*tev. '<29
Posamezna številka 20 stotink
tr Trstu« v četrtek 10« Iunila 1920
Posamezna številka 20 stotink

!zhaja vsak torek, četrtek in soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: ulica 5v. Frančiška AsiSkega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi mj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi sc ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—t pol leta L 16.— In celo leto L 30.—. — Telefon uredništva In uprave štev. IL-57.
DINOS
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v žirokosti ene kolone (72 nuni. — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.-^, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu, iH. sv. Frančiška As. 20
Obtožujemo.
Deželnosodni svetnik in predstojnik okrajne 6odni«e v Voloskera, .fc*i>ko Guzelj, je bil odpuščen iz službe 31. m. m. po brzojavnem uka-zu »Osrednjega urada za nove province« v Kimu. Z istim dnem so mu bili ustavljeni tudi službeni prejemki. Razlogi so neznani. Ker se je pripetilo že nekaj sličnih primerov, hočemo preiskovati pravno podlago teh odredeb (italijanskih cblastev. Dejstvo tje, da živimo tu se -vedno v stanju premirja, da te pokrajine še niso anektirane po nobeni državi, da so še vedno s2mo zasedene po italijanskih četah in da torej posebno še vedno veljajo tu vse določbe premirja. Okolnost, da je italijanska uprava žc sedaj uvedla marsikaj, kar bi smela uvest! po strogem pravu šele po aneksiji, ne spreminja ničesar na temeljnih določbah premirja.
V 6. točki pogojev premirja, ki je bilo sklenjeno 3. novembra 1918. v Villi Giusti med En t eni o (terei ne samo Italijo) in Avstro-Ogr-sko, je določeno, da se bo ozeml;e, izpraznjeno od Avstrc-Ogrske, upravljalo provizorično po lokalnih cblastvih pod nadzorstvom okupacijskih čet Entente. To pomeni, da je Italija zasedla te pekrajjne v imenu Entente in da mora ostati uprava teh pokrajin v rokah lokalnih ©bi as te v, ki morajo uporabljati tudi nadalje avstrijske zakone.
Tudi brez ozira na to izrecno določbo premirja mcrajo, dokler traja premirje, ostati tu v veljavi prejšnji zakoni, ker določuje tako že mednarodno pravo. Italijanska okupacijska loblastva so pa to tudi izrecno sama priznala s tem, da je gubernator Pettiti izdal, če se ne metimo, februarja 1919., naredbo, da ostanejo v veljavi vsi prejšnji avstrijski zakoni, ako jih ne prekliče ali izpremeni okupacijska oblast. l>/omljivo je, ali in koliko bi sploh to smela (Storiti, a v to vprašanje se nočemo spuščati tu.
Nedvomno pa je, da ni razveljavila državnega osnovnega zakona z 21. decembra 1S67., št. 144. državnega zakonika o sodniški oblasti. Cl. 5. tega zakena določa, da se sodniki imenujejo za stalno in dosmrtno. Čl. 6. določa, da so sodniki v opravljanju sodstva samostojni in neodvisni in da se smejo odstaviti samo na podlagi zakonskih predpisov in le rvsled pristojnega oblastva, ki je v tem primeru le disciplinarni senat pri višji deželni sodniji, oziroma, v II. instanci, disciplinarna komisija pri vrhovni sodni ji. Preti svoji volji 6C smejo premestiti -ali umroviti sodniki tudi samo na podlagi izreka pri stojnega disciplinarnega cblastva. Izjema, določena za primer preuredbe sednij, ne prihaja tu v peste v, ker se sodnije sedaj sploh niso preuredile [reorganizirale.) Začasno odstaviti (suspendirati) pa se smejo sodniki le v posebno težkih primerih, navedenih v §§ 29 in 30 zakona od 21. 5. 1868., štev. 46 drž. zak, o disciplinarnem postepanju proti sodnijskim urednikom. A tudi v teh primerili s« mora stvar naznaniti takoj pristojnemu disciplinarnemu oblastvu, ki ukrene potrebne. V vsakem primeru pa se mora o naznaniti sodniku razlogi cdslavljenja, ker ima pravico do pritožbe proti dotičnemu sklepu. Iz službe odpustiti z izgubo vseh. pravic do plače in penzije se sme sodnik le na pcdlagi pravokrepne razsodbe pristojnega disciplinarnega oblastra. To je najtežja di-sciplinana kazen, ki se je izrekala le zelo pored koma.
Od navedenih zakonskih določeb ni uporab-1 iva v našem primeru nobena, kajti proti svetniku Guzelju ni bila uvedena nikakšna disciplinarna preiskava, še manj se je izrekla proti njemu kakšna disciplinarna razsodba in niso mu bili sploh objavljeni nikakšni razlogi odpusta iz službe. Nastaja torej vprašanje, na podlagi katere zakonske določbe je Osrednji urad za neve pokrajine/, odpustil svetnika Cuzelja iz službe?! Na podlagi italijanskih zakonov ne, ker ti ne veljajo še v zasedenem ozemlju. Na podlagi avstrijskih zakonov, ki so tukaj še v veljavi, pa tudi ne, ker niso sploh upoštevale določbe teh zakonov, niti se ni uvedlo predpisano postopanje in ni v teh zakonih najti niti sence opravičenja za označeni ukrep Osrednjega urada . Ta ukrep je terej popolnoma brez vsake zr.kcnite podlage. U-mevno je, da se rušijo s takim postopanjem stebri pravosedstva: neodvimost in neodsiav-ljivcst sodnikov, da trpi ugled sodne oblasti in da se uničuje s tem zaupanje ljudstva ne samo v pravosodstvo, ampak v javno oblast, zakone, upravo in red sploh!!
Omervamo, da so se svetniku Guzelju ustavili službeni prejemki 21. majnika, torej par ur predrvo bi se mu moral izplačati nov mesečni obrok, in ne vemo, kako naj označimo •to postopanje nasproti uradniku, ki je vestno opravljal svojo službo nad 30 let in ki mora skrbeti še za svojo družino. Celo onemu, ki je začasno suspendiran od službe v onih že omenjenih težkih slučajih, se morajo pustiti vsaj V» vseh prejemkov (§ 146 službene pragmatike)! Čudimo se, da se ne samo ne zgane v takšnih primerih, ampak da se kakor slepo orodje pokorava ukazom »Centralnega urada« •predsednik višje deželne ^odnije, ki je pač v prvi vrsti poklican ne samo, da ščiti uradnike, ki so mu podrejeni, nego tudi, da se upira kršenju še veljavnih zakonov! Slednjič nočemo niti raziskavati, koliko zamore prispevati takšno postopanje, ki je bilo dosedaj naperjeno vedno le proti jugoslovenskim sodnikom in uradnikom, k zboljšanju razmerja med obema tu bivajočtma narodnostima, katero (zboljšanje) je baje g. ministrskemu predsedniku Nittiju tako na srcu, če ne morda semo na — jeziku!
Rusko zodružnlltso.
Gospodarska pogajanja, ki so se pred kratkim začela v Lopdonu med ruskim zastopnikom Kra-sinom in Lloydom Georgeom, imajo gotovo i ns
ruski x na angleški strani tudi politično ozadje: boju z orožjem, ki se vrši med tema dvema velesilama na ruski zemlji in posebej še v angleških kolonijah, ti ahilovi peti hritovske države, se je pridružil še diplomatski boj v obliki prijateljskih, gospodarskih pogojanj,katerih se sicer Rusija udeležuje potom zastopnikov nepolitične, gospodarske organizacije: zastopnikov ruskih zadrug, ki so in bodo kot gospodarska organizacija samostojne, dokler njihovo delovanje ne pride v navskrižje s sedanjo rusko vladavino. In ravno lo vprašanje je ono, ki je Lloydu Georgeu najbolj na srcu: Anglija bi hotela Rusijo, ki ji je sedaj v Evropi edina resna nasprotnica, ker nekdanje Nemčije ni več, uničiti s sporom v ruski hiši sami, s sporom med ruskimi zadrugami in rusko vlado. Načrt je peklenski prebrisano zamišljen, ni v boju, ki se je sedaj začel v Londonu, pojde za življenje ali smrt velike Rusije, a tudi Anglije, kakor jo hoče ustvariti Lloyd Georgc.
Ni torej neprimerno, če se sedaj ozremo na članek, ki ga je pred kratkim priobčil g. Asankejev v angleškem listu r. London News«. V članku se razpravlja podrobno o tej važni gospodarski ustanovi, ki je razširjena po celi Rusiji in obsega tretjino ruskega prebivalstva.
Prve ruske zadruge so bile ustanovljene v sredini šestdesetih let zadnjega stoletja. Maloštevilne in osamljene, kakor so bile tedaj, odvisne od zasebne trgovine, i kax se tiče kredita i kar se tiče blaga, se niso mogle ugodao razvijati tako dolgo, dokler niso bile razširjene po vsej ogromni ruski državi in se strnile v močno kupno-prodajno centralo. Potrebna finančna sredstva so si priskrbele zadruge same s tem, da so vložile v centralo del svojih denarnih sredstev, ki so potem tvorila obratni kapital centralno zadružniške zveze.
Treba je bilo vztrajne in žilave borbe, da se je pod starim r^imom dosegel ta cilj. 16, julija 1. 18®8. je dila ustanovljena prva ruska zadružna centrala, zveza konsumnih društev V Moskvi. Res je, da si je moderno rusko zadružništvo — posebno pa konsumne zadruge — prisvojilo načela Roch-dalskih tkalcev, toda priznati moramo, da so misli zadružništva obstajale že v duševnosti ruskega kmeta in delavca in da jim je bil tip proizvajalnih in delavskih udruženj >artel«, znan že od začetka ruske zgodovine. Da so sc ruske zadruge na tako brez primeren način razvile in zrastlc, se je zahvaliti edinole nagnjenju in navadi ruskih mas za združevanje vse svoje ustvarjajoče moči in porazdelje-vanja vseh gospodarskih bremen.
Zadruge se dele v tri vrste ali razrede: zadruge konsumentov, zadruge proizvajalcev in kreditna ali finančna društva.
Podlaga konsumnemu zadružništvu je vaško kon-sumno društvo, katerega člani so vaščani, ki plačajo k:tj v začetku 10 do 15 rubljev za obratni kapital in 3 do 10 rubljev letne članarine. 13!a£o iz društvenih n ?og s; prodaja po ti5ii ceni in izključno proti takojšnjemu plač'.'u v gotovini. Koncem leta je vsak član upravičen, dobiti del čistega dobička kakor dividendo, toda v resnici se to godi zelo poredkoina. Po pravilih se ves čisti dobiček porablja deloma za povečanje društvenega kapitala, deloma pa se radodarno daruje za podporo šol, ustanavljanje ljudskih knjižnic, klubov, čitalnic itd... Vsaka vaška društva gotovega okrožja, gubernije ali dežele tvorijo krajevno zvezo, ki za njih na veliko kupuje in prodaja; vse krajevne zveze pa tvorijo osrednjo vserusko zvezo konsumnih društev.
Prvega januarja 1913. po zadnji zanesljivi statistiki, je bilo stanje zadrug takole: Posameznih konsumnih društev nad 27000; krajevnih zvez 311; posameznih društev z nad 10.000 člani 20; skupno števUo sodelujočih čianov 10,269.757. Vsa velika posamezna društva so večinoma železničarske konsumne zadruge, od katerih je največja »Koo-peratia« mesta Moskve, ki šteje nad 210.000 čianov.
Produktivnih zadrug, ki obsegajo najrazličnejša delovanja človeštva, ni bilo mogoče organizirati na tako enostaven in enoličen način, kot konsumna društ%a. Najvažnejše osrednje organizacije Jeh zadrug so tele: Osrednja zveza kmetijskih društev nadzoruje prodajo žita in zalaga sveje člane s poljedelskimi stroji, umetnimi gnojili itd. Osrednja z\eza pridelovalcev lana ima v svojih rokah skoro polovico vsega lana in kanoplje, ki sc pridela na Ruskem. Zveza sibirskih mlekaren nadzoruje skoro 60% produkcije sibirskega sirovega masla. Zveza severnih drvarskih društev šteje 3500 rednih članov, poseduje lastne žage in prideluje v rednih razmerah 250.000 debel lesa. Zveza destilatorjev lesa ob reki Vagi je za dolgo let zalagala angleški trg s katramom. smolo, lerpcntino in drugimi stvarmi. Osrednja zveza sadjerejcev in vrtnarjev združuje vse sadjcrcjcc in vrtnarje centralne Rusije in poseduje svoje plantaže in tovarne. Centralna zveza društev za domačo obrt izdeluje vse, kar hočete, od najfinejših čipek do raznih lesenih igrač, dragocenosti, čevlje, razne jeklene in železne predjnete, kolesa za vozove in najrazličnejšo izrezljane podobe in okraske.
Rusko proizvajalno zadružništvo ima v posesti in obratuje: mlinov za moko 84, pekarnic 41, ko-vačnic 42, tovarnic za milo 29. tovarnic za obuvala 28, strojarnic 28. čistilnic olja 27, trgovin s poljedelskimi stroji 26, tovarnic sladkorja in čokolade 18, parnih žag 16. tovarnic klobas 15, livarnic železa 10,tovarnic tobaka 4, tovarnic sladkorja 10,
Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da so se ruske proizvajalne zadruge lotile vseh strok, tudi današnje moderne industrije.
Kreditno ali finančno zadružništvo je organizirano skoraj po istih principih kot konsumna društva. Podlago sistemu tvori vaško društvo, to je hranilnica in posoijlnica v kratkem majhna vaška banka. Kapital tvorijo vplačila članov, katerim sc posojujejo denar za nakup živine, semena in poljedelska orodja. Posamezna društva tvorijo zopet krajevne zveze in njihovo središče je »Narodna banka : v Moskvi, ustanovljena leta 1911. s kapitalom od l.COO.OOO rubljev. Sedanji kapital te osrednje zadružne banke znaša 100.GC0.000 rubljev, a skupni promet je znašal leta 1917: 5,823.578,394.15 rubljev. Skupno število članov kreditnih zadrug je znašalo leta 1917. - 10.478.000. Moskovska Narodna banka je glavni finančni zavod za vso rusko zadružno organizacijo.
Kako vestno posamezne -zadruge Izpolnjujejo j »voje finančac obveznosti, akoravnaupravljane poj kmetih in delavcih, nam kaže tale primer: Letaj 1916. so znašala posojila posameznim zadrugam] 98,390.401 rubljev. Od cele te svotc ni bilo vrnjenih le 20000 rubljev, to je komaj 1500 del. Vzrok nevplačevanja je bila nemška zasedba, ki je pustila dolžno zadrugo za sovražnimi črtami.
Slika tega delovanja bi bila nepopolna, ako bi ne omenili kulturnega in prosvetnega delovanja, ki ga zasledujejo ruske zadruge. Dokler je bilo mogoče, so zadružne organizacije izdajale nad 100 dnevnikov, tednikov in drugih perijodičnih časopisov. Netrgovski del osrednje konsumne zveze je izdal leta 1917. nič manje nego 5.179.000 knjig ia brošur in 14.666 slik. Njihova centralna knjižnica je naročena na 396 časopisov in revij. Ona usta-novlja šole, knjižnice, kmetijske in delavske klube, kinematografe in ljudska gledališča širom cele ruske države. Vzdržuje na stotine potujočih predavateljev in učiteljev. V sedanjem času so sc ftsta-novile celo univerze, tehnične fakultete, gozdarske in kmetijske šole, trgovske --ole in vse polno drugih šol, ki ne bi mogle niti obstajati brez velikodušnih prispevkov zadružnih organizacij.
Ruski kmet, ki tvori skoraj 85% vseh članov zadrug, je po navadi član dveh zadrug. Skupno število rednih čianov vseh zadrug znaša, in lo na malo računano, 12,0000.0000. Ker pa so člani zadrug družinski očetje in če predpostavimo, da šteje vsaka družina povprečno 5 oseb, tedaj je odvisno, kar se tiče živil i« nešteto drugih stvari, od ruskih aadrug nič manj nego 60 milijonov ljudi, to je tretjina ruskega prebivalstva.
Rusko zadružništvo poseduje 50,000 zalog, uradov in poslopij, ki so raztresena po celi Rusiji, in lahko rabijo kot shrambe in zbirališča uvažanega blaga, razdeljevanja in zbiranja sirovin, ki rabijo za izmenjavo dobljenega blaga. Sedaj deluje ves zadružni aparat ia je v stanu napraviti vse najbolje vzlic transportnim potežkočam. Kako moč so si pridobile zadruge v ruski državi, nam je najbolje dokazala vojna.
