Foto: NS
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8 • 98,2 "104:3
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli PRIROČEN HLADILNI NAHRBTNIK.
Hladilni nahrbtnik bo zagotovo postal vaš zvesti spremljevalec na piknikih, plaži in pohodih v naravi. Pijačo in hrano bo ohranjal hladno in svežo, prvi časopis Po-dravja - Štajerski tednik - pa bo poskrbel za prvovrstne in vedno vroče vsebine. Odločite se za pravo poletno kombinacijo.
NAROČILNICA ZA Štajerski
č>taiersRi
TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerekega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih^glasov v Štajerskem tedniku
RADIO TEDNIK Ptuj, «...o. i o Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
****** _
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGEUGODN
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti p^lugodn^ih cel
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLA
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 28. aprila 2017
ZNAMKA
LETNIK CENA€ OPR.
BARVA
AUDI A4AVANT 2.0 TDI	2010	10.790
BMW 318D SPORT	2015	27.890
FORD B-MAX 1.6 TDCI-DIESEL	2014	11.990
FORD C-MAX 1.6 TDCI TITANIUM	2011	8.990
FORD FIESTA 1.2516VTITANIUM	2012	7.990
FORD FIESTA 1.4 TREND	2013	7.990
FORD FOCUS 1.0 EC0B00ST trend	2014	11.980
FORD RANGER 2.2 TDCI XLT 4X4	2013	22.900
FORDS-MAX 2.0 TDCI TITANIUM	2007	7.990
HYUNDAI H-1VAN 2.5CRDI.6 SED.	2008	8.900
OPEL C0RSA 1.416V	2012	7.270
PEUGEOT 207 TRENDY 1.4	2010	5.490
PEUGEOT EXPERT 2.0HDIFURG0N	2008	7.918
TOYOTAYARIS 1.0 WTTERRA	2008	5.490
VW GOLF CABRI01.9 TDI	2001	3.990
ODLIČEN, REDNI SERV. ODLIČEN, SAMO 19.646KM 1.LAST., ODLIČEN SERV.KNJIGA, ODLIČEN ODLIČEN, SAMO 43.800KM ODLIČEN, VINJETA, TRAJNIK 1.LAST., ODLIČEN,125KM SAMO 47.129KM, ODLIČEN DRUŽINSKI, ATRAKTIVEN 1.LAST., SK-P0TRJENA SAMO 43.875KM, ODLIČEN ODLIČEN, SAMO 81.976 1.LAST., POVRAČILO DDV ODLIČEN, SAMO 68.311 PLATNENA STREHA
BELA
KOV. MODRA KOV. SIVI HOTMAGENTA BELA
KOV. T. SIVA KOV. SREBRNA KOV. BORDO RDEČA KOV. SREBRNA KOV. T. SIVA KOV. T. SIVA BELA
KOV. ČRNA TEMNO MODRA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO!
KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
SEATALHAMBRA 1.9TDISTYLANCE	2006 5.900,00€	7SEDEŽEV	KOV.ČRNA
ŠKODA RAPID 1.4TDI AMBITION	2015	12.800,00€	23.570 PREV.	RDEČA
VOLKSWAGEN GOLF 1.9TDI TRENDLINE	2006 6.350,00€	SERV.KNJIGA	KOV. SREBRNA
KIACEED 1.6CRDISWLXURBAN	2012	9.480,00€	PRVILAST.	BELA
ŠKODA YETI 2.0TDI 4X4 DPF AMBITION	2010 7.850,00€	SERV.KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 4071.6 HDI SPORT LOOK SW	2007	4.450,00€	PRVILAST.	KOV.SIVA
PEUGEOT207 1.4VTIMILLESIM200 SW	2011	6.190,00€	PRVILAST.	KOV.BORDO
PEUGEOT2071.4SWTRENDY	2008 4.890,00€	SERV.KNJIGA	KOV.ČRNA
RENAULTTWING01.2 EXPRESSION	2003	1.590,00€	PRVILAST.	ZELENA
RENAULTTWING01.2 ELAN	2008 3.790,00€	PRVILAST.	KOV.MODRA
KIA PRO CEED 1.416V	2011	5.890,00€	PRVILAST.	BELA
PEUGEOT 2061.4 STYLE BREAK	2007	3.090,00 €	PRVILAST.	KOV. SREBRNA
VWGOLFPLUS 1.6TDICOMFORTLINE	2010 9.900,00€	67.750PREV.	KOV.SREBRNA
PEUGEOT 30081.6 HDI PREMIUM	2010 9.600,00€	SERV.KNJIGA	BELA PERLA
KIA PRO CEED 1.6 CRDI SPORT	2008 5.300,00€	PRVILAST.	BELA
BMW X3 3.0 D SPORT AVT.	2005	7.450,00 €	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
OPELASTRA 1.616VCOSMO	2010 6.990,00€	PRVILAST.	KOV.SV.MODRA
SEATIBIZA 1.4ISIGN0	2003	2.490,00€	SERV.KNJIGA	KOV.ZELENA
RENAULT CLI01.416V EXPRESSION	2006 3.790,00€	SERV.KNJIGA	KOV. ZLATA
AUDI A31.6 TDI SPORTBACK ATTRACTION	2011	8.990,00 €	SERV.KNJIGA	KOV. ČRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
LETNIK CENAc OPR.
AUDI A4 MULTITR0NIK 2,0 TDI BMW 118 D M-PAKET BMW 320D COUPE LCI BMW SERIE 320XD CHEVROLET AVE01,4
VEČ BARV
BELI
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA 2012
CITROEN C4PICASS0	2012
FORD C-MAX 1,6 TDCI	2014
HONDA CMC 1,4i LS KLIMA	2003
MERCEDES BENZB 200	2013
OPEL ASTRA SW 1,7 C0SM0	2012
OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI USNJE	2011
OPEL TIGRA 1,4	2005
PASSAT 2,0 TDI	2007
VW PASSAT1,2 TDI	2008
VW PASSAT 1,6 TDI BLUE M0TI0N NAVI	2013
VW TIGUAN 2,0 TDI	2011
Vso zalogo vozil	najdete na
2013 16.990 1. LAST., ODLIČEN
2013	14.990 1. LAST., ODLIČEN 2012 16.490 1. LAST., ODLIČEN
2014	17.990 1.LAST.,AUT. 2009 2.790 2. LAST., SLOV.
7.990 1. LAST., 7.890 1. LAST., 11.490 1. LAST.,
I.799	ZELO UGODEN 15.990 LEPO OHRANJEN 9.490 1 .LAST. 8.980 1 .LAST., ODLIČEN 3.990 TWIN TOP
5.490 SLO	ČRNA
7.490 1 .LAST., XENON ČRNA
II.490	LEPO OHRANJEN, 1.LAST. SREBRNA 14.990 1. LAST., SLOV. SREBRNA
i: www.topavtomobili.si
BELI
KOV. SV. MODRA ČRNA SREBRNA SIVA
SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
ZNAMKA
OPREMA BARVA
BMW 525 D KARAVAN VWSHARAN2.0 TDI SSANYONG KYRON VWTOURAN 1.9 TDI FORD C-MAX PEUGEOT 206 PEUGEOT 508 1.6 HDI SEAT LEON 1.9 TDI NISSAN JUKE 1.5 DCI BMW 520
FORD GALAXY 2.0 TDCi PEUGEOT 5GB 2 0 HYBRID
2008 2014 2006
2009 2005 2005 2012
2010
2014
2015 2014 2G13
7.990 22.990 4.290 8.990 2.790 1.690 10.900 8.990 12.990 33.990 13.900 13.990
ODLIČEN
ODLIČEN
ODLIČEN
ODLIČEN
ODLIČEN
1.LASTNIK
LIMUZINA
ODLIČEN
ODLIČEN
KOT NOV
DOBRO OHRAN.