Po predoru pri Gorlicah je prevzela vso dobavo za armado zveza zadrug ruskih mest. Ta je dobavljala ruski armadi vse razen topov in municije. Bila je tako močna, da je tedanji ruski vladi dajala celo ultimatume. Ne samo to! Ruske zadruge so se oprijele tudi gradbe želcznic, vodnih cest, izboljšanja zemljišča in kanalizacije. Nastale so zemjjiške zadruge, ki so dajale zemljo v najem kmetovalcem za dobo trideseti ali dvajsetih let, kakor so že bila zemljišča več ali manj rodovitna. Zemljišča so se delila po dušah. Pod dušo sc razume v Rusiji, vsak moški ali ženska, ki ima nad šestnajst in ne preko šestdeset let. Pred vojno je bila Rusija, kar se tiče kemičnih pri-iničnih pridelkov, popolnima odvisna od Nemčije; sedaj jih ruske zadruge proizvajajo same, in sicer boljše kot nemške tovarnice. Razvoj ruskega zadružništva vodi rusko državo do popolnoma novega gospodarskega sistema, ki razlužuje vse pozornosti Dočini so zapadni velekulturni narodi ^globoko« študirali razna gospodarska vprašanja in ostajali navadno pri besedah, ker prirojeni jim egoizem ni dopuščal, dabi beseda postala kri in meso, je pa ruski narod, nesebičnega značaja, začel graditi ogromno gospodarsko organizacijo, kjer dela in živi eden za vse in vsi za enega. Ako je vrhovni svet izbral rusko zadružništvo za obnovitev trgovine z rusko državo, si je s tem zagotovil sodelovanje faktorja visoke finančne trgovske in industrijalne veljave, ki je vrhu tega samostojna in nepolitična ustanova.
Za novoustanovljeno jugoslavensko državo bi bilo jako važno, da s paznim očesom zasleduje razvoj ruskega gospodarskega življenja, sosebno pa, ker imamo, in to ravno v mali Sloveniji, visoko razvito zadružno organizacijo. Isto velja za vse druge evropske narode. Name&to da se iščejo krivci poloma v polomu gospodarstva, v svetovni vojni in političnih spletkarenjih po raznih kabinetih, je že skrajni čas, da se evropski narodi spravijo na delo za obnovo Evrope. Skupno smo uničevali in podirali, skupoo moramo popravljati in zidati!
0 JuttM.
IL Temeljne karakteristike prave Jugoslavije
»Ce qui rend penible 1'ouvrage de la legislation est moins ce qu'il faut etablir que ce qui*il iaut de-truire.': — J.—J. Rousseau v »Con-trat Social=.
Govoril bom torej o podiranju, lcakor .pravi moto, in zopet bi morda kdo pomislil, da imam v glavi kako revolucijnarno podpihovanje. Kdor pa je prečital prvi del moje studije, bo videl takoj, da od tega ni nič. Tu gre namreč za podiranje posebne vrste, za ono podiranje, brez katerega se ne more začeti zidati. Veliki in neumrljivi Rousseau je povedal že pred 150 leti (1762) veliko resnico, da tičijo pri ustvarjanju zakonitih podlag držav največje težave v tem, kar se mora podreti in ne v tem. kar se ima sezidati. Da je to res tudi glede Jugoslavije, nam izpričujejo vse one nelogičnosti v njenem sedanjem sestavu, ki sem jih omenil že v prvem članku in ki jih mislim Še natančneje orisati v nastopnih vrsticah.
Podiranje, ki ga imam tukaj v mislih, se da torej primerjati prav lepo s podiranjem kake stare hiše, kje se bo zidala nova in lepša palača, t. j. v našem primeru palača prave, življenja in dela zmožne, močne in velike Jugoslavije. To predhodno podiranje so začeli že tisti možje, ki so sklenili rugoslovensko pogodbo. Toda samo začeli in niso podrti, kar je bilo treba. Radi takšnega svojega postopanja, ki je — bodi obenem rečeno — velika zgodovinska pogreška, tudi niso sezidali prave jugosloven ske zgradbe, temveč so nara -dali Ic SHS, ki je popolnoma nekaj drugega. Toda, — mi bo zakričal marsikdo — to je nekam čudna učenost«, kaj vendar ni vseeno SHS ali Jugoslavija!
Ne in ne! Ne samo da formula SHS ni kar Jugoslavija, temveč ji je ravno nasprotna. Ta trditev seveda ne postane jasna na prvi pogled in radi tega nam J»o treba precej vrstic, da io dokažemo do naivecie razvidnosti, ki ic
logično mogoča. Seveda nimam namena dokazovati, da niso bili možie. ki so ustvarili SHS, dobri jugosIOvenski patrijotje. To se ne more trditi, kajti, ako bi ne čutilo Narodno Veće v Zagrebu jugoslovenski, ako bi ne imela stara srbska vlada jugoslovenskih namenov in končno ako se ne bi brigala črnogorska Velika Narodna Skupština za vugoslovensko uedinje-nje, bi se bile stvari razvile popolnoma drugače in danes ne bi bilo ne SHS niti bi se sploh moglo govoriti o kaki Jugoslaviji. Toda, kakor sem omenil v prvem delu mojega članka, so bili odločilni činitelji v treh omenjenih ustanovah Jugosioveni le en hip ter so se petem splašili, da ne rečem skesali. Govoreč v duhu našega >.motto«, smo rekli že gori, da so ti možje le začeli podirati, kar bi bilo treba podreti in da so se potem ustavili na pol poti. Ti činitelji so torej Jugosioveni, ali niso dosledni Jugosioveni!
Ali pustimo jih na miru, ker smo jim, upam, zadosti povedali govoreč o sedanjem kaosu v Jugoslaviji ter naj nas zanima stvar in ne osebe. Formula SHS je torej zame protijugo-venska. Ali tudi brez ozira na to, jc ta formula precej nesrečno »stverjenje«, ker ima nekoliko velikanskih napak, zaradi katerih je naravnost nesprejemljiva za vsakega mislečega človeka. Pred vsem nima formula SHS stvarne podlage (Prosim, naj me nihče ne razume, kot bi hotel reči, da Jugoslavija nima stvarne podlage!) Drugič jc ta nesrečna formula škodljiva Jugoslaviji in njenemu notranjemu edinstvu; dalje je SHS velika politična pogreška, zgodovinska pomola takorekoč in slednjič je tudi nepopolna in nejasna.
Zakaj bi neki ne imela SHS stvarne podlage? To nam postane r^asno le tedaj, ko spoznamo pravi pomen besed Srbi, Hrvati, Slovenci. Pri definiciji omenjenih treh pojmov, se ne bom prav nič oziral na mnenje šolanega razumni-štva, ki ima pri Jugoslovenh ravno tako kot pri drugih (posebno zapadnih) narodih navado, da zamenjuje in spravlja v en koš nacionalizem in rodoijubje. Tudi mi ne bodo imponirale nikake listine ni stare ni nove. Edino kar bo merodajno za definicijo pojmov Srbin, Hrvat, Slovenec bo lo, kar si o teh stvareh misli preprosto ljudstvo.
V kolikor se tiče najprej Srbov in Hrvatov, sem imel večkrat piliko napraviti eksperiment (poizkus) med Bosanci, kjer je najtežje določiti narodno, t. j. etnično ime, ki naj obvelja. Teorija, po kateri naj bocfo katoliki Hrvatje, pravoslavni Srbi, a Moliamedanci ne ve se kaf, je seveda popolnoma napačna in velja samo za šolano inteligenco. Rekel sem pa že, da ito pojmovanje ne more biti merodajno, ker je popolnoma umetno. Imel sem torej večkrat priliko staviti na licu mesta preprostim kmetom vseh treh ver nastopna vprašanja: Št a si ti? Jesi li Srbin? Odgovor, ki sem ga dobil cd katolika .vsaki krat, ko sem ponovil eksperiment, je bil vedno in povsod isti: : Ni jesam, gospodine, no katolik.« Navadno sem nadaljeval eksperiment na la način, da sem poiskal kakega pravoslavnega in za njim mohamedan-skega preprostega človeka- Postavil sem pravoslavcu isto vprašanje? :>Šta si ti? Jesi li Srbin.-'. Odgovor: »Jesam, gospodine.:: Ko sem ravno tako vprašal mohamedanca, se jc glasil odgovor tako-le: >.Nijesam (Srbin), gospodine, no Turčin«. Ker me je stvar zanimala, sem iskal priliko, da bi kombiniral vse tri poizkuse v enega. Šel sem v ta namen k nekemu kmetu, o katerem sem vedel, da je Hrvate. Blizu njegove hiše ste bili hiši nekega pravoslavca in malo dalje nekega mohamedanca. Začel sem ga izpraševati, kaj je eden, kaj drugi. On mi je lepo razložil, rekoč: »Mi smo katolici, ova je kuća srpska, a onamo živi Turčin itd.« Takšno »shvatanje« me je precej zažgalo, kajti bil sem tedaj še pod dojmom umetnih definicij, po nekaterih bi moral biti vsak katolik Hrvat, vsak pravoslavec (staroverec) Srbin itd. Hotel sem izvleči iz dobrega možaka, da mi pove, kako imenujejo ^ezik, ki ga govore. Imel sem precejšnje težave, kmet ni mogel razumeti vprašanja ter mi je najprej odgovoril: »Onako govore svi ovd^e; kao ja i ti«. Nastojal sem, naj ini pove, kakšen bi neki bil ta jezik, in tedaj mi je rekel Bošnjak: ;>Biće onako, slovenski, što govorimo.« Tudi globlje doli na Balkanu v novopazarskem sandžaku sem imel priliko slišati, da je za dotični narod pravo narodno in pristno jezikovno ime »slovenski .
Toda, ka; pa z imenom Srbin? Ravnokar navedeni primeri (in kdor bi se šel najprej pre-pičati, bi jim ne mogel oporekati) izpričujejo, da je ime Srbin le versko in ne narodno ime. Kjer živijo skupaj Srbi, katoliki in moliamedanci, se ne rabi izraz Srbin nikdar kot narodno, temveč vedno in povsod le kot versko ime. Na drugi strani ne protiprimerjajo navadni in po šoli še nnepokvarjeni« ljudje v takšnih krajih nikdar imena »Srbin < z imenom ; Hrvat«, temveč je protiprimer vedno in povsod le »katolik- ali »Turčin«.
t Dalje prih.)
Nova krizo u Italiji.
Ni trebalo, da bi bil človek Bog vedi kako bister zasledovalec notranjih političnih l>oma-tij v Italiji ter parla-mentaričnega trvenja — ki je onkraj Jadrana v permanenci navno zato, ker ljudje. vsaj njih velika večina, ne slede tjoliko politiki načel in programov, kolikor politiki osebnih ambici) in namenov — da je vedel, da Nittijeva pozicija nima podlage v duhu parlamentarizma in ustavnosti, da sloni raajrveč ha — neizogibni potrebi. Saj tožijo italijanski listi vsevprek, da Italija trpi na pomanjkanju mož, ki bi bili res državniki, ki bi mogli uspešno sukati krmilo in dajati državni upravi potrebnega ugleda in avtoritete. In res: take može «bi mogli v Italiji našteti na prstih ene same roke. Možje, ki so že leta sem prihajali v pošte v, bd bili: Orlando, Son-nino, Bonomi. Giolitti in Nitti. Prva dva sta menda odirala za vedno, ali vsai za nedo-
gleden čas. Poizkus z Bonomom po padcu prvega Nittijevega ministrstva se je zaključil klavrno. Proti Giolittiju so nacijonalisti in imperijalisti naravnost pobesneli, puroglaiujoč ga za »izdajalca« domovine, ker je bil proti temu, da bi se Italija spustila v krvavi svetovni ples. Tako je ostal le — Nitti! V tem je razlaga, da je Nittiju sledil zopet — Nitti, kot posledica uboštva Italije na možeh-državnikih. To je bil tudi razlog za skoraj splošno mnenje, da Nitti tudi sedaj nadvlada težave in zadobi — podavši svoje izjave — večino zbornice.
Kako vse drugače je prišlo! Dne 9. t. m. sc jc sestal parlament. Politični svet — tudi izven Italije — je z napetostjo pričakoval tega sestanka radi izjav, ki so se pričakovale od strani Nittija, in pa radi odziva zbcrnice na te izjave. Na, Nitti ni podal nikakih izjav, niti ni počakal kakega glasu zbornice, marveč je takoj na začetku seje sporočil, da je kabinet — z ozirom na dani politični in parlamentarni položaj, kaker jc naglašal — podal demisijo. In tako se nahaja Italija malo dni po sestavi drugega Nittijevega ministrstva —. zepet v hudi politični in vladni krizi, ki je usodna za Italijo zato, ker bi se mogla razviti v težko državno krizo. In kar je prezna-črlno za politične razmere v Italiji: tudi njegovi najhujši sovražniki, ki so ga do zadnjih dni obmetavali z blatom, ki so kričali nanj najtežje obtožbe, da jc izdajalec, da jc nesreča za Italijo, da bi njegov povratek po-menjal pogubo za državo; da tudi vsi ti obračajo sedaj svoje oči v — Giolitti)a; da priznavajo, da jc on ob vseh grehih svoje minolesti, edini mož, ki bi mogel zavoženi voz notranje in vnanje politike Italije spraviti zopet na pravi tir. Italija nima mož ...! Ali se pričakovanja, ki jih stavljaj o v Giolittija, tudi izpolnijo? Mož je sicer res rutiniran državnik, mojster v politični igri, železne volje in trde pesti. Vendar dvomimo, ker koren razdra-panosti in razsula političnega življenja jc globoko nolri v psihi, v duševnesti italijanske javnosti, ki ji nikdo ni privzgajal daru računanja z resničnostlmi pravilnega ocenjevan,;! lastne moči in pa nasprotnih -sil, s katerimi treba računati, d'a pripisuje Italiji moč, ki je — nima!! Na tem duševnem razpoloženju Italijanov sc izpodtakne tudi Giolitti sko<-o gotovo. Saj napovedujejo n. pr. že sedaj, da bo moral izvesti londonski pakt in priboriti Italiji Reko, čeprav to mesto ni v londonskem paktu in čeprav te tajne pogodbe med Italijo, Anglijo in Francijo ne priznavajo ne Jugoslavija, ne Rusija, čeprav se nje izvedbi srdito in z orožjem v roki upirajo celo Albanci, in čeprav ne priznava tega dogovora — Wil-•son. In ta ima menda nekaj besede v mednarodni politiki, vkljub temu, da se je umeknil nekako za kulise. Zahtevajo lorej, naj Grolitli začne s politiko, ki bi Italijo pahnila v zaplet-Ijaje, ki bi mogli imeti usodne posledice. Ali bo mogel, ali bo res hotel to? Zahtevajo naj Giolitti izsili rešitev jadranskega vprašanja v neskrčeneni smislu {italijanskih Jaspiracij. Drzna naloga to, tudi če bi bilo notranje politično življenje Italije konsolidirano, tudi če bi imel za seboj ves parlament in vso javnost. Pa je ne bo imel. Saj mu socijalisti — in ti so danes mogočen komponent političnega! življenja v kraljestvu — že napovedujejo (akd smemo verjeti : Lavcraloru >) najstrožjo opozicijo! In tudi pri drugih strankah se sovraštvo! proti Giolittiju pojavi zopet prej ali slej.
Vse le momente moramo uv a zevati, če hočemo razumeti težo sedanje krize v Italiji. Tu bi trebalo moža, ki bi z bistrim vidom spajal tudi pogum, da- izpregovori deželi vso resnico, ki bi italijansko javnost potegnil iz cblakov precenjevanja same sebe, in katerega osebnost bi imela toliko avtoritete, da bi brzdala duhove in jih pokorila sveji volji. Sodimo, da tak orjak tudi Giolitti — ne boj Tužen je položaj italijanskega naroda, a viden znak tega položaja je povratek k moči moža, ki se je še pred par dnevi zdel izključen!
Nittijevo ministrstvo padlo.