ODLIČEN
TEMNO MODRA
SREBRNA
SREBRNA
SREBRNA
MIŠJE SIVA
SREBRNA
BELA
SREBRNA
SIVA
SREBRNA SREBRNA ČRNA
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@qmail.com
08:00 Materinski dan v Zagojičih 09:00 Oddaja iz Slovenskih goric 10:30 Utrip iz Ormoža 11:40 Polka in Majolka 12:40 Ujemi sanje 14:10 Video slrani 15:00 Italijanska Irgovina - v živo 18:00 Praznik občine Sv. Jurij 20:00 Dan Oš Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 23:00 Video slrani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVE DNIK vet na spletnih straneh WW1w.3iDlV.ti
08:00 ŠKL
08:30 Ptujska Kronika 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 10 let ljudskih pevcev DU Videm 13:00 Večer ljudskega petja v Dornavi 15:00 Dan OS GoriSntca 17:00 Revija mladinskih PZ; 1, de 18:30 Praznih občine Sv. Jurij 20:00 Starše - Veseloigra Čenče 21:30 Veseloigra
Uredništvo: www.siplv.si
02 7 M 00 30; infb@siplv.si Marjeti na: 02 749 34 27. 031 527 340
08:00 Mat, dan v Prvencih in Markovcih 09:00 ŠKL
09:30 Ptuj&ka Kronka 10:00 Praznik občine Sv, Jurij 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Kronika iz občine IVtarkovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka
program V ¿IVO tudi preko spfeta: www.slptv.si
108:00 Videm - Kruh naS vsakdanji 09:00 ŠKL
09:30 Ptujska Kronika 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina ■ v iivo 18:Q010 let ljudskih pevcev DU Videm 20:00 Kronika iz občine Markovci [21:15 Mat. dan v Prv&ncih. Marsovcih ?3-nn viHftrt strani
Prodamo ali damo	v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,	-
*	Poraba energije za ogrevanje:
02/ 749 34 10	V inmn kWh/m2 na leto
*Na voljo* NOVA KOLEKCIJA
opornih dokolenk za poletje!

DOKOLENKE SILVERLINE
Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar
POSEBNAPONUDBA
za bralce Štajerskega tednika
Redna cena: 27,90 EUR
Preverite na
0803025
www.vitavera.si Äa/m&TEDNlK
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
tf družbi oddaje	.......
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www rnrlin-tpHnik <i
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici: www.d 11 b.si
Mestni kino Ptuj
Petek, 28. april: 17:00 Mali šef; 19:00 Velikanka; 21:00 Izginotje. Sobota, 29. april: 17:00 Mali šef; 19:00 Izginotje; 21:00 Velikanka. Nedelja, 30. april: 17:00 Mali šef; 19:00 Monica Z; 21:00 Safari. Sreda, 3. maj: 20:00 Mama. Četrtek, 4. maj: 19:00 Neznanka. Petek, 5. maj: 17:00 Pasji smisel življenja; 19:00 Mama; 21:00 V mreži.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00; Alpski večer na Bledu, 3. del, nastopajo: Alpski kvintet, ansambel Storžič, ansambel Dežur, ansambel Dori, ansambel Čuki, Vandrovci, Navihanke, Ansambel Marjana Drofenika, Ansambel Petra Finka, Slovenski mu-zikantje. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija
TinrfiL- Ivnnučn
www.tednik.s
tednik@tednik.s
petek • 28. aprila 2017
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
PRAVNI TELEFON 090 33 69. Nudimo strokovne in cenovno ugodne pravne nasvete po telefonu. Pravna pisarna Contracta, Darija Cafuta, s. p. Cena klica je 1,69 EUR/min.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
POLAGANJE kamna, robnikov, keramike, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti, podstrešja ..., prevozi do tono in pol. Tel. 031 733 1 12, Srečko Turk, s. p.
KMETIJSTVO
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
DOM STANOVANJE
PRODAMO enosobno stanovanje v Bistrici ob Dravi ali menjamo za vikend v okolici Vidma ali Leskovca. Tel 031 669 145.
NEPREMIČNINE
NA LEPI sončni legi blizu Term Ptuj prodam komunalno urejeno parcelo velikosti 520 m2. Tel. 041 646 662.
PRODAM gradbeno parcelo v Kicarju na sončni legi, 1.300 m2, vsi priključki na in ob parceli. Telefon 031 736 108.
VOZNIKA C+E-kategorije v domačem in mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim, dobro plačilo. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, www.lamot.si.
MOTORNA VOZILA
PRODAM Opel Zafira 1,8, letnik 1999, 1.lastnik, tehnični pregled velja do 5. 7. 2017. Tel. 041 485 754.
RAZNO
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 051 322 240, www.anaholz83@gmail.com.
PRODAM lepe železniške tramove -švelerje. Cena 15,00 €. Možnost dostave. Tel. 041 893 305.
PRIŠLA JE JESEN življenja, sem moški, 60 let, in iščem žensko, ki je navajena življenja na vasi in je lahko tudi starejša, ker življenje brez toplote in prijaznih besed je zelo osamljeno. Inf. na tel. 041 267 793.
PRODAM mizo, dve klopi in dva stola, za šest oseb (primerno za zunaj, paviljon, nadstrešnico - neprenosljiva). Tel. 041 267 402.
PRODAMO - stanovanjsko hišo na Ptuju, letnik 1964, 210 m2, zemljišče 511 m2 - bližina centra, vrtca, šole,
mirna lokacija. Cena: pC^MIV 123.000EUR. V ru//nm Kontakt: 041 684075 ? ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, ter purane in purice, 6-te-denske, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM 7 mesecev brejo telico in 15 mesecev staro telico. Tek. 031 291 954.
PRODAM dvoredno Oltovo sejalnico za koruzo in krožne brane na 24 diskov. Tel. 781 01 71.
PVC okna, vrata, senčila
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi!
Prireditvenik
Petek, 28. april
15:00 Jurovski Dol, Kulturni dom, Jurjevi dnevi, izbor jurjevega vina 17:00 Jurovski Dol, pri kmetijski zadrugi, Jurjevi dnevi, gasilska vaja 20:00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom, komedija Na pučini
Sobota, 29. april
09:00 Velika Nedelja, Športna dvorana, krajevni praznik KS Velika Nedelja, turnir v bad-
mintonu za pokal Velike Nedelje 10:00 Ptuj, Furstova hiša, Krempljeva ul. 1, Furstov sejem, Zelemenjava, tržnica unikatov, otroška animacija, divja kuhja, vinilnica, do 13:00 menjava semen, sadik, pridelkov, izkušenj, gostja Miša Pušenjak ob 10.00, ekološko vrtnarjenje, izdelki lokalnih ustvarjalcev, prodaja blaga iz druge roke, otroška zeliščarska animacija z ZUM Kreativa in Kresnik Haloze, Divja kuhja z jedmi iz divje rastočih rastlin 14:00 Krčevina pri Vurbergu, Mohorkova graba, Pravljični gozd Rdeča kapica, animatorji društva Eleja, delavnice, ustvarjalnice, lovec, nabiranje zelišč s teto Pehto, volkec Srečko s harmoniko, pravljične hiške, živali, odprto vsak petek, soboto in nedeljo ter med prazniki med 10. in 19. uro 15:00 Gerečja vas, športni park, gasilsko tekmovanje za pokal Gerečje vasi 17:00 Sp. Gašteraj, Bar pri Rokavcu, postavitev majskega drevesa
Nedelja, 30. april