RIM, 9. Z odlokom o zvišanju cene kruhu si je Nittijeva vlada izkopala sama grob. Razburjenje, ki ga je povzročil ta cdlok, jc doseglo skrajne mere, in se oi pomirilo niti tedaj, ko je bilo njegovo uvcljavljenje odgodeno. Iz vseh mest prihajajo vesli o krvavih bojih! med ogorčenim ljudstvom in vojaštvom, ponekod je bilo proglašeno obsedno stanje, ponekod, kakor v Bariju, se vrši prava bitka, v kateri si je množica izkopala prave strelske jarke iti postavila barikade, izza katerih strelja na vojaštvo in policijo, ki mora rabiti v boju tudi strojnice in oklepne avtomobile. Take so razmere, v katerih bi se bil moral ministrski predsednik s svojo pred kratkim izvoljeno vlado predstaviti danes zbornici. Za kaj takega ni imel niti Nitti dovolj poguma, posebno še z ozirom na dejstvo, da ima proti sebi nc samo socijaliste, temveč tudi radikalce, liberalce, reformiste in da mu tudi ljudska stranka ni ravno najbolj naklonjena, čeravno ima svoje zastopnike v njegovi vladi. Ljudska stranka se boji odgovornosti pred državo. —• Tako je razumljivo, da je Nitti v začetku včerajšnje zbornice masSnaiiil istočasno \pe»stj^va in odstop svoje vlade. Njegova izjava je bila sprejeta z burnim hrupom in odobravanjem ter klici: »Mrlič govoril« Ko se je hrup pomiril, je vstal socijalist Modigliani, ki ^ ostro napadal vlado m Ijudiiko stranko, katera ji je pomagala, ter zahteval, naj se zasedanje zbornice ne odgodi. Po odgovoru poslanca ' ljudske siranke Cavazzonija, ki je izjavil, da je bila ljudska stranka proti onemu odloku, se je vršilo glasovanje, ali naj se zaedanje zbornice odgodi, ali ne. Po Nittijevem posredovanju se je sklenilo, da se z«wedanje od-godi. Tako je Nitti odstopil, ne da bi mu bila) zbornica mogla izraziti nezaupanje.
»HM U.

V 1 rstu, dne I«.
DosodkI v Albaniji.
Nobenega dvoma ni na tem, 4a so se zadnjič v Albaniji odigravali dogodki, ki ogrožajo položaj italijanske zasedbene vojske. Ni sicer še avtentičnih uradnih poročil, ali toliko je gotovo, da je (ncd prebivalstvom razvnel srdit upor proti italijanski vojski, ki mu ta poslednja ni kos. »Popolo Romano« piše n. pr.r
Želeli bi, da gre le za kako nesporazutnljenje in le za blazno odločitev fanatičnih ljudi, ki so v do-dobri veri verjeli v takozvano italijansko izdajstvo, podtikano od Jugoslovenov. Vendar boli, da smo izgubili svoj vpliv v Albaniji. Slepota italijanske vranje politike v Albaniji kakor tudi drugje, jc bila taka, da smo prišli do tega vspena, da dežela, katere sinovi so skozi stoletja živeli v naši hibi, v Siciliji in v Kalabriji, zapušča sedaj Italijo in se obrača do Srbije in Hrvatske v nadi, da dobi od Jugoslavije svojo narodno neodvisnost in edinsivo. Ce uvažujemo. da je Valona sama ogrožena, in če pomislimo, da se Dodekanez odstopi Grški z dobrim delom Albanije vred, moramo sklepali z grenkobo, da nam je bilo boljie, ko je bilo slabše in da je bilo izrejevanje velike zmage bol) v nesrečo, nego pa v srečo Italije,
RIM, 8. Iz Albanije prihajajo za Italijo vedno vznemirljivejie vesti. Orožje, s katerim jc Italija zalagala Albance proti Jugoslaviji, se obrača sedaj proti njej. Gre za pojav, ki ni važen samo s vojaškega temveč tudi s političnega stališča, ker je v zvezi z vso dosedanjo italijansko vnanjo politiko, ki žanje sedaj plodove svojega dela. Zastonj so bila vsa hinavska zagotavljanja, da je Italija edina prijateljica Albanije; Albanci so končno uvideli, kje je njihov pravi sovražnik in so se vrgli z vso silo proti njemu. V noči od 5. na 6. so zasedli Restravo, ki je oddaljena kake 4 km od Va-lone, Silico in rudnik, bogat z zemeljsko smolo ki sc nahaja tam blizu. Italijanske čete so se urack-nile v Valono. Pri umiku so izgubili nekoliko ujetnikov. Torpedovka »Alcione«, ki se nahaja pred Valono, je otvorila ogenj na albanske čete.
Agencija »Volta« pravi, da je prišlo samo do manjših spopadov z neredovnimi četami, toda priznava, da je vsa Albanija proti Italiji. Italijanska vlada je prosila belgrajsko in atensko vlado, naj ne pomagate Albancem. Agencija zagotavlja, da bodo italijanske čete obranile Valono, kamor so sc umeknile.
Medtem se pošiljajo vse razpoložljive čete na pomoč.
Katastrofalne padanje cen v Beigradu.
BELGRAD, 7. Deiuta na borzi vpliva usodno na vse gospodarsko življenje. Vse cene padajo rapidno, tako da se pojavljajo že povsod znaki splošnega poloma. Najhjujše je v manufakturni stroki, kjer so padle cene za 50 odstotkov, v nekaterem blagu celo za 70 do 80 odstotkov. Več velikih firm je pred konkurzom. Sladkor je padel v treh dneh c-d 32 dinarjev na 20, na borzi so ga ponujali celo pf 12 dinarjev. Vse gospodarsko življenje je zaostalo. Da bi dvignila francoski frank, ;e nakupSla francosko-srbska banka večjo množino frankov; a uspeh je bil malenkosten; frank se je dvignil samo za nekaj parov.
Tudi v Sarajevom.
SARAJEVO, 7. Vsled zbolšanja naše valute so znižali tukajšnji manufakturni trgovci cene za 20 odstotkov. Enako so padie tudi cene živil.
Silen padec lire.
BELGRAD, 7. Na borzi, ki jc bila še vsa pod vtiskom zadnje derate in skrajno nervozna, sc je nadaljevalo padanje tujih valut. Naravnost katastrofalen }e bil padcc lire. Od 4 K 50 vin. je padla lira najprej na 4 K; pred sklepom pa celo na na 3 K 80 vin. To rapidno padanje lire in drugih valut je povzročilo poročilo, da je vlada sprejela predlog zveze industrijalcev, da se za les, izvožen v inozemstvo, zahteva plačilo v jugoslovenski valuti.
Naša žetev vredna 30 milijard.
BELGRAD, 7. Po podatkih trgovskega in poljedelskega ministrstva bo letošnja žetev v Jugoslaviji tako ugodna, kakor že desetletja ne. Njeno skupno vrednost cenijo na 30 milijard dinarjev. Sodijo, da je ta izredna letina glavni vzrok padanja tujih valuti In padanja
cen.
— Tukajšna »Era Nuova : je napisala k tej vesli nekoliko pripomb v isti številki, v kateri objavlja pogovor | kotorskim komunistom Vello, ki se je zatekel v obljubljeno deželo — Italijo, pogovor, v katerem je Vella opisal razmere v Jugoslaviji na tak način, da bi se moral človek čuditi, da je sploh še kak človek živ v tej državi, če bi bilo vse tako, kakor je on povedal. Pripovedoval je, da je v zadnjih izgredih v Jugoslaviji padlo... 10.000 tisoč žrtev, da so gospodarske razmere naravnost obupne, da besnijo po vsej^državi razne nalezljive bolezni, ki zahtevajo vedno več" žrtev, kratko, opisal je svojo domovino kot pekel, iz katerega se je on rešil v ne-
PODLISTEK
Branka.
Avgust Seno«--Posl. M. C—c.
(5)
r Vendar hočeš poslati učiteljica, sužnja vaških otrok. Ali ti ne treba tu še večje potrpežljivosti?«
*To je drugo. To bo moj poklic, imela bom Oblast. Ako bom poštena, marljiva, se mi nc bo treba bati muhavosti nikogar in delujem za splošno dobro, za ves narod, a «to velja nekaj. Svoja gospodinja sem, zapovedaica tiste male vojske, ki so mi jo poverili in ki me mora slušati. Vsa ta mlada srca imam v svoji roki, da napravim iz njih kaj poštenega. Svoja sem in se smem tudi ponašati Ako sem služabnica naroda, to je čast« služkinja privatnih ljudi, to je rofcslvo in sramota za dekle, ki se je nekaj naučilo v svetu. A narodu hočem služiti! V to sem ai prisegla, k temu me vleče srce. Delovati hočem dva- trikrat več, nego mi bo v dolžno«t; hočem delovati mesto drugih žensk, ki so, žal, pozabile, d* so hrvatske žene ali dekleta.«
beški raj — v Italijo, kjer je vse tako lepo in <M*ro, da bi se človek zjokal cd: veseljal
V isti številki je »Era Nuova« prinesla nekoliko pripomb k vesti o padanju cen v Jugoslaviji. »Era Nuova« pravi: »Jugoslavenski dinar je poskočil v teh dneh za 303», tako da so se včeraj v Belgradu milanski cheques kvotirali po 94 dinarjev. To nenadno rastenje bo morda presenetilo večino ljudi, toda nikakor ne preseneča onih, ki zasledujejo gospodarsko življenje v Jugoslaviji. Vzrok tej nenadni sreči dinarja je jesen: žetev je bila v Jugoslaviji letos tako nenavadno obilna, da se ljudje ne £-pominja'jo takšne. Ne samo, tudi gospodarske razmere v Jugoslaviji se obračajo na bolje, serazmerno z rohnim industrijal-nim razvojem v deželi. Število živine je tako, kakor pred vojno, premoga je zadosti za majhno industrijo in za železnice, a ni treba še le govoriti o lesu, katerega ogromna množina tvori že samo po sebi ogromno bogastvo.*
»Era Nuova« ugotavlja nadalje, da dobiva tudi Trst za Jugcsla-viio zopet vso gospodarsko veljavo in izraža upanje, da se bodo po vzpostaviti prisrčnih trgovinskih od noša je v med Italijo in Jugoslavijo izboJjšali tudi diploma tični odnosa ji med obema državama. Po vesteh, ki -jih je list dobil, ba Jugoslavija odstopila 50% svoje žetve Italiji.
Rekonstrukcij* pokrajinskih vlad.
BELGRAD, 6. Pričela so se med ministri demokratske in parlamentarne zaednice pogajanja o rekonstrukciji pokrajinskih vlad: in modifikaciji zakona za občinske volitve v Sloveniji. Pogajanja so Še v teku.
Promocija S. Watscna na zagrebškem vseučilišču.
ZAGREB, 6. Včeraj se je izvršila na zagrebškem vseučilišču promocija Setona Watsona za častnega člana zagrebške univerze. Promociji je prisostvovalo mnogo dijaitva. Govorila sta rektor Polič in Watson (v hrvatskem jeziku). Promocijo je izvršil dr. Sišić. Ljubljansko univerzo je pri tem svečanem aktu zastopal dr. Hadži, ki je tudi imel nagovor v hrvaščini. Seton Watson - Scotus Viator, ta znani naš prijatelj v angleški publicist, poseti na svojem potovanju po Jugoslaviji, le dni tudi Ljubljano.
Začasni volilni zakon v Jugoslaviji.
BELGRAD, 7. Volilni zakon jc bil na predlog -ministra Protiča izpremenjen v toliko, da se je določil za volitve v novo zbornico en poslanec na vsako volilno okrožje s 25.000 volilcev. Belgrad bo imel 7 poslanccv, Zagreb 6, a L-ubl;ana 4. Nova zbornica bo določila k»cnčno veljavni velilni zakon.
Izpraznitev Pečuha in okolice.
ZAGREB, 6. -Narodna Politika« poroča, da bi se morala 4. t: m. začeti evakuacija Pečuha, ter onega dela Baranje, ki bi glasom mirovne pogodbe einela p-ripasii Madžarski. Madžarom bi ostala mesta Mohač, Vilanj in Š-Lkloš, nam pa Dardar z okolico ter, Pelma-nestar z imetjem in tvornico bivšega nadvojvode Friderika. Dsa se izpraznitev teh krajev izvrši po načrtu, se mudi v Pečuhu en-tentna komisija ter več odposlancev Jugoslavije.	_
Poljsko - ukrajinska pogodba o usodi Ukrajine.
PRAGA, 7. Glasom vesti iz dunajskih ukrajinskih krogov med Petljuro in Pilsudskim pogodba, s katero sc odstopate Poljski Volinija in Podolija ter se dovoljuje Poljakom zasedba Ukrajine za liobo 25 let. Ozemlje južno od črte Virica-Kijev se postavi pod mešano polisko - ukrajhsko upravo. Ozemlje severno od te črte bo pod čisto poljsko upravo in Is ozemlje zapadno od Dnjepra bc imelo neodvisno ukrajinsko vladavino. Odesa postane prosta Juka pod poljsko upravo. Vsi a£.*aiai zakoni, predpisani od bivše vlade, se bodo morali odpraviti.
Demobilizacija na če&oslovaskem.
PRAGA, 8. V tem tednu bo predložen Češki narodni skupščini predlog o razpisu 4. državnega posojila v svrho kritja troškov, ki jih je imela država za nakup živil in za demobilizacijo čciio-slovaške vojske. Skupščina bo tudi odločila o cd-škodnini podpisnikom avstro - ogrskih posojil.
Povrnitev vojnih ujetnikov iz Rusije.
ŽENEVA, 8. Kakor predvideva odbor ženevskega Rdečega križa, bi moral priti okoli polovice junija v Trst japonski parnik, ki je odplul 30. aprila iz Vladivostoka s 1122 ujetniki, ki pripadajo raznim narodnostim bivše Avstrcogrske monarhije. To bi bil prvi transport 200.000 vojnih ujetnikov, ki že leta zastonj čakajo povrnitve v svojo domovino po krivdi usode in veliko tudi svojih lastnih držav, ki se vse premalo brigajo za te nesrečnike.
Z rasko-poljskegi boiiiin.
Poljsko poročilo.
VARŠAVA, 7. Poročilo poljskega vrhovnega štaba pravi: V severnem odseku nadaljujejo naše čete svoje napade in napredujejo zmagovito kljub sovražnikovem odporu. Za
Idealislinja moja! Vidim, za-te ni zdravnika! Želim ti srečno pot med neoprano otročad — jaz te nc bom spremljala. Bojim se, da te fantazija mine, ko boš videla, kaj je resnica. Ali imaš že kako mesto, ali si ga najdeš?«
oMesta nunam še, aH imam nade. Prosila sem za tri mesta, izpričevala so mi dobra.«
c Kam si prosila?«
o V trg K.f potem za ljudsko šolo S. v Slavoniji in za mesto podučiteljice v B. v Liki — rešitev mora priti kmalu.«
»V Liki? Br! Brf Br! Kjer volkovi rasto in medvedje cveto! Pojdi! Obleci se, prišla sem pote, da se malo izprehodive. Hočem se ie naužiti, dokler mi ne utečeš v Liko. Me dve se ne bove strinjali nikoli, ali prijateljici osta-neve za vedno.«
0.
Branka je bila v resnici nenavadno dekle, skoro bi se moglo reči: nekako čudo dekleta, ker je bila drugače tkana, nego druge mestne gofifrice. Današnji čas je krut naprata ženskam, ker se od Evinih hčera zahteva več, nego od moških. Deklamuje se na vse strani: prosveta naj pno<lira v vse sloje prebivalstva, naj enako zajame oba spol«. G ošpicam se
sedli smo Jaboko in Diokszyco. Plen znaša veliko število uetnikov, 100 strojnic, en park in drug vojni materijal. Boljše viki so v svrho olajšanja umika čet s severa napadli z močnimi oddelki na raznih točkah srednjo Bere-zino, da bi izsilili prehod čez Reko. Sovražnikovi napadi so se ponesrečili. Ujeli smo nekoliko vojakov.
Ruško poročilo.
DUNAJ, 8. Radiobrzojavka iz Moskve prinaša to le poročilo o vojaških operacijah rdeče vojske: Na severovzhodnem bojišču smo zavzeli nekoliko postojank na desnem bregu reke Berezine. Južno od Sevislodza in severovzhodno cd Bcbriska nadaljujejo naše čete pohod proti Sic dinu in Mosyru.
Na južnovzhodnem bojišču so rdeče čete začele zopet ofenzivo in zopet zasedle levi breg reke Dnjepra ter napredovale, zavzevši zopet izgubljene postojanke.
Rusho-ongleika pogojenim
Navzkrižje med francosko in angleško politiko nasproti Rusiji.