15:00 Žamenci, 1. maj v Žamencih, od 14.00 ure peka in prodaja gibanic. Kulturni program: nastop harmonikarskega orkestra Modras ter Pihalne godbe občine Dornava, ročna postavitev majskega drevesa, kresovanje. Od 20.00 ure naprej vstopnina 5 €. 15:00 Draženci, postavitev majskega drevesa in druženje vaščanov Draženci 16:00 Ptujska Gora, postavitev prvomajskega drevesa na Ptujski Gori 17:00 Gerečja vas in Hajdoše, postavitev majskega drevesa 17:00 Jurovski Dol, pri gasilskem domu, Jurjevi dnevi, postavitev majskega drevesa 17:00 Skorba, postavitev majskega drevesa in kresovanje 17:00 Slovenja vas, pri gasilskem domu, postavitev majskega drevesa 19:00 Prvenci, športni park, kresovanje v Prvencih
20:00 Ptuj, Panorama, ptujsko kresovanje na Panorami, postavljanje majskega drevesa ob 16.00, zabava z glasbenimi skupinami Učiteljice, Nina Donelli in skupina Smile ob 21.00
21:00 Ptuj, Mestni kino, Jazz v CID-u, projekcija biografskega filma o švedski jazz pevki Monici Zetterlund
Ponedeljek, 1. maj
06:00 Markovci, po vaseh, prvomajska budnica Markovci 07:00 Ptuj, Panorama, ptujsko kresovanje na Panorami, prvomajska budnica s Pihalnim orkestrom Ptuj od 06.00 do 10:30, pohod po obronkih Slovenskih goric ob 07:00, kolesarjenje in spust čolnov po stari strugi Drave ob 10.00, nastop Pihalnega orkestra Ptuj ob 10:30, nastop ansambla Dinamika od 09:00 do 14:00 07:30 Majšperk, plato pri KPC, budnica Pihalnega orkestra Talum Kidričevo ob 1. maju 08:00 Vurberk, grad, 13. prvomajski pohod na Grmado, start in cilj na gradu, topla malica in srečelov
09:00 Jurovski Dol, športno igrišče, Jurjevi dnevi, tradicionalno športno srečanje med zaselki
09:00 Sobetinci, Lovski dom, prvomajsko streljanje na glinaste golobe 11:33 Lenart, Trg osvoboditve, etnotour pohod po Katrčini poti Lenart-Zavrh, v Zavrhju, na ploščadi pri Maistrovem razglednem stolpu bo ponudba domačih dobrot, sadnih sokov, vin ter drugih ponudnikov in pridelovalcev, ansambel Klapovuhi 15:00 Draženci, Draženska jama, tradicionalno druženje vaščanov v Draženski jami
Torek, 2. maj
15:00 Prvenci, ribnik, memorialna ribiška tekma Četrtek, 4. maj
10:00 Majšperk, konferenčna dvorana, KPC, predstavitev projekta Life to grasslands 18:30 Majšperk, pri Športnem parku, rekreacija za vse generacije Z aktivnostjo za zdrav
duh v zdravem telesu 19:00 Ptuj, Gimnazija, Večerna pesem 2017, 43. območna revija pevskih zborov
Petek, 5. maj
08:00 Jurovski Dol, pri OŠ, Dan odprtih vrat Učnega čebelnjaka, do 17:00 09:00 Jurovski Dol, vrtec, Jurjevi dnevi, Dan odprtih vrat vrtca pri OŠ J. Hudalesa Jurovski dol, do 11.00
19:00 Ptuj, Gimnazija, Večerna pesem 2017, 43. območna revija pevskih zborov
Čas teče, bolečina še vedno skeli, a spomin na te še vedno živi! Imeli smo te neizmerno radi in zelo te pogrešamo!
SPOMIN
30. aprila minevajo 3 leta, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi ati, tast in dedek
Mirko Gojkošek
IZ DRAŽENCEV 66
Hvala vsem, ki ga ohranjate v dobrem spominu in ga nosite v svojih srcih, postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in mu prižigate svečke ali prinašate cvetje.
Žalujoči: sin Tomi z družino
amnoseK
t
spomeniki police
Boštjan ZEMLJAKs.p. stopni|
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA-LANCOVA VAS 2 b

Tiho odpade list, ostane radostno upanje v novo vzklitje, ko se ustavi srce, obmolkne vse, ostaneta le tišina in večna bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
Janeza Klokočovnika
IZ SEDLAŠKA 70 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje, podarili cvetje, sveče in darovali za svete maše.
Posebej se zahvaljujemo Društvu upokojencev Podlehnik, govorniku g. Dragu za poslovilne besede, p. Andreju za molitve, opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Vsi njegovi
Tiho si odšla, čeprav živeti bi še smela. V nas pustila si praznino in globoko bolečino.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, babice in tašče
Veronike Vrbančič
IZ BUKOVCEV 83
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za
odpete žalostinke, govornici za poslovilne besede, molivki
za molitev in pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob
strani.
Žalujoči: njeni najdražji
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo, ko ti resnica na dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker preveč boli.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice
Trezike Klajnšek
IZ ŠTURMOVCA 31
1933-2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Ptuj in Društvu invalidov Ptuj, ki ste nam izrekali sožalje, nam pomagali in bili v oporo v teh težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter našo mamo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala p. Jožetu, p. Janezu, p. Benjaminu za opravljen cerkveni obred, govornici ge. Hedviki, pevcem Feguš in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: mož Ludvik, hčerki Darinka in Brigita
z družinama
V zrnu peska videti cel svet in nebo v roži na poljani. Večni čas imeti v hip ujet in neskončnost obdržati v dlani.
ZAHVALA
ob izgubi naše drage
Elizabete Merc
IZ JEZOVE ULICE 1, PTUJ
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ter članom Društva upokojencev Turnišče, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter nam izrekli sožalje.
Njeni najdražji

Štajerski TEDNIK www.tednik.si
Cirkulane, Zavrč • Nelegalni prehodi državne meje	,
Z migranti ne služijo Halozani
Policisti so lani na območju občin Cirkulane in Zavrč presekali dve večji verigi organiziranega tihotapljenja ljudi čez hrvaško-slovensko mejo. Zdaj so razkrili, kako so rekonstruirali poti migrantov in kakšen je neuradni »cenik« sprovajanja čez mejo v Halozah.
Pomočnik komandirja Policijske postaje Gorišnica Igor Belšak je na zadnji seji završke-ga občinskega sveta predstavil trende varnostnih pojavov v preteklem letu. Število kaznivih dejanj je na območju občin Cirkulane, Gorišnica in Zavrč lani močno upadlo: predlani so namreč obravnavali 101 kaznivo dejanje, lani pa samo 41. Najmanj (11) jih je bilo v občini Zavrč. »Če odštejemo kaznivo dejanje zoper pravni promet (obravnavali smo pet ponarejenih listin, ki smo jih odkrili pri petih državljanih Kosova, ki so
nelegalno prestopili schengen-sko mejo), jih ostane zanemarljivo število,« je povedal Belšak.
Na območju občin Cirkulane in Zavrč eno pomembnejših kaznivih dejanj ostaja prepovedano prehajanje meje ali ozemlja. »Mejna problematika se je lani glede na primerjalno obdobje predlanskega leta izboljšala. Pri tem je treba izvzeti migrantski val leta 2015; govorimo o posamičnih ali organiziranih nelegalnih prehodih meje,« je dejal pomočnik komandirja. Poudaril je, da so policisti gorišniške postaje lani uspešno pretrgali
Nelegalni prehodi državne meje so v strmem porastu
V obdobju od 1. januarja do 31. marca letos so policisti na celotnem območju Republike Slovenije skupaj obravnavali 259 ilegalnih prehodov državne meje. »Število se je glede na enako obdobje lani povečalo za 95 %. V letošnjem letu so bili najpogosteje obravnavani državljani Afganistana (59), Albanije (28), Alžirije (21) in Kosova (21),« so pojasnili v Slovenski policiji.