PARIZ, 8. »Rusko-angleška pogajanja« je morda edini pravi naslov za pogajanja, ki se vrše sedaj v Londonu v obliki pogajanj med medzavezniškim gospodarskim svetom in zastopnikom ruskih zadrug Krasinom, ker v resnici je prišlo do teh pogajanj samo po volji Lloyda Georgea vkljub zavezniškemu, predvsem francoskemu odporu, Lloyda Georgea, ki je v prvih dneh delovanja mirovne konference tekmoval s Francijo v sovraštvu proti Nemčiji, a sedaj tekmuje z vsemi drugimi zavezniki v prijateljstvu z Nemčijo, Lloyda Georgea, ki je pred kratkim izjavi, da se ne bo nikdar pogajal s sovjetsko Rusijo, a se sedaj zavzema z vso odločnostjo vkljub notranjemu angleškemu in vkljub še hujšemu fran-cokemu odporu za vzpostavitev rednih stikov z Rusijo, Lloyd George smatra, da je to najboljše sredstvo, ki bo naredilo sovjetsko Rusijo nenevarno Angliji in nadaljeval bo po svoji začrtani poti vkljub vsemu francoskemu odporu, ker — Francija .je imela neko veljavo za Anglijo samo v vojni in zaradi vojne, in je njena prejšnja veljava po dokončani vojni izginila sama po sebi.
S takimi sovraštvom gleda Francija na sedanja pogajanja v Londonu, in v kakih skrbeh jc za denar, naložen v Rusiji, jc razvidno iz poročila, ki ga je objavila danes Havasova agencija: : Angleški krogi verjamejo v lojalnost jamstev, ki naj bi se dosegla od boljše-vikov — pravi Havasova agencija — in verjamejo," da obstoje proizvodi, ki so jih Rusi obljubili v zameno; v Franciji pa ne morejo verjeli v ta jamstva že zaradi organizacije sovjetske republike, ki jc v tem vprašanju istočasno sodnik in stranka izpodbijanje ali nc-izvrševanje pogodeb, ki jih je sklenila z zasebniki.
O vprašanju zlala sc ne* razpravlja pred vrhovnim svetem; angleška vlada ve, da je stališče francoske vlade v tem vprašanju točno določeno. To zUto se — pravi francoska vlada — nc more uporabiti za nobeno plačilo, ker ne pripada boljševiški vladi, temveč nositeljem ruskega dolga, in francoska vlada ga bo dala sodnim potom zapleniti, kjerkoli bo dano za plačilo.
Kakor se vidi, se Krasinovo vprašanje ne more tako lahko rešiti, ker edino plačilno sredstvo .jc zlato, a proizvodi so neznatni. Krasinovo odposlanstvo je dokazalo, da nI zmožno najti pcdlage za izmenjavo, kajti zatrjuje se, da je v Londonu že ponudilo trgovcem, ki so mu ponudili za Rusijo potrebno in nepotrebno blago, plačilo v zlatu. Tudi vprašanje oblasti Krasinovega odposlanstva ni rešeno, in že se povprašuje pri vrhovnem zavezniškem svetu, ali vr-c skupine ruskih držav priznavajo Krasina za svojega odposlanca in ali bodo vse skupine spoštovale izid njegovih pogajanj. Krasin nima z druge strani nobene listine, iz katere bi bilo razvidno, kakšno oblast mu je dala sovjetska vlada, ker je bil dogovorjen njegov obisk v Londonu potom brezžičnega brzojava.
Toda Llcyda Georgea prav malo briga, kaj misli Francija o njegovi politiki, kakor je to jasno povedal tudi v dolnji zbornici, kjer je pobijal nasprotnike njegove sedanje politike. Lloyd George je izjavil, da prevzema vso odgovornost za svoje stališče, ker smatra, da je politika nasproti Rusiji, kakor si jo on zamišlja, neobhodno potrebna za -obstoj Evrope in celega sveta. Rusija proizvaja v velikih množinah žito in sirovine in je prihajalo pred vojno 25% v Evropo uvoženih živil iz (Rusije. Govori se, da Rusija nima sedaj blaga za izvoz, toda govori se tudi, da ga ima ogromne množine. Poljaki govore o silnih množinah blaga v Ukrajini, drugi v Sibiriji. Treba je vzpostaviti trgovinske stike z Rusijo posebno z ozirom na petrolej, vino in les. Govori se — je dejal Lloyd George — da je Rusija slabo vladana, toda ali je to vzrok za to, da se ž njo ne bi smelo trgovati? Mi smo trgovali z Tur-
predpisuje torej, dokler sede v šoli, oni isti recept učenosti kakor moškim. Astronomija, fizika, matematika, psihologija, filologija, zgodovina — vse to naj ne bo samo last Adamovih sinov, ampak tudi Evinih hčeri. V to
mlado žensko glavico je treba torej stlačiti celo enciklopedijo. Tako umeje tudi danes aristokracija, psevdoaristokrarija, birokracija, pak tudi meščanska, to je navadna ženska naobrazba. No, če si želi dekle pridobiti pravico, da se giblje po gladkem parketu, je potreben seveda tudi glasovir, petje, risanje, francoščina, gimnastika, plesanje in celo tudi drsanje po ledu. To je, kar imenuje Pariz an schic«. Na) nesrečo je ženski spol obsojen tudi na šivanje, vezivo, pletivo, in ne sme se plašiti tudi plamena domačega ognjišča. Še več: ta gospica postane danes ali jutri mati, pak bi se seveda morala učiti še velevažnega predmeta« -nauk o čistem are u in plemeniti duši.« Nehote se človek zgraža, ko omerja toliko nalogo in misli pri tem na bodočnost žene. Dvomljivim očesom gledaš na te nemile zahteve aašega naobraaenega veka in v sto slučajih je tvoj dvom upravičen, ker od '.ega mnoštva ne prihaja čeato nič drugega, nego nekoliko bornih zrn, kajti nežni popek naen-
čijo vkljub grozodejstvom, ki jih je počenjala, trgovali smo tudi s carsko Rusijo vkljub okrutnostim, ki jih je počenjala tedanja vlada. Ali so okrutnosti, ki so se počele v Rusiji, večje od onih, ki so se počenjale pod Abdulcm Hamidom proti Armencem? Če bi Anglija ne bila hotela trgovati z osebami, odgovornimi za okrutnosti, kako bi bila mogla imeti več trgovinskih stikov z lju^ožrci nego vse druge države? (Splošen smeh). Prišel je na površje nov nauk: da se mora odobravati vladno delovanje in olikanost naroda, preden se začne ž njim trgovati. Ali more trgovec vedno zasledovati prejšnje življenje svojih bodočih klijentov? Važno je to, da je Rusija pred vojno izvarala 4 milijone ton žita, ki so danes potrebne Evropi, da je izvažala mili;one ton lesa in Jana, ki sta danes tako potrebna svetovni industriji. Kdo bi se upal po vsem tem reči — je vprašal Llovd. George — da ne smemo trgovati z Rusijo, ker ima boljševiško vlado? Clemenceau je brezdvom-no izjavil, da ne bo priznal ruske vlade, dokler bo počenjala okrutnosti, toda ni izjavil, da ne bo trgoval z narodom, katerega vlada počenja okrutnosti. To bi pomenilo, da sc mora staviti na zatožno klop toliko število vlad, da se sam ne upam reči, koliko.«
Do tukaj je Lloyd Gecrge govoril o odnoša-jih z Rusijo bolj s čislo trgovskega stališča, in iz njegovih besed se ni dalo sklepati na kakšne tajne namene. Toda bilo bi naivno misliti, da promatra angleški ministrski predsednik sedanji evropski položaj na tako preprost in takorekoč naiven način; za gospodarskimi pogajanji, ki se sedaj vrše v Londonu, se skrivajo tudi drugi načrti, katerih bledi obrisi sc vidijo iz teh le besed, ki jih je iz-pregovcril Lloyd George v svojem nadaljnjem govoru v dolnji zbornici: »Mi smo odgovorni ne samo za sedanjost — je rekel Lloyd George — temveč tudi za bodočnost. Jaz s strahom mislim na to, kar se lahko zgodi, če se nam ne posreči vzpostaviti na svetu normalnega življen;a. Govori se, da moramo bojkotirati boljševištvo, ker je zlo. Dobro! Vložimo torej vso našo energijo, vse naše sile v to delo. Če pustile boljševištvo ,da se razvije, ali ne bo ono poguba stotisočih ljudi? Ali sle pripravljeni dovoliti, da se to zgodi? Ste li pripravljeni, da gledate, kako na ta način raste na več milijard naš državni dolg?
Kar se tiče poljskega vprašanja — je nadaljeval Llcyd George — nečem o lem razpravljati; moje mnenje je. da so Poljaki slabo poučeni in želel bi, da bi bilo to meje mnenje napačno.«
Svet je poln eksplozivnih snovi — je zaključil aninislrski predsednik — in malenkost lahko povzroči konflikte; zlo je, da jc pritisk tega materijala zelo močan, in blagostanje v Evropi se ne more vzpostavili do tedaj, dokler sc zopet ne povrne normalno stanje. In dokler ne bo zagotovljen mir, ne bo moglo priti do stalnosti v nobeni državi.«
Vidi se torej, da si je postavila Anglija za cilj vzpostavitev rednih odnošajev z Rusijo in da bo delala za dosego lega cilja, če je to njenim dosedanjim zaveznikom prav, ali pa ne.
NAPETOST MED FINSKO IN ŠVEDSKO ZARADI ALANDSKIH OTOKOV
STOCKHOLM, 8. Napetost med Finsko in Švedsko zaradi alandskih otokov je dosegla zadnje dni višek. Že I. 1919. jc Švedska vlada predlagala mirovni konferenci, naj bi se vprašanje pripadnosti alandskih otokov, katerih prebivalstvo da je po večini švedsko, rešilo potom ljudskega glasovanja. Toda konferenca, ki je sicer kazala svojo naklonjenost željam prebivalstva alandskih otokov, jc to vprašanje odložila na poznejši čas. Švedska sc je o tem vprašanju pogajala tudi neposredno s Finsko, toda brezuspešno. Dne 30. majnika jc zopet prišlo k švedskemu kralju odposlanstvo prebivalstva na alandskih otokih, da mu izrazi željo tega prebivalstva po priklopitvi k Švedski. Kralj je je sprejel in in mu obljubil vso svojo pomoč. Ko pa se je odposlanstvo vrnilo, je že Finska policija aretirala in uvedla proti njemu preiskavo zaradi veleizdajstva. Spor med tema dvema državama je postal vsled tega tako hud, da je finski poslanik zapustil Stockholm.
KRVAVI IZGREDI V GRADCU.
DUNAJ, 8. Bedne gospodarske razmere, v katerih živi Avstrija so zahtevale že toliko žrtev na Dunaju in po drugih avstrijskih mestih, a danes je prišel na vrsto tudi Gradec, ki je glavno mesto sicer bogate štajerske dežele, a jc draginja in po-mankanje živil vsled verižništva tako velika, da jc že večkrat prišlo do burnih izgredov s strani prebivalstva, ki pa so se doslej vedno dokončali brez večjih žrtev. Danes pa so izgredi imeli za posledico 12 mrtvih in 23 ranjenih oseb.
Dunajski korespondenčni urad poroča o teh izgredih takole: »Vsled visokih cen, ki so jih zahtevali trgovci za jajca in črešnje, je priredilo kakih 2000 žensk in nekoliko stotin moških burno demonstracijo. Na trgih je prišlo do izgredov, in morala je posredovati policija. Popoldne so nekatere skupine demostrantov po raznih delih mesta zavzele grozilno stališče. Policija, oroiništvo in
krat začne hirati, mesto da bi se razvijal v krasen dehteč cvet. Da, moški delajo velike načrte; ali delajo jih tudi ženske; toda, na žalost so malokedaj ocenjali jakost in vstra}-nost ženske volje; pozabljali so često, da je žena ustvarjena, da živi v domu, doć'.m sc je treba možu ubijati po svetu.
•Kaj je sad? Je-li jedro, zdravo pleme, polno srca in bistrega uma, polno kaiakterja? Dvomim. Težko je karakterizirali plou lega sistema. Stokrat vidimo forme, a ne vidimo duha; stokrat čujemo nejasen gkis, ali ne čujemo čistega zvona, srca. Cesto nahajamo neko pravilnost, ki je pa nc smeš preiskovati natančneje, ker je dno kaj plitvo; ali pa se zaustavljaš pred romantično pojavo, ki te v prvi hip omamlja, ali skoro sc uveriš, da, je to nervozna kaprica. Naenkrat se ti vsiljuje vprašanje: kake nauke so sc učile Špartanke, kake mati Grahov? Ali jc bila Katarina Zrinjska tako učena, kakor so današnje ženske mladenke? To vprašanje je sicer naivno, ali ni nenaravno, niti ni anahronizem. Če hočeš bili uljuđen, galanten, ne odgovarjaj si glasno na to vprašanje, a tudi ne na skrivnem; morda bi te često zabelelo srce.
(Dalje.)
domobranske čete so zaprle središče mesta s strojnicami, ki so jih razpostavile po razitih krajih. Skupina mladeničev je naskočila gledališče 'Kis-koppe« v Annergassc in je zelo poškodovala. Morala je posredovati policija, pri čemer je bila eoa oseba težko in veliko lahko ranjenih.
Medlem se je zbralo nekoliko tisoč ljudi na Murskem mostu, ki so hoteli vdreti v mcslo. Najprej so začeli groziti policiji in vojaštvu, a nato so začeli lučati kamenje. Dcmostranli so sc pripravljali na napad na policijo in vojaštvo, vsled česar so bili varnostni organi zvečer ob 7, prisiljeni na streljanje proti množici. Pri tem je bilo 7 oseb mrtvih, a 23 težko ranjenih. Po polnoči je bilo orožništvo nadomeščeno z narodno stražo. Demonstranti so sc razpršili. Mestna vlada ic odredila preiskavo o vzrokih, ki so prisilili oroznišlvo na streljanje. Danes vlada po mestu popoln mir. 0» -ganizirano delavstvo se ni udeležilo izgredov.
Po zadnjih vesteh jc bilo pri izgredih mrtvili 12, a ranjenih 23 oseb.
Iz Jugoslavije prihajajo vesli o naravnost nepričakovanem rastenju dinarja, vsled česar so vse cene tako padle, da so nekateri trgovci, ki so isi nakopičili veliko blaga, preJ polomom; na vsak način manjše zlo, nego če bi bila država pred polomom! — V versko gibanje, ki se širi po državi, je posegel tudi hrvatski ban dr. Laginja, ki ;e prišel v navzkrižje z zagrebškim nadškofom. — Pogajanja z avstrijskim odposlanstvom se nadaljujejo in bodo imela bržkone dobre uspehe, kar bo morda pomagalo Avstriji iz sedanje gospodarske stiske in izboljšalo avslrajko-iugos!o-venske ednošaje. — Jugoslovcnske čete boda te dn:. zapustile ozemlje, prisojeno po mirovni pogodbi Madžarski.
Na Češkosloveškem se razpiše 4. državno posojilo za krit;e troškov za nakup živil in demobilizacijo vojske.
Ru?kc-poljfki boji se vrše še vedno ob Be-rezini. Obe stranki poročate o uspehih, lato da sc pravzaprav ne ve, kakšen jc sedanji položaj, na bojišču. — Pogajanja v Londonu se nadaljujejo vkljub velikemu Irancoskc iu» odporu in obljubljajo dobre uspehe.
Poijska je baje sklenila z ukrajinskim generalom pogodbo, po kateri bi debila Volinijo in Podelijo in bi imela pravico zasesti Ukrajino za — 25 let! Vest se zdi neverjetna, ker če bi bila resnična, bi to pomenilo, da so sedanji poljski voditelji popolnoma izgubili glavo in srcc.
V	Nemčiji so se dokončale državnozborske volitve, ki so izpadle za komunistiško stranko zelo nepovoljno. Vlada je vsled i/.ida volitev podala ostavko. Sestava n>.cčnq vlade e zdi za sedaj nemogoča, kar zelo vpliva n i politične kroge v Franciji, ki vedo, da moru zajamčiti izvršitev mirovne pogodbe le močna vlada. Z Nemčijo je vedno križ: če ima premočno vlado, je zaveznikom prenevarna, Ce ima preslabo vlado, jim ni dovolj — močna!
V	angleški doljni zbornici ic imel ministrski predsednik LIoyd George dolg govor, v katerem je branil svojo sedanjo politiko r.a-sproti Rusiji. Llcyd George namerava uničili Rusijo kot prijatelj, ker je uvide!, tla ii kol sovražnik ne more do živega.