dve večji verigi organiziranega sprovajanja ljudi čez mejo in prijeli organizatorje. »Primer z območja Zavrča smo obravnavali sami, tistega z območja Cir-kulan pa je prevzel sektor kriminalistične policije Maribor. Od oktobra lani je mir. Ali je to zaradi našega presekanja verig, še ne vemo.«
Kako dolgo bo trajal mir?
Zanimivo je, da noben od obravnavanih primerov organiziranega sprovajanja ljudi čez
Foto: Policijska uprava Maribor
mejo ni temeljil na sodelovanju z obmejnim prebivalstvom. Policisti so v nočnem času v Paradižu opazili sumljiva vozila. Izkazalo se je, da so ta v enem dnevu peljala na Hrvaško, naslednji dan pa so se po isti poti vračala - a tokrat polna. »Organizatorji verige so bili po poreklu Iračani, vendar z dovoljenjem za bivanje oz. državljanstvom Nemčije, čez mejo so peljali Sirce. V Zavrču je prevoz ljudi organiziral državljan Slovenije, po poreklu iz Kosova in stanujoč v Mariboru, v povezavi z avstrijskimi državljani iraškega
porekla. Migranti so se s potjo ob Dravi izognili ograji, prevoz pa jih je pričakal pod gradom Bori,« je pojasnil Belšak.
Policisti so lahko o poteh nezakonitega prehajanja meje sklepali po navigacijskih napravah in pametnih telefonih, ki so jih migranti imeli pri sebi. Po pogovorili so ocenili tudi neuradni cenik sprovajanja migrantov čez mejo. »Po naših ocenah migranti za celotno pot od Turčije plačajo okoli 15.000 evrov, samo prehod čez hrvaško-slo-vensko mejo pa stane okoli 500 evrov na osebo,« je pojasnil pomočnik gorišniškega komandirja. Poudaril je, da policisti večjega vala migrantov, kot smo mu bili priče v letu 2015, sicer ne pričakujejo, a te možnosti tudi ne izključujejo: »Srbija je nekakšen žep, v katerem je okoli 10.000 državljanov držav Bližnjega vzhoda, ki se izogibajo evidentiranju in nočejo zaprositi za azil, svojo pot proti ciljnim državam, npr. Nemčiji in Franciji, pa želijo nadaljevati.«
Eva Milošič
Markovci, Singapur •
Tragedija na slovenski čezoceanki
Sumljiva smrt kapitana
Na krovu čezoceanke Maribor portoroškega ladjarja Splošna plovba je med plovbo iz Singapurja v Kolombo na Šrilanki 23. marca umrl 58-letni kapitan Drago Plohl iz Markovcev. Ker je obdukcija pokazala, da je umrl zaradi notranjih poškodb in zato v sumljivih okoliščinah, so tamkajšnje oblasti ladjo in posadko zadržale.
Splošna plovba je na ladjo kasneje poslala novo posadko, tako da je čezoceanka lahko nadaljevala plovbo. Devetnajst pomorščakov, med njimi dva Slovenca, je še vedno v Kolombu. V vlogi prič morajo ostati do konca preiskave, odvzeli so jim tudi osebne dokumente.
Truplo kapitana so našli pod reševalnim čolnom, tik preden se je ladja privezala v Kolom-bu. Sodišče naj bi ugotovitve o okoliščinah smrti kapitana sporočilo danes, 28. aprila.