V	Italiji se vrše krvavi izgredi, ki jih je povzročil vladni cdlok o zvišanju cene kruhu. Komaj sestavljena .Nittijeva vlada je podala ostavko še preden ji je mogla zbornica izrazili nezaupanje. Nittijev naslednik bo baje Gio-lnti, ki bo moral reševati težka vprašanju v notranji in vnanji politiki. V Albaniji so se morale italijanske čete umekniti v Valono, ker je vsa Albanija vstala proti italijanski zasedbi. izvršitev londonske pogodbe, ki jo — kakor pravijo — namerava udejstviti Giol' ti bo imela poleg dosedanjih težkoč tudi novo oviro na poti.
Rovarjenjc bivšega kralja Črnegore. Včer.ij je padel pred nas na mizo cel snop raznih agitacijskih spisov za vzpostavitev starega Nikile. — Tudi neki proglas s prdpisom Nikole — je vmes. Vidi sc, da sa razne m tudi nečrnogorske si!c še v tem zadnjem hipu nervozno na delu, da bi pomagale zopet v sedlo staremu — barantaču na vse strani. Med njimi je menda posebno agilen bivši Nikotin ministrski predsednik Lazar Mijuškovič, ki se je baje obrnil s posebno spomenico do Zveze narodov v svrho, da se vzpostavi kraljestvo Črnogorsko in pa Nikola kol — izžema-lec (to pa menda ni v .spomenici, ampak dostavljamo mi in ves svet, ki je poznal tega se-bičneža na kraljevem prestolu). — Nikob je premeten, znal si je pridobHi tudi dobrin
*zvez-< in ima ob strani tudi mogočnih čini-teljev; ali to pot je trud zastonj in škoda za peresa in črnilo, ki jih troši gosp. Lazar Mi-juskovic. Ure Nikolajevega »vladanja« ob podporah in darovih — od vseh sirani, k'er jc bila le odprta roka, te ure so sc stekle in prodani Lovčen vzbuja le trpke spomine na zakrknjeno srce do lastnega naroda in lastne domovine, ostaja pa orjak »slovenskega ozemlja. Nekdanji Nikola, kralj Crnegore jc v spominu naroda res le še — Nikita, ki naj bi živel v tujini (kjer »u privoščamo vse dobro) le pokori za storjene grehe.
Min »lega ponedeljka je ministrski predsednik države SHS, dr. Vesnič, sprejel črnogorsko odposlanstvo, ki je prišlo k njemu radi rešitve raznih tekočih stvari. Ob tej priliki jc izjavil da je združitev Črnegcre s Srbijo dovršen čin, ki se ne da več omajati.
Učitcljiščnik — zločinec. Čitatelji se gotovo Še spominjajo prežalostnega dogodka, ko je učiteljiščnik Bogomir Perko zastrupil in s lem umoril realca Aniona Bulino, da bi se polastil njegovega denarja. Ta mučna afera jc prišla te dni do zaključka pred ljubljansko poroto. Pcrku so prisodili 8 let težke ječe; šofer/J Edvardu Kolesa, ki je preskrbel Perku strihnina, pa dve leti težke ječe.
Priuc-regent se je mudil le dni v Sarajevu in llidži. V juliju naraeruje obiskati Ljubljano.
Mirovine vpokojencev juždc železnice so bile s prvim majem povišane za 50 do 70%.
Kuhaaje žganja. Poljedelcem v Jugoslaviji se dovole olajšave za davka prosto kuhanje žganja za domačo potrebo.
V Trstu, dne 10. parija 19M
»EDINOST« Htr. 129.
Stran HL
Vse jugoslov enake ia drage čete so dospelc ▼ Vladtvostok. rTimcsc javljajo « Pekinga: Vse češke, jugoslavenske, poljske in romunske čete v Sibiriji se nahajajo sedaj v Vladi-vostoku in odidejo od oadot koncem junija, ako Tre do imele na razpolago transportnih pamikov. List pripominjal, da se bo morala sedaj Japonska izraziti o vprašanju japonske zasedbe, ki bi morala prvotno prenehati takoj, ko zapustijo Sibirijo zavezniške čete. Na daljnem vzhodu vlad-a vznemirjenje, da je Japcnska svoje tri divizije pred kratki:;i okačila za 10.000 mož.
Koroška miađina v Ljubljani. Koroška šolska mladina iz Boroveij in okolice pride v petek, 11. junija t. I. v Ljubij^no. V soboto, 12. junija priredi pod okriljem s Glasbene Matice* v Unionski dvorani koncert, na katerem bo pelo 70 dečkov in deklic slovenske koroške narodne pesmi.
Grško-češkoslovaška družba za trgovino z Levsnto se je ustanovila v Pragi. Ustanov-niki so: tekstilna tvcxnitarj<a Menčik in Pelly ter Hekior Pandotem, trgovec, in Andre Ra-zid-em, bankir v Atenah. Akcijski kapital znaša za začetek 500.000 drahem {okoli 5 milijonov čeških kron). Tako del-a^o Čehoslovaki vsestransko za svojo gospodarsko bodočnost.
Cene v gostilnah. Deželna vlada Hrvatske je odredila znižanje cen po gostilnah.
Hrvatski fcao za civilni zakon. — Pred kratkim je prišlo v Delnicah na Hrvatskem do neljubega incidervta. Naši vojaki so pretepli župnika Bujana, ker je odvračal tamkajšnja dekleta od sklepanja zakonov s pravoslavnimi. Ban dr. Laginja je odredil preiskavo in poslal zagrebškemu nadškofu dr. Banerju pismo, v katerem ga prosi, naj vpliva na svečeništvo, da ne bodo preprečevali sklepanja mešanih zakonov, V pismu pravi ban Laginja: »Gospod nadškof! Uedinjenje našega nareda, za katero je delal tudi veliki Strossmayer in ki je dane* glavna točka v programu vseh nsših političnih stramk. se bo najbolje oživotvorilo, ako bodo naš narod iz raznih krajev poleg istega jezika spajale čim tesnejše rodbinske zveze.« Nadalje priperoča g. Laganja, naj se ne postavljajo narodu tozadevne zapreke, ker bi mogla verska nestrpnost prinesti slebe posledice. Obsojajoč postopanje župnika Bujana, pravi ban dr. La-g:nja: »V narodnem in državnem interesu imam čast, prositi Vas, gospod nadškof, da izvolite naročiti Vašemu podrejenemu svečeništvu, naj se izogiblje zaprečevanja veljavnih zakonov med Srbi in Hrvati.- — Nadškof je izjavil v svojem odgovoru banu Lagin.ii, da so predpisi katoliške cerkve taki, da njeni predstavniki ne morejo iti na reko drugovercem, ker Ki tu pomenilo verski indiferentizem, posebno pri sklepanju mešanih zakonov. Z ozirom na ta odgovo*- je pcslal ban prepis nadškofovega pisma notranjemu ministru s svojim spremnim p'smom. v katerem pravi, da se 'je škofijski ordinarijat postavil na nepomirljivo versko stališče, ker preprečuje sklepanje zakenov med pravoslavnimi in katoliki. Ban Laginja zahteva favoriziranje teh zakonov v državnem in narodnem interesu. V pismu pravi: >Ima.m čast, prositi Vas, gospod minister, da izvolite prinesti to važno vprašanje pred mi-d: »trski svet. Ako bi gospod minister za verstvo ne mogel doseči sporazuma s cerkvenimi poglavarji v smislu, da se naj ne zavira naravni proces zbliževanja in amaigamiziranja našega naroda, tedaj bo treba, da se čim preje vzame v pretres vprašanje uvedbe civilnega zakona in se ukrene vse potrebno, da se prepreči tako razumevanje in prakticiranje verske nestrpl jive s t i.
Imenovanje našega poslanika za Rim. Za izrednega poslanika in ministra I.' razreda v Rimu je imenovan dr. M. Spalajkovič, minister na razpoloženju.
Zvišanje prejemkov učiteljem. Na seji ministrskega sveta je bil sprejet predlog ministra za prosveto Svetozarja Pribičevtea, da se doveli učiteljem istotako 25 odst. dcklada, kake.r se je dovolila ostalim državnim uradnikom.
Razprave o volilnem redu. Odbor za volilni za-kon je sklenil, da naj pride na vsakih 25.000 glasov po en mandat, take da bi bilo v parlamentu 480 poslance v. Za glavna mesta: Bel-grad se je določilo 7, Zagreb 6, Ljubljano 4 mandate.
Ustaacvitev češko-slovaške komisije v Zagrebu. Kakor znano, se je osnovala v Pragi posebna jugoslovensko-češka komisija, ki si je nadela nalogo, da deluje ryi kulturnem in gospodarskem polju za zbližan je med obema narodoma. Pri tej komisij sodeluje mnogo odličnih čehoslovaških kulturnih in gospodarskih strokovnjakov. Sedaj se jc pričela tudi v Zagrebu akcija za čim najožje zbližanje med Čehoslovaki in Jugosioveni in se namerava ustanoviti enaka komisija, kakor v P-ragi. Vsa predde'a so končana. Vršile so se konference in je delo prišlo že tako daleč, da so organizacijski načrti že popolnoma izdelani, V kratkem se prične nato z delom*
salki) bet, kl služi za istiskivanje tekočine. Ukrenilo se Je sicer, kakor se zatrjuje vse potrebno, da se pokvarjena pumpa nadomesti z neko drugo, s čimer bi se vsaj začasno od pomoglo po-mankanju vode, ki se je takoj živo občutilo po mestu. Posebno so se prestrašile ženske, ki so kar oblegale vodnjake, da bi se preskrbele z vodo še o pravem času, dokler je ne bi zmankalo povsod. Sedaj teče voda kot po navadi
Openski tramvaj. To važno podjetje ne odgovarja zahtevam in potrebam Opencev, odkar se je skrčil obrat tako, da odhaja z O.pčin zadnji voz ob 8.40, t. j. še pred solčnim zahodom. O tem važnem vprašanju smo prejeli sledeče .vrstice, ki jih jo, da bi se zaradi velikega števila izletnikov, leto-nega društva malih železnic v Trstu. Podpisani Openci. tolmačeč splošno željo občinstva, prosijo, da bi sc zaradi velikega števila izetnikov, leto-viščarjev in tujcev, ki prihajajo posebno letos na Opčine, vožnja podaljšala tako, da bi odhajal zad nji voz z Opčin ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 11141 a ob vseh drugih dnevih ob 1014 zvečer. Uverjeni, da se bo ta upravičena zahteva, posebno pa še v sedanji letni dobi, vzela resno v poštev, se zahvaljujemo že v naprej irr se podpisujemo z vsem spoštovanjem. — Na Opčinah, 9. junija 1920. (Sledi 52 podpisov.)
»Genlilcza?!« V včerajšnji notici pod tem naslovom, ki je govorila o nezakonitem postopanju italijanskih oblasti z našimi invalidi na Goriškem, ste bili zamenjani dve vrsti v odstavku 'ki govori o laški »Gentilezi« nasproti našim ljudem. Odstavek se mora glasiti pravilno: »Kje je Vaia toli kvalisana »Gentileza«, ako vaškega župana, zastopnika naše slovenske občine tikata? Njega s tam ne ponižate, nt malo ne, nasprotno! Saj že sami itd.
Mestna zastavljalnica. V petek 11. t. m. pred-poldne se bodo prodajali razni dragoceni predmeti ser. 145 od št. 71801 do 72.000, ki so bili sprejeti V juliju 1919; popoldne prostovoljne dražbe.
Stavka brivskih pomočnikov traja sicer še, toda. zdi se, da se bliža k svojemu koncu. Včeraj pred-poldne so imeli stavkujoči zborovanje v delavski zbornici, in so sklenili, da se čim prej povrnejo na delo, morda že jutri.
Lovci in prijatelji lova se vabijo na sestanek v nedeljo, 13. t. m. ob 10. in pol v Narodnem domu v Trstu. — Dnevni red: Osnovanje lovskega društva in oddaja lova v Sežanskem okraju.
Splošna stavka brivskih pomočnikov dokončana. Brivski pomočniki so sklenili, da se povrnejo na delo jutri ob 8 k onim gospodarjem, ki so sprejeli delovno pogodbo. Stavka proti tistim, ki nočejo sprejeti pogodbe, se bo nadaljevala. Stavkujoči pomočniki zahtevajo, da sc jim plača mezda za prvi dan stavke.
Cene po lekarnah. Nekdo se je oglasil v našem uredništvu s pritožbo, da jc moral v neki lekarni plačati za četrt kila naftaline % liri 50 stot., kar bi pomenjalo, da stane kilogram 10 lir. Na pripombo stranke, da se po mirodilnicah dobiva kilogram naftaline za 4 lire .je odgovoril lekarničar, da je zaračunal najnižjo možno ceno. Res jc sicer, da so cene po lekarnah vedno višje, nego po mirodilnicah. Ali taka razlika — ie rekel pritože-valec — se mi zdi vendar neupravičena. Z druge strani pa prihajajo pritožbe proti temu, da cene enega in istega predmeta niso povsem enake po vseh lekarnah. Da-li je ta pritožba v skladu z resnico, ne moremo reči na podlagi lastnega uver-jenja. Če pa je, bi bila to — da ne rečemo drugega — nepristojnost, ki bi sc ne smela trpeti.
Dva dečka se izgubila. Družina Novak (ul. dei Lavoratori št. 218) pogreša svoja sina Otmarja in Dina. Dečka sta šla v šolo in se nista povrnila. Starejši Otmar ima 12 let, je plavolas, ostrižen, nosi športno kapo in kratke hlače kavaste barve; Dino je 9 let star, plavolas (a oči črne), nosi plavo-belo pisano obleko, hlače kratke kavaste barve. Kdor bi kaj vedel o njiju, se naproša, naj obvesti goriomenjeno družino.
n., sobi št. 102 in 103. V ■asprofnem slučaju pripadejo takšni spomeniki ravno tako občini, ako bi iz magistratnih knjig ne bilo razvidno, da ima prizadeti pravilno dovoljenje.
Domače vesti.
Usmilita se! Prejeli smo: Mnogo slovenskih mož in mladeničev trpi v italijanskem ujetništvu, oziroma v kakih taborih, čeprav je gotovo, da so mno gokaterega internirali brez vsakega resničnega raz loga, oziroma na podlagi krivih informacij, ali tudi zlobnih denuncijacij, ali pa je dotičnik zagrešil le kako, skoro brezpomembno malenkost. Nekateri ječe že leta v tujini v položaju in ob posledicah političnega zločinstva. Menimo, da bi bil že čas, da se napravi konec trpljenju teh nesrečnih ljudi in da namesto nikakor upravičene strogosti in voja&ke in birokratske srditosti in zakrknjenosti stopita razsodnost in človečanski čut. In oblasti naj pomislijo, da ne trpe le internirane! in ujetniki, ampak tudi njihovi svojci, njihove družine, njihovi očetje, njihove matere, njihove žene in otroci, bratje in sestre, da trpe vsi ti moralične muke in materijalno škodo, ker je gospodarstvu odtegnjena dragocena moč. Usmilite se že enkrat tistih, ki trpe v tujini, in tistih, ki trpe doma. Me-( nimo, da vsaj sedaj bi bila umestna edino le politika blaženja in pomlrjevanja duhov. Na deblo mržnje in sumničenj ne more vzcve&ti cvetka — miru in sprave l
Brez vode! Par dni je maakala po nekaterih mestnih okrajih voda. Vzrok tej nepričakovani nadlogi je bil ta, da se je pokvaril pri eni parni pnmpt (se-
Uradne vesti.
Prebivalstvo Trsta. Na podlagi podatkov, ki jih je objavil ravnokar v »Bolletino domografico«', se jc računalo, da je ime! Trst okoli 1. aprila 1920 233.064 prebivalcev brez posadke. V zadnjem tednu prejšnjega meseca, t. j. od nedelje 23. maja do sobote 29. istega meseca, se je rodilo 113 otrok (59 moških in 54 ženskih). Umrlo je 61 oseb (34 moških in 27 ženskih), in sicer 30 doma, 30 po bolnišnicah in 1 na ulici.