"Tragedijo obžalujemo, kapitan se je komaj vkrcal, na ladji je bil vsega pet dni. Dvomimo, da je umrl nasilne smrti. Verjetno je nesrečno padel, dokler preiskava ne bo zaključena, pa lahko samo ugibamo," je povedal predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj. (sta)
Zavrč • Občinski razpis za sofinanciranje društev
Gasilci letos brez sredstev za delovanje društva
Občina Zavrč je februarja letos objavila javni razpis za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti (torej tistih, ki ne sodijo pod zakonsko obvezo) za letošnje leto. Zakaj se Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Zavrč nanj ni prijavilo?
V ognju dve železi
Poveljnik završkega prostovoljnega gasilskega društva Damjan Brlek je pojasnil, da so se prijavili na dva evropska razpisa. V sodelovanju s slovenskimi in hrvaškimi partnerji bi s projektom Na pomoč - U pomoč nakupili manjkajočo gasilsko opremo in poskrbeli za usposabljanje gasilcev, predvsem pa vzpostavili sistem za čezmejno obveščanje gasilskih enot za skupno posredovanje. Z drugim projektom želijo završki gasilci kupiti mladinsko progo. Poveljnik društva je pojasnil: »Pri obeh razpisih je še vse v zraku. Za prvi razpis bi rezultati že morali biti znani, ampak se je nekje na državnem nivoju zalomilo. Rezultate za drugega pričakujemo do konca tega leta.«
V završkem občinskem proračunu so letos za delovanje omenjenih društev zagotovili 7.600 evrov. Del tega denarja naj bi bil namenjen tudi gasilcem za izvajanje programov (za investicije, investicijsko vzdrževanje objektov in nakup gasilske opreme pa se sredstva zagotovijo v skladu s pogodbo o opravljanju javne službe zagotavljanja požarne varnosti v občini). Društva in organizacije so se na razpis lahko prijavili do 27. marca, na občini pa so 12. aprila ob odpiranju vlog prese-
nečeno ugotovili, da se završko gasilsko društvo za razpisana sredstva ni potegovalo.
Predsednik završke občinske komisije za vodenje postopka in odpiranje vlog za sofinanciranje programov društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti Slavko Pravdič je pojasnil: »Preostala društva so se prijavila kot običajno, PGD Zavrč pa se po dolgih letih prvič ni prijavilo. Razdelili smo vsa razpoložljiva sredstva: Turistično društvo je dobilo 4.400 evrov, Karitas
in Rdeči križ po 750, Društvo upokojencev pa 1.700 - skupaj torej 7.600 evrov.« O razlogih za umanjkanje prijave je razmišljal: »Ali je gasilcem preveč denarja ostalo ali pa teh sredstev nočejo imeti. Morda želijo občini s tem pokazati, da jih je premalo?« Opozoril je, da je za vsako društvo škoda, če nekega denarja ne dobi.
Poveljnik PGD Zavrč Damjan Brlek je zagotovil, da dejstvo, da se na razpis niso prijavili, ne nosi nobenega globljega sporočila ali kritike občine: »V našem dru-
štvu smo imeli volitve; prejšnjega predsednika društva Antona Bratuša je zamenjal novi predsednik Kristijan Lorbek. Ob predaji poslov so se papirji založili, zato smo s prijavo zamudili. Sicer smo od občine vsa leta prejeli enak znesek, s financiranjem pa smo zadovoljni - daleč od tega, da bi namigovali, da so sredstva premajhna.« Na završki občini so sklenili, da bodo vodstvo PGD Zavrč povabili na sestanek in rešitev zagate poiskali skupaj.
Eva Milošič
dcnâëî fiadcled ...
Napoved vremena za Slovenijo
Ako prvega maja dan dežuje, letino oznanjuje.
lokalih ponaranra
Danes bodo padavine slabele in se umikale proti vzhodu, kjer bo dež ponehal šele pozno popoldne. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 10 do 18 stopinj C.
Obeti
V soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, popoldne bodo nastale krajevne plohe. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, ponekod bo zjutraj še nastala megla.
Vremenska slika
Od jugozahoda doteka k nam vlažen in razmeroma topel zrak.