Naredba proti klatenja psov. Tukajšnji magistrat razglaša: Ker je preteklo več ko dva meseca, odkar se ni ugotovil noben slučaj pasje stekline v mestu, misli mestni magistrat, da lahko prekliče določbe, ki jih je obznanil s svojim razglasom od 23. februarja 1920. in po katerih so se morali vsi psi voditi na verižici. Nastopni ukrepi pa ostanejo vendar-le v veljavi: 1. Strogo je prepovedano puščati pse in mačke, da bi klatili okoli; 2. Vsi psi razen psov čuvajev, ki jih je treba voditi na verižici .— morajo imeti nagobčnike, tako da jim ne bo mogoče ujedati; 3. Prepovedano je jemati pse s seboj v javne lokale, a voditelji teh lokalov so dolžni opozarjati prizadete, ako se pregrešijo proti tej določbi; 4. Kdorkoli bi opazil na svojem psu, ali na kaki drugi živali kako zname nje stekline ali kaj sumljivega sploh, bo moral dotično žival izolirati in obenem takoj naznaniti slučaj mestni oblasti; 5. Vsi psi, ki se najdejo brez nagobčnika, se bodo poiovili in pomorili, tudi če bodo imeli predpisane znamke. Ob tej priliki se opozarjajo posestniki psov, da bodo morali predati psa ne samo, ako se zasači temveč tudi pozneje po prestopku. Umoritev se bo lahko odnesla, ako se dotični pci postavijo pod živino-zdravniško opazovanje. Dodatna naredba k $ 42. zakona od 6. avgusta 1909 št. 117 oprošča od teh predpisov lovske pse, toda to velja samo za dotično lovsko ozemlje. Prestopki proti tem določbam se bodo kaznovali v zmislu § 63. oziroma 66 ravnokar omenjene postave.
Stari nagrobni kameni na pokopališčih tržaške okolice. Tukajšnji magistrat nam je poslal: Ker bo morala občina preurediti pokopališče v Križu, na Kontovelju, na Opčinah, v Trebčah, v Bazovici in Kalinari, se vabijo sorodniki tistih, ki so umrli do konca 1. 1909 in ako so bili na njihovih grobih postavljeni kaki spomeniki, da naj pridejo ponje in jih spravijo s pokopališča do 15. julija 1920. Spomeniki se izroče prizadetim proti dovoljenju, ki jim ga izda pristojni okrajni načelnik. Spomeniki, po katere se ne pride do določenega roka, postanejo last občine. Ta poziv ne velja za tiste, ki imajo dovoljenje za večne grobove ali pa za desetletne, ki še niso iztekli, Toda oni bodo morali do rečenega časa dokazati svojo pravico na mastnem pokopališkem uradu (oddelek V, III.
Is tržaškega ZMJenJa.
Zaplenjen drobiž. Nameščenec Luigi Mori, ul. Pasquale Revoltelja 62, jc imel včeraj hišno preiskavo. Oblastim je prišlo do ušes, da hrani precej drobiža. In zares so našli pri njem za 118 lir niklastega drobiža, 18 srebrnih lir, 6 srebrnih goldinarjev in pet ogsskih kron. Policija jc vložila proti njemu ovadbo.
Živinski človek. Pred kratkim je bil aretiran in zaprt v ul. Coroneo neki 43Ietni Aronzo Turchia-rulo doma iz Barija v južni Italiji. Tu v Trstu je imel mlekarnico v ul. Glnnastica, a pri njem je služila neka 131etna Marija Latartera, tudi doma iz Barija. Neko nedeljo še pred Viliko nočjo je šel z njo na izprehod v bosket in je mladoletno deklico onečastil. Njegov zločin je prišel na dan, ker se je ta živinski človek sam javno bahal s svojim »junaštvom«. Starišem je deklica priznala nesre čo, nakar so ovadili njenega -.dobrega« gospodar ja oblastim, ki so ga spravile pod ključ.
Družinska komedija. Neki 29letni Angel Chimi-nut, stanujoč v ul. Panfilo Castaldi 11, si je šel zdravit včeraj na rešilno postajo dve rani, ki jih je imel na desni roki. Pripovedoval je, da ga je napadel v ul. del Bosco neki človek ,ki mu je hote! vzeti denar. Ker se je brani!, jc neznanec potegnil nož in ga ranil na roki. Ta dobro izmišljena »pravca« pa ni bila resnična. Chiminut se jc ranil doma na svojem stanovanju. Imel je namreč navado tepsti svojo ženo, kadar te bil malo vinjen. Tako tudi takrat. Njegova žena se je takoj skrila v kuhinjo in je zaklenila vrata. Chiminut je zagrabil tedaj nož in je hotel teči za njo. Ker pa so bila vrata zaklenjena, jih je hotel razbiti. Razbil pa je samo steklo na njih in tu je za-dobil ono rano na roku Njegovi ženi se je pri tem posrečilo zbežati, a on je tekel za njo, dokler sc ni skrila v neko hišo v ul. S. Sergio. Dičnega zakonskega moža pa iščejo orožniki, katerim ga je naznanila njegova lastna žena.
Poizkus samomora. Prostitutka Roza Rodella, 20 let stara, doma iz Istre jc prišla pred kratkim v Trst iskat dela. Ker ji ni bilo mogoče najti službo, je vstopila v neko tukajšnjo javno hišo v nadi, da bo tam na najlažji način obogatela. Na mesto bogastva pa je ^pridelala« neko spolno bolezen, radi katere je morala v bolnišnico .Bila je sprejeta v določen oddelek, a ker baje da ni mogla prenašati tolike nesnage, je požrla nekaj lizola z namenom, da bi se umorila. Rešila jo je neka bolničarka, ki jc poklicala zdravnika. Ko so jo rešili na ta način* je hotela ncsrcčnica skočiti skozi okno. Slednjič so jo postavili pod nadzorstvo.
Razne tatvine. -— na glavnem razskladišču je bilo ukradeno Alojzu Agostiju kolo v vrednosti 1000 lir. Kolo je oškodovanec nekaj časa pustil z oči radi nekega opravka, a ko je hotel oditi, ga ni več bilo.
— Neznani lopovi so se spravili na jadrenico Doridu B. in ukradli iz kabine mornarja Jakoba Skoparja obleko vredno 800 lir, 22C0 lir denarja 5 bankovcev od 1000 kron in 380 jugoslovenskih kron.
žice razumnikov, oi^e lepo svojo besedo, če ob 9 zvečer. Opozarjamo, da se večerni spored
Društvene vesti.
Slov. akad. fer. društvo »Balkan« ima sestanek jutri v petek ob 21. v prostorih Slov. Čitalnice.
Učiteljsko društvo. — V soboto 12. t. m. ob 17. je odborova seja v vrdelski šoli. — Predsednik.
Gdč. vrtnarice in gg. voditelji otroških vrtcev v mestu in okolici se vabijo na važen pogovor, ki bo v soboto v šoli ul. Acquedotto ob 15 uri.
Dramatično društvo. V soboto točno ob 2'30 pop. odborova seja v garderobi slov. gledališča. Pridejo naj tudi igralke in igralci, ki so vložili ponudbe za angažma.
Odbor delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu vabi člane na posvetovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, 13. t. m. ob 10. predp. v društveni dvo rani. Pričakuje se polnoštevilna udeležba.
Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu vabi vse sveje člane na občni zbor, ki se bo vršil v soboto, 12. t. m. ob 19. v dvorani »Del. kons. društva pri Sv. Jakobu«. Vabijo se člani in nečlani, da se občnega zbora gotovo udeleže radi važnosti zadeve, o kateri se bo razpravljalo.
Tržaška moška podružnica CMD bo imela v kratkem svoj občni zbor. Da se more izbrati de laven odbor sklicujejo nekateri člani podružnice volilni sestanek, ki se bo vršil v petek 11. L m. ob 21, zvečer T zgornjih prostorih restavracije Balkan. Radi velike važnosti te naše prepotrebne podružnice jc želeti čim večje vdeležbe.
Angleški in francoski začetni in nadaljevalni tečaji ter tečaji za deco in trgovsko korespondenco na ex CM šoli na Acquedottu 20, V n. Opozarja se vse one, ki so se že vpisali, da se prične pouk s prvim junijem. Priporoča se najtopleje našim ljudem, da <bi se v čim večjem številu prijavili k učenju teh velevažnih svetovnih iezikov. Prijave se sprejemajo še do istega dne, vsak dan od 18—20.
Za nofe sledallJče.
Poročilo o občnem zboru našega »Dramatičnega društva« v izdanju »Edinosti« od 29. maja t. 1. je začelo z besedami: «>Ker je to društvo «m»r nlnr kulturne -važnosti za naš
živel; ob sinji Adriji, je potrebno, da poročamo obširnej:e o njegovem zadnjem občnem zboru, s
Iz istega razloga, ki ga ne moremo nikdar dovolj glasno po vda rja ti in dovolj debelo podcrtavati, je potrebno, da še iz pregovori m o na-šmccm o neizmerni pomembnosti, ki jo bo imelo za vse naše snovanje v nejasni bodočnosti — ko bomo odcepljeni od narodne skupnosti — naše slovensko gledališče ▼ mestu
tržaškem!
Naš poročevalec Je že naglašal veliki vzgo-jevalni namen gledališča. In mi dodajemo, da je gledališče tudi velika šola — ljubezni do svojega materinega jezika, posebno pa za tiste, ki se jim je — pod vplivi ozračja, v katerem žive — ta ljubezen začela ohlajati, ali se je že popolnoma ohladila. Pod takimi pogubnimi vplivi začenja marsikateri naši ne c ali našinka omalovaževati svoj jezik, kar često završuje s tem, da se začenja sramovati jezika svoje matere, in v zadnji posledici: tudi sramovati se svojega rodu. Iz lega ozračja prihajajo odpadniki, izdajice, j a ni carji. Ce pa lak zave-deaec začenja zahajati v gledališče, če z javnega pozor išča, iz ust razumnikov spričo mno-
čuje, kako se vsa ta množica okolo njega raz-govarja« v milih glasih njegove ro>stne hiše in vasi, deluje to n-anj z neodklonljivo silo in prihaja mu izpoznanje, da je ta naša govorica vendar-le lepa, da je vredna našega spoštovanja in ljubezni, da se nam je ni treba sramovati pred drugorodnim svetom. In iz spoštovanja in ljubezni klije zvestoba, a iz te volja do borbe za veljavo tega jezika na vsem polju javnosti. Zato pravimo po vsej pravici: da naše gledališče ni samo kulturen vzgojevalec našega življa — kar pa je že samo po sebi ne-doglednega pomena, ker se s kulturno vzgojo postavlja graniten temelj obstanku in razvoju v bodočnosti — ampak je tudi dramiicc naredne zavesti in s tem, seveda indirektno, ustvarje valeč pogojev za bodoče politične borbe.
Mislimo, da smo rekli dovolj in da ne treba trošiti nadaljnih besed, da bi uverjali našo javnost o pomembnosti gledališča za življenje naroda, zlasti še ob razmerah, v kakršnih živimo mi in bomo bržkone živeli nadalje.
In če nam je to pred očmi, bomo razumeli tudi, kolike globoke hvaležnosti smo dolžni vsem činiteljem, ki so pripomogli, da se nam je v minolem letu velikih muk ta naša naprava ohranila in da je nad vse pričakovanje uspešno vršila svojo vzvišeno nalogo.
Pomislimo le, kako je bilo, ko smo zaključili lansko sezono! Razna dejstva so bila, ki so tlačila duha in nam odjemala skoro vsako nado, da bi si to institucijo mogli ohraniti. Stali smo pred moreče-usednim vprašanjem: ali bomo mogli nadaljevati, ko je toliko na-šincev, zvestih obiskovalcev našega gledališča, odšlo; ali bomo imeli še dovolj gledališkega občinstva; in dosledno temu, od kodi sredstva, če hočemo imeti vsaj »razmeroo dobro gledališče, tako, da bo vredno, da si je ohranimo; in pa: ali bo možno — ko je nekaj najboljih igralcev zapustilo naš oder, — možno sestaviti zbor igralcev in igralk, ki bi jamčit za dostojnost predstav?!
Perspektiva jc bila torej skrajno vznemirljiva in skoro drzna se nam je zdela nada, da bi našli mož, ki -bi si spričo takega položaja hoteli nadeti ogromno nalogo, oziroma vstopiti v odbor »Dramatičnega društva«. Našli so se vendar, ki so se takorekoč z golo roko lotili gigantskega dela. In uspelo jim je v toliki meri, kakor bi se ne bili upali nadejati pred letom dni. Privabili so toliko gledališkega občinstva — tudi takega, ki ga poprej ni videla naša gledališka dvorana; premagali so neizmerne težave financijelne naravi, in sestavili igralski zbor, ki Je nadkrilil vsa pričakovanja, da takega zbera ne bi morda mogli nikjer na Slovenskem sestaviti izključno iz svo'ega. Ti naši igralci in igralke so se v minoli sezoni naravnost presenetljive- razvijali od diletantov do umetnikov — seveda, ne dovršenih, ki pa so se vendar odločno dvignili na-d višino diletantizma. Imeli smo predstav, ki ne bi -bile v nečast tudi večjemu odru. Posebno zaliljuček sezone je bil kar najčastneji. In kar treba z največjim zadoščenjem šteti v posebno priznanje vodstvu in igralskemu osobju: minula sezona se je zvršila brez tistih kriz, ki tako rado prihaja do njih za kulisami! Vladala -js lepa skladnost med vodstvom in izvršujo-čimi činitelji: na obeh straneh je nadvladovala resnična ljubezen in vnema za prospeh te naše kulturne ustanove.
Če smo rekli, da se je razumnemu vodstvu posrečilo, da je. premagalo vse težave financijelne naravi, pa treba reči še nskaj — in to z vso jasnostjo: vspelo je po zaslugi požrtvovalnih, veliki pomen gledališča razume-vajočih dobrotnikov. Brez teh ne bi bilo vspelo iz razlogov, ki jih je ozna-čilo že poročilo o občnem zberu. In ne bo vspevalo tudi v bodoče. V tem pogledu se ne smemo udajatl nikakim krivim domnevam ali nadam!
Letošnjo sezono smo zaključili ob najve-čtm zadoščenju in z boljimi nadami, nego smo jih mogli gojiti ob zaključku lanske sezone: je to vzpedbujevalna gotovost, da imamo še gledališkega občinstva, in da imamo ,dober, tudi za veče naloge sposoben igralski zbor, a poleg tega še precej naraščaja, ki nam koristno izpopolni četo igralcev in igralk. Mari ni znamenito dejstvo, da na letošnjem ob čnem zboru sploh ni bilo več tistega mučnega vprašanja: ali bomo nadaljevali, ali ne, ker je bila volja za nadaljevanje enodušna: nadaljevali bomo, moramo nadaljevati! Dobro, nadebudno dejstvo je, da so ostali na vodstvu vsi prejšnji možje, in da je prišlo do izpre-raemb le v toliki meri, kolikor je bilo ne izogibno potrebno. Če so se možje, ki so v minuli sezoni žrtvovali za to našo ustanovo toliko časa, toliko truda, toliko skrbi, odločili, da bodo nadalje nosili teško breme: mari ni v tem zanesljiv znak, da so ti možje uverjeni o tem, da so dani pogoji za obstanek in vspe-vanje našega gledafiiča?! Treba le še, da naša javnost, zlasti pa naši imovitnrki, store svojo kulturno in narodno dolžnost s tem, da podpro vodstvo v njegovih prizadevanjih.
Ta dolžnost pa »veže tudi našo javnost po deželi. Pomembnost te naše kulturne ustanove se ne omeja le na tržaško ozemlje: v časih, ki se nam bližajo, bo naše gledališče velikega pomena za vse sedaj zasedeno ozemlje. O podrobnostih se bo še govorilo; naj naglasimo za danes le, da ima to nase tržaško gledališče postati Matica, opora vsemu snovanju na polju dramatike na vsem tem ozemlju. In so tu znamenja, — n. pr. skoro brezprimerna darežljivost za šolske namene — ki govore, da je naša javnost po deželi začela razumevati veliko nalogo, ki bo v bodoče prisojena tržaškemu Slovenstvu v življenju naroda na vsem tem ozemlju. Z najboljim! nadami pišemo torej te vrstice. Naj živi, naj porašča, naj procvita slovensko gledališče v Trstu!
DOPISI.
Pevsko - bralno društvo »Tomaj« v Tomaju naznanja tem potom, da se bo vršil izvenredni občni zbor dne 13. VI. t. L v .italnici z navadnim dnevnim redom. Pričakuje se polnoštevilna udeležba.
Gostovanje činov slov. trž. gled. v Logatcu. V nedeljo, dne 13. L m. priredijo člani trž. slov. gled. v Logatcu v dvorani društvenega doma, dve pivski zabavni prireditvi, prva se vrši ob 4 pop., druga
razlikuje od popoldanskega, ker sc proizvajaja povsem druge točke.	"J
Dr. Tumov shod ▼ Vipavi — razbit! Za ne*
del^o, dne 30- maja, je bil sklican v dvorano* župana Petrovčioa v Vipavi javen komunisti« ški shod. Sklicatelj je bil trgovec Ferjančič» t. j. oni Ferjančič, ki jc iz skromnega, branjevca postal skoro čez noč bogataš in menda', da prikrije to svoje bogastvo — mednaroden komunist. Pred Časom se je pustil od koma? desetorice cestnih delavcev, ki bi radi prejemali za malo dela veliko plačilo, izvoliti predsednikom komunističnega odbora vipavskega. Ta mala družba je za goriomenjcfli dan povabila kot govornika dr. Turno v Vipavo. Poslednji je moral že koj pri svojem prf-hedu opaziti, da na teh tleh njegova pšenica ne pojde v klasje. Vipavec je namreč zavedet* Slovenec in priden delavec, ki se trudi od zore do mraka, a še ne pridela toliko, da bi preživel pošteno sebe in svojo družino; vsled česar mu ne gre v glavo, da bi z zatajenjem svojega materinega jezika in z osemurnini »malodeljem* (kakor ie kažejo dr. Tumovl vipavski cestni pristaši in kakor je pridiguje bogataš Fer.) zamogel povzdigniti blagostanje človeštva.
Ti komunistiški proroki s svojim *-:ir3lodel-nim< zgledom in Ferjančičevi dobički so bili prvi povod, da je dr. Tumov shod. ponesrečil'. Otvorili so zborovanje brez običajne volitv® predsedstva. Dr. Tuma .jc pričel govoriti kar sredi dvorane, obdan od okroglo 150 poslušalcev, ki so ga pa koj iz početka motili z raznimi mcjklici. Veliko razburjenje med poslušalci so vzbudile govornikove besede »mi, italijansko ljudstvo«, nakar oporekanja kar niso hotela več potihniti. Mirno ga je poslušalo še kakih 20 mož in mladeničev, z namenom, da bi mu pozneje odgovarjali ter stavili nekatera pojasnilna vprašanja, do česar pa ni več prišlo. Na umestno opazko: >Ker smo Vipavci z-avedni Slovenci!«, ki jo je napravil neki šentvidski mladenič proti izvajanju dr. Turne (kar sem vsled krika, žal, preslišal) se je veliki komunist Ferjančič spozabil, udaril mladeniča s pestjo po obrazu. Nastal .je spiošen hrup in prepir. Shcd je bil na to razbit; po dr. Tumi: »razpuščen^. Le pomirjevalnim besedam nekaternikov se ima Ferjančič zahvaliti, da ni odšel z razbito glavo od ponesrečenega, shoda.
Po shodu je dr. Tuma sam priznal, da v Vipavi ni tal za komunistiške poizkuse in se jc bridko pritoževal, da kaj tacega še ni doživel na svojih shodih, kakor v Vipavi. — Mi pa mu pravimo: V prvi vrsti naj pouči svoje strankarje o dcstcjnem vedenju in o vestnem izpolnjevanju prevzetih dolžnosti. Ko bomo Vipavci na lepih zgledih njegovih komunistov videli dobra dela v prid človeštvu, se morda spokorimo in bomo prihodnjič verneje poslušali nevr evangelij. Gospod doktor! Ne hodite pa več k nam, dokler nimate na vprašanje priprostoga posestnika: ^Zakaj moramo samo mi Slovenci postati mednarodni in žrtvovati svoj materini jezik na korist nemške in italijanske inlernacijonale, ki pa ostajate vedno nemški oz. italijanski?« druzega odgovora, nego samo: »To je pa druga stvar! — (Tak je bil dr. Tuma nekdaj. Tako je bil tudi tedaj, ko ga je njegovo' — uverjenje držalo v narodnih vrstah. Vsi so poleg njega nevedneži. Čim se kdo ne strinja ž njim v vsem in mu ne pritrjuje — je za g. doktorja nevednež. Če pa ga je kak tak nevednež vendar pritisnil ob zid s kakim sitnim vprašanjem ali pa odgovorom, pa se suverena — vseboljevednosl dr. Tume izvija enostavno: To je druga stvar! ■AH pa: Vi tega ne razumele! Prip. ured. Dr. Tuma se je n. pr. — ko je bil še narodnjak — rad rogal tržaškim Slovencem, da s petjem rešujejo svoj narod; sam pa je bil istočasno predsednik goriškega — »Pevskega in glasbenega društva«!! In ravno v tistem času je dr. Tuma pokazal tržaškim Slovencem, kako temeljit — demokrat je. Ob priliki 10-letnicc našega »Kola« je prišel s svojim zborom v Trst. Slavnostna prireditev je bila na nekdanjem velikem vrtu družbine šole pri Sv. Jakobu. To sicer ni bil sijajno urejen park z udobnimi stezicami, marveč je bil boij travnik z nekoliko drevja. Ko pa je prišel dr. Tuma na slavnostni prostor, je vzkliknil ogorčeno in žaljivo: »Kaj, na tako »grabijo« sto me povabili z mojim zbcrom!.'» Okolo 12 tisočem drugih udeležnikov pa -je bila Tumova ->groblja« v največjo radost! Seveda je bilo to tedaj — »druga stvar«! Tudi njegovo na-rodnc-politično uverjenje je bilo tedaj — druga stvar! On ima sploh v zalogi različne stvari kakor pač pihajo politčni vetrovi.
Iz goriške okolice. Naši novi gospodarji so nas lahko veseli; hitre'e sprejemamo njih lepo kulturo, nego si mislimo. Kakor nikdar poprej vlada po deželi nedeljska rajanje; prav sedaj po tej žalostni vojni mej ruševinami! To je nekako glavni uspeh vojne, da mladina zna dosezati kar hoče in proti volji nas vseh: misli le n<a ples in na ples. Dovolj se je že pisalo o tej moralni kugi tudi v Vašem listu, dovolj se je pridigovalo, dovolj so županstva prepovedovala, dovolj je bilo prepirov in pobojev, dovolj se je potrosilo: ples, ta najmodernejši kulturni pojav, ta mora veljati. Nekdaj je bilo drugače, ko je dovoljevanje-plesa spadalo v domače področje, v delokrog občinskega županstva; to samo je dovolilo, ali prepovedalo, kakor je hotela, in je neprizivno odločevalo o tem. Sedaj pa nima županstvo ničesar več ukazati; o plesu odločuje le goriški ikomisarijat, kot glavna in edina instanca, naj je županstvom to prav ali ne; še vpraša jih ne več za nasvet ali mnenje. Nasprotno: Kakor nalašč dovoljuje komisarijat vsakikrafc ko vidi, da je občinska cblast plesu nasprotna. In to je tudi umljivo, da smo v deželi svobode; vse je dovoljeno, naj bo tudi v največjo kvar,
samo, da se dobiva denar I
Gostovanje igralcev tržaškega gledališča v Ajdovščini. V soboto in nedeljo, t. j. 5. in 6, t. m. so priredili tržaški igralci, skupina go&p. Šimenca, tu dva povoljno obiskana koncerta; v soboto solopetje, v nedeljo pa so dodali k istemu še par kupletov in tercet iz opr. »Pun-« čke«. Prireditev nam je zelo ugajala in občinstvo je sledilo z občutkom točki za točko. Solospevi g. Šimenca: »Če na poljane«, -Dve* solzi«, »Pomlad«, kakor tudi narodne pesmi
Stran IV.
*£DINOST« štev. 129.
V Trstu, doc 10. jumjal920.
so se pele z občutkom In globokim umevanjem. Morda ie tu patam g. Šimenc pri prehodih iz prano v forte spremenil svojemu glasu manj Jpr-ijetno barvo. Mojstrsko pa je bilo podajanje V piaflisiroo ter je nudilo poslušalcem poseben olJštok. Najbolje je zapel Robertovega »Jel-škr*kst-, a slabejše in nekako negotovo Lafcvičevo : Serenado . — Gos p. Braluž nam te dovršeno s prijaznim glasom zapel ,-Mak-m »Tiho more-. Posebno dobro je rešil svojo \i!ogo pri terc-eiu iz operete r^Punčka-. Njegove feretirje in falsificiran glas starca je ne-•pre^gljiv. — Nadvso nam pa je ugajal nastop gdč. Kraljeve. Kot slavček nam je pela. Nien neprisiljen, nežen a močan in prijeten glas, ki je posebno v srednjih legali nekaj nenavadnega. je vzbudil v dvorani obilo odobravanja in simpatije. Pela je večinoma dela skladatelja Vilharja, kakor * Mrtva ljubav , > Nezakonska mati- . >Oh zakaj si se mi udala in neka: narodnih pesmi v duetu z g. Šimencem, tako do-M-šeno. da jo Ajdovci nikdar ne pozabimo. — Vsekakor je bila ta prireditev za nas nekaki novega. Upamo, da nam bo v kratkem možno zcjpcT zaprositi gg. prireditelje, da nam zapojo še ka; lepega in sicer na novem gledališkem cdru, ki ga a;d. dram. krožek že pripravlja.
Koncert »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici. Močan pevski zbor imenovanega društva priredi v Gorici v veliki dvorani Central svoj prvi kcncert v sredo, dne 16. »unija t. 1. ob 20'30 zvečer. Zbor. ki štele nad 50 izbranih pevskih moči, bo izvajal- pod vodstvom zborov-odje g. Emila Komela spored, ki ga objavimo prihodnjič. — Goriški Slovenci se vesele te prireditve. Zanimanje v goriških
rodnih krogih za to našo prvo javno prireditev po. vojni, ie veliko. Obeta se velik naval občinstva k temu koncertu. Več sporočimo.
Iz Št. Petra na Krasu. V nedeljo, 13. t. m., bodo gostovali v Št. Petru na Krasu fv občinski hiši) člani tržaškega slovenskega gledališča poti vodstvom režiserja g. Emila Kralja.
Vprizorilt bodo dve predstavi in sicer popoldne, po blagoslovu, točno ob 16 vprizorijo krasno in učinkovito Braccojevo socijalno dramo >Don Peter Caruso« in istega pisatelja pisatelja veseloigre? »Eden izmed poslenik«. Zvečer točno ob 26'30 v prizore najnovejšo Schonlterrjevo »Otroško tragedijo« v treh dejanjih z gdč. Gradišarievo. gg. Kraljem in Ter-cičent v glavnih ulog ah. V Št. Petru vlada že deli časa velika zanimanja za obe predstavi, Ivi sta pri zadnjem gostovanju v Postojni dosegli velik uspeh. Poleg tega bo omogočeno tudi \ sei Št. Peterskr okolici, da se udeleži predstav, posebno pa popoldanske. Da pokažemo našim dragim tržaškim gostom, da znamo cenili njihov trud. in da znamo tudi mi gojili z misel za gledališko umetnost, posetimo obe predstavi polnoštevilno. Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. Ferda Špilarja.
Lz Devina. Na devinskih. razvalinah zbirajoči sc devinski Slovenci prirede dne 27. t. m. vcsclico s petjem in plesom v proslavo <1 v-ajsetletivega- obstanka društva »Ladje^. Marsikomu bodo še v spominu prireditve tega društva, katero je gojilo čez dvajset let slovansko pesem na obrežju Jadrana. Vc.;na je razdjala in razrušila naše domove in naša- polja. a v naših srcih še tli ljubezen do slovanske pesmi. Zato se zbirajo Devinci pod okrilje svojega društva in nastopajo pot dela. da si ob;šajo vojne bolečine. Zategadel vabimo vsa bratska društva in rodoljube iz okolice, da pr-oslave z naini vred t>a dan zapetnega
življenja. Vsem našim rodoljubnom. kličemo! Dobro došli! — Ladjaši.
Iz gor. Gospod urednik, tudi v naših gorah napredujemo, da je veselje. Naša tribuška oK-čina ima že novi in samelaski pečat in gospod' — parden šijor šinerako ga s posebnim ponosom pritička pod svoje spise, da po vsem kulturnem svetu t;e doli do samega svetovnega Rima čitajo in cbčudujejo ime lega malega mogotca iz najnovejše Italije, ki je sprejel v sveje varstvo in izključno porabo ta znameniti gumijev izdelek, ki neizbrisno čara na vsak spi< blesteči > muničipijo di TrbusFa šu-pernore . ovi časi, novi pojavi, nova pamet; tako smo prehiteli mi zapuščeni Gorjani na Tribuši vse druge goriške občine, ki.. . zgolj \7. slovenske trme in zakrknjene štedljivosti še nočejo pospraviti svoje zastarele slovenske pečate v ropotarnico. Le vzgledujte se župani! i Za \ olčami sc je izkazala sedaj tudi gornja Trilriša!
DAROVI.
Za moiko C.MD. darujejo g Tollazzi 10 L, Andrej Divjak 10 L. S Smole 2 L. I. Lcnarsič 2 L. N. N. 100 dinarjev. Skupaj 34 Lir in 100 dinarjev.!
Pipčarii za moiko CMD: trnovski fovčar, zalo-: v Tr&tu hrez pipca, plačal prostovoljno globo i 25 —. Denar hrani uprava.
Pipčarski klub v Trstu: Pozor redno članstvo! Dre v i ob 21 članski sestanek v kurniku. Navzoč-' rost vsega rednega članstva nujno potrebna!
je v svoji babjevernosti bal zameriti. Mož jc! to storil navzlic temu. da so njegovi otroci j umirali lakote, Oblasti 50 radi razširjene spi-; ritistične kuge dali vse prebivalstvo mesteca j pod zdravniško nadzorstvo.
Gospodarstvo«
Načrt a* pocenitev obleke ia čevljev. Načelnik belgrajskega gospodarskega oddelka vodnega, ministrstva Stanoje Ristič je izdelal na€rt s katerim se predlaga mobilizacija naše industrije za izdelovanje ljudske obleke in obuvala. Nači-fc je predložen vladi. Glasom tega načrta bi morale tvornice delati na državni račun, ter bi država pokrila vse stroške produkcije. Tovarnarji bi vodili samo tehnično stran podjetij. Na ta način bi bila v kratkem in poceni z obleko in obuvalom preskrbljena v državi vojska in ljudstvo. ^
Domača industrija perila na Hrvatskem. ■ Dcmača industrija perila na Hrvatskem se je že tako razvila, da lahko zadosti vsem domačim potrebam. Mehanične tvornice za perilo obstoje v Zagrebu, Karlovcu, Osjcku in Brodu. Zagrebška tvornica graidi sedaj veliko čistilnico in pralnico za perilo. Slavba bo stala več milijonov kron.
Emancipacija angleške bo ubazne industrije od ameriškega bombažnega trga. V Londonu se je ustanovil sindikat z deset milijonsko glavnico lir šterling., ki se bo bavil predvsem s pospeševanjem gojitve bombaža v angleških kolmijah Nigeriji, Ugandi in Vzhodni Afriki. Sindikat ima namero, da osvobodi angleško bombažno industrijo od vpliva ameriškega bombažnega trga.
Borzna poročila.
Tečaji:
V Trstu, dne 9. junija 1920.
večjo vredncsl od carskih, Kerertskijevih in sovjetskih rubljev, Kot metalnega kritja za nove bankovce, se bo sovjetska vlada poslužila platine, s katero razpolaga.
Ljudsko glasovanje t vzhodni Pntiijl.
BEROLIN, 9. Wolfova agencija javlja iz Mairen-erderja: Medzavezniška komisija javlja, da se bo vršilo ljudsko glasovanje v vzfeodni Prusiji 11. julija t. 1.
Rusko zlafo.
LONDON, 9. Londonski poročevalec lista Maa-chester Guardiun« piše: v svrho premaganja tež-koč .ki jih povzroča plačevanje v ruskem zlatu, vlagajo Rusi svoje zlato v danske banke, ki bodo ne ta način dobile potrebna sredstva za nakupe v Angliji. Ruska vlada — pripominja poročevalec — bi sklenila z vsako drugo vlado pogodbo v svrho izkoriščanja ruskega zlata za trgovinske posle.
Sestanek izvrfevalnega sveta Zveze narodov zaradi ruskega prodiranja v Perziji.
PARIZ, 10. Potrjuje se, da sc bo izvrSevalni svet Zveze .narodov sestal v Londonu 14. julija. Razpravljalo se bo o posredovanju Zveze narodov vsled ruskega prodiranja v Perzijo.
D'Annuazio zanika vesti o zasedbi SnŠak). — Pomankanje kruha ca Reki.
REKA, 9. D'Annuazio je izdal proglas, v katerem zanika vesti o zasedbi Sušaka s strani njegovih čet. Proglas ugotavlja, da vlada sicer piija-teljsko razmerje z vladnimi četami na Sušaku, toda o zasedbi ni govora.
Na Reki vlada veliko pomankanje kruha. \ pekarnah {Jrozi stavka.
ABSOLVENTINJA dvorazredne slovenske trgovske šole vešča slovenskega, nemikega in italijanskega jezika, želi vstopiti v službo v mesta ali na deželi, Ponudbe na ins. odd. »Edinosti* pod «Ab-soiventinja«.	4006
ANGLEŠKI jezik uči gospod Kastncr, ul. Mazzini 21. DL nadstr., Trst.	736
DEKLE IZ DEŽELE, dobrih in poStenih stari še v z primemo šolsko izobrazbo, ter lepega vedenja, želi vstopiti V službo v kakšno manifakturno trgovino, tudi za manjšo plačo. Ponudbe na ins. odd. ^Edinostis pod »Vztrajna^-.	739
GOSPODIČNA, vešča italijanskega, nemškega in tudi slovenskega jezika, želi vstopiti v službo kot prodajalka ali blagajničarka. Pismene ponudbe pod »Prodajalka« poštno ležeče Trnovo, pri Ilirski Bistrici.	732 (
KROJAČNICA Avgust Štular ul. S. Francescoj d'Asisi štev. 34, III. j- edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	"	33671
Zobozdravnik dr. E. CLĐNFER0
. — in - '
Stonlio Psrtaec
Trst, trg Goldoni štev. 11, II. nadstr.
sprejemata od 9 i2 in od 15-19
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
PFAFF
URADNIK, zmožen slovenskega, italijanskega in nemikega jezika, išče službo. Naslov pove ins. | odd. * Edinosti-.
727!
Jadranska banka	580—	600
CcsuHch	622—	626
Dalm-atia	410—	420
Gerolimich	2700—	2750
Libera Triestina	1155—	1170
Lloyd	2150—	2250
Lussino	2700—	2750
Martmolich	448—	455
Oceania	530—	545
Prem ud a	690—	700
Tripcovich	650—	657
Ampelca	700—	710
Cement Dalmatla	390—	400
Cement Spilalo	455—	460
Krka	706—	710
Čistilnica riža	260—	265
Tuja valuta na tržaškem trgu:
V Trstu, dne Neprepečalene krone avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone
dinarji levi marke dolarji
francoski frank? švicarski franki angleški funti, papirnati . rublji napoleoni
angleški lunti, zlati
Borza v Jugoslaviji. ZAGREB, 5. Dolarji 75-76. avstrijske krone 53-63. češkoslovaške krene 200-210, angleški funti 340-0. francoski franki 655-238, italijanske lire 410-0.
BELGRAD, 4. Dinarji v zlatu 22.70-22.80, •angleškii funti 0.80.70, francoski franki 130-134, dolarji 16.95-17.50, češkoslovaške krone 57-62. nemške marke 60-61 r bolgarski levi 41-43. avstrijske krone 0-16.
junija 1920.	
7.20— 8.—	
10.50	— 11.—
38.	— 40.
70.—	— 75.—
38.—	— 40.—
43.	— 45.
16.40	— 16.60
131.	132.
300.	310.—.
65.—	— 66.—
25.—	— 27.—
64,—	— 66.—
84.	86.—
Poslano*)
IZJAVA.
Podpisani Franc Dekleva v Seicah št. 36 preklicujem In obžaljujem vse, kar sem govoril o Jerneju Faturju iz Selc št. 2; izjavljam, da nis m imel zato najmanjšega povoda in se zahvaljujem, da je odstopil od kazenske obtožbe.
Franc Dekleva.
IZJAVA.
Podpisani Franc Dekleva v Seicah št. 36 preklicujem in obžajujem, kar sem govorit o Ivani Celhar iz Selc št. 3; izjavljam, da nisem imel za to najmanjšega povoda in se zahvaljujem, da je odstopila od kazenske obtožbe.
__Franc Dekleva.
•) Za članke pod itm naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor nm veleva zakon.
D'. HBICEK LEOPOLD
ZOBOZRAVN1K
Trst, Corso Vittorio Emanuele III. 24,1.
sprejema od S«12 in od 15-18.
Brezbolcstno izdiranje >:ob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in švicarski sistem
Stroj za toanje io mraj« pravi neir»!ii ozirci Seldcl & Ncumann in ,Singer' Gast & Gasser
Boga'a "a vseh potreh^in TvrdVa ustanovljen
Mehanična lela»nicaPra vsaHo' FR&HCESCO BEDHAR
pop.r»viiaDj».	Tit-t, ul. Campanile 10
išče ljubljanski odvetnik. Pogoji ugodni.
naslov pose inssr. odd. Edinosti.
MALI OGLASI
se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor iSće službo plača polovično ceno.
LOVSKEGA PSA FRMAČA« mladica ali dre-siranega kupim. Ivan Zelen. Senožeče
iz s!adke vode razpo-šlja v vsaki množini — po ugodni ccni —
JAKOB F A J DIS A
Hali Otok pri PoitojnL
štev. 1618.
Oglas dražbe.
Dne M., 15. in 16. jtinija t. t. sc oddajo v zakup potoni Javna dražbo
v spodaj označenem redu pil podpisanem komika« rijalu
LOVI
tu doli imenovanih občin za osemletno dobo od dneva dražbe :
14. junija of> 9 trU Sežana Lir 3000
IŠČE se oseba ki bi mi proti plačilu ali uslugi, spisala eno pismo v poljskem jeziku, ^snudbe pod - Hvaležnost« na ins. odd. »Edinosti*.	742
Vino in žganj®
pristno« na debelo in drobno.
Vino belo in črno različnih stopinj. — Žganje istrsko. — Za krčmarje in gostilničarje cene nizke, za cele vagone 2°/0 popusta.
GIOVAJNN! CARPEHETTI
zaloga in pisarna v Trstu, ul. G. Vasari št. U, tel. št. 28-38
Imam Z vagona
iil
PISEMSKI PAPIR, notes, svinčnike in dru;4c predmete za kniigarne, slroji za striženje s transmisijo, za konje prodaja »Trioco , tiL Massi:-»o d'Azeglio 3.	714
KUPUJEM železo, kosti, cunje in steklenice. Opčine št. 345. Krall in drugi.	743
po ugodnih cenah
DE MASI & SFERZA
Trst, ulica Torre Slanca šiev. 32.
10	m	Kopriva	rt	800
U	»i	Kobllaglava	9	400
16		To maj	m	1500
17		Ulovije	n	800
IS	M	Križ	tt	1000
i ob 9	»	Salež	f>	fiOO
10	ti	Gabrovec	••	GOO
11		Zgonik	»	700
16	H	Hrestovica	rt	4^0
17	H	Temnica	n	60
18	II	Gabrovfca	rt	1030
i ob 9	;t?	Koboli	•»	35
10	i«	Kobdit	o	165
11	1»»	Hrušcvica	n	150
10	p	Mavhinjc	»»	500
17	*f	Slivno	§9	800
18	••	Berje		H50
jc pol o/.	iti	najkasneje do	J)	prcdpoldn
oziroma do IG popoldne.
Civilni komisar : di Suni.
HIŠICA nova, z vrtom v Rojanu, 3 sobe, kuhinja in klel. se proda po ugodni ceni. Dobrausehek Corso V. E. III. 39. I.'	748
Zadnje vesti.
Po odstopu italijanske vfade.
RIM, 10. Pogajanja med Nittijem in drugimi politiki so se začela danes pri kralju. Če bi Gioiltti ne sprejel sestave nove vlade, bi kralj to poveril kakemu uglednemu senatorju. Glasovi o razpustit-' vi zbornice so — kakor zagotavljajo listi — ncu-| temeljeni.
Agrarno gibanje t Italiji. — Atentat na mostove in vlake.
BENETKE. 10. Iz Trevisa prihajajo vedno hujše vesli o razvoju agrarnega gibanja. V Oderzu jc bilo izvršenih nekoliko atentatov na mostove, v Morganu so kmetje zažgali neko gospodarjevo poslopje. V Fagare so kmetje ustavili vlak. Med republikanci in klerikalci je prišlo do hudih spopadov. Tukaj se pričakuje parnik iz Brindizija, s! potniki, ki nc morejo nadaljevali svoje poli z \ lakom radi železnicarske stavke.
VELIKA ZALOGA čeških cilindrov za pela.lcf-ske svetiljke po znižanih cenah. Trst, ul. £oli-j tario 19.	747
GOSPODIČNA praktična vsakovrstnih injekcij, masiranja in zdravljenja las se priporoča. Ponudbe na in«, odd. »Edinosti* pod -Klinika«
741
— TVRDKA —
Alarico LanSssh^sr
v Trstu« Via Roma 28 (bivša ul. delle Poste) vogal ul. Giorgio Galalti. Zraven velike pošte. — Telefon 198.
Dvokoiesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
0. PIHO, zliitarnice-urarnicfl
Trst, Corso Stev. 15
Kupujem srebrne krone in
goldinarje po najvišjih cenah
ZAKONSKA SOBA, svella, se proda za l.500 lir. Corso Garibaldi 33, vr, 4.	750
VIŠJI SODNI URADNIK, vešč slov., ital., nerašk. in fran. jezika, z dolgo prakso išče primerno službo v katerkobodi intelektualni stroki. Naslov: S. S. Martiri 28, Fermeglia.	751
KUPUJEM vreče in cunjc. Babic, Molingrande 20
749
HMie IM črno in belo uino
in najboljše žganje
se prodaja po konkurenčnih cenah
ZOB&ZDRAVftiŠKi KAB1RET
ulica Chiozza št. 5, I. nadstr.
Sprejema od 9—18 in od 1«> —17. Izvršujejo se umetni zobje v kakrsnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki.
Dr. F. Tamburlini
MARIO MORO, teh mini vodja.
Razne, vesti.
Topovi, ki nesejo 150 milj. Lord Curzan je % praški v poslanski zbornici Lloycl Georgeja, ali mu ie znano, da poskuša francoska vlada lopove, ki nesejo 100—150 milj daleč in da si namerava pridobiti zanje patent. Lloyd Gecrge je odgovoril, da je angleško vojno ministrstvo v tesnih stikih s francoskim in da se taki poizkusi vrše tudi na Angleškem.
Mehikanka Lcpez povila sedem otrok. —
Ameriški listi poročajo iz Montezume v Mehiki. da je žena J. Lopeza, ki je navaden vojak v :neh;kan«fki armadi, povila tri dcklice in štiri dečke. Vsak otrok tehta nekaj nad 2 lunla in je normalno razvit. Mati in otroci so zdravi. Ka je Lopezov stotnik izvedel, kaka sreča je doletela Lopczovo Jtišo, mu je dal dopust in dovođenje, da sme kakor hoče proslaviti Ut izreden dogodek. Lopez je to storil, po-lem pa, po rogoviljenju več dni, ga je jelo skrbeti kako bo preli vel sedem malih kričačev.
Celo mesto pod zdravniškim nadzorstvom. V kalifornijskem mestu C«rito, ki šteje okoli 1200 duš, je vse prebivalstvo popadla velika strast do š-piri4iziranja. Okoli 30 žensk je pri klicanju duhov že zblaznelo in so jih morali odpeljati kerfe neozdravljive v bfojznaco^ Neki družinski oče je sežgal velikansko svoto bankovcev, kot udarilo za duhove«, katerim se
Nemška vLida odstopila.
BEROLIN, 8. Vsled izida volitev je bila Mtillerjeva vlada prisiljena izva;ati nujne po-1 sledkre, ker so tri stranke, ki so sestavljale koalicijo, debile premalo glasov, da bi mogle 1 ostati še nadalje na vladi; vsled tega je Miil-ler predložil Eberlu ostavko kabineta, ki bo' še nadalje opravljal svoja dela, dokler se ne; sestavi druga vlada.
Novi državni zbor ie sestavljen od 460 članov, ki so takole porazdeljeni na stranke: večinski socijalisti imajo 110 zastopnikov, neodvisna stranka 80, sredina 87, narodni konservativci 81, demokrati 45, bavarska ljudska stranka 22, bavarske kmetse zveze 4, goeHi 5, komunisti 2. Ostali poslanci pripadajo nedoločenim strankam.
— Položaj je zelo nejasen, ker stara koaliciji. niuia več dovolj moči za nadaljne življenje, a tudi obe opozicijski stranki nimate toliko moči, da bi sestavili novo vlado. Edina pot bi torej bila razširjenje koalicije proti desnici in levici. Smatra se, da bo dal predsednik kancelar ju Miillerju pooblastilo, da sestavi novo a ladn v tem zraislti, toda skoraj gotovo ie, da se bo ta poizkus ponesrečil. Eno pa je gotovo: izid volitev je dokazal, da nemški narod odklanja propagando sovjetske republike, katere pristaši, komunisti, so dobili samo 414.000 glasov.
Fimj« novih ruskih botčmic.
DUNAJ, 8. Sovjetska vlada v Rusiji se je odločila izdati nove bankovce po S0t 100, 500, 1000 in 5000 rubljev, v skupni vrednosti 65 milijonov rubljev. Ti bankovci bi imeli
SLOVENEC, star 30 let z nekaj denarja, bi se rad seznanil v svrho ženitve, z slovensko gospodično brez otrok od 20 do 30 let staro, z nekoliko premoženja. Ponudbe, če mogoče s sliko, na ins. odd. ^Edinosti i pod »Slučaj«.	740
ANGLEŠKI in francoski jezik se uči na Acpuedotiu št. 20, io v nI. Boccacio št 3, vrata 14. Otvoritev posebnih tečajev za odrasle in decc ter trgovsko korespondenco.
KUPUJEM ŽELEZO po 32 st. kg. baker 4.80 kg. bron 4.— kg. medenino 1.60 kg, svinec 1.40 kg. lito železo 44 stot. kg, kosti 20 siot. kg, Ul. S. Francesco 10, Miheučič.	687
v Kopru.
UMETNI ZOBJE
* In brez čeljusti, zlate krone In titiH obfobkl
VILJEM TUSCHEil^BaK'
TRST, ul 30. oktobra (ex Cascma)I;J, u Ordinira od 9 predp. tlo 6 zvečer.
UČENCA, 13-14 letnega, poštenih stariev, 5 primerno šolsko izobrazbo, sprejmem v trgovino železnine in mešanega blaga. Stanovanje, hrana, obleka proste. Naslov pove ins. odd. »Edinosti«.	4012
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Ctribaldijev trg St. 3fprej Barriera) Tel. 329. 3341
Stanovanje v Ljubljani
obstoječe iz 3 sob, s pritiklinami, električna ' razsvetljava, v sredini mssta, v I. nadstropju
se zamenia
! za enako aH večje stanovanje v Trsta. — I Eventualno se zamenja tudi pohištvo ali ve-I ifka hiša. — Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod „Ljubljana".
KUPUJEM CUNJE po 45, železo po 33 stot. Skladišče Campo Belrederc 2.	709
»ČE SE KUHAHCA za letovišče. Borzni trg št. 1. JU., Paleologo.	738
PIANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po najvišji oani. Mirodihiica
Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra šle v. 8. 527
PRODAJALKA, dobra raoč v spectrijalai in rcani-iakturni stroki želi premenili službo. Naslov pove ins. odd. »Edinosti«,	4003
GOSPODIČNA PRODAJALKA išče sluibo v kaki trgovini ali kot praktikantinja v kaki pisarni, najrajši na daialt. Ponudbe na ins. odd. v Edinosti« pod »Prodajalka	715
JADRANSKA BANKA
Del. glav.: K 30,000.000. Rc/.ervc K 10.000.000 B«!grad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sprejema vloge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3l/s"/„ a v baneogiro prometu po 87o-
Vloge, ki sc imajo dvigniti sarr.o proti predhodni odpovedi, sprejem* po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (snfes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo: ul, Cassa di Rfspacmlo, ul- S- Mlcolo
Telefon: Stev. 14158, 17Si, 2676
Blsgsjna posluje od 9 do 13
Žagar & Plesniiar
destilacija brinlevca In treplnovca
Trst — ulica Donizatti 5 — eksport prosta luka
noznoBldto svojim csnj. odjemntem, da Imsto izborno kapljico
istrskega belega In trnega vina
po Jako nizki ceni.
-- Dostavljata z avtomobilom na dom =
J